Poprečnlna v gotovini platana.
NAROBNI GOSPODAR

PCKjft ||W| A m Dr. Albin Ogris: Nekaj zadružne statistike. — Dr. Valenčič: Lastno in tuje imetje W	’IF'I ■ naših kreditnih zadrug. — Poročila na občnih zborih. — Mlekarsko zadružništvo
na Danskem. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ...........................................
Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 6, I. 1928.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzoč'h članov.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge v Cerkljah ob Krki, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 21. junija 1928 ob 3. uri popoldne v dvorani Katoliškega doma z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobritev rač. zaključka za leto 1927. 5. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrovi pri Kropi, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne. 24. junija ob 16. uri v uradnem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru (29. V. 1927). 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobrniču, r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 29. junija 1928 zjulraj po sv. maši v stari šoli. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo nadzorstva. 4. prememba pravil. 5. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 6. slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Dobrniču, r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 1. julija 1928 zjutraj po sv. maši stari šoli. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. čitanje revizijskega poručila. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za I. 1927. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Dobrniču, r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 29. junija 1928 pop. ob
3.	uri v stari šoli. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo nadzorstva.
4.	odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajne zadruge v Dolu pri Hrastniku, r. z z o, z., se vrši dne 22. julija ob pol 8. uri dop. v društveni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobri-v rač. akaljučku za 1.1927. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Dragonji vasi - Mihovcih, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. junija 1928 ob 13. uri v hiši g. Peršuha. Dnevni red: 1. poročilo načelstva In nadzorstva. 2. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Dramljah, r, z. z n. z., se bo vršil dne 1. julija 1928 ob 8. uri dop. v posojilničnem prostoru. Dnevni red:
1.	odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 2. branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. branje zadnjega revizijskega zapisnika. 4. poročilo načelstva. 5. poročilo nadzorstva. 6. volitev načelstva. 7. volitev nadzorstva. 8. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadrugeiv Grosupljem, r. z. z o. z., se vrši dne 24. junija 1928 ob pol 8. uri dop. v Smarji v Stolpiču s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Št. Janžu na Drav. polju, r, z. z n. z., se vrši dne 1. julija 1928 ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. čitanje revizijskega poročila.
5.	slučajnosti, spomin 20. letnice obstoja in uradovanja tukajšnje hranilnice in posojilnice.
Občni zbor Hrdnilnice in posojilnice za župnije Koprivnica in Podsreda, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. junija ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih s sledečim sporedom: 1 poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. junija 1928 ob 3. uri pop. v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva. 4. poročilo nadzorstva. 5. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 6. volitev načelstva. 7. volitev nadzorstva. 8. slučajnosti.
Redni občni žbor Hranilnice in posojilnice v Kostanjevici, r. z. z n. z., bo v nedeljo 24. junija 1928 ob 3. uri pop. v Društveni dvorani. Dnevni red: 1. branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 4. branje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kunigundi na Poh., r. z. z n. z., se bo vršil dne 24 junija 1928 ob 10. url dop. v posojilniški pisarni z dnevnim redom: 1 čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	odobrenje rač. zuključka za 1. 1927. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
MflRODMI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. .^_ Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. -
Dr. Albin Ogris:
Nekaj zadružne statistike.
Zadružništvo je v vseh državah v živem razvoju in njegov delež na celotnem narodnem kreditnem in blagovnem prometu narašča od leta do leta. Sleherno leto pokaže zadružništvo nove razvojne možnosti in povečuje število ter obseg svojih nalog. Ker postaja zadružna samopomoč čim dalje bolj pomemben činitelj v narodnem gospodarjenju, mu posveča kakor državna, tako zasebna statistika največjo pažnjo. Povsod se skuša kakor hitro mogoče zbrati podatke za preteklo poslovno leto ali poslovno četrtletje, jih predelati in iz dobljenih statistik posneti značaj in moč onih sprememb, ki se neprestano dogajajo v zadružnem gospodarstvu.
V naši državi statistična služba še dolgo ni niti tako urejena, da bi bila kos svojim najbistvenejšim nalogam; zato se državna statistika ne briga mnogo za zadružništvo, zadružne zveze pa morejo zbrati podatke in objaviti statistiko vsaka samo za svoje člane. Zato doslej Slovenci še nimamo poslovne statistike za vse svoje zadružništvo, čeprav bi statistično poznavanje zadružnega življenja pri nas bilo še mnogo važnejše, kakor pri gospodarsko krepkih narodih. Kajti delež, ki ga ima zadružništvo na celotnem narodovem gospodarstvu, je pri nas mnogo večji in pomembnejši, kakor v drugih dr-.
žavah, kjer je razvito bankarstvo, bogata veleindustrija in mednarodno trgovsko posredovanje prebivalstvu glavni vir dohodkov in ima od zadružništva glavne koristi le bolj majhni človek. Slovenci nimajo omenjenih dohodkovnih virov oziroma ti viri so malo izdatni in odprti le pičlemu številu ljudij. Pri nas odpade na vsakih 100 prebivalcev najmanj 90 malih ljudi, ki so navezani na samopomoč oz. bi se v lastnem interesu imeli je okleniti, t. j. ljudi, dohodki katerih zadoščajo le zadovoljitvi najnujnejših življenskih in kulturnih potreb oziroma tem potrebam sploh ne zadoščajo.
Iz tega razloga sem zbral za leto 1926 podatke vseh onih zadrug, ki so v tem letu poslovale in sestavile računske zaključke. V naslednjih vrsticah nameravam statistično osvetliti nekatere — daleko ne vse — plati njih poslovanja in uspehov v omenjenem letu. Na ta način dobimo pregledno sliko ne samo o številu in skupnih celotnih uspehih naših zadrug, temveč dobimo tudi vpogled v načine njih poslovanja, v smernice, po katerih delujejo, o napredkih in hibah, ki so jih posamezne njih vrste storile v posameznih dobah. Meje slovenskega ozemlja so sicer tako ozke, da vsak zadružni delavec sam lahko v splošnem pregleda zadružno gospodarjenje vse naše'dežele in po lastnih izkušnjah si lahko napravi vobče pravilno sodbo o glavnih izpremem-bah, ki so se zgodile, vendar pa je vseeno
dobro in koristno, tudi s pomočjo statističnih tabel kolikor mogoče natančno zabeležiti kakor’stanja tako izpremembe v zadružnem napredovanju. Le na ta način dobimo namreč siguren pregled čez vrsto let, tako da moremo od časa do časa primerjati sedanje stanje s prejšnjimi in pravočasno ter s primernimi sredstvi zastaviti tam, kjer je po statistični sliki sodeč najbolj in najprej potreba. Saj brez pregleda med nekdaj in sedaj, brez primerjave doseženega s hotenim in nameravanega s storjenim, ni mogoče gospodariti z onim največjim uspehom, ki se v danih razmerah more doseči. Zaradi tega naj cenjeni čitatelj naših statističnih tabel ne izvoli smatrati za nepotrebne gro-made suhoparnih številk. Narobe, kdor jih bo motril, bo bral iz njih podrobno, kakšno je gospodarstvo slovenskega kmeta in obrtnika, bo v vsej strahoti videl v njih naslikano neugodno imovinsko in dohodkovno stanje slovenskega malega človeka; videi bo tudi velike napore, s katerimi koraka naš poljedelec lepšim časom naproti, uspehe) ki so se dosegli, pa tudi velikansko pezo potrpljenja, ki je še potrebno, da se bode gospodarstvo Slovenije po svoji kakovosti moglo staviti poleg gospodarstva v zapadnih deželah. Marsikaj in to nekatere zelo važne in zanimive plati zadružnega gospodarjenja seveda pri nas ni mogoče statistično ugotoviti, vsaj ne zasebniku. Pred vojno so pri nas nekatere, pa tudi le zelo maloštevilne kreditne zadruge v svojih računskih zaključkih navajale zelo detajlirane in važne podatke, sedaj izza prevrata pa postajajo računski zaključki pri mnogih zadrugah molč-Ijivi in tudi nepregledni. So celo zadruge, ki kakor majhne banke, mislijo, da je bilanco najbolje sestaviti čimbolj skrivnostno, nepopolno, spajati postavke, ki morajo biti izkazane ločeno, in razkrojni druge t:i spadajo v eno samo postavko. Take zadruge
sebi s tem ne koristijo mnogo, napravijo pa statističnemu delu po nepotrebnem dosti odvišnega truda.
1.) Kreditne zadruge.'
Ta del naše zadružne statistike tvori drugo, nadaljevalno polovico statistične razprave, ki jo proti jeseni priobči Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani, in ki se nanaša bolj na analizo notranjega poslovanja, medtem ko v tejle črtici prihajajo bolj v poštev vnanji znaki našega kreditnega zadružništva. Da pa obseg te črtice preveč ne naraste, naj govorijo številke svojo itak dosti jasno besedo same za sebe; samo kjer se vidi potrebno ali koristno, naj posamezne opazke pripomorejo k polnejšemu pojasnilu. Praktičnemu zadružnemu delavcu — in tem je ta statistika v prvi vrsti namenjena — bodo gole številke popolnoma zadostovale.
