65 MednaRodna pRIznanJa sloVensKIM UstVaRJalceM MladInsKe KnJIžeVnostI 20181 andrej Rozman - Roza (1955), pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, igralec in pripovedovalec. Kandidat za ALMA 2018 – za celotni mladinski opus; ponov- ljena kandidatura, poudarili smo kandi- datovo dejavnost v letih 2016-2017. Foto: osebni arhiv besedila Andreja Rozmana - Roze, pre- pletena s poigravanjem z jezikom in komično priostrenimi vpogledi v tragi- komiko našega vsakdana, otroke nasme- jijo in jih hkrati subtilno izobražujejo o svetu, ki jih obdaja. V letu 2016 je bila njegova zbirka kratkih zgodb Predprav- ljice in popovedke nominirana za ve- černico, nagrado za najboljše slovensko mladinsko delo, ki je izšlo v preteklem letu. Roza je izjemen promotor branja, ki mladih bralcev ne nagorja le s svoji- mi deli, temveč med njimi popularizi- ra tudi temeljna klasična literarna dela slovenske in svetovne književnosti, ki pred otroki na novo zaživijo v njegovi humorni preinterpretaciji. Ob njegovi ponovni nominaciji za nagrado ALMA želimo posebej izpostaviti vlogo, ki jo ima pri popularizaciji branja in literature kot dramatik, igralec in pripovedovalec. V okviru svojega gledališča Rozinteater, Roza nagovarja mlado in starejše ob- činstvo z deli, ki temeljijo na njegovih literarnih besedilih (Od povodnih mož, Kako je Oskar postal detektiv), pri tem pa navdušujejo nad literaturo samo, pred mlade bralce pa postavljajo vrednote, s katerimi so prepletene tudi literarne predloge – od skrbi za okolje do spre- jemanja razlik in pomena prijateljstva. Pomemben del Rozinih dramskih teks- tov predstavlja tudi premislek kanonske literature, pomena jezika in zgodovine. Vse to lahko zasledimo v njegovi zadnji igri Ljubljanski vodnik našel Vodnika, ki temelji na liku Valentina Vodnika, slovenskega razstvetljenskega pesnika, v kateri pa, kot zapišejo kritiki, glavno vlogo pravzaprav odigra jezik. (dr. Tina bilban) I b b y n o V I c e 1 Objavljamo odlomke iz dosjejev kandidatov, kratke utemeljitve za kandidature. 66 Otrok in knjiga 103, 2018 | IBBY novice peter škerl (1973), ilustrator, slikar in oblikovalec, kandidat za ALMA 2018 in za Andersenovo nagrado 2018 – za celotni mladinski opus Foto: osebni arhiv Slikar Peter Škerl je mojster stare šole. Ko rečem »stare šole«, mislim na pre- danost projektu, nepopustljivost, celo zagrizenost pri vseh fazah izvedbe. Na njegovo absolutno požrtvovalnost do naloge, kot si jo zamisli sam. Nikoli je ne odda, dokler ni do konca izpiljena. Krite- riji, ki si jih postavlja, so vedno zahtevni in z vsakim projektom višji. Ilustracije v knjigi Močvirniki Barbare Simonitti so postavile zelo pomemben mejnik v slovenski ilustraciji ravno s kriteriji iz- vedbe. Zanj osebno pa je to delo, ki mu je dalo in utrdilo ustvarjalsko samozavest. Za tem je ustvaril nepozabne podobe za Živalsko farmo G. Orwella, pa Andreja nespanca barbare Simonitti, Žogico No- gico Jana Malika in druge. Vsako od teh del je drugačno, a obenem nezgrešljivo Petrovo. Njegovi slikarski postopki so zelo zapleteni in zahtevni. Vsaka faza slike je domišljena do zadnjega detajla. Katera je začetna, niti ni pomembno, pomemb- no je, da vse ravni naslikane zgodbe delujejo popolno. Karakterji junakov so natančno individualizirani. Vsaka oseba je poseben »model« z jasnimi karakter- nimi