A»0 (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 27 BSLOVENIA LIBRI BUENOS AIRES 8 julija 1965 Politika „preračunanega tveganja66 Za dvajsetletnico svoje diktature nad jugoslovanskimi narodi je rdeči maršal Tito spet potoval v komunistično Moskvo, čeprav je po sporu s Stalinom ostal zvest in neomajen komunist, se Tito v dobi Stalinovega vladanja ni upal (ne: ni hotel) v Moskvo. Bal se je namreč izginotja v ječah Lub-janke, kjer je bilo od šestih tajnikov jugoslovanske komunistične partije likvidiranih kar pet, med njimi tudi Titov prednik na vodstvu jugoslovanske komunistične partije Gorkič in sicer ob Titovi navzočnosti. Ko je Hruščov začel razbijati mit, M je obdajal Stalina, da bi ga predvsem ruski narod pozabil, se je Tito ohrabril in se leta 1955 prvič prikazal v Moskvi. Hruščov in Tito sta se prijateljsko objela. Moskva ter Beograd sta bila spet na najboljši poti k izrav-nanju medsebojnih računov. Ideološikega spora med sovjetsko Moskvo in Titovim Beogradom nikdar ni bilo. Spor je bil ' le taktičnega značaja, namreč: na kakšen način izvajati načela komunistične doktrine. Po Titovem mnenju je bil za jugoslovanske narode potreben drugačen način, kakor za sovjetske. Sovjetski so bili ob nastopu komunizma bolj nazadnjaški, kakor jugoslovanski. In še politično je Tito lahko zaigral, za širjenje komunizma, prikladnejšo igro, če se je „sprl“ s Stalinom, kakor pa če bi ostal njegov „zvesti satelit“, kakor so to bili drugi narodi za železno zaveso. VIETNAMSKI KOMUNISTI NOČEJO MIRU Velika ameriško-vietnamsika ofenziva se nadaljuje na številnih področjih v Južnem Vietnamu. Ameriško letalstvo silovito nadaljuje z bombardiranjem komunističnih postojank v severnem in južnem delu države. Ameriški strateški bombniki B-52 so bombardirali že tudi komunistična oporišča severno od Hanoia in prvič tudi neko komunistično oporišče v bližini Hanoia, tako da so meščani prestolnice Severnega Vietnama mogli videti dvigajoče se stebre dima iz zbombardirane postojanke. Komunistični gverilci se seveda tudi še minuli teden niso spustili v večje direktne spopade z ameriško-vietnamški-mi oddelki. Amerikanci so kljub temu znova povečali število svoje vojske v Vietnamu, ko se je hadaljnih 500 ameriških vojakov izkrcalo na Vietnamski obali. Čutiti je vedno večjo sovjetsko pomoč vietnamskim komunistom. Ker se vojna v Vietnamu vleče v nedogled brez slehernega odločilnega konca, so se v ZDA v zadnjih tednih močno razpasli glasovi, da morajo ZDA čim prej začeti s pogajanji s komunisti. O vietnamskem problemu prirejajo na ameriških univerzah in drugih debatnih klubih bučne debate. V debato o pravilnosti ali nepravilnosti ameriške renče o tem vprašanju. Ker se je razdvojenost širokih plasti ameriškega naroda glede nujnosti ameriških akcij v Vietnamu proti komunistom močno povečala, je imel pred dnevi ameriški zunanji minister Rusk eno svojih najodkritejših tiskovnih konferenc glede vietnamskega vprašanja. Rusk je med drugim izjavil: „Več kakor enkrat smo vprašali nasprotnika, s čim bodo oni prenehali, če mi prenehamo Z bombardiranjem. Nikdar nismo dobili odgovora. Nasprotno: Peking je ponovno izjavil, da tudi če bomo mi prenehali z bombardiranjem, Vietcong Sé ne bo spustil v pogajanja za mirno rešitev problema.“ Rusk je povedal, da je bilo komunistom meseca maja vnaprej sporočeno, da pet dni ameriško letalstvo ne bo bombardiralo Severnega Vietna- ma in da obstaja v tem obdobju mož- nost za začetek 'pogajanj. Komunisti ponujeno roko niso zgrabili. „Ali boste prenehali s pošiljanjem desettisočev vojakov iz Severnega v Južni Vietnam?“ je vpraševal Rusk. „Ali boste prenehali z napadi na vasi in z morijo na tisoče nedolžnih žrtev?“ Rusk je tudi zavrgel predlog nekaterih ameriških in tujih osebnosti, naj bi Se ZDA spustile v pogajanja direktno s komunističnimi gverilci in ne z politike v Vietnamu je bila potegnjena vlado Severnega Vietnama. „Gverilci tudi ameriška vlada ter pošilja svojega nimajo posebnega statuta že zato, ker zastopnika Bundya na številne konfe- so prijeli za orožje,“ je poudaril Rusk. Alžir in čuenlajev diplomatski poraz Zahodne sile, predvsem ZDA, so takrat, leta 1948, Tita seveda takoj vključile v svojo politiko „preračunanega tveganja“. Spor, čeprav taktičen, je treba, tako so računali v Washingtons poglobiti. Z množino dolarjev bo šlo najlažje, je enostavno menil newjorški Wall Street. Da ne bi „užalili“ maršala, niso v zameno za dve in pol milijarde dolarjev postavili nobenega pogoja. Tako so v Titovo Jugoslavijo drseli kakor na traku dolarski bankovci, vse svobode pa so ostajale za rešetkami oznovskih ječ. Ker so po nalogu iz Kremlja leta 1948 tudi vsi sovjetski sateliti zagnan krik in vik proti Titu in njegovemu načinu izvajanja komunističnih dogem, je bilo treba maršalu, po Stalinovi smrti, s sateliti znova zgladiti odnose, šlo je gladko z vsemi, razen z majhno Albanijo, ki se je medtem vrgla v naročje kitajskega Pekinga —- ker je pač tako oddaljen in zato prav nič nevaren. Podmorničko oporišče, ki ga je Tirana dala rdeči Kitajski na razpolago, pa itak za Peking nima velike praktične vrednosti, ker se je treba njegovim podmornicam ali ladjam prebijati skozi Gibraltar odn. sueški prekop v Sredozemlje. Ti dve ožini sta v vojnem času itak zaprti za sovražnika. Tito bi lahko Albanijo pograbil, če bi bilo to v korist komunizmu, pa mu je ni bilo treba, ker je že komunistična. In to, da je neko področje komunistično, samo to šteje v zunanji politiki komunističnih veljakov, pa naj bo to v Moskvi, v Beogradu ali Pekingu. Zato vsa politika „preračunanega tveganja“ v Washingtonu ni mogla spraviti Tita in njegove Jugoslavije na Zahod. Razočaranje je postajalo v Washingtonu vedno večje, jeza tudi — kar je naravno — in prišlo je tako daleč, da se je v ameriškem kongresu osnoval klub poslancev in senatorjev, ki si je postavil načelo: K vragu s Titom! (To hell with Tito!). Večino dolarskih posojil in pomoči so ZDA polagoma u-stavljale in ustavile in Tito in z njim država sta se znašla na robu gospodarskega propada. Ker je komunist in samo komunist, se je Tito seveda spet ozrl v Moskvo. Medtem, ko je v Sovjetski zvezi na potovanju po evropski Rusiji, in po Sibiriji trošil milijone dinarjev, so njegovi gospodarski in finančni „strokovnjaki“ spet ravrednotili dinar. Za denar se vse dobi, je star pre- Točno pred tremi leti, 1. julija 1962, je De Gaulle izvedel v Alžiru (plebiscit: za ali proti neodvisnosti od Francije. Alžirci so, naravno, glasovali za neodvisnost. Plebiscit je odprl vrata ječam v Fre-nes, kjer sta takrat že šest let bila zaprta bivši poročnik francoske vojske Ben Bella in Mohamed Khider, idejni vodja osvobodilnega gibanja v Alžiru. V Afriki ju je čakal bivši učitelj Boumedienne, ki se je sprevrgel v uporniškega miličnika, organiziral gverilce in postal vrhovni poveljnik tajne „Osvobodilne vojske“. Ti trije so takoj po plebiscitu začrtali usodo Alžira. Previdnega Ferhat Abbasa, po prepričanju nacionalista, so odstranili.. Njegovega predloga o ustanovitvi demokratske republike, v kateri naj bi delovale različne stranke, so zavrgli. Khider je (predlagal „eno in edino stranko“; Boumedienne je s svojo vojsko (80.000 mož) podprl Khiderja; Ben Bella je v senci obeh začel vladati. Ta triumvirat se je prav pred kratkim podrl. Khiderju, ki ga je Ben Bella obsodil na Smrt, se je posrečilo zbežati v Nemčijo, se prebiti v Švico in se končno naseliti kot politični begunec v Španiji. Pred približno dvema tednoma, 16. junija, je izginil iz Madrida in se vkrcal v Alicante na ladio proti severni Afriki. Tudi Boumedienne se je naveličal zvestobe do Ben Bella. Tako je 19. junija ukazal tankom obkoliti vladno palačo, odstavil Ben Bello in zavladal sam. Istočasno je objavil, da bo Ben Bello doletela „kazen, kakršna doleti vse despote“. Na stotine Ben Bellovih pristašev se je hitro znašlo v zaporih. Ben Bello je dal zapreti v ječo daleč na jugu Sredi saharske puščave. O Khidru zaenkrat ni bilo poročil. Toda tako on, kakor Boumedienne sta stalno vzdrževala stike s Pekingom in Moskvo ter nihata nekje na sredi na liniji nevezanih držav. Za politične pravice prebivalstva jima je malo mar. Zato je tudi Boumediennov režim ostal skrajno levičarsko Socialističen; ne razlikuje se dosti od komunističnega. Zaradi prevrata v Alžiru je bila odpovedana afroazijska konferenca 50 držav, ki bi se morala začeti 29. junija. Kitajski predsednik čuenlaj, ki se je skoro mesec dni mudil v Afriki, predvsem v Egiptu pri Nasserju, s katerim sta pripravljala to konferenco, je dolgo vztrajal pri tem, da bi se konferenca vršila v Alžiru kljub dogodkom. Toda udeležbo so ena za drugo odpovedovale vse povabljene države, tako da je čuenlaj končno ostal samo še s ^ukaroom, severnovietnamskim Hoči-minhom in severnokorejskim Kim II Sungom. Da ne bi konferenca doživela popolnega razkroja, so ti zadnji štirje trdovratneži šele tri dni pred napovedanim začetkom zasedanj „pristali“ na odložitev konference na letošnji november. Na Madžarskem imajo spremembo vlade. Po odločitvi centralnega komiteja madžarske komunistične stranke je odstopil dosedanji predsednik vlade Ja-noš Kadar; za novega ministrskega predsednika je bil določen dosedanji podpredsednik Džula Kalav. Janoš Kadar je obdržal položaj glavnega tajnika komunistinčne stranke. govor. Tito je ta pregovor razširil še naprej: za denar se vse stori. V Moskvi je v sozvočju s sovjetskim predsednikom Mikojanom napadal zahodne sile, predvsem Amerikance, zaradi nji-j hove protikomunistične politike v Viet- : namu in v Santo Domingo. Glede Af- rike se ni hotel določno izreči, ker je pač zadeva bolj zapletena ter je kar počez obtožil „nekatere zahodne drža-j j ve“, da poskušajo zrahljati „enotnost Afrike, povzročujoč spore in državljan- ; i ske vojne.