Razporedimo naše kreditne zadruge naj prej po njih starosti, t. j. po številu njih upravnih let koncem 1. 1926.
Tabela 1.
Upravnih let šteje	število kred. zadrug	v °/„	Njih ustanovna doba
do 5 let	51	12 2	1920—1926
6-10 „	11	2*6	1915—1920
11-15 „	7	1 '9	1910-1915
16-20 „	161	384	1905-1910
21-25 „	52	12-4	1900—1905
26—30 „	63	15-0	1895—1900
31—35 „	43	102	1890-1895
36-40 „	10	2-4	1885—1890
41-45 „	9	2-1	1880-1885
46 -50 „	3	07	1875-1880
nad 60 „	9	2-1	pred 1875
Skupaj .	419	100 -	
Med 51 hranilnicami, ki štejejo do 5 upravnih let, je všteto tudi onih 8, katere za 1. 1928 radi prekratkega poslovnega časa še niso napravile nikakšnih računskih zaključkov. V vseh ostalih naših sestavkih so zbrani podatki le 411 hranilnic, ki so leta 1926 redno poslovale, sestavile bilanco ter niso ali v likvidaciji ali konkurzu. — Kakor pravi tabela L, ima skorajda polovica naših zadružnih hranilnic za seboj že več kakor 20 let poslovanja, več kakor 40-letno starost pa je dosegla ena dvajsetina; dve tretjini poslujeta iz desetletja 1900—1910, in le ena osmina iz desetletja 1890—1900. Slovensko kreditno zadružništvo je torej po pretežni svoji večini v časovnem pogledu že tako trdno ukoreninjeno in je imelo časa in prilike, nabrali si bogatih izkušenj in zadružnih spretnosti dosti, da je kos tudi tako velikim težavam, kakor so bile vojne in še veliko bolj povojne razmere.
Ako porazdelimo naše hranilnice na posamezne skupine po številu njih članov, dobimo v tabeli II. sliko o drugi plati, ki sama za sebe sicer ne govori jasno dovolj, pa je v zvezi z drugimi vseeno tudi zanimiva.
Tabela II.
Število članov	Število hranilnic	V <V0	Vsote njih članov
do 100 članov 101— 200 „ 201— 300	„ 301— 400	„ 401— 500	„ 501—1000	„ 1001—2000 „ nad 2000	„	116 115 58 36 20 42 16 8	282 28-0 14T 8-8 4 9 102 3-9 1 9	7.521 16.932 13.173 12.496 8.800 28.891 20.265 25.034
Skupaj .	411	100—	133.112
Več kakor polovica hranilnic šteje torej povprečno samo po 105 članov; to so po-največ hranilnice v goratih krajih, v malih občinah, pa tudi nekatere v mestih in trgih, kjer se nahaja več denarnih zavodov; 76 izmed onih 116, katere štejejo do 100 članov, šteje že več kakor 15 upravnih let, vsote njih vlog se s par izjemami gibljejo vse v najnižjih stopnjah; 34 je med njimi takih, ki štejejo do 5 upravnih let. Zanimivo je takisto, da ima 24 hranilnic (ponajveč šulcedeličevke v večjih krajih) celo tretjino celokupne vsote vseh članov. Srednji tip naših hranilnic šteje po 100—500 članov, ali krajše izraženo, bi tabela II. rekla, da šteje
dobra polovica (56°/0) hranilnic povprečno po 105 članov , četrtina (27-8»/0)	„	„	„ 302 „
sedmina (14-l°/o)	.	„	„ 847 .
dvanajstina (TO0/«)	.	. nad 2000	,
Ali še drugače: v eni šestini hranilnic je organizirana dobra polovica vseh članov in dobra polovica vseh hranilnic ima skupno manj nego eno petino skupnega števila vseh članov.
Po posameznih okrajih slovenske dežele se vsota članov porazdeli seveda zelo neenako; tako šteje okraj Maribor-levi breg (z mestom) 16.576 članov, Ljubljana mesto 11.355, ptujski okraj 13.678, celjski okraj (z mestom) 8.507, krški okraj 6.589, kočevski okraj 6.479, novomeški okraj 6.679, slovenjgraški okraj 1.595, laški okraj 1.704 i. t. d. Na vsakih 100 prebivalcev pride članov v okrajih:
Črnomelj.............
Ljubljana-mesto .	.
Maribor-levi breg. .
Gornjigrad ....
Ptuj.................
Brežice..............
Kočevje..............
Logatec .....
Novo mesto ....
Celje................
Konjice..............
Šmarje...............
e*
23	Kamnik ....	. 12
21	Krško		. 12
20	Litija		. 11
19	Kranj		
18	Ljutomer	.	. .	. 10
17	Radovljica . . .	. 8
16	Maribor-desni breg	. 8
14	Ljubljana-okolica .	. 7
14	Dravograd . . .	. 7
14	Slovenjgradec. . .	. 5
13	Laško 		. 5
12	Prekmurje . . .	. 3
Celokupni promet posamezne hranilnice v posameznem letu njenega pomena kajpak ne označuje zanesljivo in ta promet kaj lahko preskoči normalo ali pade globoko pod njo. Pa ker se že tako rado na-
vaja tudi promet ne le pri zadružnih temveč tudi pri regulativnih in bančnih denarnih zavodih, naj v tabeli 111 tudi promet označuje živahnost in obširnost poslovanja hranilnic po posameznih njih kategorijah.
Tabela III.
Višina prometa			Število hranilnic	<	Vsote prometa
do	500.000 Din		78	190	22.897.870
500 000 do	1,000.000	n	69	16-8	50,440.151
1.000 000 „	2,000.000	n	92	22 4	129 206 957
2,000 000 „	3,000 000	n	45	109	109,496.558
3,000 000 „	4,000 000	„	35	85	121 846.119
4.000 000 „	5 000 000	„	18	44	78 810 657
5,000 000 „	10,000 000		34	83	231.834 378
10,000 000 „	50 000.000		26	63	521.433 506
50,000.000 „	100.000.000		3	07	157,221.958
nad	100.000.000	..	11	2 7	2 953 431.858
Skupaj .	.			411	100	4.376,620.012
Kar imajo številke povedati, govore same za sebe dovolj; naj radi primerjave samo omenim, da so vse regulativne hranilnice imele 1. 1926 skoraj poltretjo milijardo prometa. Z bankami se zadruge kajpak
ne morejo meriti v tem oziru (Ljubljanska kreditna banka n. pr. 31 milijard, Zadružna gospodarska banka 11 milijard).
Premoženjsko stanje zadružnih hranilnic je 31. 12. 1926 bilo sledeče:
Tabela IV.	A K t i tz a
Število hranilnic	Vrsta aktiv	Skupne vsote	V »/o
410	Posojila		476,250 008	44-6
137	Tekoči računi s člani	191 731 964	17-9
Skupaj		667,981 972	62 5
372	Naložbe in tek. računi z Zvezo •	315.093 886	29-5
200	Vrednostni papirji	....	23,142.088	2-2
409	Blagajna in poštna hranilnica •	14,052 388	1-3
385	Aktivne obresti		7.423 088	07
Skupaj		359,711.450	33 7
319	Inventar in tiskovine ....	1,553217	0 1
120	Nepremičnine		16.844 670	1-6
Skupaj		18397.887	17
398	Ostala aktiva		22.068.360	2 1
Vsa aktiva skupaj		1.068,159.669	100 —
K posameznim postavkam aktiv bi morda hasnilo, oziroma bi bilo interesantno še par pripomb.
Celotna vsota dolgoročnih posojil se porazdeli tako, da odpade vsota 104-9 milj. Din, t. j. dobra petina (220/0) celokupne vsote na onih 322, t. j. 78 4 ali skoraj štiri petine vseh hranilnic, pri katerih posojila posamezno ne dosežejo vsote 1 milj. Din. Hranilnic, pri katerih znašajo posojila 1 — 5 milj. Din, je 81 ali 19 7 °/0; vsota posojil znaša pri njih 158 milj. Din, t. j. 33 3 0/0 celokupne vsote; na onih 8 hranilnic, pri katerih znaša vsota posojil posamič nad 5 milj. Din, odpade pa 44'7 % celokupne vsote, oz. odpade na onih 20 hranilnic, pri katerih vsota posojil presega posamič 3 milj. Din, več kakor polovica celokupne vsote (540/0). Podrobneje podatke, kakor tudi primerjavo z 1. 1912
do 500 Din 500 „	5000	„
5000 „	25.000	„
25.000	„	100 000 „
100.000 „ 1,000.000 „
nad 1,000.000	„
2'5 °/o od 200 hranilnic izkazuje torej tri četrtine (83 °/o) celokupne vsote vrednostnih papirjev. Celokupno vsoto bo treba morebiti za neznatno vsoto skrčiti, ker je domnevati, da nekatere zadruge prištevajo k vredn. papirjem tudi tuje deleže; to domnevo potrjujejo nekateri rač. zaključki. Likviden je ta del imovine seveda le, v kolikor obsega domače povojne vrednostne papirje. Precejšen del pa tvorijo zmiraj še vojna posojila, dasi se je pretežna večina zadr. hranilnic jih z odpisi že čisto iznebila. Ker imajo le nekatere zadruge pri tej postavki pripomnjo, da obsega vojna posojila in v kakšnem znesku, večina zadrug pa vred. papirje beleži brez označbe, se iz računskih zaključkov tudi ne more
podajajo tabele črtice, ki izide v Zborniku.
