,» »»»9 g Naša naloga: II probuja in na- * | predek naroda! | . ...... NARODNI VESTNIK ro NATIONAL HERALD. Naš namen: V edinosti in slogi do cilja! I I 1 *t> •»» *Av»»» .AWA«t*VVA*VA*VAfwV»i ^A V V S/ No. 19. — St. 19. Duiutti, Minn,, Thursday, August 17.1911. — Četrtek, 17. avgusta 1911. Volume I. — Letnik I. Al NIJI. j ače In E V ^ST£. ‘ PJU Ameriške vesti. ^As _ ^A*., linčanje v pennsvlva- ' Coatesville 14. avg. Nekaj ne- zaslišenega se je pripetilo tukaj, Druhal je udrla v bolnico, kjer | se je nahajal neki ranjeni črnec, L j e usmrtil v pijanosti policaja Edgarja Rice. Črnca so spravili iz bolnice, potem na bližnjo farmo, ter ga linčali s tem, da so ga sež- ali na gromadi. Okolica je zara¬ di tega močno razburjena in o- blasti bodo proti linčarjem na¬ stopile najstrožje. Vsaka oseba, posredno ali neposredno udeleže¬ na pri tem zločinu, bode kazno¬ vana zelo strogo. Do sedaj niso znani zločinci, Liverjeni so pa, da so to 'boljši (?) ljudje in je bilo v tem tudi žensk. Kako se je zvršil zločin se o- s E}|ilpisuje sledeče: Pred bolnico v JDl kateri je ležal ranjeni črnec je prišla druhal, črnca so zavili v • , bdejo, ter ga odnesli. Medpoto- JriVUlfj pia je druhal pobirala les in raz- U *Hjno gorivo in ko so prišli na bliž- PO^C njo farmo so napravili gromado. VJ ^ET|lčrnca na nju položili in zažgali. Črnec je pričel mahati in kričati in se spravil že iz gromade, a nek drugi ga prime, ter ga potis- 'me nazaj v plamene. V strašnih <*** jJbolečinah se je zvijal črnec kot Trv, naposled pa omagal in od j hjega ni ostalo nič druzega kakor IKi/tf epeL UuUll Še prej pa, dokler ni bil sežgan e druhal trgala raz njega obleko, )venskaf 0teč d °kit> košček za spomin, 5 a ta “prosvitljeni“ čin. I Črnec, kateremu je bilo ime jjzekiel Walter je o svojem zloči- u pripovedoval sledeče: Napil sem se bil brinjevca, šel m v gojzd ter z revolverjem reljal. Za menoj pridrvi poli- in mi n apove ^rtžlaeijp radi nošenja prepovedanega- Or 1' V NAŠ °^ a ’ ® rand sem se> pričela sva 'treljati, on je mene ranil, jaz em pa njega pogodil do smrti. Ko ga je druhal peljala na mo- UDI PRI 'išče, je črnec prosil milosti. Pri- K>znal pa je, da je usmrtil poli- ista. Governer iz Pennsylvania je ra i tega zločina zelo razburjen in s zavkazal najstrožje postopanje roti zločincem. S! na MINN. MENE O OČIM RC iM. po došli MMMW ŠE ENO LINČANJE. Durant, Okla. 14. 500 glav hro¬ pca- druhal je včeraj vjela in u- frelila nekega neznanega črnca. P je v soboto napadel in obstre¬ li neko gospo Campbell. Črnca rrnCtilnd P ,P° enournem boju usmrtili. ^Uo jripeljali so ga na dom Camp- tyHN”jellove in ona je v mrtvem črn- spoznala svojega napadalca, a to so mrtveca zavlekli v šumo '•ei. fa naj b0L]s ; kupi tI ,0 pri " p« flajfl' tam truplo sežgali. PONESREČENI VLAK. V nedeljo zvečer ob 7 uri je v hicagi iz tira skočil vlak št. 28. ennsylvania železnice, ki je bil ajpotu iz Chicage v New York. L blt . e S ° ® t ‘ r * osebe > a dru- ffih je bilo ranjenih, med temi ne- ,/atere zelo hudo. Na i7 eč ranjenih se je nahajalo j kadilnem in jedilnem vozu, ka- F>r tudi v spalnem. Ti vozovi so prevrnili, medtem ko so ostali di nepoškodovani. Ji Lokomotiva se je prevrnila v e ambulance iz mesta 0 P ns l e takoj na mesto nesreče, ,[}!$ ? so spravile ranjence v bolnico. ^ J/ ,ez 0 zdravnikov je bilo takoi pod ' : nnflr"' <J turr g ,? -n n če je; da je prišel ob življenje, ko je izvrševal svoj hudobni naklep. .. ŠKODA NA PRIDELKIH. V mesečnem izvestju državne¬ ga poljedelskega oddelka se raz¬ vida, da je suša uničila obilo polj¬ skih pridelkov. Izvest je pravi, da ni bilo že deset let toliko škode, kakor prošli mesec. Okraji, ki so največ trpeli so država New York in Pennsylva- nia. Nadalje Virginia in North Carolina. V Missouri ne pridela¬ jo skoraj čisto nič krompirja. Na jugu je nekoliko bolje, ker je zadnje čase deževalo. Prav do¬ bro pa je na pacifičnem severoza- padu, kjer niso imeli suše. KRVAVI ČIN V SODIŠČU. V Bentonu, 111. je bil obsojen neki Martin Schadovven v ječo in ravno ko so ga hoteli odvesti v zapor, je potegnil revolver in je ustrelil sodnika James Hannona. kakor tudi mestnega maršala Skakinriderja, ki je prišel sodni¬ ku na pomoč. Razven tih je bil ustreljen tudi neki meščan Schulz, ki ni imel pri celi zadevi nobenega opravka. Uradnika Mackeya je pa zločinec z nožem osuval in mu prizadial hude poškodbe. Konečno se je posrečilo, da so podivjanega ustrelili. Shadowens je bil obsojen radi tega, ker je v nekem prepiru ob¬ strelil svojega znanca. DINAMITNO SKLADIŠČE V ZRAK. Z grozovitim pokom, ki so ga slišali štiri milje na okolo se je razstrelilo skladišče dinamita v petek jutro pri Connvallu ki je bi¬ lo last New York Aecjuaducts družbe. Ob času razstrelbe je bilo v skladišču 1100 funtov dinamita. V bljižnem mestu so vsi e d poka pokale vse šipe. Ranjen je bil samo en delavec, nekega Rusa, ki je bil nastavljen pri skladišču kot stražnik pogrešajo in ga je naj¬ brž dinamit •kose. raznesel na drobne NE BO KARDINALA ZA AMERIKO. lan in z ozirom na slavnosti zdru¬ ženja Italije, ne namerava skli¬ cati za sedaj konzistorija, na ka¬ terem bi imelo biti imenovanih 22 novih kadinalov. Papež pravi nadalje, da za Združene države zadostuje en kardinal, in da ne dobi noben drugi ameriški cer¬ kveni dostojanstvenik rudečega klobuka, dokler je pri življenju kardinal Gibbons. DOPIS. , So. Chicago, 15. avg. Prosim za priobčitev sledečih vrstic: * Čas enajstega zborovanja K. K. J. se bliža in uradno še ni •naznanjeno, kje se isto vrši, za to h sem podpisani, kakor tudi druš Poročila, da postane nadškof, ^o sv. Florijana št. 44. K. S. K James Eduard Quigley kardinal J- uvideli za svojo dolžnost raz niso utemeljena. Papež, ki je bo- .poslati na vse zastopnike druš SENATOR FRYE UMRL. V stanovanju svoje hčere v Le- vvistonu , Maine, je umrl zvezni senator Viljem Pierce Frye po dolgotrajni bolezni. Vsled sla¬ bega zdravja je bil pokojni prisi¬ ljen ostaviti mesto kot začasni senatni predsednik. Ni sicer oc stopil kot član senata, jrač pa se ni udeleževal sej. Pred tednom- dni se je njegov položaj poslal) šal in je umrl. tev pripadajočih K. S. K. J. o- krožnico, da glasujejo in nas ka¬ kor tudi predsednika K. S. K. J. obvestijo kje žele, da se vrši pri¬ hodnje glavno zborovanje K. S. K. J. to je ali v So. Chicagi,' UL, kakor se je določilo na desetem glavnem zborovanju v Pitts¬ burghu, ali pa v Jolietu, kakor je samolastno odredil glavni pred¬ sednik K. S. K. J. Naprosi se to- raj cenjene delegate, da o tem glasujejo in sporočijo kakor na- -jmošeno. Z bratskim pozdravom Frank Medosh, delegat. ■.-.Okrožnica se glasi dobesedno: “So. Chicago, 111.,_ Aug. 14 Olt Cenjeno društvo_ K. S. ^.. Oprostite, da vas stem na-. J 1 /dl^uj§mo in prosimo, da naj bi |^ 7 r oziroma vašiga društva dele- podpisali nam vašo željo, kje • s”e ima prihodnje glavno 11. JUi^rcHianje K. S. K. J. letos ob- - I^rsavati, v So. Chicago, ali v Jo- Vsled Fryove snu ti se ponmo-,, jJet». lil., dobro vam je znano, da žijo demokrati v senatu za eiio'^ ftno .^ lavnem zborovan j u K . S. število, ker pos^avodaja v Maine j lv . i v. Pittsburgh, Pa., 1. 1908, ki ima voliti umrlega naslednika, t zaključeno z yeliko večino je demokratična. . J [pričujočih delegatov in uradnikov Frv je oi^ elan zbornice ze J kraj prihodnjega 11, glavniga zbo j tovanja K. S. K. J. Mesto So. j Chicago, 111., začenši pervi pon- i del.iek • meseca Oktobra 1911, po jura vice to let a v kongresi! je delal nad let. LA MANO NERRA. to S.