NEODVISEN DNEVNIK JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V. AMERIKI. LIST ZA SLOVENSKI N AROD. _____PENDING FOR TRANSFER FROM PES PLAINES POST OFFICE TO C HICAGO. ILLINOIS. ___________________________________ ff^ -zf cQN) AaXg , TOREK. OCTOBER 7thTTm ____VOLUME V. LETO. Published ant distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. - By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. ~ MIN1STERSKA KRIZA V JUGOSLAVIJI. ■■Ve!iki nemiri v Gary, Indiana.—Ranjen v stavki. Stražnik streljal v množico. —16 stavkar jev |P pred veliko poroto.—Kako misli uradnik jeklarskih magnatev.—A. F. of L. pomagala stavkar jem.-Ra-bilo se bo tedensko do $2000.000. — Delavska konferenca se je začela. VELIKI NEMIRI V GARY, INDIANA. Strajkarji napadli kare. Veliko "ranjenih. — Vojaštvo je prišlo v Gary. Enajst kompanij vojakov je pri-: Slo v Gary. Včeraj večer, 4. ok-l.tobra zbralo se je nekako 8,000 |J:«t,rajkarjev na. glavni ulici mesta, tli! i stavko-kaze. 4. policmani so / bili ranjeni in več štrajkarjev. ■ Župan mesta je prosil za vojaško pomoč. | Governor James B. Goodrich je izdal ukaz, da pride vojaštvo v mesto in vdrži red. Adjutant-general Smith se-jej | izrazil, da ga župan McCormaclc iz / East Chicago ne podpira, temveč L da je dovolil parado štrajkarjev. Boje se tudi resnih izgredov . proti nigrom. I Honxatije so se začele v sobotu | popoldne ob 4. uni, ko se je veliko ;; število štrajkarjev vračalo od seje v East Side Park. Na deseti ulici in Broadway so ustavili po- [- cestno karo, ki je bila polna ni-grov, ki so se peljali na delo v Inland Steel Co. Strajkarji so obstopili karo, da l.bi pregovorili nigre, naj negredo na delo. Eden izmed štrajkarjev je potegnil drog, ki zbira z žico elektrike in tako kara ni mogla haprej. Neki niger je v tem potegnil nož in nekdo je vrgel opeko na karo in homjatije so se začele. Neki časnikar je videl nevarnost za nigre in je hitro telefoniral po policijo, ki je le z veli-kmii težavami rešila zamorce: Delavci se baje vračajo nadelo. Tako poročajo kompanije. Koliko je resnice na tem, je težko povedati. V Gary pravijo uradniki Indiana Steel Co., da imajo 5,500 ; *n<>ž na delu in da izdelajo vsaki dan 25 odstotkov jekla. V American Sheet & Tinplate 1 (36. se je vrnilo nad 400 delavcev. I Co pravi, da se je že 75% delav-I 8ev vrnilo na delo. I V Indiana Harbor se je baje 300 I delavcev vrnilo na delo. f Strajkarji odločni. U ■ f Izbojevati hočejo in upamo, da | Re jim bode posrečilo! Za nocoj j Je dovoli preskrbljeno, da bodo r tovarne zastražena za stavlco-ft.vHze. s Jf ' žene in otloci začeli kričati. i Razbujenje je pospešilo kričan-1 J6 in jok ženi in otrok, ki so bili 1 M kari. Tajnik Y.M.C.A. je sto-I pred razbujeno množico in jih | 'J® hotel pomiriti. Toda kot dež se 1. vsula nanj opeka. Policija je t&nšla ravno o pravem času, kajti ^avno je množica naskočila kar6, |jv*da bi prijela nigre, ko je prihitela fBf.»oli<;iia- Polieiia se ie le s težavo D--- prebila skogi razburjeno množico do kare. Bili so s evojimi palicami na levo in desno. Niger P. Larvath je bil težko ranjen zadel ga je velik kos opeke zadaj na glavi. Tudi ženske so se udeležile boja. Prva ženska, ki je bila aretirana, je?, bila Helena Ripac. Ko je iz svoje hiše videla boj, Ranila je «15 nSTožičtf ?ii Tfotf&ia eti-u*" ge k pogumu, Več kot 50 osob je bilo aretiranih. \ Kako misli uradnik jeklarskih magnatev. "Mi ne nastavljamo stavkoka-zev, ampak samo one kateri so že delali tukaj, mi sploh ne mislimo nikdar na stavkokaze. Jaz mislim pod besedo stavkokaz vse one osebe. katere pridejo iz drugih krajev, ter zavzamejo mesta naših prejšnjih delavcev." Tako se je izrazil uradnik jaklerskih magna-tov. (Can vou bet that? Op. Ured.) Uradniki organiziranih delavcev pa odločno trdijo, da družba najema stavkokaze iz druzih krajev, kar je pa bržkone gotova stvar. "Mi smo s situacijo popolnoma zadovoljni tako se je izrazil gori omenjeni uradnik, "naše naprave delajo s 50% normalnega oziroma prejšnjega števila delavcev. Naše mnenje je tudi, da je stavka končana. '' Kakor poročajo jeklarske družbe se fe dosedaj vrnilo na delo nasljednje število delavcev: v Gary 5000 od prešnjih 9000 delavcev, v Illinois Steel Co.. v South Chicago 125 delavcev, nadalje so bik Illinoiške jeklarske naprave prvikrat po začetku stavke zopet razsvetljene. (Razsvetljene so lahko tudi, ako dela kdo v njih ali nihče. Op. Ured.) ' Voditelj stavkarjev, Mr. John Howard, se je izrazil takole: Mi hočemo iti zopet na delo vsi, kajti podpisanje onega kosa papirja (kontrakta) nima nobenega pome za nas, Ali prej se ne vrnemo na delo predno ne zmagamo. Stavkarji Leo Ryhorlaski, Julius Grass, Adolph Betka in Chester Lee so bili obdolženi in aretirani, da so napadli knjigovodjo George Windlle, ko se je dotični nahajal na poti v Mark Manufacturing Co., naprave. Svetovni rekord z zrakoplovom. New York, ,4. oktobra. — Villa Coublay je dosegel svetovni rekord z zrakoplovom, ko je poletel 184 milj na uro. Zrakoplov je bil . opremljen s strojem kateri pro-i izvaifl 3001. sil A. F. of L. pomagala stavkarjem. Pittsburgh, Pa., 3. oktobra. — Ker se stavka jeklarskih organiziranih delavcev v okrožju Pitts-mrglta še vedno nadaljuje so voditelji unije na nadašnji seji sklenili, da se družinam stavkarjev fi-nancijelno pomaga. V ta namen se bo sešlo petindvajset predsednikov različnih unij katere so združene V Ameriško delavsko federacijo v Washingtonu kjer bodo odločili ali naj se stavkarjem pljfK ča podpora ali ne. Federacija misli v ta namen a-sesati vse člane unij, da se tako pripomore do zadostne blagajne v stavkovni namen. Rabilo se bo tedensko do $2,000,000. Ker dobijo samski delavci v slučaju stavke $7 in oženjeni delavci pa $9 tedenske podpore, je izjavil H. C. Hughes, da bo približno izplačane stavkovne podpore $2,-000,000 tedensko. Lava katero bruha Mauno Loa je pritekla do jezera. Hilo, T. H., 2. aktobra. — Potok lave, katero bruha ognjenik Mau-na Loa, je širok 1000 čevljev ter je pretekel 25 do 30 milj, da se je iz]il v jezero. Tole lave je včasih dosegel vising 20 do |5 čevljev, v višino nil mestu. ' Kjer se "je stekala lava v morje, je voda valovila do pol milje daleč, ter metala na suho, mrtve ribe. Lava je povzročila veliko škode na lastninskem imetju, ter uničila tudi veliko živine. Ruska dekleta store rajše samomor, kakor pa da bi padle v roke rudečih. Paris, 2. oktobra: — Neki' ameriški častnik kateri se je ravnokar povrnil iz severne Rusije, je poročal, da lekarne v Arhangelsku delajo dobro kupčijo z strupom, katerega kupujejo mlade žene in dekleta, kot sredstvo, da se preje u- ■ smrti j o ž njim kakor pa. da bi pa die v roke boljševikom. Zrakoplov padel z višine 250 cev ljev, zrakoplovca zgorela. Loraine, O. 2. oktobra, — ko st£ ' bila Clarence Brown iz Akrona > O., in Anthony Schnellcr, tukajšn L meščan z zrakoplovom v višini 25( ! čevljev, se je pripetila nezgoda ■ stroju, nakar je padel zrakoplov blizu Ohio Avijatske šole na tla, kjer je zgorel, kakor tudi zrako- , plovca. ) Jugoslovani streljali na Ameri-kance? Rome, 2. oktobra. — Kakor že poročano so jugoslovanske čete streljale na italijanski parnik Epi-ro, kateri je imel na • krovu 200 italijanskih in nekaj amerikan-skih vojakov, ter je bil namenjen v Kotarsko pristanišče. Eden italijanski vojak je bil ranjen.' Epi-ro je odplul z največjo naglico. (Ta vest je precej sumljiva. Op. ur.). Ameriške čete preprečile vojno. "Washington, 2. oktobra. — Intervencija ameriških mornariških čet v Trogiru, Dalmacija, je preprečila krvave izglede kateri bi imeli gotovo za posledice vojno med Italijo in Jugoslavijo. Tako se glasi poročilo admirala Knappa poveljnika ameriške vojne mornarice v Evropejskih vodah, katere je bilo predloženo danes po tajniku Danjelu senatu. Ljudstvo je navalilo na italijan skega častnika in tri vojake, kate ri so se nahajali v mestu. Poklica ni jso bili ameriški mornarji, d; so obvarovali Italijane in stražil mesto toliko časa, da so došle srb jaV*. čotp. 7».jmt.rtil.iran.ift mesta. ■— ■ ■ — Belgrad. Jugoslavija, 3. .oktobra. — Stojan Protič je dobil nalog sestaviti novo minis [d'Stvo namesto nedavno odstopil ega, vendar kakor se poroča se mu ni posre čilo. — Koliko je resnice na tem poročilu se še ne ve. Sestra prejšnjega nemškega cesarja Wiljema umrla. Berlin, 3. oktobra.. — Vojvodi-nja Šarlotta Sakso-Meiningeška, starejša sestra Viljema, je umrla danes v Badenu v starosti 59 let. Princ pobegnil, ter je na potu v Ameriko. Paris, 3. oktobra. — Mednarodni aristokratični krogi so silno potrti ob novici da je ušel Egiptovski kraljevski princ Said II. Ha-lim in princeza Marija Caracciolo di Brizna, članica neapolitanske vodilne družine. Princ se je poročil pred 11 meseci, ko se je povrnil iz Francoske fronte. Ali 9 ur po poroki so kraljevi sorodniki proznali, da princesa ni kraljeve-Iga rodu, ter so hoteli, da si princ ! poišče drugo ženo p«! stari kralje-j vi metodi, kar pa princ ni hotel storiti. V času ko so bili mjvesta in njeni stariši v letovišču f >'iesole, bli-Florence; si ji ]»■;•.],)■• i.'