Med 137 hranilnicami, katere izkazujejo tekoči račun s člani, jih je le 27, pri katerih presega ta vsota 1 milj. Din; njih delež na celokupni vsoti pa znaša 172 9 t. j. 90 2%.
Tudi pri naložbah in tekočih računih z zvezo odpade na razmeroma majhno število hranilnic nesorazmerno velik delež na celotni vsoti; na onih 67 hranilnic, katere posamezno izkazujejo v teh dveh računih vsoto, ki presega 1 miljon Dm, odpade namreč kar 737 % celokupne vsote. Skoraj 10% vseh hranilnic nima 1. 1926 ne enega, ne drugega iz obeh računov, 1. 1912 pa jih ni imela skoraj cela petina vseh kreditnih zadrug.
Vrednostne papirje izkazuje gorenjih 200 hranilnic po sledečih stopnjah:
skupno 10 938 Din „	142	950	„
„	663.561	„
h	1,212.207	„
„	1,860	870	„
„	19 251.562	„
200	23,142.088	Din
ugotoviti celokupna vsota vojnih posojil, ki še ni odpisana. Med onimi, ki sploh označujejo vojna posojila, je 13 takih, pri katerih ta posojila še zmeraj presegajo 10.000 Din, mnoge izkazujejo [Jo 100, 1000, 5000 Din. V tej postavki so zaračunani tudi „boni" t. j. 20 % - odtegljaji povodom markiranja kronskih novčanic. — Regulativne hranilnice izkazujejo koncem 1. 1926 več kakor še enkrat toliko vredn. papirjev, seveda že po zelo visokih odpisih in z večjim deležem vojnih posojil. Bančni zavodi v Sloveniji izkazujejo v istem letu na vred. papirjih skupno vsoto, ki presega ono zadružnih hranilnic skoraj za polovico, vendar pa je pri bančnih zavodih ta vsota radi odpisov
jih izkazuje 44 hranilnic,
56
25
8
5
irV'nizke bilančne cenitve silno skrčena in gotovo ne vsebuje nikakoršnih „vojnih" vrednotnic. Zaradi tega je na podlagi računskih zaključkov silno težko oceniti tečajno vrednost vseh vred. papirjev, ki so v posesti slovenskih denarnih zavodov.
Zaostale obresti posojil ne znašajo 1.1926 niti 1 °/0 posojil, kar je gotovo ugodno znamenje. L. 1912 kaže v tem oziru dosti neugodno razmerje, ne sicer pri vseh, toda pri zelo mnogih zadr. hranilnicah.
Inventarja skoraj četrtina hranilnic sploh več ne izkazuje oz. ga izkazuje z evidenčnim zneskom 1 Din. V nepremičninah (zlasti mestnih) imajo zadruge precej-
šnjo tiho rezervo in bij bilo vsoto 16 8 milj. Din nekolikokrat pomnožiti. V.tem^primeru bi celokupna vsota vseh posojil gotovo komaj presegla 50% vseh aktiv, dolgoročna posojila pa bi se ^gibala okoli, tretjine celokupnih aktiv. Za primerjavo navajamo še celokupna aktiva vseh treh vrst denarnih zavodov koncem 1.11926:
zadružne hranilnice	■	•	1,068	milj.	Din
bančni denarni zavodi	•	•	1,541	„	„
regulativne hranilnice	•	■	658	„	„
pri čemur pa je v bančnih aktivih precejšen del onih, ki jih izkazujejo^že zadružne hranilnice.
(Dalje prihodnjič.) j
Dr. Valenčič:
Lastno in tuje imetje naših kreditnih zadrug.
Obratna sredstva hranilnic in posojilnic so ali lastna ali tuja. Od lastnih pridejo vpoštev deleži ter rezerve, od tujih pa hranilne vloge in izposojila. Za posojilnico ni važno samo, v kakšni višini dela s posameznimi vrstami teh obratnih sredstev, ampak je vsaj tako, če ne bolj važno, v kakšnem razmerju se nahajajo vse vrste obratnih sredstev med seboj. Delovanje in uspehi kreditne zadruge so odvisni tudi od razmerja med njenim tujim in lastnim imetjem.
Razlika med lastnim in tujim imetjem je pomembna iz več vzrokov. Edino lastno premoženje je tisto, ki more z njim zadruga vedno računati, ker je neodtegljivo. S hranilnimi vlogami in pa izposojili pa je druga stvar. Vlagatelji lahko vloge vsak čas oziroma po predpisanem odpovednem roku dvignejo, izposojila pa upnik vedno lahko iztirja. Ne zgodi se sicer v normalnih razmerah, da bi vsi vlagatelji naenkrat prišli po svoje vloge, a dogaja se često, da se dviganje vrši v velikem obsegu. Pomanjka-
nje denarja,[ki, nastane vsled slabega gospodarskega [stanja,[je splošno in vlagatelji so prisiljeni poseči po svojih prihrankih v večjem številu naenkrat. Vse hranilnice in posojilnice so gotovo že opazile, 'kako so se dvigi včasih množili, dočim so vloge več ali manj izostajale. Mnogokratjseveda se zgodi tudi obratno, kopičijo se vloge, dočim pa so dvigi redki. V prvem slučaju pride posojilnica lahko v neprijeten položaj. Dvigi izčrpajo njena obratna sredstva, pa mora poseči po izposojilih, da je omogočeno na-daljno poslovanje. Posest večjega lastnega imetja bi v takih slučajih dala zadrugi večjo možnost gibanja in večjo samostojnost.
Pomen lastnega imetja se kaže tudi v tem, da za lastno imetje ni treba plačevati obresti. Posojilnice, katerih obratna sredstva obstoje samo v vlogah in izposojilih, se nahajajo zato v neugodnem položaju nasproti tistim, ki imajo tudi lastno premoženje. Čim več ima torej zadruga svojih sredstev, tem lažje bo izhajala. Njej se obrestuje celo
imetje, dočim mora sama plačevati obresti le od enega dela. Razlika, ki gre njej v dobro, ji veča čisti dobiček. Upravne stroške bo taka zadruga z lahkoto krila in ji bo mogoče med obrestno mero vlog in posojil držati manjšo napetost kot drugim.
Slednjič omogoča lastno imetje zadrugam tudi kritje rizikov, ki so v gospod stvu neizogibni. Vkljub temu, da se naše kreditne zadruge ne bavijo s špekulacijskmi posli, so pri njih izgube mogoče. Nekatera posojila, ki so bila varna, postanejo v teku časa popolnoma ali deloma neizterljiva in jih je treba odpisati. Izgube so mogoče tudi pri premičninah in nepremičninah vsled spreminjanja cen ali pa donosnosti. Manjše izgube krijejo sicer posojilnice z letnim dobičkom ali pa s svojimi rezervami, a pri vsaki nekoliko večji stvari pa to ne zadostuje in obstoj zadruge je v nevarnosti. Temu je krivo premajhno lastno imetje.
Zakon določa, da mora zadruga v konkurz, če dolgovi presegajo premoženje zadruge ter deleže in rezerve. Ker- tvorijo deleži in rezerve navadno le malenkosten del, je kaj hitro mogoče, da je izguba večja od njih in potem je računati s konkurzom, če zadruga ne dobi drugega boljšega izhoda iz svojega položaja.
Čeprav je za uspešno delovanje hranilnic in posojilnic velikega pomena, da se v precejšnji meri poslužujejo tudi lastnih sredstev, je treba priznati, da naše zadruge temu vprašanju ne posvečajo potrebne pozornosti.
Deleži nimajo pri naših kreditnih zadrugah skoraj nobenega pomena, ker so prenizki. Pri veliki večini hranilnic in posojilnic ne doseže višina deleža niti petih dinarjev, dobijo se pa tudi deleži od 25 para, zelo pa so redke zadruge, ki jih imajo večje od 10 dinarjev. Vzrokov za nizke deleže je več in eden izmed teh je predvsem načelnega značaja. Raiffeisen sam je bil
sploh nasprotnik deležev in zadružno gibanje, ki od njega izhaja, je ostalo zvesto njegovemu principu. Bal se je namreč, da bi z vpeljavo večjih deležev, ki bi se obrestovali, prišel v zadrugo duh dobičkaželjno-sti, in vsled tega je smatral za boljše, da zadruge deležev sploh nimajo. Pač pa je on vedno povdarjal potrebo zbiranja rezerv, saj so edino te tvorile lastno imetje njegovih zadrug. Poznejši nemški zadružni zakon je zahteval deleže, ker pa ni določal nobene meje navzdol, so zadruge določile prav nizke deleže, tako, da je bila določba zakona samo na videz izpeljana. Naš zadružni zakon je sicer takoj zahteval deleže, a tudi pri nas ni bila določena minimalna višina, zato so mogoči zelo nizki deleži. Določal pa je avstrijski zakon maksimalno višino deležev za zadruge, ki so hotele imeti davčne ugodnosti. Za te je znašala 50 zlatih kron. Te višine pa ne doseže sedaj nobena raj-fajznovka pri nas.