% bi morah) vpošteva- i ti.,to jc tudi v blagor Jednoti, ker ”^BŽ.nja delegatov bode stala $1.50 l v Ciiicc^ in nazaj manj kakor j jva v Joliet. Dvorana Lakesiile 1 o sedaj dokončanem u,v<;s;.h {rt li mv,,roti naše cerkve sv. /u 4^41'J'Vi ,V. : nli -Evviug w S., • a ,la ^sft cnTaToka v o z TlvJaC se razvida, da jc tekom enega le¬ ta izvršila 18 umorov, nadalje 100 napadov z bombami in z grozil¬ nim pismi izvabila $500.000. Kljub velikanskemu številu zlo¬ činov se je posrečilo, dobiti le e- nega zločinca. Meseca marca so bili le v neki mali ulici izvršeni štirje umori. Ko se je vršila obravnava prot' Alongi, nekemu Italijanu, ki je bil član črne roke, je dobil dotič- ni sodnik polno pisem v katerih se mu je grozilo s smrtjo, če Ita¬ lijana obsodi. -Za strah so polo¬ žili tudi neškodljivo bombo pred sodnikov urad in niso mogli najti, kdo je to storil. IZ STOLICE. državni ladjedelnici so si izvoje vali osemurni delavnik. — Sodiščni oddelek je prejel od Standard Oil družbe ček za $42.- 345 za stroške, ki so nastali pri postopanju proti družbi, v kate¬ re plačilo je bila obsojena. Illinois. — V Aurora, je umrla 651etna Belle Mansfield, to je prva žen¬ ska, kateri je bilo dopuščeno zvr- ševati pravne posle. — V Elgin, je čakala gospa F- Lehmann na svojega moža, ki je imel priti iz urada. K njej se pri¬ bliža neka mlada in elegantno o- blečena ženska in jo najmosi, da ji prime in varuje dojenčka za toliko časa, da nakupi v bližnji prodajalni potrebnih stvari. Res je Lehmanova vzela otro¬ ka, a matere ni bilo nazaj. Leh¬ manova se je za otroka zavzela in ga hoče vzrediti. — Socijalistični kongresni od¬ poslanec Viktor Berger iz Mil- waukee je imel v kongresu daljši •govor s katerim je utemeljeval predlog o izvedbi splošnega sta¬ rostnega zavarovanja. — Pri kabinetni seji je državni tajnik Knox povedal, da se je Ch. Sherill odpovedal poslom ar¬ gentinskega poslaništva. Taft je potem naprosil Sherille, da” se še nadalje posveti diplomatični slu¬ žbi, kar je pa Sherill odklonil,- ker se hoče posvetiti %voji kupčiji. — Organizirano delavstvo ima Kljub temu, da je'malo cvenka zaznamovati nekaj zmage, kajti v- in žvenka kljub temu, da se žepi Chicago" za zborovanje K. S. K J. nebo koštala nič. Prosimo vas bratje delegatje podpišite spodnji list, mesto zborovanja, in vaše i- me in priimek, in isto ob enim nazaj pošljite, na Frank Medosh, 9483 Evving Ave. So. Chicago, 111. Z bratskim pozdravom smo vam udani, Odbor Dr. V. sv. Florjana št. 44, K. S. K. J. Spodnje listke odtergajte in pošljite eniga nam. eniga predsednika." Glasovanje pa sledeče: K. S. K. J. v mestu. glasu¬ jemo in odobravamo, da se pri¬ hodnje 11. glavno zborovanje K. S. K. J. ima vršiti, ali obdržavati letošnje leto. 1911, zapište kje in podpišite svoje ime in priimek, naj se vrši v mestu..-.. Pod¬ pisi.“ Ker se gre tu za važno dolo- čenje, svetujemo cenjenim dele¬ gatom društev K. Š. K. J., da prošnji omenjenega društva u- strežejo in čimpreje odločijo, kje se ima vršiti 11. glavno zborova¬ nje omenjene Jednote, kakor tu- di, da obvestijo prositelje o svo¬ jem ukrepu. NOVE VRSTE PIKNIK. polnijo s jnraznoto, vendar smo se na Ejy ojačili in priredili juknik “pijančkov", ki se nam je obnesel prav imenitno. Obdržavali smo ga dne 15. tm. v slovenskem pa¬ viljonu. Udeležba je bila precej¬ šna, veselja in pijače pa na polne škafe. Koncem veselice se je vr¬ šila volitev odbora in sicer so bili izvoljeni sledeči pivci: Oberpivec ali predsednik An¬ ton Zajc; Vicepivec ali podpredsednik Geo Borich; . Tajnik in čutaranoseC John Teran. Pristop k društvu je dovoljen vsakemu ki ga rad cuka in srka. Piknik bi se bil končal prav do¬ bro. a žalibog in ne vemo kaj je padlo v glavo našemu oberpivcu. da je odnesel večji del klobas. Vsi isti, ki želijo pristopiti k te¬ mu društvu in postanejo člani se bodo nazivali, če ne pripadajo od boru “srkači", članice pa “srkačL blagajnik, oziroma in kasopraznilec ce“. Kdor pa hoče postati “ober- srkač" mora prestati skušnjo, ki se mu jo bode ob času “transferi- runge" naložila od čutaranosca. Da pa ne bode oberjjivec več od¬ našal klobas, za to se izvoli po¬ sebni. nadzorni ali nadpivski od¬ bor, ki bo strogo pazil, da bode gospodarstvo pri klobasah uzor- no. Poročevalec. PRVO SV. OBHAJILO NA ELY. Dne 15. avgusta se je vršila v cerkvi sv. Antona zelo veličastna slovesnost prvega sv. obhajila. Obhajanih je bilo 40 dečkov in 30 deklic. S. obhajilo se je vršilo pri maši ob 9 uri in cerkev je bila tako napolnjena, da je primanj- kalo prostora. Vročina je bila neznosna in cer kveni odbor bi naprosili, da bi cerkev nekoliko bolj zračili, da bi ne bilo v njej tako vroče. Upamo, da se to v prihodnje poplavi. NAKUP ZEMLJIŠČA V ST. LOUIS CO. Rojaka Alojz Gnklica in Joe Francelj iz Eveletha, sta od dr¬ žave kujula v St. Louis okraju 400 akrov zemlje, na kateri na¬ meravata napraviti udobno far¬ mo. Z ozirom na to, da je dobiti še več državne zemlje v tem o- kraju, bi bilo rojakom svetovati da se za njo pobrigajo. ni rnogove kupovati. Parniki v Ameriko ne odplujejo, ker ne mo rejo dobiti živil za prehranitev potnikov. Pošto so odposlali za TURČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO. ZAHVALA. Spodaj podpisana Alojzija Fol- majer, vdova po pokojnem N. Poim-ajer se ■ pre$fix tr> ; jeni vsim darovalcem, ki so da¬ rovali po Pionner, Zenith, Silby in Savov rudniku v korist podpi¬ sane in zapustnikovih otročičev. Bog povrni! Alojzija Folmajer. NAZNANILO IN VABILO. Podpisani uljudno naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem jnrevzel poslovodstvo gostilne na Chisholmu, ki se nahaja blizu Kuzmatovega salona. Uljudno vabim vse k obilnem posetu, posebno pa k otvoritvi, ki se vrši 19. avgusta. Ta dan pri¬ redim domačo zabavo, svirala bo¬ de domača godba in preskrbel bo¬ dem za fin prost prigrizek. V obilen obisk se priporoča KARL ŽGONC, Chisholm, Minn. Iz Evrope. STAVKA V LIVERPOOLU. V okraje stavke, ki je nastala v Veliki Britaniji je došlo polno vo¬ jaštva. V Liverpool so odposlali 3000 vojakov, da vzdržujejo mir in red. Pripetilo se je že več spopadov in rabuk. Rabuke so se pričele ko je policija prijela nekega stavku- jočega delavca in ga je ljudstvo hotelo rešiti iz rok policije. Ta delavec sicer ni demonstriral vsled stavke, pač pa je napadel neko žensko. Ko je ,200 vojakov naskočilo množico z nasajenimi bajoneti, je slednja pričela metati na vojaštvo kamenje in sploh vse kar ji je prišlo pod roko. Več oseb je bilo ranjenih. Vo¬ jaštvo je tudi streljalo, vendar od strelov ni bil nikdo ranjen. Liverpool. 16. avg. V tukaj- šnem mestu grozi lakota, kajti kruha je le toliko, da ga imajo za dva dni, ker vsled štrajka ne mo¬ rejo izložiti živil. Večina restavrantov je že za¬ prtih ker nimajo kaj za kuhati. Vse je v cenah tako poskočilo, da Z vsemi vlaki prihaja in odha¬ ja vojno orožje. V Carigradu so pripravljeni na vojsko s Črno goro. Z ozirom na to, da so vse balkanske narodnosti zoper Tur¬ čijo, se izraža v turških krogih velika bojazen glede na uspeh vojske. — Avstrijski poslanik je j^ozval ostale poslanike trozveze, naj gle «o. % ZLATARJEVO ZLATO. Jo, *®0 ( [iistorička povest iz XVI. stole! «>y '* N; ^ I (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. I. V šestnajstem stoletju za kra¬ ljevanja Maksa II. in banovanja 'škofa Jurija grofa Draškoviča ko- ičile so se okoli župnijske cer- pic 'kve sv. Marka nizke kolibe, kjer %< s0 prodajalničarji in prodajalni Parke previdnim in skrbnim meš- Heanom plemenitega mesta proda¬ jali lonce, med, kruh in drugo flrobno blago za malo uporabo in ca male novce. | Stari Zagrebčani, čeprav v ved¬ em razporu s prečastitimi kapi¬ teljskimi gospodi, so bili vendar ^elo pobožni ljudje; saj so se ne- oč pohvalili napram kraljevi s ve Šlosti, da imajo, hvala Bogu, v *vojem mestu toliko duhovnikov * 1 ' 1 -- A Sn patrov, kolikor meščanov. 