posebnostmi in vlogo od začetka do konca zgodbe. Karakterne značilnosti so izvrstno podprte z govorico telesa, ki je v Petrovih prizorih tudi sicer ena najpomembnejših prvin. Ravno tako medsebojna dinamika junakov v zgodbi, ki je režisersko natančno domišljena. Prizorišča so do potankosti konstruira- na, a nenavadna, dramatična. Pri tem mojstrska uporaba osvetlitev in senc vse skupaj naredi še bolj prepričljivo, včasih že kar spektakularno. Junaki, dogodki in prizorišča v končni izvedbi skupaj tvorijo močne kompozicijske, tako vizualne kot pripovedne, učinke. V teh »scenskih igrah« očitno neizmerno uživa in ni pomembno, ali se dogodki odvijajo na odprtem ali v zaprtem pro- storu, vedno so kompleksni, predvsem pa izdajajo njegovo poznavanje gleda- liške »tehnologije« oziroma gledaliških postopkov in učinkov. A to sploh ni ne- navadno, če vemo, da je bil več let član amaterskega gledališkega ansambla. Ta izkušnja se zdi naravnost ključna pri njegovem kadriranju, tako posameznega prizora kot – kar je še pomembnejše – celotne serije prizorov, od naslovnice do zaključka zgodbe. Vse je premišljeno ritmizirano, menjavanje razpoloženj v zgodbi, akcija in umirjanje so načrtovani za učinke, ki zgodbi dajejo dimenzije, ki jih načrtuje sam. Enako velja za barve, ki jih uporablja. To niso barve »iz tube«, ampak prefinjene študije občutkov, kot jih narekuje potek zgodbe. Res je vse načrtovano, komponirano, do potankosti režirano, a na koncu so podobe videti lahkotne in v njihovem doživljanju ni moč zaslediti konstruira- nja. Vse je mehko in zračno, naključno ter naravno in predvsem čustveno. Peter se natanko zaveda pomembnosti tehni- ke, zato nenehno stremi k popolnosti. A tisto, kar naredi magijo v njegovih delih, tisti ščepec čarovnije, da otroci in starši osupnemo nad čudežem in lepoto, tisto je racionalnemu duhu skrito. Mogoče celo njemu samemu, a to »nekaj« s pri- dom uporablja, mi pa to prepoznamo kot 67 Otrok in knjiga 103, 2018 | IBBY novice močan, izvirni in osebni pečat, ki se mu reče Petrov slog. (Pavle Učakar, Magija Petra Škerla) peter svetina (1970), pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar, kandi- dat za Andersenovo nagrado 2018 – za celotni mladinski opus Foto: Tatjana Splichal Mladinska književnost Petra Svetine se na začetku giblje v okvirih razumljivih, mestoma celo nazornih sporočanjskih vzorcev: z živalskima pravljicama O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999) in Mrožek dobi očala (2003) temati- zira vprašanje drugačnosti in njenega sprejemanja ter vzpostavlja svojevrsten medbesedilni dialog s starejšo tradicijo besedil na isto temo (npr. S. Makarovič: Veveriček posebne sorte, 1994). Po prvih knjigah se njegova poezija in pripove- dništvo razvijeta v dve izraziti smeri: k jezikovni igrivosti in k resničnostni tematiki; oboje predstavlja enkratno in za avtorja značilno poetiko stapljanja nonsensa in realističnih, tudi problem- skih tem. Pesniške zbirke Petra Svetine so iz- jemno raznovrstne in v sodobni sloven- ski poeziji med najboljšimi. V okvire resničnostne poezije je mogoče uvrstiti njegovo prvo pesniško zbirko Mimosvet (2001), v kateri odraščanje ni prikazano na ozadju kompleksnih simbolnih poj- mov, značilnih za mladinsko poezijo tistega časa, ampak je pesemska realnost otroška in igriva. Vrnitev k utrinkom