“ Ko je Mikojan zatrdil na banketu, prirejenem Titu na čast, da bo ZSSR z ostalimi komunističnimi državami pomagala vietnamskim komunistom v njihovi „borbi proti imperialistom“, mu je Tito z vsem srcem pritr-i dii. Obubožana Titova Jugoslavija bo sedaj morala podpirati tudi vietnamske komuniste. Po vrnitvi v Beograd je Tito objavil, da je bil njegov obisk v Moskvi „kar najbolj uspešen“, najbolj uspešen, odkar mu je Hruščov ponudil pomirjevalno roko leta 1955. Washingtonska politika „preračunanega tveganja“ znova dokazuje svojo nepreračunljivost in neuspešnost, ker s komunisti, med katerimi je na vidnem in odločujočem po-ložaiu Tito, pač ni mogoče sklepati računov. Z milijardami dolarjev se je komunizem vzdrževal v Jugoslaviji sedemnajst let, ne da bi Tito kar koli tveo-al. Nasprotno: vsak trenutek je imel zaščito v Moskvi, da lahko nemoteno diktatorsko vlada nad jugoslovanskimi narodi. 9. julij — praznih, argentinske neodvisnosti Vsa Argentina bo jutri, 9. julija, proslavljala praznik svoje neodvisnosti. Na številnih proslavah se bodo govorniki spominjali zgodovinske odločitve narodne skupščine v Tucumanu, ki je 9. julija 1816 proglasila neodvisnost Argentine in združitev njenih južnih provinc. S to odločitvijo je tucumanska skupščina spopolnild majsko revolucijo iz leta 1810 ter državi zagotovila neodvisnost in suverenost. Pred praznikom argentinske neodvisnosti imajo vsako leto poveljniki argentinskih oboroženih sil prijateljsko večerjo. Letos je bila sinoči in so predstavniki vojske, letalstva in mornarice irheli v svoji sredim tudi predsednika republike dr. lllió, ki je bil tudi edini govornik. Argentina je postala druga domovina tudi številnih slovenskih naseljencev, ki ji ob prazniku njene neodvisnosti žele, da bi v miru in slogi vsega prebivalstva ter v svobodi gradila naprej svojo bodočnost, da bi bila v■ dno domovina svobodnih, zadovoljnih in srečnih ljudi. I t TEDNA TEDEN Čilski krščansko demokratski pred-sedriik dr. Eduardo Frei je V sredo zaključil obisk v Italiji in odšel na razgovore v Pariz. Njegov obisk v Italiji se je zaključil s popolnim uspehom, kajti od italijanske vlade je dobil zàgotoV-Ijeno vso pomoč za izvedbo svojega obnovitvenega programa v Čilu. V nedeljo je Frei govoril tudi pred množico italijanskih krščanskih demokratov. Navajal je, da mnogi v Evropi mislijo, da imajo narodi v Latinski Ameriki samo dVe izbiri: kapitalizem, ki ga je treba ohranjati s silo, in pa marksizem-leni-Zein. Poudarjal je dalje, da krščansko demokratska stranka nudi tako alternativo, v kateri demokracija ni samo beseda, ampak v resnici oblika življenja. Naglašal je dalje, da si krščanski demokrati prizadevajo, da bi z revolucijo v miru dosegli hitre spremembe, kajti narodi ne morejo več dolgo čakati. Končno je opozarjal poslušalce, da bo Latinska Amerika imela ob koncu tega stomtja 400 m’lijonov ljudi. Prepad med tistimi, ki imajo vse in tistimi, ki nimajo ničesar je še naprej velik. Blizu najmodernejših mest so revna, siromašna naselja. Je na eni Strani veliko bogastvo, na drugi strani pa veliko siromaštvo. So velike univerze, na tisoče otrok pa nima ljudskih šol. Prejšnji torek je bil Frei sprejet tudi pri papežu Pavlu V., ki mu je podelil visoko odlikovanje. V Peruju je vlada proglasila za mesec dni obsedno stanje. V osrednjih planinskih predelih države so se pojavili kom. partizani, ki so iz zasede doslej pobili več orožnikov. Vlada je poslala nadnje oddelke redne vojske. V Washingtonu je v tamkajšnji kat. katedrali sv. Mateja stopila v katoliško Cerkév mlajša hčerka predsednika Lyn-dona Johnsona Lucy Baines Johnson. Pri njenem ikrstu sta bila na njen 18. rojstni dan navzoča njen oče predsednik Johnson, mati in starejša sestra Linda. Kmetijski strokovnjaki Skupnega evropskega trga izdelujejo nov predlog, za rešitev krize v tej evropski ustanovi. Kot znano jo povzroča Francija s svojim trdovratnim zadržanjem, glede Skupnega (kmetijskega načrta, ki ga ne odobravajo Nizozemska, Zahodna Nemčija in Italija. Strokovnjaki bodo nov osnutek za skupno kmetijsko politiko izdelali še ta teden, nakar ga bodo dobile v presojo vlade šesterih držav, ki sestavljajo Skupni evropski trg. Zunanji ministri teh držav se bodo sestali 26. julija v Bruslju in skušali rešiti to vprašanje. Obstaja nevarnost, da se Francija sestanka zunanjih ministrov ne bo udeležila. Če se bo to zgodilo, potem bo za Skupni evropski trg nastala največja kriza, kar jih je bilo od njegove ustanovitve. V Vatikanu ne izključujejo možnosti, da bo papež Pavel VI. januarja meseca obiskal Združene narode. Med zahodnonemško in britansko vlado je dosežen popolen sporazum o kritju stroškov za vzdrževanje oddelkov britanske vojske v Zahodni Nemčiji. Iz življenja In dogajanja v Argentini Predsednik dr. Illia poziva na strpnost in mirno sožitje Predsednik dr. Illia je prejšnjo nedeljo obiskal mesti Gregorio de Laferrere in Gonzalez Gatan v prov. Bs. Aires. V prvem mestu se je nadvse pohvalno izjavil nad ureditvijo ter učnimi uspehi privatnega kolegija, ki ga vodijo sestre. V mestu Gonzalez Catän je pa v govoru navajal, da so mu znane potrebe ljudstva, ki ponekod nima primernih stanovanj, ne šol, ne dobrih cest, ne razsvetljave, še več, ponekod tud ne dobre pitne vode. Zboljšati je treba tudi zdravstveno skrbstvo. Za rešitev teh velikih nalog pa je nujno potrebna notranja konsolidacija države. To nalogo imajo tisti, ki so na oblasti, kakor ljudstvo; prvi z vestnim izvajanjem določil ustave in zakonov, S spoštovanjem svobode, z utrjevanjem pravičnosti ter odpravljanjem prvilegijev. Ljudstvo pa h konsolidaciji največ prispeva s tem, če živi v miru in medseboj- bolivijska vlada razpustila, njene člane pa razorožila. Orožništvo je začelo takoj preiskovati omenjene kraje, toda oboroženih skupin še ni izsledilo. Zato resnost obeh prijav še ni mogla biti potrjena. Volilna pravica tudi za inozemoe?" V notranjem ministrstvu pripravljajo besedilo za predosnutek zakona, ki naj bi bil na eni strani dopolnilo zakona o državljanstvu, na drugi strani pa tudi volilnega zakona. Kajti po novem zakonu naj bi dobili volilno pravico za splošne volitve tudi inozemci, ki že dalj časa žive v Argentini, pa še niso sprejeli argentinskega državljanstva, če bo tak zakon sprejet, potem se bo v Argentini število volilcev povečalo za štiri milijone inozemskih volilcev. Nove takse za potne liste Listi poročajo, da je v pripravi Zakonski osnutek, ,po katerem se bo taksa za podelitev potnega lista povečala kar nem spoštovanju z ohranjevanjem zdravih na 50.000 pesov. Po objavi te novice v argentinskih tradicij. Dr. lilija je tudi dejal, da se lahko oziramo tudi po napredku, ki ga dosegajo drugi narodi, odgovarja ;pa tistim, ki bi radi dosegli, da bi tudi v Argentini prišli na oblast komunisti, z besedami, da je bil v matični komunistični državi v 50 letih, odkar so na oblasti komunisti, dosežen razmeroma neznaten materialni uspeh, ljudje so pa izgubili svobodo in žive v suženjstvu. Oboroženi Bolivijanci v Argentini? Argentinsko orožništvo v provinci Salta je dbbilo dve prijavi, da so ljudje-v kraju Hikman opazili skupino oboroženih moških. Sodijo, da so to iz Bolivije prebegli člani bolivijske komunistične rudarske milice, ki jo je sedanja buenosaireških listih, je toliko ljudi prišlo na zvezno policijo s prošnjami za izstavitev potnih listov, da so stali v dolgih vrstah tudi v ulici pred policijo. Akcija za razdelitev občine Matanza V občini Matanza, v kateri živi veliko Slovencev in ki ima svoj sedež v San Justu, je v teku akcija, naj bi se na področju te občine, ki šteje sedaj 600.000 prebivalcev, zavzema pa 400 kv. ikm, ustanovila še nova občina. Imenovala naj bi se ali 3 de Junio ali pa John F. Kennedy. Sedež te nove občine naj bi bil v mestu Tapiales, vanjo naj bi-pa spadali kraji Tapiales, Aldo Bonzi, Mendeville, La Salada, Villa Scaso, Fournier in Gral. Belgrano. •jejf sver Anica Kralj O bolničkih in „pravičnih“ mamicah V ZDA je dosegla velik uspeh knjiga dr. B. Spoeka, ki je namenjena materam. V njej so poleg splošnih nasvetov zanimivi napotki kako ravnati z otroki v bolezni. Knjiga ima verjetno tudi zato tak izreden uspeh, ker iz nje že na prvi pogled govori izkušnja pametnega očeta številne družine. Povzela sem nekaj njegovih nasvetov, ki bodo posebno našim mladim materam v pomoč. Bolno dete je težka preizkušnja za novo mamo. Strah in skrb jo prevzameta. čuti se zmedeno in brez moči. Zato kliče zdravnika tudi, ko njegova pomoč ni nujna. V takem primeru ima zdravnik več truda z materjo, da jo pomiri, kakor pa z dojenčkom. Dobro je vedeti, recimo, da se v prvih mesecih, tudi v primeru hudih infekcij, temperatura pri dojenčku ne dvigne visoko. Po drugem in tretjem letu pa se pri otroku dvigne visoka vročina tudi pri lahkih obolenjih: prehladu, neredu v prebavi, itd. Ali naj v tem primeru kličemo zdravnika? Če vročina vztraja nekaj dni, ali se celo dvigne, mora bolnika pregledati zdravnik. V glavnem pa nam zunanji znaki na otroku veliko povedo, če so barva lica, dihanje in razpoloženje normalni, ne moremo reči, da je otrok bolan. Morda se le hipno slabo počuti. A ko čico bombončkov ali čokolado. Vse to iz ljubezni do otroka — a v resnici njemu v škodo, škodujemo njegovim zob-čkom in ustvarimo v njem napačno prepričanje, da ubogljivost zahteva plačila in, da ga imajo samo tisti radi, ki mu kaj darujejo. Za zdrave zobe dva nasveta: malo sladkorčkov in po kosilu in večerji surovo sadje, zlasti jabolko, in zobna ščetka! „Ne vem kaj storiti z mojimi otroki! Saj niso hudobni, samo vedno se prepirajo. Če so pa sami doma, so mirni in složni. Zakaj ?