'one 3o. ase . pe> im 2-3rd L , r i vs j svoji veliki pobožnosti so -e slabo spominjali svetega pisma kjer je citati, da je sin božji z bi- -em v roki iztiral prodajalničarje j n menjičarje iz hiše božje. Koli- je so stale mirno pod okriljem svetega Marka in še celo posvet¬ na in duhovska gospoda se je več- |crat ustavila pred njimi. § Najodličnejša oseba v okrožju Lh kolib je bila Magda “po¬ krovka". Staro in mlado, veliko in fmalo po mestu poznalo je Magdo fbolje, nego še celo mestnega tam- Iburja (bobnarja) Jurija Garuca, jdolgina, kateremu so bili pridjali Alhudomušno ime “škofovska pali- !ca“. . J . Magda je bila res čudna zen¬ ska. Suha kakor sveča, rumena ka kor vosek, imela je koničast, pro¬ ti koncu zavit nos modrikaste bar M [ve a vrh nosazdlačjem obraščeno Cll [bradavico. Na podolgastem obra¬ tu videl si več gub, kakor jih vi- iš na kmečki srajci. Zobje jo ni- o boleli nikdar, ker jih ni imela, v njene sivkaste, bojazljive oči je le redko kdo mogel polukati, omače \ifcer jih je pridno zapirala in le red icokdaj poškilila v božji svet. Gledaje jo, kako je sključena se '|le svojep ela v svoji kolibi, mislil bi si “ "vsakdo: Magda jezdi gotovo na I ijmetli vsaki petek na goro Klek I flllr^ P a na skalnat križpot, kjer fcl/Sje v rogu svojih sostanovnic raz¬ veseljuje — no, vsakdo bF si mi- jslil, Magda je čarovnica. Ali reči se mora, da njena duša ni bila hudobna, da njeno srce ni bilo popačeno; popravka je bila j ( nasprotno zelo pobožna ženica. V njeni kolibi je visela čudotvorna slika Marijini, a pred kolibo je na ;čast božje porodnice gorela kovi- jnasta svetilka. Magda je sedela celi dan v svojem lesenem zave¬ tišču in je molila na svoj jago¬ dast, posvečen molek in samo tu- intam je podržala roki črez lonec napolnjen z žrjavico, ali pa pre¬ govorila kako besedico s kako LAfflf mest i a nk° a b s cerkovniom. Na¬ gradno pa je le šepetala svoj: “Či¬ če naš" ali “Sveto Marijo" in naj je sijalo solnce ali padal dež. In ja takšnega ne stori čarovnica ! Prislovico “poprovka“ pa je do bila zato, ker ni bilo v celem me¬ stu ne odlične gospe in ne navad¬ ne žene, ki bi znala tako dobro mesiti poprove kolače, kakor Magda. Raditega je bil o Svetkih m petkih pravi lov za njenimi ko lački: saj je sam mestni sodnik I- van Blažekovič izpustil marsika- * er j Lpi novec v njen mošnjiček. Ženica je bila že dolgo udova. Ajen pokojni mož je bil v življe¬ nj 11 . cerkovnik pri sv. Marku. Ta¬ ko je ona životarila brez otrok in sorodnikov, pekla kolačke ponoči v svojem stanovanju pri “kame¬ nih vratih", a prodajala jih po¬ dnevi pri cerkvi sv. Marka. . Ljudje se niso mogli spominja¬ li, ali j e bila žena kdaj mlada, tu¬ di mso mogli opaziti, ali se je rdaj postarala; vedno je bila jed- naka kakor stara podoba, katera visi leta in leta v zakotni hiši in ne menja svoje zunanjosti. Vsa¬ kdo j e videl, da si Magda služi snega m brez da b: ičala pride a in zunanji avite ako st LF, A Iružbe. •»'Ti ] ‘gotovi 30.00, kadar- toraj i na: Co MINN a®; OT repe novce, da malo porabi in vsa¬ kdo je vprašal — kakor sploh ra¬ di vprašujejo ljudje — čemu je Magdi denar? In res je čuvala Magda v kotu svoje pisane skrinje staro noga¬ vico, polno novcev, grošev in tudi starih cekinov iz časa kralja Ma- tijaža. Nogavica se je debelila. Magda pa sušila. . Toda čemu so bili Magdi nov¬ ci r “Za mir duše,“ odgoVorila bi bila Magda mirno na tako vpra¬ šanje in motala naprej svoj molek (rožni venec). Da, za mir duše! Dobra starka, polna pobožnih sanj, hranila je s svojimi žulji novec za novcem, da si prihrani toliko svoto, ki bode omogočila, da se bode po njeni smrti za pokoj njene in njenega moža duše mogla vsako leto na dan sv. Magde pri sv. Marku bra¬ ti sv. sv. maša. V tej misli je bila srečna, v tej misli je delala rada. Radi tega se ni čuditi, ako je bila priljubljena po vsem mestu, ako se je z vsakomur razumela do bro. Le en sam človek jo je so¬ vražil — mestni brivec Grega Čo- kolin, ki je imel svojo sobo pod obokom stare mestne hiše na vo¬ glu trga sv. Marka. Čuden mož je bil ta Grega Čo- kolin; suh je bil kakor treska. Glava mu je bila debela in okro¬ gla, kakor zeljnata glava, obrvi gosti in nad nosom skupaj zra- steni; oči je imel male, črne in ostre, kadar jih ni prevlačevala vinska megla; nos je bil top, ši¬ rok, zavihan in rudeč, da bi se bil bal približati mu smodnika, lice obrito in brez brk, rekel bi prava izobešalna tabla Gregejevega sta¬ nu. Takšna je bila zunajnost me¬ stnega brivca. Ali tudi duša mu ni bila vstvarjena bolje. Omaho- valec, svojeglavnež, potuhnjenec, stiskal je rad po vseh kotih in ste- gal svoje krevljaste prste v vsa¬ ko zadevo, kjer bi ne bilo treba se je Grega priklatil; beseda mu Ljudstvo ni prav vedelo, odkod je tekla zagorski, a za silo je znal sodnika ali duhovnika pozdraviti tudi latinski. Ljudje ga niti vpra¬ ševali niso po domu ; vedeli so, da se je bil odnekod priklatil na do¬ bro srečo in bali so se njegove za mere, ker je imel jezik kakor hu¬ dičev bič. Sam je pravil, da je bil prehodil mnogo sveta; hvalil se je, da je služil v banovi vojski pod zastavo Petra Bakača, da ie bil pri Ivaničgradu ranjen in na čudežen način je vedel pripovedo¬ vati o Turkih, o svoji srčnosti, a če mu ni hotel kdo vrjeti veliko o njegovem pretiranem junaštvu, zadrl se je Grega nad njim in po¬ kazal na brazgotino na čelu, re¬ koč: “Pri moji veri! Ali morda ni res? Le poglej, človek božji! Tu¬ kaj me je poljubila turška sablja. Hvalite Boga, da ni udarila hujši, kajti potem bi ne imeli nikogar, ki bi vas bril!“ Ljudje so pristav¬ ljali, da dobi človek slično braz¬ gotino tudi lahko v pijanosti, pa Grega je hotel biti junak in je o- stal junak. Pobožen Grega ravno ni bil; zdravil je, kakor sploh briv¬ ci v prejšnjih časih, meščane s kafro in pijavkami, zdravil živi¬ no, bril gospodo in kmete. O prostem času pa je popival, igral in klel. Govorilo se je, da se bavi z ne¬ poštenimi opravki — da kuha raz¬ ne pijače in še več kaj. To se je seveda samo govorilo, a gotovo se je vedlo, da se Čokolin ne po¬ sti po tedanji navadi ob sredah in sobotah. Radi tega ni čuda, da ga Mag¬ da ni gledala milo, a pripeti se do¬ godek, ki naredi med poprovko in brivcem popolni razpor. Magda je stanovala blizu kamenih vrat ravno nasproti Draškovičeva vr¬ ta v hiši Petra Krupiča, mestne¬ ga zlatarja in starešine. Peter Krupič, plemič iz Velike Mlake, živel je v Zagrebu že iz mladih let. Mlad je prehodil mno¬ go sveta in se izučil zlatarstva: o- biskal je vse kraje, o katerih ie slišal, da so tamkaj najizvrstnejši zlatarji. Po velikem trpljenju in napornem uku vrnil se je v Za¬ greb, dal se upisati v rokodelsko zadrugo in si je pri ženitvi prido¬ bil zidano hišo pri kamenih vra¬ tih. Čeprav je dobro uspeval v svojem rokodelstvu in mu je cve¬ tela sreča, vendar se mojster Pe¬ ter ni prevzel in si ni onečastil i- mena z nikakšnim nepoštenim ravnanjem; meščani so ga radi po štenega srca in bistrega uma jeli kmalu spoštovati in so ga izvolili za mestnega starešino. Pa sreča mine naglo in nesreča pride brzo. Na veliko zlatarjevo žalost umrje mu prehitro mlada žena in zapu¬ sti možu malo dekletce, ki je do¬ bilo pri krstu ime Dora. Tej Dori je bila stara Magda botra pri krstu in