iz preprostega (a ne naivnega in idealizi- ranega) otroškega sveta opazno določa poetiko »sporočilnega minimuma«, s katero pesnik preseže tradicijo komple- ksne jezikovne inovativnosti poznega pesniškega modernizma. Jezikovno igro zajema izvrstna pesniška zbirka Pesmi iz pralnega stroja (2006), v kateri pesnik nonsens povezuje s tabujskimi besedami in lirskim občutjem narave; ob tem pogo- sto oblikuje likovno pesem, kar pomeni, da najmlajšim bralcem nevsiljivo odstira raznovrstne možnosti pesniškega izra- za. Zbirka Domače naloge (2014) se od poetike jezikovne igre opazno oddalji: čeprav je v njej še zaznavno nonsensno poigravanje z jezikom (npr. s črkami, tvorjenje nenavadnih besed), je po pre- vladujoči tematiki poezija v njej poveza- na s stvarnim svetom sodobnega otroka, ki je ne le igriv in zazrt v lepoto narave, ampak je tudi osamljen (Domača naloga o molitvi), nemiren (Domača naloga o srcu) in se zaveda minljivosti (Domača naloga o vrani na poljani). Podobno temo je zaslediti tudi v pesniški zbirki Molitvice s stopnic (2016), ki temelji na izjemno redki tematizaciji otroškega razmišljanja o bogu, spregovori pa tudi o hvaležnosti, strahu, staranju in medgene- racijskem dialogu – gre za sporočilnost, ki bi zlahka zdrsnila v moraliziranje ali idealizacijo, kar pa se pesniku ne zgodi; njegova razmišljanja tudi niso preabstraktna in dopuščajo mlademu bralcu različne možnosti dialoga s pogo- sto dvoumnim igrivo-resnim pesniškim besedilom. Mladinsko pripovedništvo Petra Sve- tine je podobno njegovi poeziji; spaja stvarno okolje s prvinami nonsensa in lirizma, humor z izročilnostjo (pravljič- nimi temami) in jezikovni eksperiment z nevsiljivim etičnim vrednotenjem rav- nanj književnih oseb. Slovensko-angle- ška pripoved Antonov cirkus (2008) je postavljena v mestno okolje, v katerem 68 Otrok in knjiga 103, 2018 | IBBY novice se sodobnemu dolgčasu z nenavadno cirkuško predstavo, ki je preplet medbe- sedilnih navezav na pravljice in opero, upreta Anton in lev Leopold. Nonsensna mestna motivika zaznamuje tudi nekate- re druge Svetinove pripovedi, npr. Klo- buk gospoda Konstantina (2007) in Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (2016) – v obeh se moč literarne imagi- nacije povezuje z izbrušenim občutkom za poetičnost mesta ter poudarja pomen na videz nepomembnih podrobnosti (npr. klobuka ali starega kolesa), prijateljstva in prijaznosti. Tudi v žanrsko mešani zbirki pesmi in kratkih pripovedi Ro- potarna (2012) je zaznati nonsens kot skupno oblikovno izhodišče: ustvarjalec preoblikuje imena, povezuje črke in šte- vilke v besedo, tvori zrcalno besedilo (brati ga je mogoče z dejansko uporabo ogledala), se igra s pravljičnimi motivi (žaba, princesa, povodni mož) in pri- kazuje lepoto domišljijskega potovanja tako ljudi kot predmetov skozi prostor in čas. V nonsensni igri je zaznati glo- bljo sporočilnost, npr. pomen umetnosti (Operni berač) in ustvarjalnosti, ki se v sodobnem svetu lahko izraža kjerkoli in kakorkoli, tudi v igri drobnih nalepk na sadju (Pravljica o nalepki). Zlasti je v zadnjem času avtor prepoznaven po svojih izrazito svojevrstnih nonsensnih zgodbah, v katerih nastopajo nenavadne živali s prav tako nenavadnimi imeni (nilska konja Hubert in Marcel, vodni bivol František gepard Franci itn.). Prvič se take osebe mlademu bralcu