.'pil M: (tomobil, ter ponoči, napravljen i kot voznik, pomagal princezi, da je mogla skozi okno drugega nadstropja hotela Aurera nakar sta s odpeljala neznano kam. Italijanska policija jih sedaj zasleduje, in po sodrcdbi egiptovskega kediva so vse ital. meje zastražene. Princ, katerega dohodki so $2.000.000, se je nedavno izrazil pred svojim prijateljem da si misli napraviti dom v New York. _ Mackensen bode prvi Nemec, pred sodnijo zaveznikov. Paris, 3. oktobra. — Pričakuje se, da bo nemški maršal Mackensen prvi Nemec, katerega bo sodilo zavezniško sodišče. Maršal se sedaj nahaja v Solunu, Grška, v ječi. Z njim je zaprtih tudi 9 častnikov izmed katerih sta 2 genera-la.Kakor poročajo francoski vojaški krogi bodo kmalu prepeljani v Francijo. Dva obstreljena v stavki. Kakor še'je doznalo, sta bila slučaja v različnih krajih Cliica-škega okrožja, bi sta zahtevala, da ste bile 2 osebi ranjeni. Stavkar in sin, katera sta bila dodeljena stavkovni straži sta bila ranjena, ko je neki črni delavec streljal na nju. Širi se tudi govorica, da je bila v So. Chicago obstreljena neka mlada žena. Prvi strel je bil oddan pri Universal Portland Cement Co. napravah, blizu pristanišča Indiana. O-menjene naprave so pričele obratovati z malim številom delavcev (stavkokazi) dočim je bilo preje zaposljenih 2000 delavcev. Tristo stavkarjev je prišlo k tovarniškim vratom, da bi videli stavkokaze iti iz tovarne. Prišlo je pa do boja med stavkarji in tremi črnimi stavkokazi, | da je morala hitro policija poseči vmes, ter braniti skebe. Kakor hi- ■ tro pa je prišla policija na mesto, i sta prišla iz tovarniškega dvori- ■ šca nadaljna 2 črnca stavkokaza, katera sta odprla ogenj na stav- - karje. ter ranila v nogo. Policija je aretirala stavkokaza ^ črnca Sam Blair in Clyde Bracken, j Ljudstvo je hotelo dotična dva iz-. trgati iz roke policije, kar se jin . na'ni posrečilo. Tret.ii črnec na i< bil aretiran, ker se je hotel odstra- . . h. 'niti. Drugi slučaj streljanja pa se je prigodil med stavkarji, ter ljudstvom naklonjenim stavkarjem in pomožnimi šerifi kateri so stražil i livamiee oziroma tovarne za železo v South Chicago. Stražnika Karl Hartman in Frank J. Schetter sta morala Stra-žiti delavce Ilinaiških jeklarskih naprav pred stotimi stavkarji, kateri so pričakovali stavkokaze ob cesti blizu vhoda oseminštiridese-te ceste. (Ko šo se stavkarji peljali mimo te množice v avtomobilih so jih stavkarji napadli z fcpe-•ko in kamenjem ter kričali: "Skeb, skeb!) Stražnik streljal v množico. ■Stražnik Hartman je izjavil, da ga je eden udaril enkrat po glavi in enkrat po hrbtu,r nakar je potegnil revolver ter vstrelil prvič v zrak. potem pa je streljal v množico, ter zadel v nogo 18-let-' nega mladeniča Walter j a Alejme-aze, kateri ga je nameraval udariti z opeko. Govori se tudi, -da je bila neka 18-letna dekle, obstreljena od stavkarjev, kar pa nima prave podlage, ter je skoraj gotovo izmišljotina. Voditelji stavkarjev so izjavili, daf-b.o/lo,-šji. v._meati>o.a«» jakmino, hišo, ter bodo izposlovali, da bosta župan Thompson in šerif Peters odstranila oziroma odpokliea-la pomožne šerife k,ot stražo, stav-kakozov. 16 stavkarjev pred veliko poroto. Waukegan, 111. — Kakor se poroda bode v pondeljek sojenih pred veliko poroto tukaj, IG stavkarjev. In sicer Oscar Westerlund, kateri je obtožen, da je napadel starega paznika Christa Anderso-na v tukajšnjih napravah. Nadalje v stavkovnih straž, katere so prijeli v American Sheet in Tin Plate Co., napravah, in kateri so bili oboroženi z revolverji, kamenjem, opeko, britvami in noži. Obsojojii so bili vsak na $560.00 kazni. Druga stavkovna straža je hotela, zavzeti avtomobil, kateri je bil namenjen v IllinoisSteel Plant Co. v South Chicago. Stavkarji so naskočili avtomobil, ali v njih nesrečo, so se v avtomobilu nahajali policaji, kateriso aretirali vseh pet stavkarjev ter jih poslali v ječo. Tolovaji ubili stražnika. Detektiv George Burns je bil u-bit, njegov tovariš detektiv Ber- nard Lenih an pa nevarno obstre-ljen v trenutku, ko sta hotela aretirati može, kateri so bili osumljeni, da so oropali danes ponoči salun Tomas Mulhearn's na 3301 W. Madison Str. Detektiva sta se nahajala v salonu ko so bandit je vstopili, ter sta potegnila iz žepov revolverje ob času ko je eden izmed roparjev pozval navzoče naj dvignejo roke kvišku. Predno .pa sta stražnika zamogla streljati, je že eden izmed tolovajve počel streljati na nju ter enega ubil in drugega pa nevarno ranil. Lastnik saluna in ksebe, katere so se nahajale v salunu, so stali kakor okamenjeni, ter so pustili, da so roparji izvršili tatvino in nemoteno odšli s plenom." Predno so mogli obvestiti policijo, že ni bilo o tolovajih ne duha ne sluha. Verjetno pa je, da so se banditje odpeljali na zapadno stran mesta. Poškodovana stražnika sta bila hitro odpeljana v Garfield Park bolnišnico, kjer sta bila takoj na operacijski mizi, kjer je Burns umrl. NEMŠKA AVSTRIJA. Velika manifestacija za republiko ........ m Dima j«.. ...,„,., Dunaj, (Brezžično). Včeraj je bila velika manifestacija dunajske VolksWelir za republiko. Pred parlamentom so so zbrali člani kabineta pod vodstvom podkanclerja Finka. Predsednik Seitz je imel nagovor v katerem je izvajal, da je Nemška Avstrija trdno odločena, odbiti vsak napad na svobodo ne le samo z besedami temveč v potrebi tudi s silo orožja. Mi smo v groznem položaju je dejal. Beda in lakota gospodarita v deželi, takozvani mir grozi z gospodarskim in finančnim uničenjem, kljub temu pa bomo sprejeli boj za svobodo in povzdigo nemško-avstrijske republike. Nato so de-filirali bataljoni Volkswehra. Manifestacija je minula brez posebnih dogodkov. ČUDNA UGOTOVITEV. Trst. (Izv. poročilo). ''Corriere della sera" poroča iz Curiha, da so izročili hrvatski autonomisti(!) potom Italije neko spomenico, kjer ugotavljajo, da kot nasprotniki srbske" vlade želijo zopetno zbiižanje z Madžarsko. (So pa gotovo že zopet razni Radičevi na delu. Op. ur.) loge narodov prva seja. Pariz- — Clemenceau' je pisal Colonel llouseu, da bi bila prva seja lige r^rodov v Washingtomi še ta 'mesec. Predsedoval naj bi ji predsednik "Wilson. Senator Johnson uspeva. Washington, D. C. — Senator Johnson baje dobro vspeva s svojim. delovanjem proti "Wilsonovem vspehu za Ligo narodov. Baje je Califoralja -proti ligi in proti Wil-sonu. Nemčija pripravi jenu zapustiti Baltiško pokrajino. Copenhagen, Oct. 4. — Nemška vlada je odgovorila mirovni konferenci, da je pripravljena ubogati m odpoklicati vojaške čete iz Baltiških pokrajin. ^Eeanoferatska stranka zahteva Irsko svobodo. Boston, 5. oktobra. — Pri narodni državni demokratski konvenciji danes se je-sklenila resolucija, Iti zahteva spremenilo mirovne pogodbe v toliko, da se dostavi zahtevo o Irski svobodi. SovMska vlada v Ameriki blizu (?) Washington, D. O. — Velika a-gitacija boljševikov in raznih pre-kucuhov je marljivo pri delu, da bi vrgli ameriško vlado in začeli tudi tukaj rusko strahovlado. — Vladna tajna policije je prišla na sled velikim propagandam -v tem ozira. Ti -agitatorji govore delavstvu, da soviet vlada v Ameriki ni več daleč. — Morda se bodo pa zopet insaSimaTi. Colonel House odpotuje domov. Parivr, 4. oktobra. — Colonel House odpotuje iz Evrope v naj-kraj.šem- časti. Colonel House je bil vedno na strani Jugoslovanskih prasne. Sprejel je tudi škofa Jegliča in se ž njim posvetoval. Austrija "bode prodala cesarsko namizno osadje. Austrija bode baje v Ameriki prodala Vse -zlato in srebrno namizno orodje Habsburgovcev in za izkupiček kupila živil. Htndenhtu-g predsednik Nemčije? Prijatelji -generalovi so razvili živahno agitacijo, da bi spravili t tega moža ma pradsedniki stol Nemčije. Delavci Podpirjajte delavsko Podere! MI POŠILJAMO DENAR DOMOV CENEJE KO NAJCENJŠI ' ioo Kron ................................................. ,%.oo iooo Kron ............... ..................................$2^.00 , AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE CENE. * POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS. —--:—o-- Slovenski delavci! Naše podjetje je zadružnodelavsko podjetje. Sami delavci smo ga vstano-vili za se, slovensko delavstvo. VSAK POŠTEN DELAVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR- EDINOST PUBLISHING COMPANY i 1847 W. 22nd St. Chicago, ill. g rj »'EDINOST", OCT. 7, 1919, "EDINOST" Neodvisen dnevnik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. Izhaja vsaki dan, .razven nedelj in praznikov, NAROČNINA: Za celo leto...............................$3.50 Za tričttt leta............................ 2.65 Za pol leta............................... 1.75 Za trimesece............................. 1.00 ZA STARI KRAJ: Za celo leto............................