na njo je star¬ ka pazila, kakor na svoje lastno oko. Krupič ni imel časa gojiti svojo mladenko. Turčija je vedno nadlegovala na vse strani in tre- balo je skrbeti za hrano in obrani bo zagrebškemu mestu. A tudi ve liki gospodje Zrinjski, Bakači in Alapiči zadajali so Zagrebčanom dovolj jeze, tako da ni bilo prav¬ de ne konca in ne kraja. Zagreb¬ čani so se med sebo pobijali in grizli že iz stare navade in vedno je bilo treba miriti, soditi, a ne za kakšno plačo, ampak za hvalo in čast. Reklo se je torej paziti za življenje in delati ter kovati noč in dan. Zadržan vsled svojega ro¬ kodelstva in opravkov pri mestni opravi veselil se je Krupič, da je imela Magda toliko skrb in vedel je, kako ima starka dušo kakor zlato in da bode z umno roko in pobožnimi nauki spravila dekle na pot časne in večne sreče. Dora ni delala ne očetu in ne Magdi mnogo skrbi. Dekle je bilo duševno dobro in ni poznalo hu¬ dobnosti, a bilo bi samo po sebi našlo pot, po katerem se ne pride v hudo. Bilo je bistroumno, ži¬ vahno in se je že v detinski do." postavilo tako na trdne noge, da je niso smatrali kot otroka, am¬ pak so deklico nazivali ‘‘zlatarje- vo modrijanko“. ker se je bila ze ma ■ — a za takratno dobo m to pri mestnem bqafigrbks-up :Tu.h šala — naučila pisanja in čitanja pri mestnem šolniku Blažu Drag" šiču. . , Pa kakor postane iz popka cvet ka, tako nastane iz otroka devoj- ka’. Čim lepša je, tembolj se mil' očem! Kadar je ob nedeljah m prazni¬ kih šla od zgodnje maše črez Mar kov trg domu, prestavljala drobi" in v rudečo, koničasto obuvalo o- obuti nožiči, zibaje lepo glavico z glavnim lišpom in spuščaje lep" črni kiti po modrem, s krznino ob sitem oprsniku, drže z nežnima ročicama veliko in s srebrom o- kovano molitveno knjigo na pr¬ sih, gledaje sramežljivo pred se, da niso mogel videti ognjenega o- česa izpod dolgih, svilenih trepal¬ nic,. vsakdo bi bil lahko rekel : Glej, ta svetnica je stopila raz ol¬ tar med svet, da razveseli s svojo milo prikaznijo revne zemljane. Marsikateremu mestnemu go~ spodičiču — in ne malokateremu — uhajale so rade oči za Doro; marsikatera mati je računala v duhu. kdaj bi znala Dora že bi" dovolj odrastla za možitev z nje¬ nim sinom in celo mladi plemič" kadar jih je mimogrede za kratek hip opazovalo krasno oko zlatar¬ jeve hčerke, šepetali so drug dru¬ gemu: “Oh, ni lepeše devojke, kakor je ta !“ Ali Doro ni dičilo samo lepoj" ce in ni ji krasila samo lepa duša, še nekaj drugega je bila, nekaj ve levažnega, kar velja več kot sa¬ mo zlato. Pregovor pravi: “Boljši je dobre glas, kakor zlati pas. In oboje je veljalo o Dorici : bila je na dobrem glasu in imela je tu¬ di zlati pas, kar se pravi, da se je lahko zanašala na lepo doto. Ni torej nobeno čudo, ako so vsi odličnejši zagrebški mladenič, radi obdarili mladenko z božični¬ mi darili ter pohajali z željami m naklepi za zlatarjevim zlatom; toda dosegli niso ne eno, ne dru¬ go. Vrata v zlatarjevo hišo bila so jim zaprta, a po zlatarjevem zlatu so želeli zastonj. Vse to ni bilo nobeno čudo, ali čudo črez vse čudo, o katerem bi ne bila sanjala na ena duša v ce¬ lem mestu, bilo je to: _ Kar si ni upal uomišljati noben | gospodič, to si je jel domišljati brivec Grega Čokolin. Dobil je želje po Dori! In ravna on! K a* je grdo, ponaša se čestokrat, ka¬ kor bi bilo lepo; žaba se je napi¬ hovala, da bi postala vol. a Čoko¬ lin je hotel postati zlatarjev zet. Najprej je radi Dore potrkal pri stari Magdi, dobro vedoč, da je ona najboljši ključ k Durinim durim. Magda jra se je delala, ka¬ kor bi ga ne umela. Nakrat pa se ojunači brivec Grega Čokolin in se zanese na srečo. Nekega dne vstane Čokolin prav rano, stopi pred kositreno ogledalo, nagizda in opravi se, kakor le zna, obleče novo sukneno suknje, obuje sve¬ tle črevlje s srebrnimi čopkicami, dene za pas rudeč, svilen robec m ko je ljudstvo šlo od svete mase pri sv. Marku, stopi brivec na prag zlatarjeve hiše in potrka na duri. “Dobro jutro, gospodar Kru¬ pič!“ pozdravi zlatarja nagizdani brivec in se nekoliko odkašlja. “Daj Bog, da bi bilo dobro, go¬ spod Čokolin !“ zavrne starec Kru pič in se vzdigne izza velike ore¬ hove mize. “Katera dobra sreča vas je privedla že tako zgodaj pod mojo streho? Vsedite se, go¬ spod Grega! Dora, prinesi kozar¬ ček slivovke!“ “Hladno je danes, zelo hladno je; bliža se že velikanoč, a znamo še edno imeti doolj mraza", r e , c ' e vendar nadaljuje. “Post nul" a Grega, nasloni se polagotno P° klopi, na katero se je bil vsedel, nehote mu pri manj kuj e besen, Phaebus (za dežjem pride soln- se), tolažimo se torej!“ Nato umolkneta oba. Dora po¬ stavi na mizo plošnato steklem co in dve čašici in ne dvignivsi oči, reče kratko: “Dobro jutro- pa odide iz sobe. .. . Krupič je slutil, čemu je pnsei Grega, a zadnji je izgubil popol¬ noma govor, ko je videl,, kako je nenavadno naglo šla deklica iz s °' be. . i- Brž potegne brivec nekaj sn- vovke, ohrabri se nekoliko in ' e ' čnino v katero so opravičeni po¬ birati. Priobčimo imena tih želeč, da bi jim rojaki zaupali svoja naro¬ čila v največji meri. Zastopniki so: G. John Stupica, za Chisholm, Minn. G. Mat. Kostanjšek, za Virginio. Minn. G. Ant. Hrast, za Ely, Minn. G. Josip Schmalzel. za GiLier' Minn. G. Louis Peterlin, za Aurora. Minn. G. Jakob Delak, za Bhvabik, Minn. John Boljka, Canemaugh, Pa. John B. Smrekar, za Eveleth, Minn. Anton Molž, za So. Chicago, 111. Goldberg in * * Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. SE PRIPOROČA .SLOVEN¬ CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬ DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- KRAJSKE POGODBE. PRI ZAHTEVKIH ODŠKODNIN OBRNITE SE NA NAS. RAV¬ NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA¬ ŠKE ZADEVE. ce: (Dalje prihodnjič.) NAŠI ZASTOPNIKI. V zadnjem našem listu smo o- biavili imena nekaterih naših ro¬ jakov, ki so sprejeli naše zastop¬ stvo. Te naše gospode zastopnike rojakom toplo priporočamo in naprosimo, da jim poverijo naro- John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 614—3rd Ave. J. P. Ahlin McKINLEY — MINN. PRODAJA HAMM PIVO NA DROBNO IN DEBELO. SMODKE IN VSE DRUGE Pl JAČE SPADAJOČE V gos no prve vrste SE ULJUDNO PRIPOROČA ROJAKOM. ME m k s m s s s s Miners State Bank Chisholm = = Minn. is m s ir s s a Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban- ijj ir i karske in notarske posle, ter prejemlje zemljiške ifl davke, prodaja vožnje listke. “Tj Osebna odgovornost 5,000.000. SjI -■ Ui W. B. Pratt, blagajnik. Frank Gouže, pom. blagajnik. Jfi ifi * ifi ifi ifi hfi m ifi m m s * m Plačuje 3 # | 0 od vlog. Rojakom na znanje! Prva in jedina slovenska izdelovalnica linijskih kratkih in ,,Veržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev samotna debel.'), Wholesale. vam priporoča: ~ Importiranf starokrajski Brinjevec,zaboj $10.50; kranjsko tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50; Three Star Cognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬ na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00. A. HQRWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50, kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d, v sodčkih oa 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah. Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na Antona Horwat, 600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois. Steel Ptant lote v Norton oddelku SSERifiStfilftfiSSifiiJiS!; John Kuzma Midway Saloon CHISHOLM — — MINN. Box 74. SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬ dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬ slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬ de vposljenih okoli 5000 delavcev. Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih, če iščete"' dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote. Prašajte za reference: JOE SCHARABON, DULUTH, Minn. GEO BROZICH, ELY, Minn. ALFRED W. KUEHN0V, 403=4 Columbia Bldg., DULUTH, MINN. Math. Matzele Mesnica CHISHOLM- -Minn. Zaloga syežega in suhega mesa, domačih klo¬ bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svoje¬ ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamčim. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPUSH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn. A. M. Murnik EVELETH - - MINN. Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. | Posebno pozornost da- | jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. I Aurora Hardware and Furniture Co. Aurora - - Minn. Ako hočete imeti najboljšo želez¬ nino, postelje, peči, barve in hiš¬ no opravo po najnižji ceni, pridite k nam. Jamčimo vam naše blago in cene. Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost $ 67 . 000 . OO Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. 99 najboljše smodke po 10 centov. 99 | Zgodovina Združenih § držav. Odkritje Amerike. II. poglavje. Treba se zapomniti, da do leta 1513 ni nobena evropska država preiskovala notranjih krajev na stvom necega John Ribault-a, tu¬ kaj so postavili malo trdnjavo pod imenom Port Royal. Ribault je pustil tu 30 mož, a z ostalimi se je podal nazaj na Francozko po več naseljencev. Mdžje, ki jih je Ribault pustil na obrežju Čarobne, so bili pravi lenuhi, opi¬ rali so se popolnoma na Indijance za svoj živež, dokler jih slednji naposled več niso hoteli preživ¬ ljati. Ko je nastala lakota, so se spuntali in ubili svojega vodjo, nato so si naredili neko jako po¬ vršno zgrajeno ladijo in s to po¬ dali na morje, kjer jih je neka ne v - , i < .. | šla v jako slabem in izstradanem Stf r-ffi-. v “!i Ti” "TT svo 5-0 »"» 0-1“™ Panama). | ,e LeJflT 0 Tje podaT dr” ga Lau- Leta 1519 je Cortes prijadral na i , obrežje sedanje Meksike, izkrcal P° ; d V ^°“ je svojo možtvo in naravnost pro¬ diral v notranje dele države, do¬ kler ni prišel do mesta, kjer je ži¬ vel indijanski kralj po imenu Montezuma. Cortes je vzel mesto s svojim možtvom in sam sebe postavil za glavarja Meksike. To je bilo jako važno za to novo de¬ želo, ker vspeh Cortesa je obrnil pozornost vseh Špancev na južne države koder so prodirali in pre-, - iskovali na vse strani. Šele leta fc" 1 CaSOm P ovrnl1 naza b zdruzl1 1528 je prišla prva ekspedicija v z Laudomerrem z namenom uda- sedanje Združene države, in sicerj n L na . P ai ^ ce - . na obali sedanje države Missis- k °, Je bdo vse popravljeno na sippi. Tega leta se je napotil Nar- i na P ad . na S P ance > J e P nsel ve!l - domerre, ki je prišel s svojim možtvom do reke St. Jomes v Flo ridi. Tukaj je naredil malo trdnja¬ vo in jo imenoval Fort Čarobne, v čast tedanjemu francoskemu kralju Karolu IX. Ko je španski kralj to slišal, je poslal svojo ek¬ spedicijo pod poveljništvom Me- nendeža, kateri je vstanovil nasel¬ bino St. Augustin leta 1565. Tukaj se je Ribault, ki se je med vaez z 400 možmi iz sedanje Ku- kansk ! vlhar ' kl Je razdejal nekaj be proti severu. Blizu mesta Ap- ' adl F k ? ^ har se divjal napa- palache seje izkrcal s svojim mo- del J e s P an f kl poveljnik Menen- stvom in začel prodirati v notra- dez nepričakovano trdnjavo Fort njost države in pred seboj poditi j Caro ine >. razde J al trdn l av0 m po- divje Indijance ink o se je čez ne-. l J lori 1 prebivalce, vpostevsi kaj časa povrnil na obrežje, je !zenske in otroke ' ^ ka J dnl P°~ zgubil sled svojega brodovja na- zue,e z0 P et na P adel na dru S em . „vo' V s*?# i Nova potniška postaja Chicago. Chicap & North-Western Ry. k , # 1 '-’ \'a •čok * Vsi naši vlaki sedaj prihajajo in odhajajo iz novega kolodvora ■M * > f ' L r d se nahaja na Madison ulici med Canal in Clinton ulico Novi kolodvor je najljepši na vsem svetu. kl V“ Najkrajša vožnja Zapusti Duluth Zapusti Superior Pride v Chicago Atlantic Express dnevno 8 15 pop. 8*35 pop. 11-59 dop. Chicago Limited dnevno 6*15 pop. 6*35 pop. 8*15 dop. kT V3 ! Do v >* dc i«“ DULUTH, Min fT • 1 f 5 ki J e bil s P reda i mz L 1 n e‘ro zadaj. Na koncu hiše pa sta K i b ;ia zabita v zemljo dva kolcka Ul, 1 : n počez gladka deska, kjer je po ||U ! gdela često mlada Ambroževa 'Ji i |ena Marička in se razgledavala j po šumah in gorskih vrhovih, ki igo strmeli vsenaokrog pod nebo ikakor mogočni, stari očaki. Do bližnje vasi je bilo skoraj pol ure, venomer nizdol v dolino in pot je bila senčnata in prijetna, pa je šla mlada logarica Marička redkokdaj v vas in to le po naj- nunejših opravkih. Privadila se je svojega tihega in mirnega življe¬ nja in ni pogrešala nikake družbe zvečer in včasih tudi opoldne pa : e itak prišel Ambrow, ki je bil res precej starejši od nje, a še ve¬ dno krepak in močan, da so se ga bali tamošnji kajžari in bajtarji, Ptli ki so kaj radi uhajali po les v su- w Ul, mo, kot poprej, ko še ni bilo no- IJTli benega gozdarja. Rjava polna ***• Ijbrada mu je padala globoko po prsih in izpod njegovih temnih o- ibrvi je gledalo dvoje dobrodušnih i^oči tako veselo, da se mu je žen¬ ka'Marička vedno nasmehi jala, kadar je pogledala vanje. In tudi po postavi je bil Ambrož _ kore¬ njak: širokih pleč in žilavih rok. kadar je posebno dobre volje, je prijel puško s sredincem in kazal ceni ter jo vrtel tako hitro v kolo¬ barju, kakor neznatno suho veji¬ co. Hodil je v visokih škornjih. I \ pa naj je bil petek ali svetek, ved- no v zelenkasti lovski opravi, z usnjeno torbo na levi in puško na ravi rami obrnjeno vedno s če¬ rjo nizdol, kot da je vsak hip pri¬ pravljen za strel. In če je prikora¬ kal tako skozi vas, so se razpršili jtroci bliskoma po bližnjih ve- :ah, starejši vaščani pa so kaj ra¬ li spregovorili kako besedo z go¬ zdarjem Ambrožem, ki je razlo- Eil včasih še županu kako pisanje iko je bilo zanj preučeno. Ali tu¬ li Ambrož ni mnogo zahajal v ras. Čez dan'je moral itak: vedno bloditi po lesu in paziti na različ¬ ne dolgoprsteže, včasih pa tudi :l na tudi na kakega lisjaka ali kaj enakega, kakor je pač nanesel letni čas; če pa se je kdaj zgodi¬ lo, da je povedal že zjutraj svoji mladi ženi, da ga opoldne ne bo, ker mora predaleč po gozdu nao¬ krog, pa je napravil svojo pot na- domovini vaf j no ^ko, da je prišel opoldne |e znan: v črneško vas, ki je čepela ob vznožju onkraj hriba, skoro tri lire od njegove logarske koče. Kajti ta pot je bila še vedno naj¬ ljubša, dasi je bila dolga in pre- joštene. cej težavna, a poznal jo je tako v Elyr° br0 ’ da b ' ne zab l° dd n'!' v na i ra . temnejši noči. iju nu|HJ Zakaj pred d verni leti ko je bil gozdar Ambrož še samec, je ho¬ dil dan za dnem vsaki večer po tisti poti proti Črneški vasi in po¬ tem ponoči zopet nazaj, da bi go¬ tovo že sam ugladil stezo tudi če bi je že poprej ne bilo. Z mrakom je prišel navadno v Črneško vas, popil naglo v obcestni krčmi po- ič vina, nato pa se napotil proti Čehlovi hiši, ki je stala nekoliko v bregu in na kraju vasi. Črneški vaščani so ga videli in k so si mežikali, fantje pa ga niso gledali nič prijazno, ker so ve¬ deli, da hodi zaradi Čehlove Ma¬ ričke, ki je bila najlepše dekle v vasi. Pa gozdar Ambrož se je kaj malo zmenil za njihovo nevoljo, kot da se je zavedal, da ga ni v Q0V' vsej vasi, ki bi se upal meriti z njim. eriških b i; ku katei :icH. ne 120. 