“ Otroci so neverjetno občutljivi za razpoloženje svojih staršev. Nemirnost in živčnost matere preide tudi na otroka. Posebno prerekanje med materjo in očetom je zelo škodljivo. Za neslogo med otroki, so pa še drugi vzroki. Pogostokrat ljubosumnost med prvorojencem in drugorojencem. Manj nadarjeni bratec, manj lep, bolj majhne rasti ali šibkih udov, je nevoščljiv bratom, ki imajo vse, kar njemu manjka (vsaj tako on misli...). Zato je napadalen. Tudi starši zagrešijo nepopravljive napake, če poudarjajo razlike med njimi, medtem ko mali prisluškuje in požira vsako besedo. Občutljivost otrok zelo trpi tam, kjer starši vedno postavljajo za zgled enega izmed bratov. vidimo, da je otrok pobit, otopel, če se Tam nujno pride do zavisti ali celo do mu glas zniža, če težko diha, ali ima sovraštva. grižo in bljuje — takrat ne odlašajmo, j Drugi starši pa zopet zagrešijo na-pokl čimo zdravnika. Splošno pa: bole- sprotno napako. čina, ki se hipno pojavi in izgine, ni j „Mihec potrebuje novih copatk,“ važna. Pozorni bodimo na tako, ki pravi žena možu, „a Jožek bo jokal, če vztraja. Takrat je potreben zdravniški jih ne kupim še njemu.“ In tako ima pregled. „Tiste dni, ko je bila Alenkica sla- Jožek dva para copatk zaradi „ljubega miru“. Pažnja, da bi dobili vsi istočasno ba, je bila pravi angelček. Zdaj pa, ko enake darove je otrokom zelo škodlji-nima vec vročine, je sitna, da ji ni va. Med otroci se s tem poostri občut-moči ustreči. Najbrž je to od šibkosti Ijivost, da ja ne bo „ta drugi“ kaj več, ali od živcev.“ ; ali kaj drugačnega dobil. Strah, da bo Tako tožijo po navadi starši, ko je brat a,i sestra kaj več dobila ali ve- Krščanski socializem — komunistični trojanski konj Ko Grkom vsi napori niso pomagali, da bi se polastili Troje, so se zatekli k zvijači. Napravili so velikega lesenega konja, vanj skrili četo vojakov in tega kopja postavili pred trojanska vrata. Trojanci niso videli v konju nobene nevarnosti in so ga potegnili v mesto. Ponoči pa so v konju skriti vojaki zapustili konja, odprli trdnjavska vrata in grška vojska je lahko vdrla v Trojo. Ta igra se je v zgodovini že večkrat ponovila. Že večkrat so se vojaške in duhovne sile posluževale „trojanskih konj' v tej ali drugačni obliki. Zlasti komunisti so spretni v uporabi trojanskih konj. Na vse mogoče zvijačne načine se skušajo vriniti v nasprotnikove vrste. Na Slovenskem je bilo že pred vojno, med njo in je še danes eden izmed takih komunističnih trojanskih konj — krščanski socializem. Ko so komunisti videli, da katoličanom z direktnimi vabili in napadi ne morejo priti do živega, so se vrinili v katoliške delavske in dijaške vrste in začeli rušiti krščanske osnove z marksističnimi nauki. Ti marksistični volkovi v ovčjih kožuhih so bili krščanski socialisti in njihov nauk je bil krščanski socializem. Ta nauk, ki ni nič drugega kot marksizem v krščanski obleki, je razjedal krščansko telo, uničeval krščanska življenjska načela, uničeval cerkveno avtoriteto, omalovaževal in smešil vse krščansko socialno delo itd. Tako so si komunisti s pomočjo krščanskega socializma odprli vrata med slovenske delavce, nekatere dijake in intelektualce; med kmečko prebivalstvo niso mogle predreti ne tedaj ne pozneje. Da so bili ti krščanski socialisti res pravi komunistični trojanski konji, se je videlo zlasti ob začetku komunistične revolucije na Slovenskem. Komunisti so se dobro zavedali, da pri svojem majhnem številu z odkritimi kartami ne bodo ničesar dosegli. Slovenski narod — po veliki večini zavedno krščanski — je bilo treba pridobiti s' neko krščansko vabo. In ta krščanska vaba je bil kršč. socializem. Krščanski socialisti (čeprav jih je bilo samo za eno pest), naj bi dajali Osvobodilni fronti in partizan- bolezen že mimo. Dr. Spock razlaga to ^a*a> se ugnezdi v srce kakor trn. istvu videz koalicije. Nekaj prekaljenih spremembo tako: „Razlogi so lahko Možno lahko prav to škoduje osebni različni, največkrat taki, na katere rasti- UsPeh> ki &a mislijo starši do-starši najmanj mislijo. Včasih se zgodi, seSi s tako „enakopravnostjo“, je prav da ima bolniček med boleznijo občutek nasproten od zaželenega. Namesto, da krivde.“ „Če si ne zaviješ vratu, boš dobila | angino!“ je rekla mama Alenkici, a bi v otroku privzgojili občutek enako-I vrednosti, se v resnici v njih goji samo vse življenje trajajočo nevoščlji- • . , . . ........ vost. In se slabo mu postrežemo, kajti ona je ni ubogala in zares je dobila , ’ ___i__rr, j. , , . ........ življenje ne daje vsakemu enako!--------------- angino. Tudi med boleznijo ji je ma- i mica to večkrat očitala. Deklica je že ■ Ko je sestrica dobila za god daro-■boljša, strah pred boleznijo je izginil, ve, je Tomažek večkrat vpraševal ma-a na mamo je nekoliko huda, ker ji je mo: »Kdaj bo pa moj god, a?“ Težko napovedala „kazen“. Vse to se godi v Ka je pričakoval. Na „veliki svoj dan“ je prenašal po stanovanju škatlo z darovi, oči so se mu svetile, med brati, čeprav majhen, je hodil kakor pav. otroku podzavestno. V dobi okrevanja naj bo mati sicer ljubezniva, vendar pa stroga. Otrok ne sme še iz postelje, če jo stalno kliče in jo hoče poleg sebe, naj mu resno pove, da ne more, ker ima delo. Malega sit-neža naj morda prenese na drugo posteljo in mu da primerne igrače, da se sam zabava. Naj riše, izrezuje slike iz revij, iz raznobarvnih gumbov naj dela ogrlice, sto igric ga lahko zamoti! „Ah, veste, jaz imam tako malo časa. Vsaik dan peljem otroka dvakrat na zrak.“ Brez dvoma je čisti zrak zdrav. A kakor pravi omenjeni avtor — mi vsi glede čistega zraka pretiravamo. (Mimogrede: zanimive so tudi dr. G. Spockove pripombe glede mrzlega zraku, o čemer se danes veliko obravnava.) Bolj nevaren, kakor mrzel zrak, je vlazno-topel. Kdor ima kurjeno stanovanje (posebno centralna kur-jnvo), naj pazi, da je v zraku dovolj vlage in da temperatura ne gre čez komunistov iz katoliških družin (Brecelj, Kocbek, Zemljak, Fajfar in dr.) je vzelo krščansko socialistično zastavo v svoje roke in z njo zajadralo v komunistično Osvobodilno fronto. Ti „krščanski socialisti“ (v resnici pa le pravi komunisti) so bili nato vaba za nekatere manj razsodne in manj poučene kristjane. Dolgo ta krščansko socialistična igra ni mogla ostati skrita. Ljudje so jo kmalu spoznali. Krščanski socializem se je razblinil. Mnogi zapeljanci So spoznali svojo zmoto in zapustili svoje lažnive vodnike, ki potem niti skrivali niso več, da so pravi komunisti Svoje zatočišče imajo v tržaškem „Novem listu“, ki je pravi trojanski konj za primorske Slovence. Ta list ze trinajst let spretno ruši idejno in organizacijsko edinost primorskih Slovencev, hvali in priporoča sovjetsko in jugoslovansko komunistično „stvarnost“, žolčno napada in smeši slovensko protikomunistično emigracijo, napada in smeši pa tudi sploh vso zapadno kulturno in politično delo. Posebno pa se je „Novi list“ razgalil ob aferi pri Sv. Križu pri Trstu. Njegov kulturni urednik Franc Jeza, znani krščanski socialist in bivši partizan, se je pri tej aferi odkrito postavil na partizansko stran, da so bili partizanski ideali pravi, in kdor žali te ideale, ta zaslepljeno vztraja na zgrešeni medvojni politiki. Drugi list, ki se ga poslužujejo krščanski socialisti, je „Slovenska svoboda“ v Monakovem. Pred seboj imamo njeno prvo številko. V več člankih je skrit, v nekaterih pa očiten strup, ki naj razje telo slovenskih protikomuni- duhovne vaje“ (str. 282), „Krščanski socialisti nočemo biti le podrejeni učenci revolucionarji druge ali tretje kategorije. .. Hoicemo biti polnokrvni aktivisti... (str. 431). Tistim, ki iščejo krivcev naše tragedije in pokoljev naših ljudi vsepovsod, samo tam ne, kjer so v resnici, t. j. pri komunistih in pri Angležih, naj