$5.00 Za pol leta............................ 3.00' Cene oglasov na zahtevo. NASLOV: EDINOST PUBLISHING CO. 1847 W. 22nd. St. Chicago, 111. Telephone: Canal Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Oktober 7, 1919. — Number (Štev.) 42. — Volume V. Leto. Issued every day except Sudays and Holy days by Edinost Publishing Co., 1847 West 22nd Street, Chicago, 111. D'Annunzio. V času resnih, časov smo. Vse polno akrobatov igra pred raznimi stanovi in narodi svoje vrtoglave produkcije. Eden takih vrtoglavih modernih "dunime Augustov" je italijanski pesnik D'Annunzio, sedaj "kralj" Reke. Itaijanska vlada je naredila' velikansko napako, ko je sklepala zloglasno Londonsko pogodbo. Tedaj je zahtevala velik del Slovenije, celo Istro in Dalmacijo. Toda izpustila je Reko. Uštela se je. Pozabila je, da je Trst ničla, ki pomeni nič, ako ni združen z Reko. Kaj je Trst za Italijo, ako pa Jugoslavija in vse druge srednjo-ev-ropske države lahko izvažajo in uvažajo vse blago skozi1 Beko. Seveda- uzrok je bil tudi ta, da Italija takrat na .kako Jugoslavijo niti mislili ni. Njena politika je prenepoštena in sleparska, da bi bila mogla misliti, da bi se kaj takega sploh dalo doseči. Videla jesamo veliko Srbijo, kateri bode pa dovolj, da ugrabi južni"del Dalmacije in Črno goro. Prevarala jo je Hrvatska k svojo mrržnjo do »Srbije. Toda prišlo je drugače! Prišel je "Wilson in Italija je sprevidela svojo velikansko napako. Njena mreža je imela veliko luknjo in naj-mastnejša "riba ji preti uiti iz mreže. Ves političen manever za čas mirovne konference ni mogel preslepiti amerikanskih delegatov. Stali so neomajeno na tem, da Italija ne sme in ne more dobiti niti Dalmacije, niti vsega dela Slovenije, še manj pa Beko. Toda vlada je slepila narod in mu obljubljala tudi Reko. To vprašanje se pa bliža končni rešitvi. Toda kaj bode reklo ljudstvo? In stresel se je Kvivinal pred maščevanjem naroda, kajti gorje mu, kdor se igra z najsvetejšimi čutetvi!'Nekaj časa gre! Toda gorje mu. ko narod enkrat to spozna. Tako je vlada naenkrat zagledala Demoklejev meč nad svojo gla-vo. '.4 v t; ; ' To svojo nepoštenost hoče popraviti zopet z novo nepoštenostjo, in sleparstvom. „._.., Kakav nalačž ji j« prišel »a punuKvija pol iv'.ri pesnik l/Aramn-zio, kajti pameten človek bi se nikdar ne mogel dati'porabititoli-, fega "pepčka". Našemarili so ga v nekega narodnega junaka-in ga poslali, v Beko igrat igro navadnega •'dumme Augusta" pred celim svetom, zlasti pa pred italijansko publico. Kako se je italijanska vlada bala naroda kaže, da je tako naglo razpustila parlament in si hotela dobiti časa da bode še več takih komedijantov dobila, ki bodo igrali po Italiji pred narodom enake ko-' medije, kakor jih igra D'Annunzio v Reki. Kakor se vidi, se velevlasti v Parizu ne zmenijo-dosti za to koine-dijo in ji ne pripisujejo Bog ve kako veliko vpljiva ali važnosti. Vendar je pa vprašanje zelo veliko za nas Jugoslovane: "Kaj mislijo te velesile o torn? Ali puste D'Annunzio V Reki, da odigra to svojo komedijo in <1a vlada pregol jufa narod, Italijo, da bode prebolel zgubo Reke in se ne bode znesel nad sleparsko svojo vlado 1 ali pa, kar je skorej bolj sumljiv o: da ga puste igrati to grdo komedijo, da pregol jufa — Jugoslovane in svet. Bomo videli! Vendar eno je gotovo: Reka italijanska — nova vojska je tu! Narod pripravi se! , ---„0-; ; 1 WILSON BOLAN. i in slednjič ga je vendar premagalo. "Ta mož mora imeti žico mes|o živcev" smo večkrat rekli, ko smo občudovali velikansko delo, katero je vršil in vodil predsednik "Wilson zadnje tri leta. To ni bilo več'človeško. Da. nikdar bi človek ne verjel, da naši živci morejo prenesti toliki naporov. V resnici! Kar je "Wilson naredil, tega hi morda nihče drugi na celem svetu ne mogel. Sicer je res, da bi ga bili mi Jugoslovani radi videli nekoliko bolj odločnega v boju za naše pravice. Vendar je gotovo, da bi Jugoslovani niti za J 00% ne dobili tega, kar smo dobili tako. Vse n'J$e vspehe nam je pravzaprav izbojeval samo Wilson. In sedaj je zbolel. Kakor listi poročajo ni ravno v dobri koži. Poz vali so Štiri živčne Specialiste k njegovi bolniški postelji. To je sumljivo, Gorje, ako bi sedaj umrl ta mož. Velikanski, svetovni požar bi bil neizogiben! Sedanja doba se|da tako lepo primerjati s časom zidanja Babilonskega stolpa. Kakor takrat, tako so se tudi sedaj sešli narodi, da sezidajo modemi stolp - Ligo narodov, — ki naj prinese baje svetu neka nova nebesa, ki naj prepreči vse vojne in spremeni ves svet v kraj bratov. Toda kakor takrat,-tak-o dela človeški rod tudi danes. Zavrgel je pa ogeljni kamen. Napuh je bil, ki je bil podlaga Babilonskega stolpa. Napuh je pa tudi dnas. Mirovna konferenca je zavrgla Boga. Papeža niso priznali, za to ker Boga niso priznali, človeški razum je baje močan dosti, da bode držal ta moderni svetovni stolp. Toda — ali bode ta moderni Babilonski stolp vspel V Vspel brez Boga ? Bomo videli! ' Do sedaj se je na svetuje vedno skazalo, da je stavba brez ogel-jnega kamena — Boga — zidana na pesek in da se preje ali sle je poruši. Kakor vsa znamenja kaže bode enako s to stavbo. Samo en pogled po svetu pa nas poduči, kje smo in kako je! — Samo iskra in cel svet se bode zmešal še bolj, kakor «e je zmešal pri Babilonu. Ljudje bodo podivjali in drug druzega klali Jrakor bi dvije zveri tega ne storile. V vseh državah vre. 'Vse je nezadovoljno! Med vsemi narodi je prepir. Stanovi in plemena in. narodi in države si sloje nasproti, kakor krvoločne zveri in čakajo samo ugodne prilike, da planejo drug na druzega. Ako bi se res zgodilo — kar Bog obvaruj — da bi sedaj umrl Wilson — ali ne bode to ona iskra, ki bode zanetila ta požar? .J' DOPISI. Toledo, Ohio. — Dragi prija telj:— Psesenetil si me popolnoma z dejstvom, da začnete izdajati slovenski katoliški dnevnik. Jaz to podjetje odobravam in upani da je na tej misli božji blagoslov. Dobil sem iz pisarne dovolj informacij, tako da vem kakšen bode časopis. Jaz se v vsem z Vami strinjam. Gotovo se bi moral zanimati za katoliški dnevnik vsakdo. Jaz sicer nimam Slovencev v Toledo. Gospodje v Clevelandu in drugod, ki imajo Slovence, bodo gotovo to misel pozdravili kot dobrodošlo za njih župnijo in. naselbino. Potre ba nam je takega časopisa, kakor beraču palica. Ker se zavedam, da nam je katoliškim Slovencem v Ameriki treba dnevnika, kakor nam je potreba soli, bodem deloval, kolikor bode v moji moči, da Vam pomagam. Ako smo Slovenci katerikrat potrebovali dnevnika, je to danes. So tu delavski nemiri, socijalna po guba preti tudi našim rojakom. Anarhizem in. radikalizem se javno oznanuje. Nevera, polovičarstvo in mlačnost gredo nad nas. — Tvoj prijatelj Rev. Anton Pirnat. ---o- Martin, Pa. — Ker dobivam tudi glasilo JSKJ sem tam čital več dopisov med katerimi sem čital dva tudi proti Vam. No,- ste videli kam je dopisnik prisodil Vaš "štrik"? Za vrat ne za pas! Mogoče ste bili kdaj v dvomu, ko sem Vam pisal, kaki tički so ti naši rde čkarji, kako so podivjani in kako so krvi žejni. Kako bi morili vse njim neljube osebe, ko bi prišli do oblasti! — Če kak katoličan brani svoje duhovnike in svoje cerkev, to ti zatulijo, da je človeka: kar groza in bi skoraj človek dvomil, če so pripravi pameti. Ti tiči nočejo ne cerkve, ne duhovnikov, pa vendar ti trdijo, da so katoliča ni. No mislim, da niste nič kaj veseli takih katolikov in da bi pdpol noma lahko prebili brez njih. Tudi se jih ni treba nič ustrašiti. Niso tako nevarni, kakor kriče in le z veseljem in pogumom naprej da dobimo prej ko preje svoj pravi delavski dvtevnik. Saj vidite kako se dopisniki tudi v družbo Edinost zaletavajo, da bi ji škodovali. Vendar vse tako pisanje ne bode stvari nič škodilo temveč koristilo. Zato možje v Chicagi, ki ste se lotili tega dela, kar naprej neustrašeno. Vse kar je zavednega delavstva po celi Ameriki bode šlo za Vami. Vsi smo že siti tega slepen-ja od nasprotne strani, ko vidimo, da nam obetajo, nas izžemajo, ne dajo pa nič in ne store nič. S pozdravom John Koprivnik. /P '■' '..,'■ ' '. ' V ;7 ;.'■•■•,■■."' Vi;■'■''.