Sedaj je splošno priznano, da je v interesu kreditnih zadrug samih, da imajo take deleže, ki v resnici morejo pospeševati zbiranje lastnega imetja. Delež, to je udeležba zadružnika na svojem zavodu, mora brez ozira na jamstvo biti tako velika, da ima kakšen gospodarski pomen in da zadružnik v resnici in ne samo na papirju pripada zadrugi. Nizki deleži so gotovo eden izmed glavnih vzrokov, da med ljudmi ni pravega zanimanja za delovanje kreditnih zadrug. Kdor postane član, postane radi tega, da dobi posojilo, ko ga pa vrne, se za zadrugo več ne briga. Mnogokrat takoj odpove svoj delež, večkrat pa ne stori tega, ker se mu ne zdi vredno zahtevati izplačilo malenkostnega deleža. Vkljub temu, da je član še naprej, se za poslovanje ne briga, in tako se zgodi, da je zadruga z več sto člani navezana in odvisna samo od par ljudi v načelstvu ali pa da je samo en sam, ki
vse odločuje in vodi. Izkušnja kaže, da je tako ravnanje vedno v škodo zadruge in zadružnikov. Zanimanje za hranilnice in posojilnice bo vladalo med zadružniki le takrat, ko jih bo trajen gospodarski interes vezal na nje. To pa bo doseženo le s primernimi deleži.
Nekoliko bolje kot z deleži stoje kreditne zadruge z ozirom na rezerve. Dočim je odpadlo pri 292 zadrugah zadružne zveze v 1. 1926 povprečno na člana Din 7 40 deležev, je odpadlo od rezerv Din 106-97, če štejemo pa k rezervam še čisti dobiček za 1. 1926, pa pride celo Din 144,48 na člana. Rezerve so torej kot lastno imetje veliko večjega pomena kot pa deleži.
Pomen rezerv je tudi zato večji pri zadrugah, ker so edina sredstva, ki zadrugi vedno ostanejo. Deleži niso stalni, ker jih je mogoče odpovedati, le rezerve so pri zadrugah tista trdna podlaga, ki je z njo mogoče računati. Zbiranje in večanje rezerve je prva zadružna dolžnost, utemeljena iz gospodarskega razvoja zadružništva.
Ne more se sicer določiti višino rezerv in deležev za vse zadruge enako, treba pa je gledati, da vlada pravo razmerje med rezervami in deleži kot lastnim ter hranilnimi vlogami in izposojili kot tujim imetjem. To razmerje je seveda odvisno tudi od starosti zadruge. Kot smernice naj bi veljalo pri nas to, kot so določile zadružne zveze v Nemčiji, da morajo znašati lastna sredstva pri hranilnicah in posojilnicah po dveh letih obstoja 10% tujih, pri starejših 20% in pri starih pa 33°/o. Cilj, za katerim morajo stremeti pa je, doseči, da lastna sredstva dosežejo polovico tujih.
Iz naslednjih številk pa je razvidno, kakšno je to razmerje v resnici pri naših kreditnih zadrugah. Podatki se nanašajo na 292 posojilnic Zadružne zveze in sicer za 1. 1926. K lastnim sredstvom je štet tudi že
dobiček za 1. 1926, drugače bi bila slika še neugodnejša.
Razmerje lastnih do tpjih sredstev je bilo: nad 0 — 0.5% pri 20 zadrugah
	0.5—1%		38	„
„	1-2%	„	63	
n	2-3%	*	54	„
„	1 eo		44	„
n	4 — 5%		20	„
n	5 — 6%	„	20	„
n	6 — 7o/o	„	14	„
n	7-8o/0	n	9	„
„	8-9o/0	n	3	„
„	9—10%	„	co	„
„	0° 0	„	4	
Kakor je videti, nam še zelo mnogo manjka, da bi se samo približali cilju, in zadrugam ostaja tu še mnogo dela, če hočejo to razmerje izboljšati.
Sicer je pa res, da so padec denarne vrednosti in razne gospodarske neprilike kot vojne posledice v tem pogledu ovirale nemoten razvoj in povzročile, da so rezervni fondi vsled utrpelih izgub izginili ali pa postali v primeri z ostalim imetjem neznatni, vendar bi morale zadruge vse te posledice že preboleti in pokazati to z novim zbiranjem lastnih sredstev. To pa se še ni zgodilo. Leta 1925 je znašalo lastno imetje pri vseh kreditnih zadrugah Zadružne zveze 2.13»;o tujega, 1. 1926 pa nekaj manj in sicer 2.12%; namesto „izboljšanja torej poslabšanje.
To stanje, ki vlada sedaj, je vse prej nego zadovoljivo. Vse stremljenje kreditnih zadrug mora iti za tem, da se to izboljša. Hranilnice in pospjilnice so pri nas. poklicane, da podpirajo in pospešujejo drugo zadružništvo, kajti le one imajo potrebna sredstva. Dokler se pa nahajajo v takem položaju kot sedaj, je vsaka večja akcija nemogoča, ker jim je ne dopušča njihovo
■ stanje. Če bi hotele doprinašati žrtve za ostalo zadružništvo, bi same prišle v nevarnost.
Zahtevati pa moramo, da kreditne zadruge smotreno zbirajo lastni kapital, ki jim bo tekom časa omogočil vršiti njih dolžnosti v slovenskem gospodarstvu. Zato naj bodo varčne v svojem poslovanju in naj ne delajo nepotrebnih izdatkov. Izogibati se mo-* rajo tudi vseh nesigurnih z mogočimi izgubami zvezanih poslov, kot zidanja hiš in dovoljenja velikih trgovskih kreditov, pa naj bo to na privatne trgovce ali pa zadruge. Primerno je sicer, če zadruge podpirajo in žrtvujejo denar za razne dobre namene in stvari, a to naj delajo le v okviru možnosti, to je le sorazmerno z lastnim imetjem za katerega morajo v prvi vrsti skrbeti. Vsako
drugo ravnanje je razsipanje tujega denarja in je slabo priporočilo za zadruge in njene voditelje.
S tem nikakor nočemo trditi, da mora biti namen zadruge samo zbirati in grabiti zase premoženje. Kreditna zadruga se mora vedno zavedati, da upravlja prevsem tuje premoženje. Zato pa mora gledati, da bo to kolikor mogoče sigurno. To bo dosegla, če bo sama gospodarsko trdna, to je, ko bo njeno lastno imetje v primernem razmerju s tujim njej zaupanim. Šele potem bo postala res svobodna in bo mogla svoja sredstva uspešno uporabljati za podpiranje in pospeševanje gospodarstva svojih članov) ter za kulturne namene in tako vršiti namenjene ji naloge.
Poročila na občnih zborih.
Vsak redni občni zbor ima na dnevnem redu tudi točko: poročilo načelstva. Namen teh poročil je podati zadružnikom sliko o poslovanju zadruge v preteklem letu, pokazati jim njeno gospodarsko stanje in povda-riti vse gospodarske okolnosti, ki so na njeno delo vplivale. Zadruga je odvisna od celo kupnega gospodarstva, zato je pri presojanju njenih uspehov potrebno ozirati se na splošno gospodarsko stanje.
Vendar se prepogosto zgodi, da se listi, ki poročila sestavljajo, ne ravnajo po tem. Vsled malomarnosti in površnosti ne posvečajo poročilu nobene skrbi, vse poročilo obstoji mogoče v tem, da preberejo računski zaključek, da povedo, koliko je dobička, in zadeva je končana. Poročilo je seveda suhoparno in dolgočasno in nobeden nima zanimanja zanj.
Zato je dolžnost načelstva, ko sestavlja poročilo za občni zbor, da ga napravi po možnosti zanimivega. Občni zbori so pri
nas večinoma zelo slabo obiskani. Pa to ni čudno, če so tako pusti, kot so poročila na njih. Če bi bili zanimivejši in živahnejši, bi bili gotovo za člane bolj privlačni. To pa bodo gotovo dosegla samo poročila.
Za vzgled, kako naj bodo sestavljena poročila, naj navedemo poročilo načelstva Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja.
Iz zapisnika o občnem zboru posnemamo:
Ko podajam poročilo o poslovanju, naj omenim naprej delo načelstva. Načelstvo je imelo v preteklem letu 14 sej, pri sedmih je bil navzoč tudi član nadzorstva. Važnejše zadeve kakor tudi dovoljevanje posojil nad Din lO.OOO’— so se obravnavale v skupnih sejah načelstva in nadzorstva, katerih je bilo 7.