citiramo še en stavek, iz katerega je razviden ves Kocbekov cinizem in njegova odgovornost za pokolje na Slovenskem. Na str. 41 „Tovarišije“ pripoveduje, da je imel dolg razgovor s Kidričem in da sta skupno ugotovila, da je potrebno duhovnike, ki začenjajo ogrožati naše (t. j. partizansko) delo, justificirati po treznem premisleku vser okoliščin. In to je bil „krščanski“ socialist. Takega človeka imenuje „Slovenska svoboda“ za najodličnejšega slovenskega predstavnika. — Našteli bi lahko še razna druga mesta v „Slovenski svobodi“, ki kažejo, da imajo pri njem besedo „krščanski socialisti“ — komunistični trojanski konji. Pri listu pa sodeluje tudi nekaj poštenih ljudi v dobri veri in igrajo vlogo „koristnih budal“. Tako vlogo vršijo tudi nekateri stičnih emigrantov. Ta list očita vodni- prodajalci tega lista. Da bi list pri-kom teh emigrantov oportunizem, hinavščino, strah, idejno senilnost. V_ posebnem članku pa dviguje „krščanskega socialista“ Kocbeka do neba in trdi, da je Edvard Kocbek eden najodličnejših, če ne najodličnejši predstavnik sodobne slovenske literature. Rekli Smo in ponavljamo, da je Kocbek osebno odgovoren za vse komunistične brutalnosti na Slovenskem. Njegov krščanski socializem je bil samo navidezen, samo trojanski konj; v resnici je bil pravi marksist-leninist. Samo nekaj dokazov: V svojih partizanskih spominih, ki nosijo naslov „Tovarišija“, pravd: „.. .vedno bolj spoznavam, ali bolje rečeno, doživljam marksistično razpoloženje...“ (str. 37), „Nastaja nova doba, ki ji bo podlaga socializem“ (str. 101), ,;Spofenavam komunistično zgodovinsko zakonitost“ (str. 245), „Partizanstvo So slovenske kril svoje prave namene, se zavzema za idejo slovenske države. In kaj naj rečemo o reviji „Most“? Zakaj je začela izhajati v Trstu nova kulturna revija „Most“, ko tam že izhaja taka revija (Mladika) ? Kako je mogla objaviti v tretji številki popolnoma marksistično usmerjen članek Aleša Lokarja? Čemu napada našo najodličnejšo kulturno ustanovo — Slovensko kulturno akcijo? čemu napada slovenske katoliške politike ih jim — podobno kot Jeza — očita zgrešeno-medvojno politiko? Ali je morda borba-zoper komunizem zgrešena politika? Kakor smo že pred vojno in med' njo trgali krinke z obrazov komunistov in njihovih sopotnikov, tako hočemo -— v prepričanju, da je to naša sveta dolžnost — delati tudi sedaj, nost — delati tudi naprej. Rudolf Smersu Spominska slavnost za slovenske žrtve v Toronta Spominske slavnosti za slovenske žrtve II. svetovne vojne in komunistič- Zvečer je pozno šel spat in ko je mama iu da je bil krščanski socializem le v pozni uri stopila k njegovi posteljici, da odstrani igrače, ki jih je nesel s seboj, je z zaspanim glasom dahnil: „Je še moj god?“ „Še pol ure,“ mu je mama s poljubom odgovorila. Smeh- zvijača za čas potrebe. 1 Kaj pa danes? Komunistom gre danes vedno bolj na živce, da slovenska protikomunistična emigracija še živi, krepko živi, de- ijaje je tedaj zaspal v slavi svoje važ- luje, napreduje, v javnosti nastopa, je nosti. Če bi ta otrok živel med bratci, s katerimi starši vse življenje ravnajo vedno „enakopravno“, sploh ne bi imel občutka svojega „velikega dne“, ki je pa prav v tem, da je to „njegov dan“, jutri pa nekoga drugega, doživel resničen občutek enakovrednosti. Uniformiranje ni znak ljubezni, niti ne pravice, morda je bolj znak hipne komod-nosti: Imeti mir za vsako ceno! Gotovo je zdravnik B. Spock poznal med svojimi otroci take probleme. Krepko namreč svetuje, naj bodo Starši do svojih otrok pravični, nepristran- 23 stopinj. Kako zavarovati otroka pred ski, nikakor pa naj ne dopustijo, da jih mrazom? Ve-ina mater skrbi, da bi ; otroci zaradi nevoščljivosti „podkupu-otroka ne zeblo in ra oblečejo -— preveč! 7 udi dnvnčki so večkrat žrtve te ...’velike skrbi. jejo Na splošno: Otroci man' to rie ohVke kak r otr~o? bodo ne že cen: iih zebe. „če boš priden, ti bom dala slad- kor- Skoro vsa!: „Z vsakim otrokom ravnajte individualno,“ je napisal. „Pohvalite ga, gra-potrebujejo ■ iajte ga, zahtevajte od njega večji odrasli. Večji ; uspeh v šoli, stroge točnosti v izvrše-povedali, kdaj vanju naročil — vedno na podlagi tega, kar je zanj pravično in pametno. Ko nosvečate tako važno pozornost enemu, ne m-'slite na ostale.“ Upam, da bodo te misli lahko komu si lahko kupiš v pomoč za dosego harmonije v doma-' č°m življenju, posebno pa za zavest ca otroku vre- : pravičnega ravnanja z otroki. prisotna v raznih mednarodnih forumih, ima močan tisk, ki širi resnico o preteklih in sedanjih dogodkih doma. Zato poskušajo na vse načine, da bi to emigracijo razbili, uničili, spravili v medsebojne spore in borbe. V ta namen se poslužujejo najrazličnejših sredstev. Eno izmed teh je zopet — krščanski socializem. Zopet naj krščanski socialisti opravijo, česar komunisti ne morejo. Kršč. socialisti naj razdvojijo slovenske kulturne delavce v zamejstvu, naj zlasti uničijo ugled in delovanje izrazito protikomunistične Slovenske kulturne akcije, Svobodne Slovenije, Katoliškega glasa, Mladike in dr. Krščanski socialisti napadajo in blatijo vodilne delavce slovenske protikomunistične emigracije, branijo Osvobodilno fronto in partizanstvo, pojejo slavospeve „krščanskemu socialistu“ Kocbeku, iki je v vsem času komunistične revolucije sedel v izvršnem odboru O. F. in je torej sodeloval pri moritvah tisočev Slovencev in Slovenk in zlasti pri pokolju 12.000 vrnjenih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev in njihovih družin. Kje pa se javljajo krščanski socialisti v zamejstvu? nega nasilja ter zločinstva na slovenskih tleh med kom. revolucijo in po že končani vojni so bile v Torontu v Kanadi dne 12. in 13. junija. Spominska slavnost dne 12. junija se je začela v župni cerkvi Marije Pomagaj s sv. mašo, ki jo je imel za slovenske žrtve lazarist g. J. Časi. Po maši so se rojaki zbrali v cerkveni dvorani. Pozdravil jih je predsednik Društva slov. protikomunističnih borcev v Torontu g. Ciril Preželj, nato pa označil pomen spominske prireditve in dal takoj besedo pisatelju Karlu Mauserju, predsedniku Zveze DSPB v Clevelandu. Pisatelj Mauser je imel miselno bogat govor. Začel ga je z obsodbo Kristusa in s pogovorom dveh Izraelcev na poti proti Emavsu, katerima se je pridružil tujec, ki o tem dogodku ni iniič vedel, ter sta mu tožila: „Mi pa smo upali, da je On tisti, ki bo rešil Izrael... Mi pa smo upali...“ Zateni pa je nadaljeval dobesedno: „Pred dvajsetimi leti, ko so bila za nami štiri leta krvi, ječ, taborišč, smrtnih talskih kolov, ko So nam rdeči bratje v skalnate grobove zasuli dvanajst tisoč življenj, so po vseh begunskih taboriščih in povsod, kjer je živel slovenski človek, vstale v trpkosti in bridkosti iste besede: Mi pa smo upali... Vprašanje zmage in poraza je vedno vprašanje, ki nam vstane ob obhajanju spominskih dni. To je še vedno vprašanje, ki ga gledamo samo s telesnimi očmi. In vendar je to vprašanje, ki ga moremo rešiti pravilno samo z duhovnim gledanjem. Lahko si od vseh zapuščen, opljuvan in umazan, lahko si na zunaj po videzu naravnost klasičen zgled za poraženega. In vendar si zmagovalec. Poraz je namreč samo eno: zlom monalnega in duhovnega bogastva v nas, zlom ideje, zlom tistega notranjega prepričanja, ki ti ga oznanja vest. Samo to je resničen in pravi poraz ! Poraz je samo zlom duhovnosti, poraz za današnjo slovensko emigracijo je samo iskanje koeksistenčnih poti in zteza, odmikanje od ideje, za katero so desettisoči umrli, krhanje doslednosti in načelnosti. S takim porazom namreč jemljemo svojim mrtvim tisto gloriolo, ki jo jim je narod dal. Kako naj kujemo v zvezde doslednost mrtvih upornikov proti komunizmu, če pa smo sami že na potu h pokopu te doslednosti? Spominskim dnevom ne bomo dali nobenega pečata z lepo lakiranimi gesli in tudi ne z zgodovinskimi traktati. Spominski dnevi bodo dvigali naše osebno in javno življenje samo tedaj, če bo v nas ostala skladnost s tistim in s tistimi, katerih spomin obhajamo. Če bo to iz nas izginjalo, bodo Spominski dnevi postali brez resnične vsebine in prostori, v katerih jih bomo obhajali, bodo samo z zastavami in rožami ovenčani prostori, da si bomo v njih na zunaj dopovedovali, da smo opravili svojo dolžnost. Deset tisoči so umrli, da so mogli in smeli deset tisoči živeti, deset tisoči so umrli, da se je zravnalo, kar je bilo v nas slabega in napačnega, deset tisoči so umrli, da imamo priprošnjike za Domovino in zase, zakaj še nikoli jih slovenski narod ni tako potreboval, kakor jih potrebuje v teh časih. Na to v tistem kriku: Mi pa smo upali, nikoli nismo mislili. Rešujemo rebuse vojaških napak in strateških pomot, vsi smo zgodovinarji in sodniki in tožniki. Mi pa smo upali... Vse to smo in postajamo, ker ta stavek še vedno naglašamo na prvi besedi. Mi! Preteklost, v kateri je odšlo iz naše srede deset tisoče slovenskih življenj, je bila v prvi vrsti velika borba dveh idej. Ideje, ki so jo imeli ljudje, ki so trdno verovali v svobodo otrok božjih, 'ki so se oklepali zemlje, ker so jo imeli za dar božjih rok in ideje, ki