•••t'" • • '. Kar še dalje slepe ... Republikanci, kar še dalje slepe in sleparijo. Res čudno 1 Kdo bi vr-jel, da jim bode po toliko sleparst-vili tako jasno dokazanih še kdo med narodom verjel! Vendar je pač res: Mundus vult decipi . . . Svet hoče biti goljufan! V najnovejšem času so vprizori-li v Clevelandu veliko demostraci-jo ob priliki svoje konvencije. Po pravici povedano nismo imeli nič proti demostraeiji. Vzlasti po tem ko so bili v Washington^, smo za gotovo mislili in upali, da bodo vsaj sedaj dvignili nekoliko moralo svoje politike in jo naredili v jfe snici v narodno politiko, da bodo sedaj skušali začeti voditi možato pošteno politiko, da bodo vsa j zdaj začeli nekaj res delovati za nard in njega korist in da bodo pustili nizkotni nivo navadnih strankar-jev, katerim je stranka vse, stvar nič. Zato smo pričakovali, da bode v Clevelandu- res nekaj, kar bode vredno tako velike organizacije za kakoršno se izdajajo. Ko smo čita-li bombastična oznanila tega shoda smo že vedeli, kako vsi listi celega sveta pišejo o tej prireditvi kako vsi italijanski socialisti z navdušenjem bero, kako njih bratci v Clevelandu protestirajo proti krivicam, katere njih vlada počenja nad nedolžnim narodom Jugoslovanskim. Da, culi, smo že, kako bode odmeval od kraja do kraja zemlje en klic — protest a-meriškili slovenskih socialistov zbranih na konvenciji v Clevelandu. In .veseli smo že naprej, češ, glejte, "saj nekaj bodo pa le naredili." Imajo iftfiO.OOO za propagando proti Italiji. Kdaj je bila večja sila in večja potreba, da bi vsi Jugoslovani nastopili v velikansko propagando proti italijanskim aspi racijam, kakor je to ravno danes! fn za $60.000 so pa že nekaj da doseči! In tako je res cela vprizoritev štela, kakor sami poročajo tisoče in tisočeudeležencev. Parada je bila baje nekaj, česar še ni bilo med ameriškimi Slovenci. Vsaj poročajo tako! Dobro! Toda a'speh vsega tega 1 Ali ste čitali v kakem »merikan-skem listu, razven v elevelandskih o kaki paradi? o kakem protestu jugoslovanskih socialistov proti I-taliji? Pregledali smo vse Cliic&š-ke liste, pa. ali smo prezrli, ali pa res niti z besedico ni bila cela prireditev omenjena. Seveda, če je bil namen te prireditve. pokazati St. Clairskim konjem in karam nkeaj slovenskih ali rdečih zastav, zbobnati skupaj par tisoč ljudi, dati društvam priliko, ■ da prezračijo svoje društvene zna-| ke. da- nekaj narodnih "voditeljev" nastopi v vsej svoji gloriji, [ če je bil namen te prireditve, da • se je Kristan izkričal, da je Trbo-; vec skušal s svojim poročilom z go-' stimi besedami zakriti nevspeh organizacije in nerodnost politične I stranke, potem, o,, ja, potem je stvar tspela izvrstno. Toda ali ni pa bil velikanski narodni greh, tako-le prireditev neporabljeno pustiti za korist naroda? za publieiteto našega vprašanja kot odgovor na Italijansko propagando? Cela ameriška javnost ni vedela o vsej prireditvi ničesar! Ko je v Chicago deset Italijanov dalo vsak po $1.00 za D'An-liunzia so pa vsi listi pisali. Na čelu vodstva cele politike so pač možje, ki vedo kaj in kako treba danes narodno delati. Ko je bil Vošnjak tukaj, koliko je bilo po časnikih poročaiiega o vsakem njegovem h iteajni. Tq_jV rmelo -v-pljiv! To nam jc pridobilo javno mnenje in javnost. Vprašali smo razne ^publicijske in informacijske urade, Če se jim je kaj sporočilo o tej prireditvi, pa smo zvedeli, da nič. In to v tako velikem času iii to možje, luxi-majo samo za propagando baje v rokah $60.000 dolarjev v ta namen. Ko bi bili voditelji za kaj, cel svet bi bil moral odmevati krika in vika kot protest proti Italiji, zlasti pa proti italijanski propagandi v .Ameriki. Cel svet bi bil moral čuti krik kako v Clevelandu Jugoslovanski socialisti protestirajo proti tem krivicam. Toda nič! Da, pomislite! Rekli so, da ima-1 jo $60.000 za propagando proti I-1 taliji. Prismojeni D'Annunzio i-gra komedijo v Reki. Krik njegov gre po celem svetu, da bi prekri-čal čut pravičnosti pri vseh držav nikih, da bi jih pridobili za svojo tatvino. V veliki večini tudi naše ameriško časopisje soglaša z Italijo in odobrava njen korak glede Reke in Dalmacije inSlovenije. I-talijanska propaganda sipi je denar med časnikarje. V tem velikem času pa naši republikanci igrajo komedijo z ubogim zaslepljenim narodom, zažigajo sebi kadilo in zapravljajo narodni dertar. $60.000 jim je dal narod za boj proti Italiji. Zakaj jih ne porabijo? Kako lahko bi bili s tem denarjem uprizorili demonstracijo, ki bi bila vsaj deloma pari rala I)'Annunziju v. Reki. Tako pa nič! Cela parada je bila podobna gledališki glavni skušnji za zagrinjalom. Villi tu, narod imaš nadalje nov dokaz, kako si se goljufal ko si zaupal takim voditeljem. "Cleve-landska Ameriška Domovina" je prinesla te dni krasen članek glede odgovornosti kdo jo ima za' marsikake nevspehe naše politike. Članek je bil jako dobro zamišljen in mora z njim soglašati vsakdo. i Da, narod se jezi 11a Wilsona, na Anglijo, na Francijo, na našo delegacijo v Parizu, na Srbijo, na vse, ker ne dobimo onih pravic, ka tere nam gredo. Pri tem pa ne po-mislimo, da je narod sam kriv vsega, ker se je tako lahkomiseljno na napačno stran. O, kdaj se bode zmodroval tudi naš narod, kdo mu v resnici prav hoče in kdo ne. Dal Bog, da se pre budi "predno bode: .prepozno. Chicaške novice. Deček povožen od avtomobila imrl v bolnišnici. Voznik prijet. Steve Zrensky je bil povožen od tvtomobila na cesti pred hišo njegovih starišev, ter nevarno poško-lovan. Prepeljan je bil v St. Lucre's bolnišnico, kjer je umrl. Povozil ga je Walter Nelson, Oblasti so nastavile še več po-nožnili šerifov in stražnikov v do-ični del mesta kjer prebivajo tu-iezemske družine. To je v obližju iezera. Sraže so dobile nalog, da iranijo stavkokažke rodbine pred itavkarji. Tu je dosti stanovanj napolnje-lih s stavkokazi. Večkrat so tudi železniški vozovi napadeni od strani stavk ar j ev, ali vselej se vrnejo prazni, ker ne dobijo dotič-nih mož, katere želijo. Umrla je v Chicago Msr. Dol-movič blaga žena in bila pokopana danes zjutraj ob 9 uri iz cerkve Sv. Štefana. Pogreb je bil ja-ko lep in je pričal, kako je bila rajnea priljubljena., Materino dr. se je zbralo po pravilih dr. včeraj večer na njenem domu in o-pravilo predpisane pobožnosti. Pogreba se se udeležile društvenice skoraj polnoštevilno. Enako tudi druga društva, katerih članiea je bila pokojna. — Bilo je ginljivo, ko je troje nedolžnih otrpčičkov f jokalo za ljubo mamo. Postali so I sirote. — Naj v miru počiva! Žalostnemu Mr. Dolmoviču pa J naše sožalje!— a Wilson boljši. "Washington, 4. oktobra. — j Zdravnik predsednika Wilsona. admiral Grayson, je izdal buletin, v katerem pravi, da je stanje predsednika boljše, dasi še ni iz nevarnosti. Dr. Dercun Specialist za oči, se je vrnil danes iz Pliila-delphije. 12 Amerikanskih bojnih ladij v Dalmacijo. Basel, 4. oktobra. — Dvanajst amerikanskih bojnih ladij je prišlo pred Split. Kakor se poroča iz Ljubljane. Sedaj ima Amerika tam poleg teh ladij še dve kri-žarki hi večje število torpedov. Washington, D. C. — Poroča se, da je Amerika odločena, vstrajati do zadnjega na strani pravice in braniti Jugoslavijo pred Italijanskim nasiljem. Ameriški kajaki Nemškeni : pripravljeni za boj. Coblenz, Nemčija. — Velika delavska stavka se pripravlja po celem ozemlju, katerega so zavezniki zasedli. Ameriški vojaki so na vseh važnejših točkah nastavili, "KICKS" IN "SWEETS". V " Kam bo svet prišel, ko ne- sine biti n\kišel in ne sladak. Piti človek ne' sme, sladkih ne dobi. Čuden prizor se je danes kazal v Des Plaiiies, 111. Pred neko prodajalno je ".stala velikanska gruča ljudi s prfe.eej kislimi in nepo-trpežljivimi obrazi. Prodajalniš-ka vrata so bila-zaprta; zadaj je stal stražnik, Ali\e je zvršil rop ali umor? Nobeno izmed teh ne. To je edina prodajalna, kjer se do bi sladkor. * * * Da bo sladkor pa 25 in 30 centov, ni resnica, pravi mestni živilski upravitelj. "To je samo propaganda, da bi prodali Veliko slad korja in dvignili cene klub posta-vi. Mr. Poole pravi nadalje: Prav nikakega vzroka ni, ki bi opravi-. čeval trditev o primanklaju, o ka-• terem se je pisalo. Take trditve so Prašal policijo za dovoljenje, da Ubije svojega najemnika. Danes je prišel na policijsko stražnico v Evanstonu, Alexander Yuro, ter nagovoril službo j očega policijskega narednika takole: "Rad bi dobil dovoljenje, da smem ubiti svojega najemnika, kajti 011 je v ljubezen«, razmerju z mojo ženo." Na policijski postaji so mu povedali, da. 011 tega ne more storiti ker je zoper postavo, da pa najboljše kar more storiti je to, da vrže najemnika iz hiše. Cena sladkorja v Chicagu 12 centov funt. Okrajni pravdnilc je naznanil danes da bode zaplenil vsako po-šiljatev sladkorja, katera pride iz zapada v Chicago. Za ta korak se je odločil, ker so njegovi agentje pronašli, da bodo vsi izdelovalci sladkorja v Coloradi, Utah in Ne-braski, počeli odpošiljati istega v vzhodne kraje začenši z dnem 8. oktobra. To bo pomagalo mostu Chicago in srednje-zapadnim mestom do zadostne zaloge si a d kurja. Izdelovalci sladkorja smejo prodajati sladkor ne več kot. l'O^c rant, veletrgovci 10%e funt in male trgovine pa-po 12c funt. Vsak kdor bo zahteval več kot 1'^fl z;* 1 funt bo kaznovan. Wilson tretjič kandidat'? Washington, D. C. — Politični krogi težko čakajo, da bi izvedeli, ali bode Wilson še za tretjo dobo kandidat za predsednika. Najbližji prijatelji Wilsonovi so irmi-enja, da se bode Wilson odločil Se za tretjo dobo le, ako bode videl, i da je potreba, da izpelje začete načrte. Glede senatorjev pravijo politiki, da jih 95 misli na kandidaturo, i Da, in to je cel njih boj proti Wil~ j sonu. Predsedniški stolček jim | diši. Ej povsod enake politika. Ng-voščljivost in častilakonmost. Anglia v nevarnosti revolucije"? Dorr E. Pert, predsednik Illinois Manufct. Ass'n, ki se je te v Evropi. V tej izjavi trdi, da so radikalci v Angliji precej močni ni da je njih delovanje med de- j lavštvom jako vspešno in da ni daleč čas, ko bode Anglia v resni nevarnosti državnega prevrata. Australia kupila Amerikanske parnike. Australija je kupila 14 pami-kov od Amerike. Denar v staro domovino. i V stari kraj se more potovati... Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpotuje jo eden ali več parni-kov francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako od-plujejo: 20. "septembra parnik La Touraine 24. septembra parnik La Loraine ..... 4. oktobra parnik Niagara 8. oktobra parnik France 14. oktobra parnik Rochambau 16. oktobra parnik La Savoie 25. oktobra parnik La Touraine 25. oktobra parnik La Loraine 4. novembra parnik France. Za vsak parnik imamo nekaj kart naprodaj. Kdc ima potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na m< naslov pred odhodom parnika, s katerim hoče odpotovati Pošiljanje denaija. Hitro, zanesljivo ift poceni morem pbšiati aenar v sta- -ri kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Cene Denarja- 100 Kron za........................$ 2.80 2.00 Kron za........................$ 5-5° SooKron za..................................$ 13.00 1000 Kron za.........................$ 25.00 5000 Kron za.......................$125.00 10.000 Kron za ......................$250.00 50. Lir ............................. $ 5-9« 100 Lir.............................. $ 114° 1000 Lir ........................... $110.00 500 Lir..........'...................$ 55-oo Denar pošljite po Money order, po American Express Co. ali po bank draftu. Potni listi. Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbim tudi potni list. LEOZAKRJUSEK 70-9th Ave. NEW YORK, N.Y. Prodajam, šifkarte za vse proge. Pošiljam zaboje s hrano in obleko ^ vse jugoslovanske kraje. Pošiljam denar v vse jugoslovanske | kraje. 1000 kron samo $27.50 JOHN ZVETINA 1736 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. POZOR! ROJAKI! POZOR! Kadar rabite novo obuvalo se obrnite zaneslivo na mene ker imam v zalogi vsakovrstna obuvala moške, ženske in otroke. Popravljam tudi stara obuvala (Shoe Repair) po ('a jnajnižih cenah. . t Rojakom v Chicagi se toplo priporočam. __ ': ' • £ | JOHN YR0S1CS ' -t, 2057 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. "EDINOST", OCT. 7, 1919. S V' Pisemska cenzura v Maribora javlja: Ker se premnogi ljudje .-pri : dopisovanju z; inozemstvom ne ^drže tozadevnih pravil, se javnost ponovnoiopozarja na sledeče: Vsa privatna pisma iz inozemstva in V inozemstvo morajo biti odprta in na njih naj bode naveden naslov odpošiljatelja. V interesu vsa-cega posameznika je, d ase Strogo drži teh pravdi, v nasprotnem slučaju ne škoduje le sam sobi, i u-zaprto pismo nikdar ne dospe na Kvoj cilj -s tem se tudi ovirai,poslovanje cenzure in trpi poštni promet, kar vse je kvar splošno-sti in posameznika. Poštni promet v Nemčijo, Madžarsko, BuJgaHjo, Turčijo, Ukrajino, Rušijo, Italijo ni odprt in se do nadaljnega . obvestila ne oddajajo pisemske pošiljke v te državo. Žalosten položaj naših vojnih u-jefcnikov v Italiji. Kaicor znano, se Italijani branijo odpuščati vojake jugoslovanske narodnosti, ki so prišli v italijansko ujetništvo. Njihov položoj je zelo žalosten. Podčastnik Anton Schmidt je pobegnil iz italijanskega ujetništva, in prišel v Jugoslavijo. Položaj naših ujetnikov na Italijanskem popisuje takole: Postopali so z nami zelo grdo. Kaznovali so nas po-; gosto, vezali so nas in tolkli kako^ živino. Ponoči je prišel italijanski častnik/ da nnm za nečuvene cone prodaja čokolado, kruh itd. Za kos čokolade morali smo plačati 30 do 40 kron. Za % kg kruha smo, .plačali 70 do BO K. Brez vsakega razloga so nam odvzeli ves naš d en ar in nam dajali potrdila. Na ta način je posebno postopal poročnik Bruno Ganfotti, ki nam" je pogosto pritrgal hrano in ni izplačeval mezde, katero smo zaslužili na poljedeljskih delih. Ko smo se nekega dne zaradi tega pritožili pri kapitanu, nas je poročnik 'dal tiri dni zveza ti v okove. Železniške nesreče. Na postaji Dobiiin je trčil vlak štev. 6014, ki je pripeljal v postajo z .drugim vlakom, ki je premikal. 16 oseb je ranjenih med njimi ena težko. -"" Na -porini IiJtljija je"v sr«Yo "dopoldne trčil vlak, ki je pripeljal iz Pariza za, Srbijo- medikamente- in kolonija!no blago s tovornim vlakom iz Novega sada. Maf.erijalna Skoda je velika. Človeških žrtev, tli. 30.000 brezposelnih ljudi je v Zagrebu. Ta množica je raztresena po mestnih ulicah, kje^ krade, goljufa in se peča z verižnišštvoni! Mladika V Ptuju. — To je inter nat za deklice (devojkc) ki »udi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno iz' obrazbo, kakor je razvidnio i/..nam poslanega prospekta. Gojenke. lahko obiskujejo gimnazijo, meščansko šolo, gospodinjsko Šolo in vi& jo dekliško šolo (letos 1. razrod) tičijo se glasbe, modernih jezikov, zdravstva, vzgojeslovstva itd-. = jemoma se sprejemajo tudi učenke slovenske ali nemške ljudske šole. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje vodstvo Mladike. - Ptuj. / _> Tabor v Sinčivasi. . Sinčavas. - Na narodnem taboru v Sinčivasi so rbilc zastopana razna kulturna, -politična in vcrfcka društva in sicer: Narodna Čitalnica v Kranju Marijine družbe Ka/.azu prišli bcrku Marijine družbe St. Ru pert pri Velikovcu ter zastava jezerskih Slovencev, ki je bila do sedaj na vseh slovenskih taborili .od leta 1878 dalje. Slovenske SokoMce Zvezej Ljubljanskega in Mariborskega Sokola, Gorenja Sokolska' Župa v Kranju, Sokolske Župe Celje, Orlov. Št. Peter, Ljubljana in Device Marije v Polju. Sokola izobra7 ževalnega društva v Studencih in Maribora, pevskega društva "Sla: vec" v Ljubljani, Delavskega dnU št v a "Vzajemnost," v Črni. .Konjice. V Iiočah pri Konjicah je zaplenilo orožništvo nekemu ve-tižrdku nad 200 kg. soli, medtem ko jo v trgovinah ne dobite niti kilograma. Kupil jo je pri neki tukajšnji trgovki ki sjoji pač na stališču, da je bolj koniodno prodajati kar na debelo- in z debelim 'dobičkom, kot pa mučiti se z. nadrobno proda jo po predpisanih ee'-nali. Upamo, da merodajni faktorr ji ne bodo. pustili, da bode sjppet vse lepo zaspalo, kot se je to že m Rogaška Slatina. Na svojem zadnjem zborovanju se je slatiiiški "Peuerwehr" poslovil od svojega načelnika dr. Mulyja in se nato prekrstil v "Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Rogaški Slatini," ki je takoj pristopilo h gasilski zvezi v. Ljubljani in župi v Žalcu. Na novo -izvoljenemu odboru želimo kar največ uspeha pri delu za proevit obeekoristnega društva. Na Sladki gori pri Cmureku se v kratkem otvori v poslopju bivšega šulvereina slovenska ljudska šola. Zadnji čas je že, ker omenjeni šulfcrein je že skoro popolnoma ponemčil vso okoliško mladino.. Direktne telefonske zveze med Belgradom, Zagrebom, Sarajevom in Ljubljano. Belgrad. V ministrstvu za pošto in brzojav so končane priprave za ureditev telefonskih zvez. Uredile se bodo direktne telefonske zve-j ze med. Bal gradom. Zagrebom, Sarajevom in Ljubljano. Brezžične postaje bodo sprejemale vesti iz vse Evrope in oddajale vesti vsem brezžičnim centralam. Ameriška misija za prehrano odpotovala. Belgrad. — Ker je izvršila svoje veliko humanitarno delo, je vče-*raj odpotovala v Ameriko ameriška misija za prehrano. Do kolodvora so jo spremile vojaške in civilne oblasti ter mnogo beograjskega prebivalstva. Ljudska .vseučilišča, Belgrad. -- Veliko število kulturnih delavcev iz vseh dežel je začelo akcijo, da se organizirajo ljudska vseučilišča-po vzorcu narodnih univerz v Ameriki. Najprej se bosta otvorila dve vseučilišči ,ki ju bodo vodili priznani strokovnjaki v Zagrebu in Belgra- iiroda Vi-i.,; „ nem problemu bodo posvečali ta vseučilišča veliko pozornost literarnemu izobraževanju ljudstva. Odredbe proti bolgarskim vpadom v Macedoniji. Belgrad. — Ker se ponavljajo vpadi bolgarskih komltašev v ia-cedonijo, se bo število žendarjev v Macedoniji povečalo. Razventega bodo izdali posebna navodila po katerih bo vsak, ki bo zasačen brez predpisanih legitimacij, predan oblastim. i NEODREŠENA DOMOVINA. Italijanski vojaki napadli frančiškanski samostan. Jugoslovani — vohuni! Split. - Predvčerajšnjem j . okoli triindvajsetih je Sklenilo ne-. koliko vojakov tukajšnje italijanske posadke, da opleni frančiškanski samostan. Navalili so na poslopje in tolkli z bajoneti po vratih, da bi vdrli. Na ta silni ropot je jel gvardjan samostana zvoniti. Pred .• poslopje je prihitelo mnogo ljudi, t misleči ti; da je izbruhnil požar, ali . ; - AJvloTrwfi- ne. LJUBLJANSKE VESTI. Glasbena. Matica se udeleži tabora v Siiičavesrv deputaciji osmih pevcev s predsednikom in tajnikom pevskega zbora. Kaznovan dražitelj kruha. — Ljubijan.sko okrajno sodišče je obsodilo pekovskega- mojstra Alibija radi draženja kruha na 500 K, njegovo ženo pa na 200 K globe. ; I _'* • Poslano. Odgovor Mr. Martinu Nemaniču na njegov dopis v A. S. Ne spuščam se rad v polemiko; zlasti osebna se mi studi. Toda, ker ni to samo osebnost, temveč se gre tudi za stvar zato naj mi Mr. Nemanič ne zameri, da mu odgovarjam na njegov, neosnovan osebni napad na me. • Ko sem prečkal njegov dopis, sem se nasmejal, ker sem se spomnil na neko pismo naročnika "Ave. Maria," ko mi piše: "Če le kje v Ameriki kdo ne more prav kihni-1 ti, pa ste že gotovo Vi uzrok". Mr. Nemanič! Tudi jaz sem či-tal clotično notico v "Slogi", ki |se mi je zdela jako umestna in času ter razmeram primerna. Tudi ni bila imenovana nobena jednota. Katoliške jednote imamo pa tri. Vsaka teli treh jednot ima pa najmanj dve nadzornika, toraj .je Ka-tol. nadzornikov najmanj .