Za posojila je bilo 75 prosilcev, dovo-■ lilo se je šestdesetim, devetim pa odklonilo, 8 prosilcev ni dvignilo dovoljenih jim kreditov, zadolžnice so bile podaljšane enajstim prosilcem, trem pa izstavljene nove. Zadolžnic
je sedaj 95, na vknjižbo 37, tekočih računov je bilo otvorjenih 8. Posojila so znašala koncem leta Din 846.434-50 brez tekočih računov. Napram letu 1926 so narastla za Din 203.029 96.
Vlagateljev je bilo koncem leta 1927 1001, od teh 16 z vezanimi vlogami v znesku Din 301.195’—. Skupno stanje hranilnih vlog znaša Din 3,555.192-71, tekom leta jih je prirastlo Din 525.723-17.
Denarni promet znaša Din 4,666.70V— in je za Din 844.886 manjši nego 1. 1926. Vzrok za zmanjšanje je deloma v prenosu naložb, deloma v zmanjšanem dotoku hranilnih vlog.
Na splošno je zadruga tudi v preteklem letu uživala zaupanje vlagateljev. Če pomislimo, da pri nas ne nalagajo denarja kapitalisti, ampak ljudje, ki si s trudom služijo denar, smo lahko zadovoljni. Zaupan denar ni dragocen samo po vrednosti, ampak tudi po načinu, kako je prislužen. So tudi taki ljudje pri nas, ki takrat, ko imajo denar, ga nosijo v banke, ko pa potrebujejo posojila, pa prihajajo k nam. Poznajo nas samo, če imajo koristi od nas. Proti tem se mora strogo izvajati načelo zadružne discipline.
Uspeh poslovanja je bil v lanskem poslovnem letu jako zadovoljiv. S poslovnim dobičkom smo pomnožili rezervni zaklad pa tudi druge rezerve, s katerimi upamo v bodoče vršiti dobra dela, v tej ali oni obliki.
Posebno pozornost smo obračali na to, da smo imeli dovolj razpoložljivega denarja ter smo mogli postreči vlagatelje in posojilojemalce, kar je povečalo zaupanje do nas. Omeniti moram še eno postavko, ki pa ni razveseljiva, namreč.postavko zaostalih obresti v znesku Din 7.215-—. Vkljub pridnemu odpošiljanju opominov nismo mogli zbrisati te postavke. Žalibog opomini dostikrat nič ne izdajo, dolžnik niti blizu ne pride. Hudo
nam je, da moramo včasih sodnijsko nastopati Kaj je vzrok temu ?
Na lanskem občnem zboru sem izrazil željo, da bi hmelj postal nov vir dohodkov za kmeta. To se ni zgodilo. Kmetje so se z upeljavo kulture hmelja zelo zadolžili, a sedaj imamo cene, ki velikih stroškov ne poplačajo. Dočim se je dobilo 1. 1926 za kg 100—125 Din, ga sedaj nekateri niti po 10 Din ne morejo prodati.
Pa tudi žitna letina ni bila zadovoljiva-Redki so kmetje, ki jim ni treba letos kupovati moke, dasi so navadno dovolj pridelali zase. Edino krompir se je dobru obnesel. A še ta je začel v nižjih legah vsled mokrote gniti. Mnogi imajo komaj za seme. Sadna letina je bila uničena vsled slane, ki je nastopila v prvi polovici maja in tako so so bile tudi uničene nade, ki so jih kmetje stavili na sadje.
Ker so hudi nalivi mnogim posestnikom v višjih legah odplavili rodovitno zemljo, drugim podsuli seno in otavo, odnesli jezove in mostove, moramo reči, da je bilo lansko leto za naš okoliš katastrofalno.
Navedel sem mnogo vzrokov za zadolževanje kmetov, a ne morem si kaj, da ne bi navedel še enega: pijančevanje. Če iščemo vzrok, da so danes zanemarjena nekdaj lepa posestva in vprašamo, kdo je gospodar bo vedno odgovor: pijanec 1 Lahkomišljenost in zapravljivost nastali vsled pijančevanja spravijo marsikoga v dolgove.
Pokazal sem vam sliko zadolževanja naših posestev, ki imajo pri nas posojila in sicer, razen par izjem, največ Din 15 000 — po nizki 7°/o obrestni meri in še te obresti težko plačujejo, tako, da smo v strahu, kaj bcj s tem ali onim dolžnikom. Kaj pa naj rečemo o tistih, ki imajo kredite v bankah po 12 — 140/01 In koliko je teh! Marsikatera posestva so takorekoč že v rokah banke.
Navedel sem rane, na katerih boleha naše kmetsko gospodarstvo. Nisem poklican, da bi navajal še zdravila. Vendar par besed. Imamo velikanske množine lesa v naših krajih, ki bi bil lahko velik vir dohodkov, če bi bila trgovina na zadružni podlagi. Sedaj pa poberejo dobiček prekupčevalci. Tudi živinoreja bi lahko bila vir dohodkov, če bi bilo več zanimanja za njo. Treba bi bilo živinorejo povzdigniti z živinorejskimi za-
drugami. Mleko bi se v naših krajih lahko vnovčilo, zato je povečanje produkcije za-željeno.
Sedaj pa h koncu 1 Več zmisla za umno gospodarstvo, za strokovno izobrazbo kmetskega naraščaja, več smisla za varčevanje pa tudi več smisla za treznost, s tem bomo največ zajezili val zadolževanja. V to smo pa poklicani v prvi vrsti mi zadrugarji.
Mlekarsko zadružništvo na Danskem.
Poročilo izdano od.mednarodnega urada za delo ob priliki svetovne gospodarske konference, ki se je lansko leto v maju vršila v Ženeviv posveča danskin mlekarskim zadrugam veliko pozornost. Objavljamo to poročilo, ki nam pokaže vzorno dansko mlekarsko organizacijo, da bodo naši kmetovalci razvidelikaj je mogoče doseči s smo-trenim zadružnim delom.
Danska, ki je 1. 1881 producirala 49.000 ton surovega masla, gaje producirala 1. 1924
157.000	ton in od tega je izvozila 123.000 ton. Sama dobavlja okrog 38°/o od skupnega čistega izvoza vseh držav in je daleko najvažnejši svetovni izvoznik.
Ves svoj napredek dolgujeDan-ska zadružni organizaciji kmetovalcev, čijih metode služijo kot vzor drugim državam z veliko mlečno produkcijo. Organizacijska načela, ki .tvorijo splošno podlago kmetijskega prodajnega zadružništva, se nanašajo naravnost na pravila postavljena in izoblikovana ob priliki danskega poskusa za rešitev problemov,kateri so v zvezi s produkcijo in razprodajo.
Sedaj je več nego 85°/o danskitnkme-tovalcev članov zadružnih mlekarn in klavnic. Mleko od več nego 860/0 molznih krav
je bilo v mlekarskih zadrugah predelano v surovo maslo.
Leta 1900 so mlekarske zadruge predstavljale 66% vseh mlekarn, tudi tistih na posestvih in to razmerje je bilo 1. 1924 86°/0. Danes so kapitalistične mlekarske družbe postale izjeme, ki jih moremo razložiti le z krajevnimi razmerami, sicer pa te ne nastopajo več na svetovnem trgu. Tudi število mlekarn na velikih posestvih, ki se nimajo boriti s tolikimi neprilikami, kot druga privatna podjetja, postaja vedno manjše. L. 1900 jih je bilo 244, 1. 1924 pa samo še 16. Večina velikih posestnikov je uvidela svojo korist, če pristopi k mlekarskim zadrugam.
Skoraj popolni neuspeh privatnih podjetij si razlagamo z zelo številnimi vzroki gospodarske in psihološke narave. Ti se v svoji večini nanašajo na različno naravo odnošajov, ki vežejo proizvajalce na podjetje, po tem, če je privatno ali zadružno.
Praktično pravilo mlekarskih zadrug je, da ne začnejo prej z delovanjem, prodno si niso zasigurale z a d o s t n e ga števila članov, da bodo mogle uspešno delovati. Vsaka zbere na najmanjšem ozemlju, ki je mogoče, okrog 150 članov, ki imajo skupno 800—1000 krav in pridelajo letno
1,500.000	do 2,000.000 kg mleka. Gledajo tudi, da so razdalje od kmetij do mlekarne čim manjše, razen tega pa je prevoz zasi-guran s sodelovanjem kmetovalcev samih. Naprave so kar najboljše izrabljene. Ti ukrepi so še izpopolnjeni s pogodbo, ki veže kmetovalca na zadrugo za določeno dobo (5 do 20 let, največkrat 10 let). S to pogodbo se obveže pod kaznijo globe dobavljati mlekarski zadrugi vse mleko, razen kar se porabi doma. Zaveže se tudi krmiti in oskrbovati živino po navodilih, ki jih je sam pomagal izdelati, oziroma, ki jih je sprejel. Končno jamčijo vsi člani mlekarskih zadrug posamezno in skupno ter neomejeno za vse denarne obveznosti zadruge. (So torej take kot naše zadruge z neomejeno zavezo). Ta uredba daje zadrugi neomejen kredit, ki tvori najprej njeno edino finančno podlago in ji daje tudi temelj za močno notranjo vzajemnost, ki veže vsled skupnih koristi člane med seboj in z njihovo zadrugo. Danske zadruge, ali vsaj večina njih so ustanovljene brez deležev. Prvi kapital, ki ga potrebujejo dobijo s posojili, za katera jamči neomejena zaveza njenih članov. Ta posojila so odplačana v teku prve istotako dolge dobe, kot je tista pri pogodbah za dobavo. Koncem te dobe razdelijo računsko (le v knjigovodstvu) čista aktiva zadruge prosta vseh dolgov na člane in sicer sorazmerno poslovanju, ki so ga imeli z zadrugo. Aktiva so izročena zadružnikom imejiteljem zadolžnic zadruge, ki so odplačane v teku naslednje dobe.