je hotela te ljudi iztrgati iz božjega občestva in ga spreliti v maso, ki naj bi uniformirano stregla materiji in kolektivnosti. Zavoljo duhovnosti se je slovenski človek uprl, zavoljo duhovnosti so se uprli ti, katerih spomin nocoj obhajamo. Vse premalo po dvajsetih letih mislimo na ta največji in najvišji moment obupne slovenske borbe v preteklosti in vse preveč ga gledamo samo s suhimi človeškimi računi, (Nadaljevanje na 3. str.) Strahotno nazadovanje splošne ljudske izobrazbe pod komunisti v Sloveniji 'Slovenci so pred II. svetovno vojno veljali ikot eden najbolj kulturnih narodov v Evropi. Saj skoro nismo več imeli nepismenih. Po mestih, trgih in kmečkih občinah ter župnijah je bilo zelo razvito prosvetno in kulturno delovanje. Imeli so skoro povsod izobraževalna in prosvetna društva, imeli mladinske organizacije, zadruge raznih vrst, ponosne prosvetne domove, v katerih so uprizarjali igre dramatski odseki prosvetnih in kulturnih društev. V vseh teh krajih je bilo nešteto knjižnic z izbranimi slovenskimi knjigami, po katerih so segali mladi in stari. Da je slovenski narod dobil vse te kulturne ustanove, da je dosegel tako visoko kulturno stopnjo, da se je lahko postavil ob stran najbolj kulturnim narodom v Evropi in na svetu, je zasluga nesebičnih slovenskih mož, laikov in duhovnikov, ki so delovali med narodom in mu pomagali do večje splošne izobrazbe. Vse to brezmejno delo je bilo brezplačno, ker je slonelo na idealizmu in ljubezni do naroda. Pod komunisti tega ni, ker ni prav nobene možnosti za svobodno kulturno in prosvetno delovanje, ampak ima vse to pridržano zase komunistična partija, ki vse svoje propagandistične funkcionarje tudi plačuje. Zato so pa tudi rezultati takega dela naravnost porazni, kot poročajo podatki, ki se jih nismo izmislili mi, ampak jih povzamemo iz ljubljanskega dnevnika Delo. V njem je zapisano, da živi v Sloveniji 71% prebivalstva v naseljih, ki štejejo manj kot 2000 prebivalcev. Vseh naselij v Sloveniji je nad 5000. Večina od njih je brez občinskih knjižnic, ki bi morale okoliškim naseljem nuditi možnost izposojanja knjig. To nalogo opravlja 24 občinskih knjižnic, ki pošiljajo knjige v 71 naselij. Kot omenjeno, je pa vseh naselij v Sloveniji nad 5000. List tudi ugotavlja, da v 35.2% naselij z nad 500 prebivalci v letu 1964 sploh niso imeli nobene kulturne prireditve. Ob teh podatkih Delo priznava, da je tako stanje „naravnost .porazno“ in ugotavlja: „Kot nam je znano, smo v tem pogledu najbolj zaostali v Evropi. (Ne pove pa, da so za takšno stanje doma odgovorni samo komunisti s svojim totalitarizmom in materialističnim režimom; V Jugoslaviji so 1. aprila stopili v veljavo novi carinski predpisi, ki dovoljujejo tako jugoslovanskih državljanom, kakor tudi tujcem, da smejo odslej ob prehodu čez mejo enkrat na leto prinesti v Jugoslavijo, ne da bi plačali kaj carine, blaga v vrednosti 30 tisoč dinarjev. Blago mora biti namenjeno lastni uporabi, gospodinjstvu ali darilom v količinah, ki niso namenjene za prodajo. Če bi pa hotel kdo svojcem darovati, recimo, pralni stroj, ali kak drug aparat, bo moral plačati carino. Za uvoz blaga niso potrebna posebna potrdila jugosl. konzulatov, pač pa bo- SPOMINSKA SLAVNOST ZA SLOVENSKE ŽRTVE V TORONTU (Nadaljevanje z 2. strani) Nad tisoči neznanimi grobovi leži božji mir. Nad kostmi v Kočevskem Bogu šumi veter v drevju, nad kestmi v Teharjih zdaj rasteta trava in žito, na vetrinjskem polju, s katerega so odšli tisoči in tisoči, bo kmalu za ped visoka ozimina. Vsako, še tako strašno trpljenje, prekrije čas s svojim večnim snovanjem. Živo more ostati trpljenje in njegova cena samo v duhovnosti, v naših dušah. Z dušo greš lahko tudi v tem hipu od zadnjega nemškega smrtnega taborišča in se pokloniš prahu sežganih, ,pa tja do italijanskih taborišč, kjer so mrtve zagrebali v pesek in mivko. Z dušo se lahko ustaviš ob vsakem kolu, ob katerega je bil privezan slovenski talec, z njo greš lahko v vsako celico ječ, kjer so zadnje ure prebili na smrt obsojeni. Duša ne more zgrešiti nobene steze do skritih grobov in tudi ne pota do tistih, ki so za mrtvimi ostali, zakaj tudi ti so del Spo-\ minskega dneva. Celo trpljenje, ne samo njega del, cela slovenska zemlja, ne samo njen del, — vse to je vsebina današnjega Spominskega dneva. Ohranimo ga in napolnimo ga z duhom, da se bomo v njem lahko sreča- 8» SBCWCr do ob prestopu meje vpisali vrednost blaga v potni dokument. Med številnimi industrijskimi podjetji, ki so pod komunistično upravo v težkem gospodarskem položaju, je zlasti znana tovarna usnja v Šoštanju, v kateri je zaposlenih okoli 600 delavcev. Pred približno enim letom je bila v obratu postavljena prisilna uprava, pod katero se pa gospodarski položaj tovarne ni prav nič izboljšal. Za sanacijo podjetja so v letu 1964 porabili 600 milijonov dinarjev. Prav toliko je potrebno letos; anuitete, ki jih mora tovarna plačati letos, pa dosegajo višino 259 milijonov dinarjev. Izgledov za zboljšanje sedanjega stanja skoro ni, ko je pa tovarniško skladišče kož skoro prazno in v tovarni letos skupno niso niti 1 mesec namakali kož, ki so na domačem trgu zaradi prostih cen zelo drage (900 din 1 kg), mnogo cenejših kož iz inozemstva pa ni mogoče uvažati zaradi pomanjkanja deviz. Zaradi tega ima tovarna dnevno nad en milijon dinarjev škode. Usnjarna v Šoštanju je lani z uvozom kož dosegla komaj 134.000 dolarjev, med tem ko potrebuje po načrtu za 1. 1965 za uvoz surovih kož in kemikalij iz inozemstva 1,200.000 dolarjev. Zaradi pomanjkanja osnovne surovine za izdelavo detergentov se je znašla v težkem položaju tudi tovarna Zlatorog mila v Mariboru. Zaradi tega so morali v obratu ustaviti celotno izdelavo detergenta. France Kosmač, in Marijan Brezovar sta na osnovi Finžgarjeve povesti Strici napisala scenarij za nov slovenski film Lucija, v katerem nastopata kot glavna igralca Alenka Vipotnikova in Berto Sotlar. Film režira France Kosmač, pripravlja ga pa slov. filmsko podjetje Viba film. Urli so. V Ljubljani: Ciril Erjavšek, avtoprevoznik, Pavla Bevc roj. Rogelj, Avgust Šimnovec, upok., Lovro Koblar, upok., Ivanka Verbič roj. Kern, Silvija Knez roj. Kurschen, učiteljica v p., Alojzij Foršek, Ivan Poberaj, Alojzij Jerančič, biv. trgovec, Aleksander Kost-napfelj, Lovro Kleindienst, Jernej Re-povž, rudar v p., Ema Tomažič, upok. in Jože Legan, upok. v Žužemberku, Zdravko Podgoršek v Brodu, Angel Gombač, inšpektor skladišč v Kopru, Anica Kovač roj. Orehek v Viru pri SLOVENCI ¥ BUENOS AIRES Mednarodni kogres katoliških izseljeskih odborov v Ženevi V Švici, v mestu Ženeva, bo mednarodni kongres katoliških izseljenskih odborov. Na ta kongres bodo vsi katoliški izseljenski odbori poslali svoje zastopnike. Katoliški izseljenski odbor v Argentini bo letos zastopal direktor slovenskega dušnega pastirstva msgr. Anton Orehar. Pred svojim odhodom v petek, 2. julija je napisal sledeče: „Odhajam v Evropo v zastopstvu vali mrtvi in živi in da bomo iz tega srečavanja zajemali tisto resnico, katero naši mrtvi bratje in sestre gledajo v vsej polnosti. Osvoboditi namreč nas more samo resnica. Besede pisatelja Mauserja so na vse napravile globok vtis. Po njegovem govoru je 15 mož, bivših protikomunističnih borcev, zapelo dve pesmi. Zlasti občuteno je bila zapeta pesem „Kočevski rog“ po napevu pesmi „Oj Doberdob“. Sledila je ko-račnica-žalostinka. Ob bučanju orgel se je na odru prikazala grobnica, pred katero je gorela večna luč. Pred vhodom v grobnico sta bila postavljena dva stebra, ki sta predstavljala vero in slovenstvo, na steni v ozadju je ,pa bil napis z zlatimi .črkami „Teža križa in plačilo“. Ko je melodija orgel zamrla, je Otmar Mauser recitiral najlepša mesta iz velike pesnitve Jeremija Kalina Velika črna maša za pobite Slovence. Spominsko prireditev je nato zaključila orgelska skladba ter molitev Očenaš. Naslednjo nedeljo so imeli Slovenci iz Toronta in drugih krajev Ontarija veliko romanje v Midland, s svetišče kanadskih mučencev, ter so se tudi pri romarskih pobožnostih v molitvi spominjali slovenskih žrtev. Odrska balada »Obsojen sem bil“ na odru v Slovenski hiši Odrska balada v osmih slikah za so-] morala najti drugačna rešitev, da se lista, govorne zbore in plesni zbor ‘Yol poudari titovska krivda za zločin nad fui condenado — Obsojen sem bil’, je bila prvikrat izvajana dne 18. junija t. 1. v veliki dvorani kolegija La Salle v ulici Rio Bamba 650 v Buenos Airesu na spominski slavnosti za slovenske komunistične žrtve. Pričevalec, glavna oseba v baladi, Frido Beznik, je zaradi argentinskih gostov ves svoj tekst govoril v španščini, na nekaterih mestih tudi govorni zbor. Ponovitev omenjene balade je bila napovedana za nedeljo, dne 4. julija, zvečer v Slovenski hiši. In to v slovenščini. Zato lahko rečemo, da je bila to njena prva izvedba v slovenščini, ker je bila njena uprizoritev dne 18. junija njena krstna predstava v španščini. V poročilu o tej uprizoritvi smo zapisali, da je bila izvedba „lepa, za kar zasluži priznanje požrtvovalna in vztrajna mladina, njihovi