pred- stavijo v knjigi Modrost nilskih konjev (2010): v njihovem svetu ni prostora za naglico sodobnega sveta ljudi, nonsen- sne besedne in zgodbene domislice se povezujejo s poudarjanjem prijateljstva, skrbi za drugega, junaki se čudijo vse- mu, kar jih obdaja: modrost bivanja je v tem, da si kdor koli po otroško zasta- vlja na videz nepomembna (nelogična) vprašanja in skuša nanje z nonsensno »logiko« tudi odgovoriti – zato, da bi v dialoškem razpredanju vprašanj in odgo- vorov sobival z nekom, se z njim družil in pogovarjal (kot sporoča zgodba Kaj je najpomembnejše): Mimo je prišla zebra Tanami. Na poti iz trgovine je spotoma zavila k prijateljema. »Kaj pa delata?« je vprašala. »Ah, nič,« je rekel Marcel, »samo malo se pogovarja-va.« »To je najpomembnejše,« je rekla Tanami in se jima pridružila.« Isto poetiko izraža tudi zbirka Kako zorijo ježevci (2015), v ka- teri je viden tako jezikovni kot zgodbeni nonsens. Prvi se izraža v dobesednem razumevanju stalnih besednih zvez in v ponavljanju, ki besedam odvzema in hkrati dodaja pomen, npr. »je lahko tudi oposum prometnik Ferdinand, ali pro- metnik Ferdinand oposum ali Ferdinand oposum prometnik«, drugi v naštevanju, kopičenju in pretiravanju – taka je npr. zgodba Avtobusna postaja v dvanajstih delih. Vse te prvine ustvarjajo zanimivo logiko »narobe sveta«, ki bralca nenehno meče iz komunikacijskega lagodja in po- udarja živost, presenetljivost in celo izzi- valnost jezika kot takega. Samozadostna radost izmišljanja in povezovanja besed v nonsensno lepljenko deluje skladno, notranje povezano in medbesedilno, saj vsebuje več citatov in posrednih navezav na književno izročilo. Ob nenavadnih junakih (oposumu, ježevcu, zobru, her- melinki, nutriji), ki sami po sebi vzbujajo bralčevo radovednost, velja posebej pod- črtati še zastrto sporočilnost, ki bralcu nevsiljivo sporoča, da je pomembno po- dariti komu obisk, biti komu svetilnik, si upati biti kdaj »strašen« kot čriček Genadij in si – kar je najpomembneje, zastavljati izjemno važna vprašanja: Ka- ko treniraš senco? Kako naslikaš prepih? Kako je, če si sredi glasbe kot mravljinec v klarinetu? Peter Svetina je za svoja besedila pre- jel več nagrad (od tega trikrat osrednjo slovensko nagrado za mladinsko knji- ževnost), kot kakovostnega avtorja ga prepoznavajo literarna kritika, didaktika 69 Otrok in knjiga 103, 2018 | IBBY novice književnosti in literarna veda, saj je pra- viloma uvrščen v kakovostne učbenike in preglede sodobne slovenske mladin- ske književnosti. (Prof. dr. Igor Saksida, Raznovrstnost in komunikativnost mla- dinskih besedil Petra Svetine) Pisatelj VInKo Möderndorfer, prejem- nik IbbY častne liste 2018 za knjigo Kit na plaži (Mladinska knjiga, 2015) Mladinski roman, ki ga je napisal uve- ljavljeni pisatelj Vinko Möderndorfer, je humorna pripoved o zelo resni za- devi. Nika, glavni lik romana, je izje- mna učenka, ki se ukvarja s številnimi dejavnostmi, vendar je obremenjena z veliko skrivnostjo, ki usmerja vse nje- ne družbene interakcije. Kit na plaži je razvojni roman (»bildungsroman«) o najstnikih, osredotočenih na razlike, na strah, da bi bili drugačni in posledič- no zavrnjeni v družbi, o pomembnosti sprejemanja sebe in drugih, kar v resnici s(m)o. Ko se razkrije njena skrivnost – da imata brata z downovim sindromom – se izboljša Nikin