Nepotrebno je omenjati, da kakor v vsaki zadrugi, odločajo člani pri upravi in nadzirajo poslovanje. To se vrši na temelju popoldne enakopravnosti vseh brez ozira na neenakosti gospodarskih razmer posameznikov. Druga značilnost, ki se najde pri večini zadrug, je določba v pravilih, po katerih o vseh sporih med člani in zadrugo odloča
razsodišče in se izključuje sodno postopanje.
To so glavni faktorji, ki so zasigurali mlekarskim zadrugam prednost pred privatnimi podjetji. Ti so tudi omogočili porast produkcije, znižanje stroškov, zvišanje kakovosti in vrednosti produkta ter izboljšanje usode kmetovalca.
Povečanje produkcije.
Povečanje produkcije surovega masla je povzročila precejšnja pomnožitev živine in tudi izboljšanje pasme, racijonelnejša prehrana in izreja. Vse to je privedlo do porasta letne mlečne produkcije in do zvišanja v mleku vsebovane tolščobe.
Pomnožitev živine in izboljšanje pasme je predvsem delo živinorejskih zadrug. Prva je bila ustanovljena 1. 1884. Danes jih je 1223. Izboljšanje donosa pri mleku in surovem maslu je zahvaliti sodelovanju teh zadrug s kontrolnimi društvi. Ta, ki jih je 1. 1925 bilo 1099 (prvo je bilo ustanovljeno 1. 1892) in imajo 31.939 članov z 424.756 glavami živine, so posebno značilna za zadružno prizadevanje danskega kmetovalca n zaslužijo, da se z njimi podrobnejše bavimo. Naj omenimo na kratko njihov namen jn njihova sredstva. Ta društva nadomeščajo posameznega kmetovalca pri nadziranju prehrane in donosa njegove živine, s sodelovanjem kmetovalca je skrbno določena množina mleka vsake živali posebej in vsebina tolščobe. Prehrana (množina in kakovost) vsake živali posebej se primerja z množino in kakovostjo mleka; živali, ki ne donašajo dovolj dobička, se izpitajo in prodajo. Kmetovalec dobiva nasvete vsake vrste in razen tega je podvržen natančnim navodilom, kako mora oskrbovati svojo živino. Povdarjamo, da so ta društva ločena od mlekarn in živinorejskih zadrug. Danski kmetovalci so trdno prepričani, da učinkovitost zadrug odvisi od njih medsebojne
vzajemnosti in da je vzajemnost mogoča le pri enakosti interesov vseh članov nasproti istemu predmetu. Radi tega je vsaka" zadruga strogo
omejena, da zadosti samo em' sami potrebi.
Zvišanje produkcije na Danskem in njeno izboljšanje vidimo v naslednjih številkah:
Število molznih krav Srednja letna produkcija na živino	mleko
sur. maslo Celokupna produkcija mleka „	„ sur. masla
Izvoz sur. masla
1881
899.000
1924	Stanje za 1. 1881 je 100
1,369.000	povišek 152
1.136 kg 54 „
1,440.000 ton 49 000 „
2.900 kg 155 „ 3,970.000 ton 157.000 „
15.000 (1. 1885) 123.000
255
213
276
320
788
Pripominjamo, da se je danskim mlekarskim uporabo skrbno izbranih krmil, obdržati zim-zadrugam posrečilo v namenu, da zalagajo sko produkcijo mleka in surovega masla, trg, čigar potrebe so skoraj stanovitne, z	(Dalje prih.)
O O O VPRAŠANJA IN ODGOVORI O O O
Vprašanje 17: Pri nas se je sestavil takozvani cerkveni konkurenčni odbor z namenom, da popravi župnijsko gospodarsko poslopje. Pri seji tega odbora se je omenjalo, da bi bilo najboljše najeti posojilo pri domači posojilnici. Za slučaj, da bi se označeni odbor res obrnil do posojilnice s prošnjo za posojilo, prosimo pojasnila, ali mu smemo dati posojilo ali ne.
Odgovor: Najvišji sodni dvor na Dunaju je ponovno razsodil, da cerkveni stavbni (konkurenčni) odbor ni pravna oseba. Tudi -cerkveno predstojništvo ni pravna oseba, pač pa pripada značaj pravne osebe cerkveni občini. Če torej cerkveni stavbni odbor ni pravna oseba, ne more prevzemati nase nobenih premoženjskih obveznosti in tudi seveda ne more pridobivati nikakih pravic. Vsled tega tudi ne more sklepati nikakih pogodb, oziroma ne more postati član posojilnice. Ker pa smete po svojih pravilih dajati posojila samo članom, ki se morejo vezati s pogodbami, je jasno, da cerkveni stav-
bni odbor pri Vas ne more dobiti posojila.
Vprašanje 18: Naša vlagateljica je bila izgubila vložno kujižico in je dala potem uvesti amortizacijsko postopanje. Še pred zaključkom amortizacijskega postopanja pa je knjižico našla. Sedaj je prišla v posojilnico in je hotela, da se ji izplača vsa vloga z obrestmi vred, češ da se ne bo še enkrat zgodilo kaj takega. Ali je dovoljeno izplačati vlogo na tako knjižico?
Odgovor: Tedaj, ko se uvede amortizacijsko postopanje, pozove sodišče imetnika knjižice, naj v roku šestih mesecev uveljavi svoje pravice, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica brez moči. Ta sodni poziv velja vsakomur, ki ima knjižico v posesti in tudi glede lastnika ni v tem oziru nobene izjeme. To se pravi, tudi lastnik knjižice mora od dne, ko je uvedeno amortizacijsko postopanje, svoje pravice do knjižice, oziroma vloge uveljaviti le pred sodiščem in ne more odtlej po svoji volji razpolagati z naloženo imovino.
Poleg tega je posojilnica, ko se je bilo uvedlo amortizacijsko postopanje, prejela od sodišča prepoved, da ne sme vloge nikomur izplačati, dokler zadeve ne reši sodišče. Proti tej sodni prepovedi posojilnica ne sme ravnati, ker bi morala eventuelno vlogo dvakrat izplačati.
Če hoče vlagateljica priti do svojega denarja, naj gre k sodišču in naj tam izposluje, da se amortizacijsko postopanje ustavi in da se izda posojilnici sodni sklep, da se prekliče prvotna prepoved izplačila hranilne vloge. Dokler pa ne dobite od sodišča takega sodnega sklepa, ne smete vloge izplačati nikomur, tudi ne lastnici knjižice, ker je še dvomljivo, čegava je prav za prav knjižica.
Vprašanje 19: Mutast vlagatelj ima pri nas hranilno vlogo. Njegova knjižica je spravljena pri posojilnici in je vinkulirana tako, da se sme na njo dvigati le z dovoljenjem njegovega brata. Sedaj je vlagatelj pooblastil nekega odvetnika, da sme iz knjižice dvigniti toliko, kolikor znašajo pravdni stroški. Ali smemo odvetniku izplačati ta znesek brez bratovega odobrenja?
Odgovor: Brž ko se za dvig kake hranilne vloge določijo posebni pogoji t. j. ko se knjižica vinkulira^ se posojilnici naloži dolžnost, da se točno drži teh pogojev. Če bi se posojilnica ne ravnala po tem dogovoru, katerega je tudi sama odobrila, je jasno, da bi jo zadela vsa odgovornost. Zato morate skrbno paziti na to, da se ob dviganju vinkulirane vloge natančno izpolnijo vsi pridržki, ki so bili dogovorjeni. Če se kak pogoj ne izpolni, vloge ne smete izplačati niti v celoti niti deloma. Ako torej v Vašem slučaju brat mutastega vlagatelja ne
odobri, da bi se na njegovo vinkulirano knjižico dvignil gotov znesek, potem Vam ne preostane nič drugega, kakor da izplačilo odklonite.
Vprašanje 20: (Km. n. p. z. v B.). Nadzorstvo naše zadruge je mnenja, naj bi se pravila spremenila v tem zmislu, da imajo na občnem zboru volilno in glasovalno pravico le člani z deležem 100 Din, ostali člani z manjšimi deleži, ki so bili v veljavi pred spremembo pravil pa ne. Prosimo pojasnila, če je stališče nadzorstva pravilno.