starši in režiser“. Ugotovili smo dalje, da krivda in odgovornost Titovih komunistov za pokolj 12.000 slovenskih mož in fantov ni bila zadosti poudarjena. To je ugotovil tudi strokovni poročevalec Tine Debeljak, „ker je dobil vtis, da So vse naše žrtve, ki jih objokujemo, le zločin — laškega Snopa in nacističnega zlomljenega križa. Samo ta dva emblema naših sovražnikov sta bila poudarjena, kakor tudi le Hitlerjeva beseda in Mussolinijev govor. O komunistih in njihovih emblemih niti besede, niti znamenj, če iz kakršnih koli razlogov nista spadala srp in kladivo med •liktorski snop in kljukasti križ, bi Se pokolji, ki zdaj ipade — spričo angleške himne — predvsem na Albijonce, Tak vtis dobe drugorodci,“ ugotavlja Tine Debeljak. To se je v resnici tudi zgodilo in je nekaj argentinskih gostov po predstavi izjavljalo, da bi moral režiser postaviti na oder tudi komunistični znak srp in kladivo, če je že postavil kljukasti križ in liktorski snop. Kajti fašizem in nacizem sta prešla, komunisti, ki so se pod njima pojavili s svojo revolucijo na slovenskih tleh, so pa po končani vojni v državi ostali, v njej vzpostavili svojo diktaturo in pomorili slovenske fante ter može, ipa zanje niso videli na odru nobenega vidnega znaka. Zopet drugi domačini so rojaku, ki jih je povabil na predstavo in so se je tudi udeležili — Slovenec je bil zaradi službe zadržan, naslednjega dne izjavljali, da na predstavi ni bilo tistega, kar jim je on napovedoval, t. j. prikaza komunističnega zločinstva nad slovenskim narodom“. S predstave so odnesli vtis, da so bili glavni zločinci na slovenski zemlji in nad slovenskim Vsak teden ena PESEM Stanko Janežič In če tebe ne bi imel, kako bi navriskal se in naihtel, kam srečo izlil bi in obup? Tiho je v izbi srca. Nekdo na nevidne strune igra. fantov in mož z močno rdečo osvetlitvijo jugoslovanskega komunistične znaka — rdečo zvezdo, tako, da se je rdeča luč — kri pomorjenih slovenskih junakov razlila čez ves govorni zbor na odru. Opuščena je bila tudi angleška himna. škoda, velika škoda, da tega režiser ni izvedel že pri krstni predstavi odrske balade Yo fui condenado — Obsojen sem bil v španščini, da bi bili vsi argentinski gostje točno zvedeli, da so za ta grozni pokolj Slovenske narodne -vojske -odgovorni sami Titovi komunisti in nihče drugi. Tudi izvedba nedeljske uprizoritve odrske balade „Obsojen sem bil“ je bila odlična. K njenemu uspehu so pripomogli vsi nastopajoči: požrtvovalna slovenska mladine, folklorna skupina iz narodom fašisti, nacisti in — Angleži. I San Justa pod vodstvom gdč. Barbke Spričo gornjih dejstev je bilo za nedeljsko slovensko uprizoritev med rojaki zanimanje, kako bo odrska balada izvedena v slovenskem jeziku. Povedati moramo, da je režiser Nikolaj Jeločnik upošteval v poročilu in strokovni oceni objavljene ugotovitve ter je zlasti poudaril največjo odgovornost titovih komunistov za pokolj 12.000 slovenskih Domžalah, Alojzija Birsa roj. Pečenko v Zidanem mostu, Ivan Bitenc, upok. v Kranju, Marija 'Sperger v Celju, Kristina Kozole roj. Poglavc v Breznem, Franc Račič, gozdarski delovodja-logar v Brežicah, Franc Čretnik v Gradišču, Frančiška Šmid roj. Benedičič v Železnikih, Matija Gašperin v Begunjah, Konrad Šrot v Celju, Janko Sirnik v p. v Sp. Gameljnih, Milka Arjani roj. Danijel v Dobrunjah, Franc Hribernik, ravnatelj nižje gimnazije v p. v Mozirju, Anton Zabukovec na Krki, Neža Lončar roj. Kveder v Prevojah, Albin Erjavec, upok. v Celju, Zdravko Podgoršek v Brodu, Viktor Jevšnik, rudar v n. v Zagorju, Jože Imenšek v Rogaški Slatini in Marija Grčar roj. Prusnik v Zg. Zadobravi. ARGENTINI argentinskega katoliškega izseljenskega odbora na kongres mednarodnega katoliškega izseljenskega odbora, ki bo v Ženevi. Med potjo bom obiskal grob škofa dr. Gregorija Rožmana. Sešel se bom tudi s sobrati na duhovniškem sestanku v Lemontu (USA) in v Celovcu. V odsotnosti mé bo nadomeščal preč. g. dr. Alojzij Starc. Svojo pot priporočam v molitev! Buenos Aires, 2. julija 1965. Anton Orehar, direktor“ IV. kulturni večer SKA je bil v soboto, 3. julija, ob 7 zvečer pri Bullrichu, Sarandi 41, v Bs. Airesu. Pripravil ga je glasbeni odsek SKA pod naslovom Ob plošči kvarteta Fink. Večer je začel, ga vodil in na njem imel tudi predavanje g. prof. Alojzij Geržinič, predsednik Glasbenega odseka SKA. Svoj referat je razdelil v dva dela. Govor o narodni pesmi ter v prikaz samospeva. Najprej je govoril o narodni pesmi, o njenem nastanku, razvoju in pomenu, nato pa dal predvajati tisto stran plošče, na kateri so posnete slovenske narodne pesmi. V drugem delu svojega predavanja je pokazal na proces nastanka samospeva — Lied —, ki je kljub mnogim in starim predhodnikom tvorba romantike — Avstrijca Franza Schuberta. Za njim se mu je posvečala večina svetovnih skladateljev. Pri Slovencih v čital-niški dobi Vilhar, Flajšman, Mašek, Hajdrih, pozneje Adamič, Pavčič, z uporabo ljudskega tona, z modernejšimi težnjami pa Krek, Mirk, Dev, za njimi so ga poglobili Savin, Ravnik, Kogoj. Največji mojster slovenskega samospeva je pa Lajovic. Za slov. skladatelje no prvi svetovni vojni pravi, da So se skoro vsi ukvarjali s samospevom. Navajal jih je poimensko do najnovejših, med katerimi je v emigraciji tudi sam predavatelj. Po predavanju so predvajali nekaj skladb z druge strani plošče, na kateri so samospevi, zatem se je pa razvila živahna debata, v katero je posegalo temeljito, zanimivo in pregledno. Po-več rojakov. Predavanje je bilo temeljito, zanimivo in pregledno. Poslušalci so mu sledili s pozornostjo, in so g. prof. Ger-žiniča nagradili z odobravanjem. Osebne novice Družinska sreča. V družini Antona Marolt in Kristine roj. Jarc se je rodil sin. Pri krstu v 'Slovenski kapeli je dobil ime Pavel Aleksander. Otroka je krstil g. dr. Al. Starc, za botra sta pa bila ga. Jelenc in g. Franc Jarc. Srečni družini naše čestitke. SLOVENSKA VAS V nedeljo 4. t. m. je bila v Slovenski vasi nova maša lazarista g. Ivana Likozarja. Poročilo prihodnjič. RAMOS MEJIA Prosvetni večeri v Slomškovem domu so postali že tradicija. Zanimivi in pestri programi prav gotovo mnogo prispevajo k lepemu obisku rojakov, ki prihajajo iz raznih krajev. Zasilni prostori postajajo premajhni, da bi sprejeli vse, ki pridejo k nedeljskim mašam in prosvetnim prireditvam. Tudi šola bi potrebovala več in večje prostore. Tudi na zadnjem prosvetnem večeru, 'ki je bil v soboto, 26. junija, je bila udeležba izredno lepa. Kulturni odsek je v prvi del večera vključil krajši spored, pri katerem smo se spomnili dveh velikih Slovencev. Po pozdravnih besedah kulturnega referenta je oisatelj dr. Jože Krivec v kratkih, a izredno lepih besedah orisal nesebič-»o in nepristransko dejavnost velikega dobrotnika Slovencev v Argentini msgr. Jane:a Hladnika. Zgled njegovega čistega srca in velike ljubezni naj v nas budi hvaležnost in posnemanje. Prav tako .e govornik podal tople spominske misli ob 20-letnici mučeniške smrti slovenskega pisatelja Narteja Velikonje, ki je oil znan tudi po svojem delu za reveže in izredni značajnosti. Spominskim mislim je sledilo predvajanje kratkoća, a pretresliivega filma o izkopu jrnakov, katere so komunisti nobili letf 1943. V drugem delu večera je ipredavdelj Dušan Šušteršič z njemu lastnim zanimivim podajanjem vodil razgovo- o vzrokih nesreč. V debato so posegli številni udeleženci. Ob tej priliki n an je predavatelj predvajal dva praktični filma ,.o človeku, ki zbira obveze“ in o novem načinu umetnega dihanja. Aktualna tema iz vsakdanjega življenja je gotovo mnogo prispevala k lenemu uspehu večera. MENDO/A Sloveni v Mendozi so zaradi odsotnosti tamrajšnjega nadškofa msgr. Bu-telerja mrali svojo spominsko proslavo prelnžti na drugo nedeljo v juliju (11. VII.) Slovesna sv. maša v frančiškanski bei liki bo ov 11 dopoldne, nato pa pekonitev pred spomenikom ge- Mačkove, zlasti pa Pričevalec g. Frido Beznik, ki je seveda tudi to pot nosil glavno breme celotne balade. Kakor na spominski proslavi dne 18. junija, je tudi v nedeljo dokazal, da je velik igralec, ki je kos najtežjim odrskim nalogam. Pomisliti je treba samo to, da je sam celotno besedilo pričevalca prevedel v lepo in čisto kasteljanščino, se ga temeljito naučil, da ga je povsem obvladal in ga podajal z doživetjem in poudarkom, kakor ga je zahtevalo besedilo. Dobrih 14 dni zatem pa je moral isti tekst za poldrugourno predvajanje znati v slovenščini. In ga je znal! Glavna zasluga za uspeh pa brez dvoma pripada režiserju Nikolaju Je-ločniku. Na krstno predstavo v slovenščini je kljub razmeroma pozni nedeljski uri prišlo veliko število slovenskih rojakov, ki so napolnili dvorano v Slovenski hiši in se s prisotnostjo na tej predstavi ponovno oddolžili našim borcem za resnično svobodo. Prav gotovo je Beznikova kreacija Pričevalca v slovenščini mnoge, predvsem starejše, še bolj zadovoljila kot na prvi predstavi. Ob koncu balade so se vsi gledalci z burnim ploskanjem zahvalili za odlično izvedeno predstavo balade vsem govornim zborom, 'Bezniku, avtorjema in režiserju ter vsem