šest. Če se pa vkljub temu-toraj Mr. Nemanič čuti krivega in-je prepričan, da je ta notica tudi nanj "letela," jaz seveda nimam prav nič proti temu, če Mr. Nemanič izmo-li javno svojo očitno izpoved po časnikih. To je popolnoma njego-va zadeva. Velja pač jiotem o njem pregovor: "Kdor se opravičuje, se obtožuje". I. Dalje odgovarjam: 1. Da, Mr. Martin Nemanič, tako je danes, da.se odločuje med praktičnimi katoličani in odpadniki po tem ako je kelo s svojih; duhovnikom ali je proti njemu. In to ni samo dandanes tako. To je bile že za časa Kristusa., kajti že ta-J krat. je on zaklieal: "Kdor ni s menoj je zoper mene " iii "Kdoi vas zaničuje,'mene zaničuje." Vi Jdite Mr. Nemanič, da to ni sam< enako po vseli župnijah enako in ni je po celi katoliški cerkvi enako in je bilo-ocl Kristusovega časa vedno takorčuduo, : boj, se ;'ako motite in se? vidi_ kako vi'jaa.Be imšim vci'-skim odpadnikom! Mr. Nemanič, Vi ste najbližji sosed cerkve in i: '.pnišča. Nadzirate ga lahko, koli; £«' ga hočete. Toraj ste popolno!, .i lahko videli vse, kar se je jh-«- ;; meni počelo, od ■ kar som bil tako nesrečen, da sem •moral sprejeti te "službo. Spomnite se na one nesramne plakate, s katerimi so mi nai;;;:jiali cerkev, žu-p-nišče in hiše vseh dobrih Katoliških družin. Kot saloner r;rc culi vse, kar se je čez mene laga o, kako se me je obrekovalo, ka.^e peklenske naklepe se je kova v da bi me Unjčili, da bi me'Spi% ■ <£••<'. ^ami" dobro veste, d^ -. mi je prvi teden povedalo, da bode v Chicagi kmalu drugi Waukegan za časa Revi Kal ana. Da morate Vi o vsem tem dobro vedeti, mi je dokaz, da je pred nedolgo ponoči ob pol ene prišel na pol pijani fant iz Vašega salona, strašno razburjen, Češ da je preveč, kar se tam govori proti meni. f ^e Vam rad dam privatno na razpolago. v Poteiii gotovoočitate časopise. Citate kaj pišejo "dobri" župlja-ni o meni, svojem duhovnem oče-Itu po teh listih! ■Mr. Nemanič, vi vse to veste, vse to vidite, vse to čitate. Pa kaj som jaz na vse to naredil? Kaj bi Vi naredili, ko bi kdo proti Vam le; polovico tega naredil ? Kar naredi nesrečen oče, ki ima poredne otroke. zjoka se nad njimi, od-• pušča, trpi in moli zanje, v nadi, da bodo enkrat morda vendar spo-i znali,-kako veliko krivico, mu de-» lajo. - Mir in ljubezen oznanjam in, s hvala Bogu v župniji sami, met" ■ vsemi dobrimi župljani, ki imajo - cerkev zato, da Boga služijo in ve-> ru je jo v presv. Zakrament, kate do, kaj je duhovnik v župniji, med vsemi temi opažam vedno lepši mir in edinost. Nobenih težav nimamo. Župnija gre lepo naprej iii. — hvala Bogu, lepo smo že napredovali. Če pa imamo v naselbini tudi več "Katoliških boljševikov," kakor je rekla "Sloga " pa jaz ne morem pomagati. Katera slov. naselbina jih nima ! ? ■ Taki ' 'Katoličani so pač nesreča vsake župnije ! Takim bi pa niti Bog iz nebes ne .»i ustregel; ako bi prišel še enkrat med nje na svet, pa bi ga gotovo z nova na križ pribili. Taki "takozvani," Katoličani, ki vse vrjamejo nasprotnikom svete vere se tolčejo po -prsih, da so Katoličani, na drugi strait pa podpirajo najhujše sovražnike svoje vere. razširjajo protiverska društva iii časopisje, se dajo izrabljati da napadajo svojega duhovnika, so pač naš križ. In ti so veliko slabši, kakor je pravi odpadnik. Odpadnik e odpadel, pa je,, in vsi vemo, da e in oil tega ne taji. Značajen je. Tak takozvani "Katolik" jc pa katolik samo na zunaj, zato, da j lažje in bolj občutno bije svojo duhovščino, da svoji veri boj j škoduje, to je sovražnik v lastnih vrstah, najgrši izdajalec. In taki.o-mahljivci in "šviga-švaga-čez-d^ praga" so bili vedno v največjo škodo in sramoto katoliški cer-; kvi. Kaj čuda, da beremo o takih : "O, ko bi bil mrzel ali vroč! Ker si pa mlačen . . .!" In ko pravite, da se vam orožja ne bode zmanjkalo v boju proti menij vam tudi rad vrjamem, kaj- : ti orožja, kat erega so se do sedaj • -moji nasprotniki posluževali proti ^ meni se takim podlim ljudem itak ! nikdar ne more zmanjkati. ! Na primer: 1 - Naznanil sem misijon"; napadli i so me v Glas Naroda in s plakati ! na cerkvenem zidu. Začel sem s šo- ; lo, pa so me napadli. Začel sem z ; maternim društvom, z mladeni- ■ škim klubom, z dekliškim društ- ■ vom, p (Severn's'reguhitor) se ' > priporoča kot splošna J tonika za )>o5?,jšavo in > • ozdravljenje »olezni in. I . neredao.stHpi-i. ženskal). . > 11 ■; ........- > Severovo zdravile > zoper pro,tir? I (Severa' Rhe.nniatic > Remedy, .'je dobro > zdravilo proti protinu, l trdim skiepom, boleči- > nam v hrbtu in pro-l tlnOVem t^Baij|.'- I«! , • K.ine v P hrbtu Cer."; 75«-l > - ,.,"• : % ' davka. DOBRI j LINIMENT. Navadite se, da se zavarujete pnrti nes-1 reči z dobrim, preizkušenim, popolnoma < uspešnim linimentom, kaki-šnega Vam tai ponudimo v poznani doma pripravljen«, zmesi, katero oglašujemo pod imenosa, SEVEROVO G0THARB8R0 OUF, (Severa's Gothard Oil)'. To je močno zunanje mazilo za . polajšavo vseftvbole-čin, kjer se pokaže, da liniment splak« more pomagati. Poskusite to zdravite, kot pomoč zoper revmatične bolezni,, kakor lumbego, protin, škviatica, trganr-] je, bolečine v hrbtu, otekline, premi-; kanje sklepov ali mišic in enakih boleč-; in. Cen'?: ^oc in 66 centov 7. 2 ali J t-< davka, v Vseh lekarnah. W. F, ^cvera Cov Cedar Rapi«is. iowa. NOVOST NOV OST. S Najboljša iznajdba fonografov, samo $12.05, zraven dobite tudi 6 | plošč in 100 igel. ! Fonograf, katerega vidite tukaj naslikanega Je edea ; najbolših v industriji fonografov. Ni se treba bati. da bi se vam pokvaril, kajti narejen je iz ntttžnega ima-;; terijala, ter ga iniate lahko leta in letal glas, ter z enim navijanjem lahko igrate vsak« ploščo pa naj si ho bo velika Ali majhna. Igra počasi ali hitro kakor sMoh hočete. Glas ima lepši kot $100 fono-graf. Igra Čisto bre/ vsakega šuma. Fonograf je m- l notaki kakor ga Vidite tia sliki. Kdor ni zadovoljen i | njim, naj nam pošlje1 fonograf imjtni povrnemo iTo je naša garancfjaT * . . x-.. | ! Izrlžite in pošljite nam ta oglas, in dobili boste fonograf, ter 6 najnovejših plošč m l^R«. < Pošljite nam $1.00 in drugo nam pošljete, ko, prejmete blago. Zapomniti si, da tacate 3« ;J > samo za nekaj časa zatorej se požurite in "pošljite nam naročnlo takoj predno powsatn© ceno j jnalStBga IMPERIAL NOVELTY CO., 1136 Milwaukee avenue. Chicago, Illinois. \ DEPARTMENT 1627 A. '4_ "EDINOST", OCT. 7, 1919. tDOVINSKI ROMAN V ŠT1RIH~DEUH t Spisal: K. S1ENKIEWICH Poslovenil: PODRA.VSK1 < ^ —- --------------——1 i (Dalje.) j Stari Matija je-to zapazil, navzlic temu, da je imel v mislih le skorajšnji prehod skozi gozd, ga je pohvalil za to njegovo vitežko obnašanje, katerega se je moral brez dvoma naučiti od Zbiška na ma-zoveškem dvoru. Na to, obrnivši se k Jagjenki, je dodal: "Hoj, Zbišek! Ta se zna postaviti celo pred samim kraljem." Po večerji, ko so se imeli, raziti k počitku, je poljubil Glavač Jagjenki in potem Anici roko ter dejal: ' "Ne bojte se ne le za-me, marveč poleg mene se ne bojte ničesar, ker jaz vas ne dam nikomur." Na to so se vlegli možje v veliki sobi, Jagjenka in Anica pa v eumnati na široki postelji. Nobena od nju ni mogla takoj zaspati; zlasti se je obračala Anica vsaki hip na vajšnici. Jagjenka se je primaknila k njej in zacepetala': "Anica?" "Kaj hočeš?" "Zdi se mi, da imaš jako rada tega Čeha. , Ali je temu tako?" Toda vprašanje je ostalo brez odgovora. Jagjenka jej pošopeta znovič: "Le povej mi, jaz to razumem." Setjehovna niti sedaj ni odgovorita, marveč jela strastno poljubo-rati svojo gospodinjo. Revni Jagjenski so tudi jeli globoki zdihljeji dvigati deviške prsi. "Oj, jaz to razumem, razumem!" je šepetala tako tiho, da je ' mogla Anica komaj čuti te besede. Po vlažni in megleni noči je nastal vetroven dan, časih svetel, pa zopet mračen, ker so se podili po nebu čnii oblaki. Matija je - zapovedal, da naj krenejo že o svitu na pot. Ogljar, ki jih je imel pospremiti k Budi, jih je zagotavljal, da konji prebrodijo povsod, vozove pa da bo treba semtertje raztrgati in' jih prenesti, takisto tudi kovčke z obleko in hrano. To se pa ni moglo zgoditi brez truda in napora, toda trudu in naporom privajeuii ljudje so se rajše poprijeli celo najtežjega posla, samo da jim. ni bilo treba ostati dalje v prazni krčmi, ter so šlj, veselo na pot. Celo bojazljivi Vit, obodren po oglar-jevih besedah, ni kazal nobenega strahu. Takoj za krčmo se krenili v visok in navidezno neprediren gozd, skozi kateri je bilo mogoče le z največjo previdnostjo spraviti konje. 