Odgovor: Vsak član zadruge ima že po zadružnem zakonu pravico vsaj do enega glasu na občnem zboru in se mu ta pravica tudi po pravilih ne more vzeti. Mnenje vašega nadzorstva je torej v tem oziru zadružnemu zakonu protivno in če bi občni zbor sklenil, da nekateri člani nimajo glasovalne pravice, potem bi okrožno sodišče takega sklepa ne potrdilo in bi ga tudi ne vpisalo v zadružni register.
Vprašanje 21: X Y je dobil pri nas pred meseci posojilo. Sedaj je radi pijanče vanja sodno preklican. Ali za dolg pri nas odgovarja še on, ali bosta poroka morala prevzeti vrnitev? Prosimo pojasnila, ker bomo izterjali. Posestvo ima še lepo (Hp. v C.).
Odgovor: Po vaših pravilih preneha članstvo tudi v slučaju, da pride član zadruge pod kuratelo. Vi morate torej posojilo nečlana v danem slučaju izterjati. Obveznost dolžnika pa ne preneha, če pride pod kuratelo, ampak še vedno odgovarja za dolg. Zahtevo po plačilu pa je izročiti v roke ku-ratorja. Če bi se skrbnik na to ne oziral, nastopite s tožbo ali pa zahtevajte plačilo od porokov.
D O D 0 D D O ZADRUŽNIŠTVO. O 0 0,0 D 0 O/
Poziv zadrugam! Huda nesreča je zadela bolgarski narod. Katastrofalen potres je prizadejal škodo, ki je cenjena v celi držav na 2 milijardi in pol levov. Gospodarsk položaj države je težko prizadet. Škoda pre. kaša gospodarsko moč države in potrebna je tuja pomoč, da bo mogla Bolgarska premagati hudo stisko. Ves kulturni svet je priskočil na pomoč z denarnimi podporam1 in tudi pri nas so že uvedena zbiranja v ta namen. Tudi bolgarsko zadružništvo je vsled potresa zelo trpelo in sedaj se glavna zveza bolgarskih kmetijskih zadrugobrača na vsesve-tovno zadružništvo s prošnjo za pomoč. Poživljamo zadruge, da se temu klicu po možnosti odzovejo in dokažejo solidarnost vsega zadružništva. Prispevke v ta namen naj pošljejo Zadružni zvezi.
Zadružni tečaj za duhovnike od 9. do 13. julija v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljubljani priredi v dneh od 9. do 13. julija 1928 poseben zadružni tečaj za duhovnike, na katerem bodo predavali strokovnjaki o zadružnem poslovanju in zadružni ideologiji. Za hrano in stanovanje udeležencev bo preskrbljeno v škofijskem duhovnem semenišču. Prosimo, da preč. g. duhovniki, ki se nameravajo tečaja udeležiti, čimpreje pošljejo pri-glase na Zadružno zvezo v Ljubljani, ki daje tudi vsa pojasnila.
Poljedelski kredit. Pretekli mesec je bil v Beogradu sestanek delegatov državnih poljedeljskih kreditnih zadrug iz 6 oblast* in to iz podrinske, beograjske, valjavske podunavske, sremske in bačke. Pred tremj leti je bil sprejet zakon o poljedelskih kreditih in bi moralo biti dano direkciji za poljedelski kredit na razpolago 500 milijonov dinarjev. Tr>da šele preteklo leto je bila direkcija osnovana in je razdelila ud tedaj
100 milijonov dinarjev kreditov. To leto bo razdelila zopet 100 milijonov in ostalo pa pozneje. Sklenjeno je bilo osnovati tudi oblastne zadruge, ker direkcija sama ne more kontrolirati lokalnih zadrug in kot prva je osnovana oblastna zadruga za 6 omenjenih oblasti. Kot je videti iz dosedanjega delovanja, ta organizacija nima pričakovati uspehov; zgrešena je že v svojem bistvu. Organiziranje od zgoraj in samo zanašanje na državno pomoč ni v stanu dati istih rezultatov kot zadružništvo, ki zraste iz ljudstva samega in ima v njem svojo oporo. Za naše razmere pa je veliko bolj umestno, da se država pri svojem delovanju opre na že obstoječo organizacijo, kot pa da bi si ustanavljala novo, ki ne bo nikoli močnejša od že obstoječe.
Državni proračun in kmetijsko zadružništvo. V proračunu za ministrstvo poljedelstva in vod v letu 1928/29 so določene za zadružništvo naslednje svote: Din l.TOO.OOO'— za ustanavljanje in podpiranje raznih produktivnih zadrug (mlekarskih, živinorejskih itd.) Din 100.000'— za zadružne šole in tečaje, Din 50.000'— za glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga in dinarjev 500.000— za ostale zadružne zveze v državi.
Oblastna zadruga za poljedelski kredit v Zagrebu. V nedeljo dne 3. t. m. je bila osnovana v Zagrebu oblastna zadruga zadruga za poljedelski kredit za oseško, zagrebško, primorsko, krajiško, mariborsko in ljubljansko oblast. Na skupščino je prišlo 24 delegatov. Izvoljen je bil upravni odbor, v katerega sta stopila iz vsake oblasti po 2 člana; ostalih 6 članov imenujejo: oblast in ministrstvo poljedelstva po dva, ter glavni zagrebški zadružni zvezi skupaj dva. Iz mariborske in ljubljanske oblasti ni stopil v
odbor noben predstavnik, ker v teh oblastih še ni nobenih lokalnih zadrug za poljedelski kredit. Zagrebška oblastna zadruga je sklenila, da se more posameznim zadrugam dati kredit do pol milijona dinarjev, a oblastna zadruga sama se sme zadolžiti do Din 50 miljonov. Direkcija za poljedelski kredit ima sedaj 511 zadrug, od katerih jih je v zagrebški oblasti 49.
Dvajsetletnica hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja. Dvajsetletnice pri naših zadrugah niso več redkost, a vendar ne smemo vseh prezreti. Ena izmed
tistih, ki lahko s ponosom praznuje svoj 20-letni jubilej je hranilnica in posojilnica pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja. Občni zbor, ki je proslavil jubilej, se je vršil 29. aprila v Slomškovem domu. Navzoč je bil tudi organizator in soustanovitelj posojilnice narodni poslanec g. Vladimir Pušenjak ter zastopnik Zadružne zveze g. dr. Basaj. Bil je poslan pozdrav vsem nenavzočim ustanoviteljem zadruge in občni zbor je izrekel zahvalo vsem članom načelstva, ki že skozi 20 let delujejo za dobro posojilnice.
O O O © © GOSPODARSTVO. O © © © ©
Znižanje obrestne mere v Sloveniji.
Društvo bančnih zavodov v Ljubljani je pred kratkim sklenilo, da se zniža obrestna mera za vezane vloge od 70/0 na 6 72%; obrestna mera za nevezane vloge in tekoče račune pa ostane še nadalje 50/0. Znižanje obrestne mere velja za nove vloge že od dne 1. junija t. 1-, za stare vloge pa od dne 1. julija t. 1. Pričakovati je, da se bo po sklepu novega inozemskega posojila obrestna mera v državi splošno znižala, ker bo prišlo na denarni trg mnogo novega kapitala. Sploh se opaža, da tuji kapitalisti radi nalagajo kapitale v naši državi radi višjih obresti, a končni rezultat je, da tako pospešujejo znižanje obrestne mere, kar je za nas gotovo zaželjeno.
Razdelitev kapitala po posameznih pokrajinah. Od vseh pokrajin razpolaga z največjim kapitalom Hrvatska, ki ima 56% vsega kapitala v naši državi. Razmerje kapitala po bankah v posameznih pokrajinah znaša: Hrvatska 562%, Srbija 14,7%, Slovenija 137%, Bosna in Hercegovina 6 6 %, Vojvodina 5‘5% in Dalmacija 3 3%.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra Din 120"—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 kg Din 90'— po 100 kg a Din 88"—, kalijeva sol po 100 kg Din 170"—, kostni supertos-fat Din 128"—; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 285"—; kostna moka Din 120" — ; mavec (gips) Din 40'—; čilski soliter pri odjemu cele vreče Din 3"50, pri manjšem odjemu Din 375; nitrofoskal v pločevinastih bobnih Din 200 —; cement dalmatinski Din 58'—; cement trboveljski 62'—; klajno apno Din 4—; lanene tropine Din 3 60; živinska sol Din 2'—; modra galica Din 770; žveplo Din 3 20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1 700 — do 2 000'—; čistilnik 10 sit Din 1.500 — ; Plugi Din 500'— do Din 940; reporeznica M R. Din 550'—; trijerji Dm 2.000'— do 3.5U0 —; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200—; robkači Din 900'—; sadni mlini Din 1.400'— do Din 1.700'—; brzoparilniki Din 1.400 — do Din 2.800'—; kosilih stroji Din 2 000—. Razen tega imamo na zalogi še vse vrste poljedelskih strojev.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelji „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne
zveze" v Ljubljani.
Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Št. Lambertu, r. z. z h. z., se bo vršil dne 29. junija 1928 ob 3. uri pop. s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. i2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927 . 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Les$ kovici, r. z. z n. z., se bo vršil v poslovnem prostoru dne 26. julija 1928 ob 8. uri s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva. 2 potrjenje rač. zaključka za L 1927. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. slučajnosti.
XXXV. redni občni zbor Vzajemne posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., ki se vrši dne 6, julija 1928 ob 17. uri (5. uri pop.) v prostorih posojilnice, Miklošičeva cesta 7. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. sklepanje o rač. zaključku. 5. volitev članov načelstva. 6. volitev treh namestnikov načelstva. 7. volitev nadzorstva. 8. slučajnosti.
Redni občni zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani, r. z. z o. z., se ho vršil dne 2. julija 1928 ob
4.	uri pop. v posvetovaln'ci Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. poročilo n.ičelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927 in sklepanje o porabi čistega dobička. 4 slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge Sv. Lovrenc na Dravskem polju, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo z4. junija 1928 ob pol 4. uri pop. v posojilnič-nih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1927.
3.	dopolnilna volitev načelstva. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 24. jun ja po večernicah v posojiiničnih prostorih. Dnevni rtd: 1. poručilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 3. volitev enega uda načelstva. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju,
r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 24. junija 1928 ob 3. uri pop. v posojiiničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. dopolnilna volitev načelstva (2 članov).
5.	slučajnost).
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki Nedelji, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. junija 1928 ob 2. uri pop. v posojiiničnih prostorih Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 3. poročilo o izvršeni reviziji.
4.	slučajnosti.
Občni zbor Lesne gospodarske zadruge na Zgornji Poljskavi, r z. z o. z., se bo vršil dne 30 junija 1928 ob 8. uri dopoldne pri posestniku Vinko Potočnik v Loki št. 24, s sledečim dnevnim redom: 1. noročilo načelstva. . odobritev rač. zaključka za L 1927. 3. dopo'ldne volitve treh članov načelstva. 4. dopolnilne \ vulve dveh članov nadzorstva. 5. slučajnosti.
Izredni občni zbor Kmetske nabavne in prodajne zadruge na Polzeji, r. z. z o. z., se vrši na dan 23. junija 1928 s sledečim dnevnim redom: 1. po-
ročilo načelstva. 2. sklepanje o likvidaciji. 3. volitev dveh likvidatorjev. 4. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Rajhenbergu, r. z.zn. z., se bo vršil dne 27. junija 1928 ob pol 8. uri dop. v posojiiničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. pregledovanje knjig in računov. 3. čitanje revizijskega zapisnika. 4. odobritev rač. zaključka za I. 1927. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnicč in posojilnice v Semiču, r. Z. z n. z., se bo vršil 29. junija 1928 ob pol 8. tiri zjutraj v posojiiničnih prostorih. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje rač. za^ ključka za 1. 1927. 4. volitev načelstva in nadzorstva.
5.	slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sodražici, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo 24. junija 1928 ob pol 3. uri popoldne v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1 čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	čitanje revizijskega poročila 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. potrjenje rač. zaključka za I. 1927. 5 volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. sprememba pravil. 8. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Gor. Straži, r. z. z o. z., se vrši dne 29. junija ob pol 3. uri pop. v zadružni pisarni s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbera.
2.	poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1927, 5. volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6.. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Suhorju, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 8. julija 1928 ob pol 4. uri v uradni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač.-zaključka za 1. 1927. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, r. z. z n. z , Se bo vršil v nedeljo dne 24. junija ob 2. uri pop.', v uradnih prostorih v kaplaniji. Dnevni red: I. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva In nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Tržišču,
r. z. z n. z., se bo vršil 29. junija ob 3. uri pop. v hranilničnih prostorih. Dnevni red; 1, poročilo načelstva in nadzorstva. 2 odobritev rač. zaključka za 1. 1927.
3.	volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Vlil. redni občni zbor Mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. junija 1928 ob 9. uri dop. v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika za L 1927. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 5. izključitev člana. 6. čitanje revizijskega poročila. 7. slučajnosti.
Občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki, r. z. z o. z., se vrši dne 1. junija 1928 ob pol 8. uri zjutraj v Rokodelskem domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva 2. nadzorstva. 2. odobrenje rač. zaključka za J. 1927. 3. volitev načelstva in nadzorstva.
4.	čitanje revizijskega poročila. 4 slučajnosti.
£3* tim
r£*0

POSLOVNE KNIldE IN TISKOVINE.
Vse Članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi Vse knjige ih tiskovine, kakor jih zahtev* poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mndge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajSanje in zasigutajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zbota, vloga rta sodišče, rač. zaključek. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene.
V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovirie (I.), knjige (II.) in vzbrna pravila (111.)»
L	Komad
Komad
Ra8. zaklluCkl za hranilnice In posojilnice Din —.50
„	„	za blagovne zadruge...............—.50
Zapisnik o rednem občnem	zboru ....	—.50
Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu,
ali prememba pravil)............................—SO
Vloga na okrajno glavarstvo (predložitev
računskega zaključka)........................... —.50
Izpiski Iz knjige hranilnih vlog .....	,<	1.—
Izpiski iz knjige posojil......................... 1.—
Tiskovine za Izvl. tek. rač.......................—.30
Zadolžnice na poroštvo...........................—.75
Zadolžnice na vknjižbo.......................V —-75
Zadolžnice na amortizacijo.......................—.75
Prošnje za posojilo.............................. —50
Pogodba za kredit v tek. rač..............—.75
Obrestne	tabele	(na Kartonu	do	6%	„	2.—
„	„ tVt% do 7% (na papirju) „	3.—
„	7)i%do8^%	„	„	3—
„	„	9% do 10%	„	,.	3.—
Listek za Izplačilo	vloge.................... —.10
Listek za izplačilo posojila........... .	„ —.10
Opomin dolžniku.............................. —.10
Opomin porokom.................. . . . .	„ —.10
Zemljeknllžnl predlog	(Ust) .................—.40
Pdle za inventuro	 ........................  —75
D.	Komad
Knjiga	hranilnih vlog 50	listov ....	Din	60.—
,,	„	„ 100	„ . . . .	„	105.
Knjiga	posolil	50 listov	.......	„	65.—
„ ,,	100 „	.......	,.	110.—
..	150	..	. . V'.............155—
Razdelnik za kreditne zadruge 50 Ustov . ,,	60.—
.. ,, „ „ 100 ., • 100. Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov .	*	40—
„	.. h	..	50 w • m 60—
„	„	„	„ iuu „	.	„ 1UU.—
Blagajniški dnevnik 100 listov..............Din 45—
Blagajniški dnevnik 200 listov..................75’—
Knjiga tekočih računov 50 Ustov ....	„	40—
Knjiga tekočih računov 100 listov . . .
„	#i	200	„	.	.	.	.
Amerikanski lournal za blagovne zadruge . Knjiga denarnih listkov 100 strani . . . .
Knjiga pristopnic 50 listov................
100......................
ičniiga pristopnic 200 umov . . . . . Knjiga nepremičnega Inventarja . . . . .
Blagovni skontro...........................
Nakupna prodajna knjiga .......
Strace ....................................
Din 56-—
„ 120— m 2Q0v—
„	15.—
„ W— .. 16— „ 34"-„	50—
75— 75— .. 105—
Deležna knjiga 100 listov......................... 45.—
Deležna knjige 200 listov........................75.—
Vložni zapisniki po Din 90—, 50—, 30—.
Hranilne knjižice	(lično vezane	v šagrinpaplr) „	4—
„	„	(vezane) ..........................  3—
„	„	(broširane) .......................  1—
Zadružno-posolllne knjižice....................
Knjižice za Imetnike tekočega računa . .	„
Knjižice za električni tok.....................
Imenik zadružnikov 20 listov...................
Imenik zadružnikov 30	 „
Imenik zadružnikov 40	,,	...............
Knliga porokov ................................
Knjiga odstopnic (broširano)...................
Sejni zapisniki...............................„
Trgovske knjige z 2 kolonama.................,»
Indeksi .............................L- .	„
Mlekarske knjižice. . ,.......................„
Saldo-Konti na trdem papirju 50 listov	. „
. . „ 100 „ . . „
20— 25,— 30—
26—
26—
161—
375
do-
so-
lit.
Komad
Pravila	za	hranil. In posolil.	(Raltels.) . .	Din	3.—
Pravila	za	hranil, in posolil.	(Schulz.) . .	»	2—
Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge *	2.—
Pravila	za	živinorejske zadruge ....	„	2.—
Pravila	za	kmetijska društva	(strojne zadr.)	„	2.—
Pravila ta mlekarske zadruge................... >—
Pravila ta zadružne elektrarne.............*	M,—
Pravila za zavarovanje goveje živine . .	„	1—

Za Zadružno tiskarno Srečko Magolič.