174 U fliKi \)$ l loPl’ 11 ' K in Stari Čehel je bil že prileten, čisto do tilnika mu je segala ple¬ ša in kadar se je zasmejal, je vi¬ del lahko vsak, da so mu izpadli ze skoro vsi zobje. Oženil se je, ko je imel že petdeset leti žena Marjeta, ki je bila za celih dvaj¬ set let mlajša od njega, mu je eez leto dni rodila hčerko, ki sta jo krstila za Maričko. Drugih o- , r . ok bho, pa jih Čehlova tudi pogrešala, kajti pri hiši ni nista bilo ravno bogatstva: par njivic ume, da so lahko pozimi s svojim lesom in pa tista kurili ~ iwum 111 pa USI nn c •• i J0 P usti l Čehel kmal„ • si OJ 1 poroki nekoliko popraviti fj e . n °yitb da je bila videti bolj ■\ r ‘ ; -! n le P ša ' Ali kljub temu, da • 111 mo ^ la n P ati na veliko .• ’ Je uuela vendar kmalu do- x ri v U V cev - Njene ognjevite, •, U ’ bl s .° sijale izpod gostih sna en, 0 temnih obrvi ko dva kra- da n? am r? a ’ S ° ranile marsikoga . , mis '. ne P a doto, ne na pre- 1 j'. ar&ev m blodil nesrečno e uoci okrog Čehlove hiše. Ka¬ dar se je zasmejala, se ji je na¬ pravila v bradici ljubka jamica in med ozkimi rdečimi ustnicami so se ji zasvetili drobni zobje, ki so bili čisti in beli kakor biseri. In tudi njeno telo je bilo tako prož¬ no in gibko, kakor lahkonoge sr¬ ne; kadar je hitela zjutraj ali zve¬ čer h koritu po vodo, se je vedno odprlo tupatam naskrivoma kako okno, pa Marička se ni menila mnogo za naklonjenost vaških fantov, niti za zavist svojih tova¬ rišic. Če so prišli v hišo snubci, se ni niti prikazala, opravila sta vse kar oče in mati, ki sta vsake¬ mu razložila na kratko, da se Ma¬ rička še ne mara možiti in bo že še moral počakati nekaj časa. Ko pa je pričel zahajati v hišo gozdar Ambrož, ni bilo Čehlovi zgovornosti ne konca ne kraja. Dasi Ambrož takoj od začetka ni povedal kakšno željo nosi v svo¬ jem srcu, da prihaja vsak večer tako daleč čez hrib, sta Čehlova vendar kmalu uganila njegove misli ... In tudi Marička se je rada razgovarjala z njim, ki je vedel povedati vedno toliko lepe¬ ga o svetu, ki ga je že prehodil in je bil njej popolnoma neznan in o ljudeh tam v mestu, kjer se je porodil. In gozdar Ambrož je znal pripovedovati vse tako v izbranih besedah in tako natanko in živo, da so ga poslušali zavze¬ ti in začudeni. Prav nikoli ni pri¬ šel v zadrego, da bi ne mogel na¬ prej kakor kak kmečki fant, ki u- molkne sredi govora in včasih je celo nalahno potrkal ob tla s pu¬ škinim kopitom, kot da si sam pritrjuje. Tako so se ga vsi trije tako pri¬ vadili, da so ga že pogrešali, ako se je kdaj slučajno nekoliko za¬ mudil, gozdar Ambrož pa se je pri njih tudi čisto udomačil: ko je prišel, je vedno na pragu neko¬ liko postal, povedal kako šaljivo, nato pa obesil klobuk na kljuko pri vratih in prisedel k mizi. Ma¬ rička je sedela navadno pri kon¬ cu mize, mati pri peči, oča pa na¬ sproti Ambrožu, ki je venomer postani pogledaval Maričko, ki mu je včasih, kakor v zadregi od¬ maknila pogled in kar je že imela v naročju. Ko je odhajal, pa mu je vedno posvetila po veži in na pragu ni gozdar Ambrož nikoli pozabil, da bi ji ne podal roke in ne pridržal njene desnice v svoji nekoliko dalj kot je med znanci navada. In Marička mu je ni od¬ tegnila ampak mu je imela na pragu še večino kaj povedati, če že drugega ne, pa ga je okarala zaradi njegove dolge brade, ki ji ni bila povolji. Pa naposled se je sprijateljila menda tudi z njo, vsaj očitala mu je ni več; oče in mati pa sta že snovala naklepe, kako bi se ravnala in ukrenila, če bi se zgodilo, kar sta pričakova¬ la .. . Čehel je bil takega mne¬ nja, da je Ambrož pošten in do¬ ber človek, povrhu pa še pameten in učen kakor nikdo v črneški va¬ si in bi ne bilo torej kar nič na¬ pačno, če bi ga Marička vzela. Kajti, da prihaja k njim samo za¬ radi nje, o tem sta bila oba ena¬ kih misli, saj drugače bi gotovo ne trapal vsak dan tako daleč in to še ponoči in včasih celo v de¬ žju, da se jima je resnično smilil. In tudi mati Čehlovka je videla v Ambrožu prav primernega zeta, samo kako misli o stvari Mari¬ čka, to jima je bila še zagonetka. Kajti Marička je bila prijazna z vsakim in očito ni nikomer kazala svoje nevolje in nenaklonjenosti, če pa ji ugaja gozdar Ambrož ta ko zelo, da bi ga vzela za moža, o tem sta bila še negotova. In ker sta jo ljubila in vedela, da ji že¬ nin ne odide, je nista prav nič na¬ dlegovala in silila. Sklenila sta, da se bosta ravnala popolnoma po njeni volji in tako se je tudi zgodilo. Ko je bila čisto navadna nede¬ lja, se je Marička oblekla tako praznično kot v Binkoštih ali Ve¬ liki noči, in predno je odšla v cer¬ kev, je naročila materi in očetu, ki sta bila že pri jutranji maši, naj ostaneta doma, ker pride lo¬ gar Ambrož in naj mu ne odre¬ četa, za kar ju bode poprosil. Malce začudeno sta se spogle¬ dala Čehlova, pa Marička je že odbežala skozi vežne duri vsa zardela, da ji nista mogla niti od- Kako pa to neki pride,“ je me nil oča Čehel in se pogladil po pleši — “da ve dekle že vse tako vnaprej? . . .“ A mati Čehlovka je zadovoljno prikimala in pričela naglo pristav ljati k ognju, kar je našla najbolj¬ šega pri hiši. In logar Ambrož je prišel res kakor je napovedala Marička. V novi zeleni obleki je prišel in v visokih novih škornjih tako čistih in svetlih, da so se solčni žarki kar lomili v njih svetlobi. Mati Čehlovka še mu je nasmehljala iz kuhinje, oča Čehel pa mu je po¬ dal roko in ga ogledoval z očivicl- nim dopadanjem. Stopila sta v izbo in tam sta se dogovorila ta¬ ko složno in prijateljsko, da je jpriromala slednjič na mizo trebu¬ šasta majolka polna rumenega vina. Mati pa je prišla in posta¬ vila predenj ocvrtja in pšenične¬ ga kruha. Ko se je Marička vrnila od de¬ sete maše, je bilo že vse dogovor¬ jeno in sklenjeno, oče Čehel jo je kar posadil poleg Ambroža, ki je bil tako Židane volje, da se je ve¬ nomer smehljal. In nato so sedeli skupaj v ži¬ vem pogovoru skoro do mraka. Ko se je Ambrož poslovil, g a je spremila še nekoliko po vasi, na to pa se vrnila in odšla narav¬ nost v svojo sobico, ker je čutila v srcu tako neko čudno tesnobo, kot da se je zgodilo z njo nekaj velikega in važnega . . . Da hi ljubila Ambroža tako silno h 1 vroče, da bi ji bilo brez njega ži¬ vljenje popolnoma brez pomena, tega si ni mogla ravno priznati, a da ji ugaja bolj od vsakega iz¬ med vaških fantov, to je čutila kmalu, ko je pričel zahajati k njim in tako je sklenila, da se niu ne odreče, če jo zasnubi. In sedaj se je zgodilo in oua je storila, ka¬ kor se je namenila. Premišljevala je o svoji bodočnosti in skoro j' je vstala v duši neka tiha bojazen pred vsem, kar jo sreča v tem no¬ vem življenju neznanega in tuje¬ ga .. . Morda se ji bo zahotelo kdaj celo nazaj v to veselo brez¬ skrbno življenje, morda jo čakajo v prihodnjosti celo skrbi in teža¬ ve, pa je zopet zagledala v duhu smehljajoči Ambrožev obraz in tiste njegove dobrodušne oči, ki jo pozdravljajo vedno tako prija¬ zno in ljubeče . . . Med tem pa je korakal gozdar Ambrož počasi po temnem lesu proti svojemu domu in tako se mu je zdelo,-da je nebo posejano z zvezdami tako na gosto, kakor še nikoli. Vse lepše so šuštela mo gočna drevesa, kakor drugače in poln sreče in sladkih sanj je bil ves gozd tja do daljnih gorskih vrhov, nad katerimi je slonelo nebo, kakor mogočen baldahin. Kajti Ambrožu se je izpolnila naj večja želja, ki jo je nosil v svo¬ jem srcu: zdaj je vedel, da pri¬ pelje v kratkem na svoj tihi dom nevesto Maričko, ki je zmedla vse njegove misli, da jo je videl pred seboj venomer . . . (Konec prihodnjič.) John Kostelc AURORA, Minn. PRI MENI DOBITE VSE KAR PRIPADA K gostilni prve vrsti OBIŠČITE ME IN SE PRE¬ PRIČAJTE. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. ♦ 4 ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ 4 t 4 ♦ 4 4 Simon & Company 212 W. Michigan St. - - Duluth, Minn. Trgovina z likerji in smodkami na debelo Naše ULLIWIGK RIE žganje je že povsod najbolj priljubljeno. Naše TOM NED in LA MISNO smodke so izdelane iz najboljšega tobaka. V zalogi imamo tudi pristni kranjski brinjevec, tropinovec in druge pijače, katero smo importiraii naravnost iz Kranjskega. Vprašajte po našem blagu po vseh gostilnah Vsi boljši gostilničarji ga prodajajo. Naš zastopnik je g. Anton Geržin, kateri bodo obiskoval vse rojake, Prihranite mu naročilo. W. Simon & Company Duluth, Minn, PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. v Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM, MINN. IZDELUJE POLNOMOČI, KUPNE POGODBE IN VSA DRUGA NOTARSKA DELA OGLASITE SE PRI MENI! A?A dA d# At A A V dA AfA A A?A ^ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ <4 ♦ Kaner bratje Eveleth, Minn. 509 Grant Aye. Phone 138. Prodajajo dobre mlečne krave in mla= da teleta. Kupujejo vsakovrstne kože in tudi krave. Oglasite se in oglejte si blago pri nas. John Bartol CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! John Bradač gostilna in prenočišča CHISHOLM, MINN. Zraven mestne dvorane. SE PRIPOROČA SVOJIM ZNANCEM ZA OBILEN PO¬ SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬ BA ZAGOTOVLJENA. OBIŠČITE ME, KADAR STE V MESTU. ♦ ♦ m ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ JOHN B. SMREKAR EVELETH, Minn. Vam preskrbi: ZAVAROVALNINO. VOŽNJE LISTKE. NOTARSKA DELA. POŠILJANJE DENARJA. PRODAJO ZEMLJIŠČ. Zanesljivo in pošteno. URAD 415 PIERCE ST. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Vsi narodi! Se slednji čas naseljujejo na kmetijah, in zakaj ne? Kmetije nudijo vsakemu naj¬ boljšo bodočnost, toda ne iščite zemlje v od¬ daljenih deželah, kjer vam ni podnebje in druge okoliščine znano, Naseljujte se v Minnesoti katera ima se več neobdelane zemlje kakor katera druga država, in ta zemlja je najrodo- vitnejše vrste, pridelate vse kar se sploh na kmetijah pridelati more, in za vse to dobite dober trg ker večina naše zemlje leži ob železnici. Mi lastujemo nad 400.000 akrov in vam prodamo zemljo od $9.00 do $15.00 za aker. Samo $2.00 na aker imate takoj plačati, za ostalo vas čakamo do 15 let o- bresti so samo 6°| 0 . Boljše prilike nimate nikjer. Slovenci kateri delate po rudnikih, pridite ali pa nam pišite in mi vam radi po¬ kažemo našo zemljo. Kupite si zemljo v bližini kamor lahko hodite obdelavati, brez velikih stroškov. Bolj¬ še zemlje za živinorejo ni na svetu. Za nadalje podatke se obrnite na: Duluth & Iran Range Railroad Co L. B. ARNOLD, Land Commissionner. 110 Wolvin Bldg. DULUTH, Minn, 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■t 4 t 4 4 4 Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna Slog ar Bratje ELY, Minn. naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk. V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom. Josip Scharabon, 415. West Michigan St. DULUTH, Minn. BLIZO UNION POSTAJE Kadar pridete v Duluth poselite me. Zagotavljam vam izvrstno postrežbo v moji gostilni. Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser Go. Prodaja parobrodne liste. V v MATIJA ZUPANČIČ izdelovalec smodk ELY, MINN. Izdeluje line Queen Ethel smodke. Če hočete ka¬ diti kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah. Maurin in Sterbenc Nashvvauk - gostilničarji - Minnesora, Edino slovensko podjetje v našem mestu. - Izvrstna postrežba se jamči vsem rojakom. Obiščite nas kadar se nahajate v mestu, vedno dobro došli. »'4 V S&, VjV i'4 V {'4 IR f'4 V 4 ? V i'4 v i'4 V i'4 V i'4 V & i'4 V i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Va? S i'4 V i'4 V £’4 i’4 V 4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4, i'4i'4i'4 i'4 »'4 »'» i'4 i'4 S i'4 i'4 i'4 i '4 i '4 «'4 i '4 i '4 i' i?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?^Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?V( FIRST NATIONAL BANK Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $20.000. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3' i'4 Vi? i'4 Vi? i’4 V s ? gg, Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? i’4 Vi? i'4 v i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 V Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i , 4i'4i'4vi'4i , 4i , 4i , 4i , 4i'4i'4i'ii ! 4i , 4i'4i ! Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?4Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi»Vi* #1 i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? »'4 i'4 Vi? FIRST NATIONAL BANKA DULUTH » minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Naravna zdravila. GLAVNO VODILO pri naravnem zdravljenju. Za ‘ otroke, kteri še sesajo, ni bolj ega nadomestila za materino in kravjo mleko, kakor je ovsena sluzina, in v mnogih slučajih se celo laglje prebavi, kakor materi¬ no ali kravje mleko, če nima do¬ volj moči. Kakor otrobov kruh, dober je tudi črn, rženi kruh, kteri je tudi prav redilen in krepčalen. Ne sme se pa nikdar rabiti umeten kvas (umetne drožice) ; kajti tak kruh je težko prebavljiv, in še škoduje zdravim ljudem. Pivo dela se sicer tudi zi ječme¬ na, a ima pri vrabcu malo od nje¬ ga in nima prav nobene redilne moči. Akoravno pravijo, da je pivo “tekoči kruh siromakov" vendar je to varanje samega sebe. Tudi to je lažnjivo, da bi pivo materam prirejalo mleko, slabim pa kri. Obžalovanja vredno je pač da umen človek kaj tacega veru je- Se tedaj, ako bi se pivo dobiva lo zastonj, bilo bi predrago. Malo redilnih snovi, ki se nahaja v prist. nem pivu, nikakor ne služi zdrav¬ ju. Vrh tega pa se dandanes me¬ sto hmelja rabijo jako škodljive snovi, katere hasnijo sicer pivo¬ varjem, zdravju pa škodujejo. Tudi mrzlo pivo piti z dolgim duškom, kakor je navada, škodi. Seveda tisti, ki je močne nara¬ ve in pivo zmerno uživa, tega ne čuti. Krepka narava namreč je zmožna neugodne vpljive prema¬ govati, vendar pa se ne sme nik¬ dar siliti. Ako se toraj to vedno ponavlja, tudi naravna moč opeša in se ne more vedno braniti in zo¬ perstavljati. Tem neugodneje vpljivajo na zdravje zbog njihove dražljivosti, ktero povzročuje utrjenost. Ta utrjenost pa hrepeni po še močnejih dražilih. Ta dra¬ žila pa vpljivajo le v zvišeni me¬ ri, to je, ako se jih veliko zavžije, in stem je prekoračena tista me¬ ja, za katero vsak občutek neha — človek otrpne. Najbolj škodljiva, a tudi naj¬ bolj razširjena pijača je dandanes kava. Nasledki, kteri se poka¬ žejo po zavživanju kave, sicer ni¬ so očividni, ali vsaj ne tako, ka- TTor po zavživanju alkohola. Ven¬ dar pa niso nič bolji, in to narbolj za to, ker se najdalje razširjajo, in se že otročje starosti dotikajo. Lazljivi, potuhnen, in tem nevar¬ nejši je strup kave. Strup kave se pa mora šteti k najmočnejšim strupom. Da se je med narodi ukorenila navada, otroke, tudi take, ki še se¬ sajo, rediti s kavo, je žalostno do¬ volj. Seveda je hranjenje z alko¬ holičnimi pijačami tudi nevarno, pa to se tolikokrat ne zgodi, ka¬ kor tako zvano hranjenje s kavo. Pri pojedinah in veselicah se na vadno pije eno čašo kave za dru¬ go. Ljudje namreč mislijo, da že¬ lodec po kavi laglje prebavlja. Seveda se to človeku tudi dozde¬ va; v resnici pa je drugače. Kava namreč pretrga prebavljanje, to je, odžene želodcu potrebno krv v druge dele trupla. Truplo se po tem res vsaj navidezno