1 Veter je časih prenehal, časih pa zapihal tako močno, kakor bi udaril z ogromnimi krili ob goste veje drevja ter jih lomil in zvijal; v gozdu je Šumelo grozno od vetra, kakor da se gozd hoče nasilno ubraniti njegovih pogostih in krepkih udarcev. Oblaki so časih popolnoma zakrili solnce in jel je škropiti dež, pomešan s snegom in točo. Stemnilo se je tako, kakor bi imel nastati večerni somrak. Vit je izgubil zopet pogum in rekel je, da se je "hudi duh razsrdil in da jim utegne škodovati," teda nihče ga ni poslušal, d&, niti bojazljiva Anica se ni zmenila za njihove besede, saj je bil njen Čeh tako blizu, da je s svojim stremenom mogla vsaki hip a odeti ob njegovo streme. Čeh pa je gledal >1 akr> • po£ un.v /> pred .ie, kakor bi hotel samega zlodja pozvati na dvoboj. Za visokim gozdom se je pričel nižji gozd in potem taka goščava, skozi katero ni bilo mogoče prodreti. Ni kazalo drugače nego raztrgati vozove. Izvršili so to gibeuQ in, urno. Kolesa in druge težke dele voza so nesli krepki hlapci na ramenih, takisto tudi vse zaboje z živežem. Na ta način so morali prekoračiti veliki kos poti in še le proti večeru so dospeli v Budo. Ogljarj so jih gostoljubno sprejeli ter jih zagotovili. da po zlodjevi dolini, ali bolje pleg nje, je mogoče dospeti v mesto. To ludje, živeči v puščavi, so jako poredkoma videli kruh in moko, toda niso umirali gladu, ker so imeli dovolj hrane, -zlasti rib, katerih je bilo vse polno po močvirju. Pogostili so ž njimi bogato tudi svoje goste, za to pa so poželjivo stegali roke pe pečenem kruhu. Zene in otroki, ogljarjev so bili črni od dima. Med njimi je bil tudi neki starec, ki je imel že čez sto let, kateri se jo spominjal klanja v Lenčiei 1. 1331, v katerom letu so bili Križarji to mesto popolnoma razdrli. Dasi so Matija, Čeh ter obe deklici slišali vse to že poprej od priorja a- Seradcu, so poslušali vendar sedaj radovedni tudi tega dedca, kateri sede pri igjišču in pregreb&je oglje, je izkopaval iz njega strašne spomitie svoje mladosti. Da, tudi v Lenčicikakor v Seradcu niso prizanesli Križarji uiti cerkvam, niti duhovnikom in kri starcev, žensk in otrok je tekla izpod njihovih mečev. Križarji, večno Križarji! Matijčeve in Jagjcnkine misli so letale neprestano k Zbišku, kateri je bil sedaj res kakor v volčjem gobcu, sredi sovražnega plemena, ki ni poznalo niti usmiljenja niti gostoljuba. Tudi v Anici je jelo umirati srdce, ker ni bila gotova, če jim morda na poti za opatom nc bo treba zaiti med te okrutne ljudi. Starec je potem jel pripovedovati o bitki pri Plovcu, s katero je bil križarski pritisk končan in v kateri se je on boril z železnim buzdo-vanom v roki kot pešec v splošni kmečki četi. V tej bitki je poginil skoro ves rod Gradovcev, in Matija je dobro poznal vse njene podrobnosti. Ali navzlic temu je koprneče poslušal starčevo pripovedovanje o groznem porazu Nemcev, kako so padali nalile travi pod meči poljskih vitezov in pod krepko močjo kralja Laketka. "Hej, še se spominjam!" je dejal ded. "Prihruli so v ta kray, požgali trdnjave in gradove, da, majhne otroke so kar v zibelkah morili, za to pa so tudi doživeli grozen konec. Ej, krasna je hila ta bitka! Kadar napiiem oči, takoj vidim bojno polje." ... In zaprl je oči ter umolknil, polagoma pregrebajc zrjavico na ognjišču, dokler ga Jaglenlca, ki ni mogla pričakati konca pripovedovanj«, ni vprašala: "Kako je bilo to?" "Kabo je bilo to?" ponovi starec. "Spominjam se onega polja, kakor bi ga še sedaj gledal; bilo je ondi grmič je, na desno mlaka in nekoliko polja s setvijo. Toda po bitki ni bilo več videti ni grmičja, niti polja, niti mlake, marveč je povsad ležalo železo, povsod je bilo pilno sulic, mečev, sekir, kopij in obklepov, ležečih drug nad drugim, polno sulic!, mečev, sekir, kopij in obklepov, ležečih drug nad drugim, toliko ubitih ljudij in toliko prelite krvi..." Ti spomini obodre znovič Matijčevo srce, ki reče: "Pesnica! Gospod Jezus je usmiljen! Takrat so napadli to kraljestvo kakor požar, kakor povodenj. Oni niso ugonobili le Len-čice in Seradca, marveč še več drugih i^est. Toda kaj ? Naš narod je jak, žilav, on ima v sebi nezlomljivo moč. Ako ga tudi pograbiš, pasji brat križarski, za brado, ga vendar ne moreš zadaviti, marveč ti še cm izbi je zobe. Glejte* samo: kralj Kazimir je pozidal ^nesti Scradec in Lenčico tako lepo, da sta še lepši nego sta bili poprej, in ljudje se in ž njimi bi bilo mogoče pokriti vse zemljišče. Še nikdar nisem videl pri Plovcu, tako še sedaj leže in gnijejo. Daj nam Bog vselej tako srečo!'' Starec je na to iz početka kimaje z glavo pritrjeval, končno pa je dejal: . "Pcmekje oni ne ležijo in ne gnijejo! Kralj je po bitki zapovedal nem peš.cem, naj izkopljemu velike jame, in ljudje iz okolice so nam prišli pomagat. Zme tali smo Nemce v jamo ter jih dobro zagrebli, da bi se iz tega ne izcimila kaka bolezen, toda oni tam niso ostali." *' Kako, da niso ostali ? Kaj se je zgodilo ž njimi ?'' "Jaz tega nisem videl sam, marveč pravim samo to, kar so ljudje i govorili XMlzue. Pn hitlri BSBsSaffiBHBS -------o-*.. s..... • - -*•-• Ivanajst tednov, toda le po noči. Po dnevu je sijalo solnce, kakor po navadi, po noči pa je divjal vihar, le malo je manjkalo, da ni odnesel ljudem las z glave. Zlodji so letali namreč tolpoma po zraku, vsak-teri z vilami, in. kadar je kateri priletel, je zasadil vile v zemljo, na-jodel Križarja ter ga odnesel v pekel. V Plovcu so slišali ljudje tak grozen hrup, kakor bi tulila cela jata psov, toda tega niso izvedeli, ali so tako tulili Nemci vsled strahu, ali pa so se tako radovali zlodji. Bilo je slabo, dokler zemlja o novem letu ni zmrznila tako, da ni bilo moči zasaditi vile va-njo." Za trenutek je umolknil in potem dodal: "Toda daj nam Bog, gospod vitez, tak konec kakor ste rekli. Čeprav jaz tega ne učakam, toda taki mladeniči, kakor sta ta dva tukaj, učakajo to. Ali tega vendar ne bosta videla, kar so videle moje oči." Po teh besedah je jel ogledovati Jagjenko in Setjehovno, čude se krasnim njunim licem, končno pa reče odmajaje z glavo: "Ej, ej! taldh ndadeničev pa res še nisem videl!" Tako in temu podobno so se razgovarjali večji del noči, na to pa so polegli po mahu, ki je bil mehak kakor perje. Pokrili so se s toplimi kožuhi, in okrepčani po trdnem spanju, so se napotili drugega dne zarano dalje. Pot poleg doline sicer ni bila dobra, pa tudi ne preveč slaba; še pred solčnim zahodom so zagledali lenčiški grad. Mesto je bilo znovič pozidano iz razvalin, deloma iz rdeče opeke, deloma iz kamena. Obzidje je imelo visoko, opremljeno s stolpiči, ali cerkve še lepše nego so bile v Seradcu. Pri dominikancih so tudi lahko poizvedeli o opatu. Bil je pri njih in rekel jim.je, da mu je bolje: tolažil se je z nadejo, da ozdravi še popolnoma, in pred nekoliko dnevi je šel na daljšo pot. Matijcu že ni bilo več dosti mar za to, da bi ga dohitel, kajti odločil se je bil, da popelje obe deklici v Ploek, kamor bi ju bil vzel tudi opat s seboj. Ker pa sa mu je zelo mudilo k Zbišku, ga je vznemirila dokaj bolj druga novica, da so po opatovem odhodu reke tako razvodenele, da nikakor ni bilo mogoče iti dalje. Dominikanci, vide viteza s številnim spremstvom, ki je šel h knezu Zemovitu, kakor je sam dejal, so jih uljudno sprejeli in pogostili ter dali Matijcu na pot majhno leseno ploščico, na kateri je bila po latinski napisama molitev k angelu Rafaelu, patronu popotnikov. — Cela dva tedna je bil Matija prisiljen ostati v Lenčiei. Jeden izmed orožjenoscev grajskega staroste je spoznal, da sta pažeta starega viteza prav za prav deklici ter se zaljubil v Jagjenko na smrt. čeli ga .je hotel že pozvati na dvoboj na poteptani zemlji, toda Matija mu je to zabranil, ker so imeli že naslednji-odriniti dalje. Pot, po kateri so krenili k Plocku, je bil veter že nekoliko posušil, ker je deževje, kakor je navadno v pomladi, trajalo le malo časa. Bilo pa je tudi že toplo in ugodno, kajti zima je že minila. Po polju so se po brazdah lesketali svetli pasovi, vode, a od ogonov je duhtela krepka vonjava prsti. Sločvirja so se pokrila z zelenim trsičjem, tiče so se jele že oglašati v gozdu med vejami. V srca naših popotnikov je vstopila znovič tolažba in nadeja, in ugodno so potovali. Po šest-najstdnevnem potovanju so dospeli po kratkih odmorih pred ploška vrata. Toda dospeli so po noči, ko so bila vrata že zaprta. Morali so prenočiti pri nekem tkalcu pod mestnim obzidjem. Deklici, ki sta pozno zvečer odšli spat, sta zarano še trdo spali, ko je Matija, katerega nikak trud ni mogel zlomiti, takoj, ko so se mestna vrata odprla, odšel v mesto, kjer j« lahko našel stolno cerkev in škofijsko palačo, in prva novica, katero je tu izvedel, je bila ta — da je opat pred jednim tednom umrl. Umrl je pred tednom dnij, toda po tedanjem običaju so se služile svete maše in se opravljale dnevnice celili šest dnij ter bi se imel vršiti pogreb še le danes, in po njem bi imela slediti sedmina v poslednjo čast pokojnikovemu spominu. 