odnos s sošolci. Ponovno (z)gradi svoje samospoštovanje in, kar je najpomembneje, priznava pomen brata v svojem življenju. Ilustratorka andreja peklar, prejemni- ca IbbY častne liste 2018 za slikanico Ferdo, veliki ptič (KUD Sodobnost In- ternational, 2016) Slikanica brez besedila Ferdo, veliki ptič je zgodba o drugačnosti in o druž- benem položaju drugačnosti. Sprva je velikanska Ferdova velikost uporabna za družbo, kar gre skoraj tako daleč, da ga izkoriščajo, vendar po zadovoljevanju la- stne potrebe (popije jezero, da bi potešil svojo žejo), je izobčen. Slikanica poudarja pomen strpnosti in sprejemanja. Andreja Peklar inventivno poveže serijo prizorov v celoto, katere vizualni jezik usmerja bralca skozi pri- poved. Ilustracije, izvedene v monotipih in kolažih, so moderne, edinstvene in izjemno prepričljive tako tehnično kot estetsko. Slikanica mlade bralce nago- varja s sodobnim vizualnim jezikom, ki ga prepoznavajo kot izjemnega tako slovenski kot mednarodni strokovnjaki. Prevajalka nada grošelj, prejemnica IbbY častne liste 2018 za prevod knjige Astrid Lindgren Pika Nogavička (Mla- dinska knjiga, 2015). 70 Otrok in knjiga 103, 2018 | IBBY novice Prevod Nade Grošelj je prvi prevod kult- nega besedila iz švedskega jezika (prej- šnji prevod je nastal iz nemške verzije). Novi prevod Pike Nogavičke je povzro- čil nekaj čustvenih nasprotovanj zaradi kult nega statusa prvega prevoda. Pre- vod Grošljeve pa je rezultat temeljitega in inovativnega besedilnega pristopa, ki vsebuje mnogo primernejše rešitve priljubljenih izrazov, kot je bil prejšnji, ki je zvesto sledil nemškemu prevodu. Gro- šljeva je sledila izvirnemu besedilu tudi v tem, da je prevod, za razliko od prejšnje slovenske različice, napisan v preteklem času. Prihodnje generacije bralcev bodo tako lahko spoznale znamenito junakinjo v bolj natančnem, sodobnem prevodu. (dr. Kaja bucik Vavpetič) pRIznanJa sloVensKe seKcIJe Ibby 2018 pRoMotoRJeM MladInsKe KnJIžeVnostI In bRanJa Podelitev priznanj je bila na Slovenskem knjižnem sejmu, na odru DSP, v petek, 23. novembra 2018. Potekala je na tra- dicionalni skupni prireditvi Slovenske sekcije IbbY, Društva bralna značka Slovenije – ZPMS ter revije Otrok in knjiga. Javni agenciji za knjigo Rs smo ob njeni 10-letnici zahvalili za promocijo mladinske književnosti in branja, za vsa prizadevanja na področju knjige in finančno podporo. MKl, pionirski – centru za mladin- sko književnost in knjižničarstvo – smo ob 70-letnici Pionirske knjižnice – iskreno čestitali in se zahvalili za neu- morno promocijo mladinske književno- sti in branja, za strokovno sodelovanje in podporo. Pionirska knjižnica v Ljubljani je bila tudi pobudnica za ustanovitev Slovenske sekcije IbbY, njena sodelavka Tanja Pogačar pa 12 let prva predsednica Sekcije. Sicer pa je Slovenska sekcija IbbY letos že devetič zapored podelila priznanja za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Nagrado Slovenske sekcije IbbY je pre- jela Majda Koren (1960), mladinska pisateljica in učiteljica razrednega pouka na OŠ Spodnja Šiška. Majda Koren je uveljavljena in nagra- jevana slovenska mladinska pisateljica; med najpomembnejše nagrade, ki jih je prejela, sodijo večernica za delo Eva in kozel (2006), Levstikova nagrada za delo Mici iz 2.a (2011) in nagrada na radijskem natečaju Lahko noč, otroci