zakulisnim, pa potrebnim sodelavcem, ki so s Svojim delom pripomogli k uspehu predstave. Pred začetkom predstave je g. Božo Vivod prebral 18 pisem, naslovljenih na predsednika Zedinjene 'Slovenije g. Boža Finka in na msgr. direktorja Antona Oreharja, ki so jih pisali nekateri argentinski gostje, ki so se udeležili slavnostne proslave 18. junija. V pismih se zahvaljujejo za čast, da so bili povabljeni na proslavo in izražajo svojo solidarnost s težko preizkušenim slovenskim narodom. —r ZVEZA DSPB V ZDA SE PRIDRUŽUJE SPOMINSKIM SLAVNOSTIM V ARGENTINI Ob spominskih proslavah za slovenske žrtve v Buenos Airesu, je Zveza Društev slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu poslala Zedinjeni Sloveniji naslednje pismo: Zveza Društev slovenskih protikomunističnih borcev — Cleveland, USA Cleveland, 8. junija 1965. Društvo Zedinjena Slovenija Buenos Aires Ob uri, ko ste zbrani ob spominu na strašne žrtve, ki jih je slovenski narod prinesel na žrtvenik svobode, smo z vami tudi mi. Skupno z vami molimo in prosimo Boga, da bi vse žrtve nacizma, fašizma in komunizma bile dovolj velik dar za odrešenje slovenskega naroda od tiranije, ki ga še danes uničuje. Prosimo Boga, da bi zavoljo strašnih in svetih žrtev slovenskemu narodu dal dočakati dan, v katerem si bo naš človek svobodno začrtal svojo pot. /Naj bi vse žrtve, od prve do zadnje, zlasti tisoči vrnjenih iz Vetrinja, bili posredovalci in priprošnjiki za slovensko edinost in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Za Zvezo D. S. P. B.: Jože Melaher Karel Mauser tajnik predsednik po SVITU poldrugo leto gimnazijo, 1. 1926 je pa s starši prišel v ZDA. KANADA SLOVENCI ZDRUŽENE DRŽAVE V Clevelandu so letos mogli zaradi slabega vremena Pristavo uradno odpreti šele fi. junija. — V teku so prizadevanja, da bi na pristavi ustanovili tudi slovensko knjižnico, da bi bilo za izletnike poskrbljeno tudi za „duhovno hrano“. V Coolinwoodu v Clevelandu so imeli 3. maja Slomškov ve,čer. V Slovenskem domu na Holmes Ave je govoril in kazal slike o škofu Slomšku g. Jože Varga V Babertonu je župnik slovenske župnije presv. Srca Jezusovega g. Rudolf A. Praznik praznoval srebrnomaš-niški jubilej. Srebrnomašnik je bil rojen leta 1914 v Dolnjem jezeru pri Cerknici. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani na Grabnu, v istem mestu tudi ki sta tudi bila v avtomobilu. Slovenci v Montrealu so imeli 30. maja družabno prireditev na Zverovi pristavi, eeprav vreme ni bilo najbolj primerno, je bilo med izletniki vseeno veselo razpoloženje. Za 13. junija je bil zbor, ki ga je sklical odbor za soboto, spretnim vodstvom delovnega tovariša 29. maja t. 1. z namenom, da mu pred- j Milana-Kristana potekla res stvarno in loži v odobritev nakup novih pisarniš- Ì jedrnato, so se mnogi diskutanti ustav-kih prostorov. Ob zadovoljivi udeležbi ljali tudi pri drobnejših vprašanjih, ki i • . Aiti — 4-« Slf lP” članov je predsednik zadruge, g. Ivan Ašič povedal, da je upravni odbor po natančnem študiju položaja in možno-'sti zadruge sklenil kupiti prvo nad-strojpje stavbe na voglu ulic Bmé. Mitre in Moreno v središču Ramos Mejia, 1 kvadro od železniške postaje in 1 kvadro od Av. Rivadavije. Utemeljil je to odločitev s sledečimi razlogi: 1. Sedanji prostori postajajo že pretesni morda niso sodili v to dvorano . Skle-^ nili pa so, da bodo naredili vse, da bi se čimprej ustanovil Slovenski planinski muzej, ki dobiva že prve konkretne obrise na Jesenicah. Vestnih S F Z športnik ni samo tista oseba, ki si je okrepila mišice in zdravje s tem, da je gojila neko panogo, športnik je ve- napovedan izlet slovenskih rojakov, m neprikladni za vedno“ večji/promet. ; Sevllu' Udeieziti sta se ga nameravala tudi 2. Iz; varnostnihrazlogov je priporoclji- ; ^ kakPor velfeo sramoto najmanjši slovenski dušni pastir g. Stanislav Bolj-!vo>da se P0™.6™0 bolj središčno 1 gum Q kakšni zvijači, biti nasmejan, , , i -i -r-v . . i točko mesta, kjer je bančni m trgovski v , - - - - ka z br. Cirilom Verdnikom. Pa nista center_ 3. Naknp novih prostorov na cetudl rezultatl Editor responsable: Milos Stare Redactor : José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4T58, Buenos Aim T. E. 69-9503 Argentina mogla priti, ker sta imela med potjo avtomobilsko nesrečo, v kateri je bil lazaristovski brat Ciril Verdnik težje ranjen. G. Boljka k sreči ni dobil nobenih poškodb. Prav tako ne dva fanta, O dela in napredka Slovenske hranilnice z. z o. z. Slovenska hranilnica z. z. o. z., ki ima svoj sedež v mestu Ramos Mejia, je v zadnjih mesecih zabeležila dva važna dogodka v svojem neprestanem razvoju v korist vse slovenske protikomunistične emigracije v Argentini. Prvi tak dogodek je bil redni občni zbor, ki se je vršil v soboto 27. marca 1965 v zadružnih prostorih ob lepi udeležbi članov. Upravni odbor je podal podrobna poročila o delovanju zadruge v letu 1964, iz katerih so člani lahko razvi-deli vedno krepkejšo rast ustanove, kateri so zaupali svoje prihranke. Pred- 1963 z bilanco za leto 1964 ter tako ugotovil, da se je isti skoro potrojil. V zvezi s tem pa je poudaril velik socialni pomen Slovenske hranilnice. Varčevanje je bilo, je in bo temelj vsake- , . . , • - . „ .. ; jih je želel. Važno je udejstvovanje tako lepem kraju je nova investicija L „J v x:mvpxAem številu na šn in novo jamstvo za člane in vlagatelje. Za besedami g. predsednika, je poslovodja Slovenske hranilnice, g. Marijan Laboda podal podrobno poročilo o nakupu in med drugim navajal, da ima novi prostor 160 m2 pokrite površine, je prvovrstna konstrukcija s centralno kurjavo, telefonom in posebnim vhodom z ulice Bmé. Mitre št. 97. Finančno nakup ne predstavlja nobenega problema za zadrugo, ker je denar že na razpolago. Izrazil je upanje, da bodo novi prostori pripomogli k še večjemu ugledu Slovenske hranilnice in omogočili še boljšo postrežbo naših vedno ga zdravega gospodarskega napredka, četudi se včasih zdi, da splošni gospo- I številnejših ” strank, darski položaj ni najbolj primeren za | p0 0beh poročilih so navzoči člani varčevanje, je po drugi strani zopet I v daljšem razgovoru izjavljali, da je res, da je nekaj denarja, pa liaj bo še nakup novih prostorov v vseh ozirih tako malo vreden, le treba imeti v re' zervi. Varčevati moramo pametno in to pametno varčevanje priporoča Slovenska hranilnica vsem rojakom. Že sednik, g. Ivan Ašič je v pozdravnih prenekateri član na primer vlaga svo-besedah z zadovoljstvom ugotavljal, da je prihranke v Slovensko hranilnico, ko se je število članov v pretekli poslovni se mu nabere malo večja vsota si vza- dobi dvignilo od 139 na 222, število me še svojim možnostim primerno po- vlagateljev pa od 225 na 334. Omenjal sojilo in si s tem denarjem poveča hi- je proslavo desetletnice obstoja Sloven- šo ali kupi novo zemljišče, ali začne z ske hranilnice na kateri je prišlo do obrtjo ali trgovino ali si kupi avto in izraza zaupanje, ki ga imajo rojaki v tako v svojem gosoodarskem in social- našo ustanovo, ko so ji zastopniki na- nem položaju- stopi korak naprej. In ure, kot doslej pa ostane dežurna slu- ših domov, tiska, verskih, kulturnih, naš cilj je in mora ostati: gospodarski žba odbornikov ob nedeljah od 9. do športnih, mladinskih in političnih or- napredek vsakega rojaka in po njem n. ure dopoldan, ganizacij s toplimi čestitkami želeli še vse slovenske skupnosti, ker le gospo- mnogo lepih uspehov pri delu za go- darsko močni se bomo tudi versko in spodarski napredek slovenskega člove- narodno mnogo lažje ohranili, ka v Argentini. Ob tej priložnosti je : Tajnik, g. Janez Amon je podal po- izšla brošura v kateri je več avtorjev drobno in izčrpno poročilo o organi- lepo prikazalo našo bogato zadružno zacijskem delu v zadrugi v poslovni preteklost, velikega zadružnega delav- dobi 1964. in med drugim navajal, da j v bodoče nam vsem v ponos’ in korist, ca dr. Janeza Ev. Kreka, pomen slo- je odbor imel v pretekli poslovni dobi venske denarne ustanove med nami v 25 sej na katerih je poleg drugih skle- tujini in nastanek in razvoj Slovenske pov odobril 133 prošenj za posojila, 5 hranilnice. Ob polletni bilanci smo pri- pa zavrnil. Povprečno je bilo na vsaki redili informativni sestanek članov, na seji odobrenih posojil za 520.000 pesov, katerem je predaval g. dr. Julij Savelli V preteklem letu je Slovenska hranil- o zakonu o minimalnih plačah v Ar- niča pričela s propagando v slovenski zelo pametno dejanje in istega soglasno odobrili. V petek, 18. junija je bil prepis novih prostorov na Slovensko hranilnico, ki jih je s tem dobila v posest, pred 1. julijem je bila izvršena preselitev in smo v soboto, 3. julija t. 1. že uradovali v novih prostorih na Av. Bmé. Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia, T. E. 658-6574. Poleg dosedanjih uradnih ur’ ob sobotah od 16. do 20. ure so od 1. julija dalje uradne ure tudi ob torkih zvečer od 18. do 20. Upravni odbor se tem potom iskreno zahval,iuje vsej slovenski javnosti, ki naše delo spremlja z zanimanjem in razumevanjem in s tem sodeluje pri '-radnii Slovenske hranilnice, gosnodar-ske ustanove, ki je in mora ostati tudi nih tekmovanjih. Če so turnirji dobro izvedeni, dobijo značaj tekmovanja o plemenitosti, sklepajo prijateljske vezi, dajo možnost, da se rešijo različne ovire, ki oblikujejo značaj. OBVESTILA Kriza mladine — kriza vzgojiteljev? O vzgojnih vprašanjih pod tem naslovom bo v soboto, 10. julija ob 8. uri zvečer predavala v Slomškovem domu ga. Anica Kraljeva. Na prosvetni večer vabljeni vsi odrasli, zlasti še matere in očetje! Dekliški krožek iz Carapachaya bo imel svoj redni sestanek v soboto, 10. julija, ob 17.30 v domu. Zanimivo predavanje. Vse lepo vabljene. iSanmartinski krožek SDO bo imel v nedeljo, 11. julija, po sv. maši redni sestanek, na katerem bo predavala ga. Iva Vivodova. Vabljene vse članice in mladenke, pa tudi ostala sanmartinska dekleta. Otvoritev športnih dni. III. turnir lahke atletike se prične v Lanusu, 11. julija ob 10.30. Vabljeni člani in prija-telji. SKAD obvešča vse članice, člane, prijateljice in prijatelje, da bo prva vaja za igro „Umor v katedrali“ v sredo, 14. t. m., ob 19 na Ramón Falconu. V. kulturni večer SKA bo v soboto, CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad ! Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Sever-no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalzko pošto 12 dolarjev. T alleres Gràficoa Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 17. t. m., ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Ruda Jurčec o Evropskih sestavinah Koroščeve politike. šahovski turnir Slovenskega doma v Sàn Martinu se prične v soboto, 17. julija, ob 20 v prostorih doma. Vsi ljubitelji šaha — tudi začetniki •— lepo vabljeni, da se takoj priglase in vpišejo na razpis, ki je nabit na oglasni deski. Informativni sestanek članov Slomškovega doma bo v soboto 31. julija. Na sporedu: Gnaidbeni načrti Slomškovega doma. Akademija, ki jo pripravljata mladinski organizaciji v Lanusu, bo v nedeljo, 1. avgusta, dopoldne. — Odbor Mladina v San Justu prireja dne 26. septembra ob treh popoldne tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za dograditev notranjih prostorov doma. Naš dom San Justo Prvovrstne gentini; sestanek se je vršil 22. avgusta 1964 v Slomškovem domu, v čigar gostoljubnih prostorih je bila tudi proslava desetletnice. V nadaljnih izvajanjih je g. Ivan Ašič nakazal nov način poslovanja, katerega je zadruga u-vedla v pretekli poslovni dobi in sicer odkupovanje menic našim podjetnikom. S tem novim načinom dela je zadruga svoje delovanje razširila na polje, ki ho nudilo neslutene možnosti razvoja in mnogim našim podjetnikom veliko koristilo. Ob zaključku svojega nagovora je gospod predsednik povdaril, da Slovenska hranilnica vsak dan bolj postaja osrednja gospodarska ustanova Slovencev v Argentini in delo in sodelovanje pri njej koristi vsej naši skupnosti. Blagajnik, g. Mirko Kopač je podal poročilo o bilanci za poslovno dobo 1964 s katero so bili člani zelo zadovoljni, saj je znašala dividenda na delnice za leto 1964 33% in je bila stavljena članom na razpolago v gotovini ali pa v novih delnicah, če je kdo želel. Poslovodja, g. Marijan Loboda je v nekaj besedah pokazal na velik porast prometa in primerjal bilanco za leto radijski oddaji, ki jo je organizirala agencija Bled, prav tako smo redno objavljali oglase v naših easonisih. V preteklem poslovnem letu je bila dokončno rešena pravna ureditev naše zadruge, ko smo dobili potrjena pravila in pravilnik. Uradno ime zadruge se sedaj glasi: „Cooperativa de Crédito S. L. O. G. A. Ltda“ Ob finančno OLINE PO ŠPORTNEM SVETU Vznoredno s profesionalno kolesarsko dirko „Po Franciii“, kier vodi po šesti etapi Italijan Gismondi, tekmujejo na nekoliko krajši dirki__„Avenir“ tudi amaterski 'kolesarji; med njimi je tudi nekaj tekmovalcev iz Jugoslavije. ................. Najbolje se je dosedaj odrezal Bilič, ki ►♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦<*»♦»♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ je na 4. mestu. vam bodo na razpolago ves dan v nedeljo, 11. julija 1965 Od 17. ure dalje bo igral priznani češki orkester, ki bo zadovoljil starejše in mlade. Čenrav bodo prihndnie olimni'ske igre šele leta 1968 v Mehiku, se mnoge države že resno pripravljajo nanje. Tako bo Britanski olimpijski odbor poslal oktobra v Mehiko posebno komisi- ugodnem zaključku poslovne dobe je jo, ki bo preučila vpliv višine na tek-odbor odobril darove raznim sloven- movalce, najprimernejši način treninga skim ustanovam v skupni višini 60.000 med bivanjem v olimpijski vasi ter pesov. j ugotovila potrebni čas za primerno akli- Pri volitvah je bil izvoljen odbor, i matizaeijo tekmovalcev, ki ga sestavljajo sledeči gg.: Ivan Ašič, j Planinska zveza Slovenije, ki zdru-predsednik; Albin Kočar, podpredsed-, žuje 290 društev s 65.000 člani je imela r.ik; Janez Amon, tainik; Jože Poznič, ! 4. aprila v Ljubljani VII. redni občni namestnik tajnika; Mirko Kopač, bla- zbor. Zasedanje jie po „natanko odre-gajnik; Miro Oman, namestnik blagaj-i jenem urniku“ (tako piše „Delo“) od-nika; Jože Šeme, Tone Javoršek, Alek-!prl predsednik Fedor Košir in pozdra-sander Avguštin, Nande Češarek, An- vil vse navzoče in posebno še častne ton Godec, svetovalci; Ignacij Glinšek, goste, med katerimi je bil predsednik č. g. Ladislav Lenček CM, Aleksander Planinske zveze Jugoslaviie dr. Mari-Pirc, namestniki svetovalcev; Božidar jan Brecelj. Po celodnevnem zborova-Fink, preglednik računov: Dr. Jože Do- nju, kjer so prerešetavali predvsem e-bovšek, namestnik preglednika računov; konomske težave ter povezavo s poli-Marijan Loboda, poslovodja. tienimi telesi in organizacijami, so iz- Drugi važni dogodek v razvoju Slo- volili za novega predsednika dr. Miho venske hranilnice je bil izredni občni Potočnika. Pri razpravi, ki je „pod SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. (C. O. S. L. O. G. A. Ltda. od 1 julija 1965 dalje v svojih novih prostorih Avda. Bartolome Mitre 97 in Moreno (eno kvadro od železniške postaje in Avenide Rivadavije) RAMOS MEJIA T. E. 658-6574 Uradne ure: ob sobotah od 16 do 20 ob torkih od 18 do 20, dežurna ob nedeljah od 9 do 11. V nedeljo, 11. julija, vsi v San Martin na koline: Začetek opoldne Igra MOULIN ROUGE Gospodarshe težave v Jugoslaviji V Titovi Jugoslaviji se je pod sedanjo komunistično tiranijo gospodarski položaj v zadnjih mesecih lanskega leta začel vedno bolj slabšati. Izvoz je začel padati, zaloge deviz v državi se nevarno zmanjševati, kar je imelo za posledico vedno večje nezadovoljstvo v gospodarskem in poslovnem svetu, ker ni mogoče dobiti deviz za nakup potrebnih surovin v inozemstvu. Zaradi tega je moralo več industrijskih podjetij omejiti obrat ali pa ga celo ustaviti. Tako se je -močno znižala proizvodnja, zahteve delavstva po zvišanju prejemkov pa postajajo vedno večje, ker so se skoro vsa živila občutno podražila. (Nastal je položaj, (ki mu doma ko-j munistični funkcionarji učeno pravijo „neskladnost v blagovno-denarnih odnosih in na tržišču“. Da bi njihovo na- j daljevanje preprečili, je zvezni izvršni svet na marčnem zasedanju izdal odredbo o zamrznjenju cen, ki so bile v veljavi dne 22. marca t. 1. Po tej odredbi proizvodne gospodarske organizacije ne smejo zviševati svojim industrijskim proizvodom prodajnih cen, trgovinsko gospodarske organizacije pa ne cene za sveže meso, moko, kruh, mleko, riž, kavo južno sadje in začimbe. Pred izdanjem odredbe o zanzrnje-nju cen, ki jo je takoj odobril zvezni parlament, je pa zvezni izvršni svet J dovolil zvišanje cen okenskega stekla, j cementa, viskoznih vlaken in bukovih hlodov. Prav tako občutno zvišanja prevoznih tarif na železnicah. Zamrznjenje cen ni dosegb namena, ki so ga postavili komunistični gospodarski načrtovalci. Cene so šle kljub zamrznenju še naprej navzg*r. Nezadovoljstvo med ljudstvom se je širilo vedno bolj. Ljudje so začeli sar javno zabavljati čez vse. To je razvidno iz Titovega govora, ki ga je inel kmalu po izdanju odredbe o zamrzijenju cen ! v Sremski Mitroviči. V goioru ga je1 precej zaneslo, ker je povedi več brid- j kih resnic, ki vsebujejo strahovito pri- j znanje o zgrešenosti vse /ospodarske politike. Tako je Tito med družni priznal, ! da je gospodarstvo pod kemunisti po- i stalo v Jugoslaviji že take nestabilno, ,.tìa nam otežuje političen joložaj v de- ! želi. Od časa do časa ma za vse njihove žrtve iz revolucije in druge svetovne vojne. Takoj po sv. maši bomo imeli istotam kratko spominsko .proslavo za naše padle junake, z nekaj prizori in govorom g. Miloša Stareta. Po končani proslavi skupno kosilo, pomenek in zabava. Prijazno vas vabimo, da se žegnanja udeležite gotovo, katerega bomo praznovali ob vsakem vremenu. Lepo pozdravljeni in nasvidenja. — šentjoški farani JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Escribano Piiblico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-8827 SLOVENSKI DOM V ČARAPACHAYU vabi vse prijatelj in rojake na priznano dobre KOLINE v nedeljo, dne 25. julija Začetek že opoldne in ob vsakem vremenu