'Matija, globoko užaljen, nikakor ni hotel ogledati mesta, katero je poznal že davno, ko je potoval s pismom kneginjc. Aleksandre k velikemu-mojstru,^nnwee s# jo, vrnil urno k.lkah'v «od TftCStno obzidje, govore sam s seboj :. , "Ha, on je umrl, in Bog mu daj večni mir! Proti smrti ni sredstva na svetu, toda kaj hočem sedaj početi z deklicama?" Na to jel premišljevati, ali bi ne bilo bolje, pustiti ju pri lmeginji Aleksandri ali pri lmeginji Ani Danut, ali naj ju odpelje v Spihov? Pogostoma si je mislil na poti, da ne bi škodovalo, ako ,bi Jagjenka ne bila predaleč od Zbiška v slučaju, ko bi se pokazalo, da Danuška ne živi več. Nikakor ni dvomil, da bo Zbišek dolgo žaloval in se jokal po Danuški, katero je tako vneto ljubil, nikakor pa tudi ni dvomil o tem, da taka deklica, ako ni daleč, tudi doseže svoj namen. Spominjal se je, kako so mladeniču pri Jagjenki gomazcli mravljinci po hrbtu, dasi je njegovo srce koprnelo le po oddaljeni Mazoviji. Radi tega, ker je bil prepričan, da je Danuška preminila za zmerom, se je odločil za to, da v slučaju opatove smrti nespusti Jagjenke daleč od sebe. Ker pa je bil jako pohlepen po posestvu, mu je bilo kaj mar za to, da si pridobi tudi opatovo imetje. Opat je bil srdit na nje ter je rekel, da jim ne zapusti ničesar, toda morda se je le utolažil pred smrtjo? I Da je nekaj zapustil Jaglenki, to je bilo gotovo, ker je o tem večkrat govoril v Zgorelicah, a po Jagjenki''je moglo to priti v Zbi-škovo last. Časih se je Matijca polaščevala želja, da bi ostal v Plocku, do poizve, kako je in kaj se je zgodilo z opatovim imetjem, toda kmalu na to je zapodil od sebe take misli. "Jaz se hočem," si je mislil, "brigati tukaj za premoženje, moj dečko pa steza morda k meni roke iz kake~križarske ječe ter pričakuje od mene rešitve!" Ostalo mu je še jedino sredstvo: pustiti Jagjenko pod kneginji-nim in škofovim varstvom, s prošnjo, da ju ubranita vsake krivice, ako jej je opat kaj'zapustil. Toda to sredstvo Matijcu ni bilo posebno po godu. "Deklica ima," si je mislil, "zdatno premoženje, ako pa še podeduje kaj po opatu, vzame jo za ženo kak Mazur, ker ona na može ne bo dolgo ' čakala, saj je že pokojni Zih večkrat dejal, da ona hodi kakor po žr- ( javici.'' Stari vitez se je prestrašil te misli, kajti mislil si je, da bi v tem slučaju utegnili biti za Zbiška izgubljeni obe, Danuša in Jagjenka,' česar pa on ni hotel za nikak denar na svetu. "Katero mu je Bog odločil, tisto naj ima, toda jedno od nju mtfra imeti." Končno je sklenil, da mora pred vsem drugim pomagati Zbišku, in da Jagjenko, ako bo prisiljen, posloviti se od nje, pusHi bodisi v( Spihovem ali pri kneginji Danuti, toda nikakor ne v Plocku, kjer je bil dvor dokaj razkošnejši ter imel dokaj več lepih vitezov. Zaglobljen v take misli je šel z urnimi koraki proti tkalčevi koči,' da naznani čimporej Jagjenki opatovo smrt. Obljuboval je sam j sebi, da jej tega takoj ne pove, kajti "nepričakovana novica bi jo utegnila prestrašiti in jo storiti nerodovitno." Prišedši domu, je našel že obe deklici oblečeni, veseli in zadovoljni. Vsedel se je na stol ter zapovedal tkalčevim pomočnikom, naj mu prineso vrč po'gretega piva, na to pa se je zamračil še bolj nego drugekrati ter rekel: ^ "AR čuješ, kako zvonijo v mestu? Ugani, čemu zvonijo. Saj danes nedelja, ob času jutranje maše pa si še spala. Ali bi hotela videti opata?"- "Kajpada bi hotela," odvrne Jagjenka. "Nu, torej ga zagledaš tako, kakor kralja Ckve. (To je bajeslovni kraji, katerega ni videlo nobeno človeško oko.) "Ali je že zopet odšel?" "Da, odšel je. Ali mar ne čuješ, da zvonijo?" "Ali je umrl?" vpraša Jagjenka. "Le moli za večni mir njegove duše." Obe, Jagjenka in Setjehovna, sta pokleknili In jeli moliti z zvo-nečimi glasovi za njegov večni počitek. Solze so kar curkoma tekle po Jagjenkinem licu, kajti ona je močno ljubila opata., kateri, dasi je bil nagel in vročekrven, vendar ni storil nikomur krivice, marveč z obema rokama delil dobrote, njo pa, kateri je bil boter pri sv. krstu, je ljubil kakor svojo lastno hčerko. Matija se spomni, da je bil opat tudi njegov in Zbiškov sorodnik, radi tega se tudi razžalosti in nekoliko zjoče; ko si je s solzami nekoliko olajšal tugo, pa odpelje Čeha in obe deklici s seboj v cerkev na pogreb. Pogreb je bil sijajen. Sprevod je vodil sam škof Jakob iz Kur- v Plocku svoje zavode. V mestu so zvonili z vsemi zvonovi; govorili so se razni govori, katerih razun duhovnikov nihče ni razumel, ker so se govorili v latinskem jeziku. Po pogrebu se je napotilo dulioven-stvo in posvetni udeležniki pogreba k škofu na soimino. Šel je tjekaj tudi Matija z dvema dečkoma, ker je imel kot pokojnikov sorodnik in škofov znanec pravico do tega. Slcof ga je sprejel kot pokojnikovega rojaka prijazno in z velikim spoštovanjem in mu | takoj po pozdravu rekel : "Neka hosta je zapisana vam Gradovcem iz Bogdanca, a to, kar ostane ter ne spada k samostanu, ali k opatiji, ima dobiti z njim neka Jagjenka iz Zgorelic. kateri je bil pokojnik boter." Matija, ki ni pričakoval kaj posebnega, je bil vesel, da je dobil vsaj hosto; toda škof ni zapazil, da je jeden izmed pažetov starega viteza pri omembi Jagjenke iz Zgorelic dvignil kvišku svoje s solzami zalite, kakor plaviee modre oči ter rekel: "Bog mu povrni, toda hotela bi, da bi še živel." Matija se urno obrne ter reče jezno: "Molči da si ne nakoplje« sramote." Na to vstane, naglo, in oči mu zalesketajo od osupnenja, lice pa postane mrzko in kakor volku podobno, kajti ne daleč od sebe, poleg vrat, skozi katere je ravnokar vstopila kneginja Aleksandra, je zagledal v dvorski opravi Kuna Lichtensteina, onega Lichtensteina, radi katerega bi bil Zbišek skoro prišel ob življenje v Krakovem. Jagjenka ni še v svojem življenju nikdar videla Matijca takega. Lice je imel vse spačeno in izpod brk so se mu lesketali zobje; le za trenutek je obstal, nategnil si pas ter se.napotil k sovraženemu Križarju. Vendar pa se je ustavil na sredi poti ter si pogladil z dlanjo lase na čelu. Spomnil se je še pravočasno, da se nahaja Lichtenstein na ploškem dvoru morda le le kot gost; ali kot poslanec, kar je bilo še verjetiiejšie, radi česar bi bil naletel ravno tako, kakor je naletel Zbišek pri Tinjcu, ako bi ga napadel brez vsakega vzroka. Ker je imel več razuma in izkušenosti nego Zbišek,, se mahoma premaga, naravna nazaj svoj pas, ublaži svoje lice in po.čaka, dokler se je kniginja, ki je pozdravila Lichtensteina, razgovarjala s škofom Jakobom iz Kurdanova; potem pa pristopi k njej, se jej globoko prikloni in pove, kdo je in kako je kot svojo dobrotnico spoštuje radi onega pisma, katero mu je dala nekoč. Kneginja se je komaj spominjala njegovega lica, toda takoj :-;e je spomnila pisma in vsega onega dogodka. Bilo jej je tudi znano to, kar se je zgodilo na sosednem mazoveškem dvoru. Slišala je o Juran-du, o ugrabljenju njegove hčerke, o Zbiškovi poroki ter o njegovem smrtonosnem dvoboju z Rotgierom. Vse to jo, je jako zanimalo, prav kakor kaka vitežka povest ali katera izmed onih pesnij, ki so jih prepevali nemški "minstreli" ali mazoveški guslarji. Ona ni tako sovražila Križarjev, kakor žena Janusova, Ana Danuta, zlasti ne radi tega, ker so se jej oni dobrikali in jo obsipali z raznimi darovi, samo da si jo pridobijo; toda sedaj je bilo njeno srce na strani mladih zaljubljencev. Bila je pripravljena jima pomagati, a vrhu tega jo je veselilo, da je imela pred seboj človeka, ki jej je mogel vse minule dogodke natančno povedati. Ali Matija, ki je bil že tako namenjen pridobiti si kneginjino pomoč in pokroviteljstvo, vide, kako je ona radovedna, jej je jel živo praviti o nesrečni usodi Zbiška in Danuške; da, ganil jo je do solz, a to tem bolj, ker je živo čutil sinovčevo nesrečo ter pomiloval iz vse duše njegovo usodo. "Nikdar v svojem življenju še nisem čula kaj žalostnejšega," reče končno kneginja. "A največja žalost me prevzema radi tega, da se je poročil Zbišek s to deklico, ko ji bila že njegova, ali vendar ni užival ž njo nobene sreče. Nu, pevejte, ali veste za gotovo, da je ni užival?" "Oh, mogočni Bo!" odvrne Matija. "Kako naj bi jo užival, ko se je pa poročil v hudi bolezni ž njo zvečer, ob svitu pa so mu jo že odpeljali!" (Dalje prihodnjič.) POSESTVO NAPRODAJ! t Proda se na 22nd Place med Robey in Hoyne Aves. poceni — iz opeke zidana hiša, tri nadstropna, s Gtimi oddelki za najemnike. Najemnina nese mesečno $56.00. Cena $5600.00.. • EMIL A BASENEft \ 2116 West 22nd Street, Chicago, 111. NAPRODAJ več dobrih poslopij ali jih pa menjam. Ako imate st»ro hišo' ali farmo in hočete imeti kaj boljšega," tedaj se oglasite pri meni, Jaz jo bom, ali kupil, ali prodal, ali zamenjal. 1 W. D Z IE D Z I C Posestva, posojila in zavarovalnina. 2051 W. 22nd. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 2138 Posojilo na zadolŽDice. EMIL A.BASENER JAVNI NOTAR. Bloj posel je: Prodajanje posestev, posojila in zavarovalnina. 2116 W. 22nd St., Chicago, M. POZOR! ROJAKI! POZOR! Kadar- rabite novo obleko ali zimsko suknjo, obrnite se zanesljivo na mene ker imam večletno skušnjo v svoji stroki. Popravljam, čistim in barvani tudi ženske obleke. Razprodajam tudi možko obleko, srajce, ovratnice in vse, kar spada k moški opravi. Vsako delo je zajamčeno, za obilen obisk se priporoča občinstvu. John Fabian 1932 W. 22nd St., Chicago, 111. OOOOOOOOOOOOOOOOCXXXJCpOQOCO Kupujte Vojne Hranilne Znamke! cmxxmmxm)oo