osveži, to¬ da na račun skupnih moči. Kava namreč odvodi na pol al pa še či¬ sto neprebavljene šoke in želodč¬ ne šoke od želodca, ter se ž njimi pomeša. Kruh, kateri se zavžije s kavo, človeku prav nič ne hasni, ampak želodec kvari. Želodec na¬ mreč zgubi svoje najpotrebnejše šoke, ter s časom tako oslabi, da močnejih jedil niti prebaviti ne more. Temu pa še navadno sledi malokrvnost. Ko se pa slabost trupla povek- ša, začno se tudi neposredni učin¬ ki kavnega strupa prikazovati. Cela sestava živcev se zmeša, kla vernost, malosrčnost, bojazen plašljivost in druge prikazni zme¬ šane sisteme živcev so nasledki. Bolj kot je slab skupen organi zem, tem preje se uda ali se mora udati kavnemu strupu. Kar o kavi, velja tudi o čaju Saj je znano, kako so slabovestni zdravniki morali za denar ljudem priporočevati čaj. Če bi bili res kake posebne vrednosti, bi tega ne trebalo. Čokolada ima sicer nekoliko re dilnih snovi, zraven njih pa tudi dovolj dražljivih sredstev, katera gotovo niso koristna. Cigorija in enaki izdelki so de¬ loma brez vrednosti, deloma ško¬ dljivi. Temu nasproti pa moramo ra¬ bo ječmena, posebno v osladni o- bliki, kakor tudi zrnje, žgano in pripravljeno kakor kava priporo¬ čati. Taka osladna kava je redil¬ na ter ne spodbuja. Dobra oslad¬ na kava je redilna ter ne spod¬ buja. Kakor ječmena, dobra je tudi želodna kava, ktera je posebno zdrava pijača pri bledici in angle¬ ških boleznih. Žitnim plemenom sledi v redil¬ ni moči stročje, namreč fižil, bob, leča i. t. .d. Vendar stročje želo¬ dec mnogo težje prebavi. Bolni¬ kom in otrokom toraj nikoli ne prijajo. Ljudje, katere po udih tr¬ ga, stročje že celo ne smejo zavži- vati, k večjemu, dokler je še ze¬ leno, n. pr. fižol v stročji i. t. d. Za zdrave ljudi pa je tudi izlušče- no krepka, koristna brana, in jih tudi slabljeje osebe lahko preba¬ vijo. Zelenjava ima sicer manj e re¬ dilnih snovi, vendar pospešuje redno prebavljanje, in se narejajo po njej zdravi šoki. Nikdar pa ne sme biti z preostro zabeljo me¬ šana. V naših krajih so take zabelje posebno tujcem škodljive in dra¬ žljive. Tudi preveč soli in jesiha se ne sme dajati, kajti umeten je- sih je strup. Zato naj se rabi sa¬ mo vinski, ali domači jesih. Jesih s sirotke ali jabolčnih oljupkov je tudi jako dober. Dober je tudi je¬ sih iz citronove kisline a ta je zo¬ pet mošnji na k var. Maščobe služijo le k temu, da prirejajo toploto, in so le v mr¬ zlih krajeh potrebne. Ker pa vse maščobe prebavljanje ovirajo, naj jih ogibljejo posebno bolane in slabotne osebe. Zdravi pa naj le toliko zaživajo, da se ne bo ogla¬ sila potreba, kako drugo sredstvo užiti za to, da bo želodec laglje prebavljal. Najbolje se prebavi surovo maslo. Sadje sicer nima posebne redil¬ ne snovi, ima pa drugo zdravju koristno lastnost. Sadje namreč sčisti kri bolj kot vse krogljice, in kar se še vse naznanja po časni¬ kih. Dalje hladi in umiri kri, zato moramo sadje posebno v boleznih in kot sod priporočevati. Jagode so obče koristen sad in koristijo pri trganju, revmatizmu, tudi pri duševnih boleznih. Posu¬ šene borovnice (črnice) so dobre pri prepadu, sveže pa so obye ko¬ ristne. Jabolke, posebno kuhane, po¬ spešujejo počastno vagajanje iz želodca, in so tudi pri glavobolu, hemorijadah, pri nakipu trganja, škorbuti i. t. d. posebno koristne. Enako velja o malinah, bezgov¬ cu in grozdju. Ker pa je v olupkih narveč re¬ dilnih snovi, naj se sad ne lupi, če to ni prav posebno potrebno. Kdor ni prav zdrav, naj raji ku¬ hano sadje uživa. Da želodec sa¬ dje včasi res slabo prebavi, sledi od tega, da je premalo zazvečeno in premalo s sokom pomešano. Jajce so jako redilne, težko pre bavljive in dražljive. Slabotnim ljudem jih toraj ne moremo pri¬ poročati, naj bodo že tako ali ta¬ ko narejeen. Sladkor ima sicer truplu neob- hodno potrebne redilne moči, pa sladkorja nahaja se v rastlinski hrani toliko, koiikor ga treba. Po zavživanju umetno napravljenega sladkorja lahko se napravi na zo¬ beh in V želodcu kislina, in se to¬ raj naj le malo umetnega sladkor¬ je rabi. Najbolje sredstvo še je strd. Juha je sicer jako koristna jed, a ne sme biti preredka in mora vedno dovolj rastlinskih redilnih snovi imeti. Pri prosti brani, kte¬ ra ni dražljiva, ni se bati, da bi se kedo prejel, če le količkaj pazi na glas želodca. Le pri tistem, kteri zavživa jedi, ktere na nebo in jezik dražljivo upljivajo, pripe¬ ti se lahko, da želodec preobloži. Takim razvajenim ljudem pri¬ peti se namreč večkrat, da jim di¬ ši jed, če tudi so je zavžili že več, kakor terja želodec; nasprotno pa jim včasih nikakor ne diši. Bolne in slabotne osebe naj jedo večkrat in vsekdar le malo; kadar se pa moči vračajo, naj se vadijo v večjih prenehljajih jesti. Zdravim osebam zadostuje, ako tri- do štirikrat na dan jedo. Tudi otroci naj se vadijo redu, in se jim naj daje hrana ob določenih časih. Takim otrokom ki še sesa¬ jo, naj se da vsake 2 —3 ure hra¬ na, zvečer pa je naj bolj, če se jim ne da nič. Vedno lizanje, in če je tudi le kruh, sadje in druga redilna hra¬ na, je škodljivo za majhne in ve¬ like. Seveda najbolj napačno rav¬ najo tisti, ki jedo v enomer, in “pri kterih se ne ve, kje se neba kosilo in kje se začne večerja" ka¬ kor pravi Hebel. Glavni čas jesti naj bo poldan. Ako se je pozneje, ni umestno ni¬ ti zdravo, naj manj e pa zvečer. Osebe, ki ne delajo s truplom, in otroci kteri gredo zgodaj spat, naj po južini sploh nič ne jedo. Ako pa je kedo večerje močno va¬ jen, naj se po večerji najmanj dve uri še sprehaja, preden gre spat in naj sploh malo večerja. Večerja, kratko preden se gre spat, navad¬ no škoduje. Po jedi je namreč sploh potrebno, da si človek tudi duševno počije in to radi tega, da se želodcu potrebna krv ne odve¬ de. (Dalje prihodnjič.) NAROČITE OBLEKE ^SKait, m ^ ki izdeluje lepe, ziove, trpežne in moderne Cl obleke, močno izšite in priležne životu, Cisti, lika in popravlja vse po zmernih cenah, pridite si ogledati blago in uzorce Pišite na JOHN TERANA, ELY, MINN. f US Jasper Fjeldstad Co. Dry Goods Store fj Phone i ■ Prodajalci manulakturnega blaga, ženskih klobukov, oblek LnUmJp^j if.„ Chisholm - - Minn. Zraven John Rusa. obuval po najnljžih cenah. Vsa oprava za otroke. Posebno pozornost daie m < Slovenkam. (\W° ..rsik 3 M* $ $ $ $ ifr $ $ t$l tfr $ fr * Frank Arko k 6*5 Sp »f*]; ho S' i; v cl,e ❖ izdelovatelj nepojne pijače, kakor Pop, Soda water, Gin- ger Ale itd. brf! 0 . 5 ,, P' ali oo ❖ Edino slovansko podjetje na Mesaba Range Slovenski salonerji pišite po blago. - Raz pošiljam na vse strani. > ca V a n « K i" «5*»iV $1 fi,. Ta Jfe odrasli *!' I t oddelek- • ❖ Chisholm, Minn. Boa 275. ' Ate Zaičje hiev(J e hlev, ah k' Prostor *<■ !( nia _ __ ia kakor nu jrijejo se t mČiTII P tol euiiH' »v Nels A. Nelson Chisholm - Minn. v odzadju Miners National Bank poslopja. LIVAR. Napeljavamo vodovode, popravljamo sesalke invs v našo stroko spadajoča dela. __ Dajte mi naročilo! i ne za" Pitone 12 H® casi: Hlevčki ne sme ek, ampak položi i, da ostane pod Helps Shea trgovina s pohištvo! Phone 51 Da ne prevzame E prostora, se ji me?a vrh druv in pogrebnik 312 Grant Aye. EVELETH,MINN. Najboljše vrste pohištvo, postelj motroci, oprava izvršujemo po kratkem naročilu. - Proda¬ jamo dobre peči in sploh vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. fi v dolnje. M snage jajček je msese valja I p zefc “kiililev ^, ki , c. John Push, slovenski krojač CHISHOLM, MINN. Izdeluje trpežne obleke po naj novejši modi Imam na izbor veliko vzorcev. Pridite in oglejte si blago in se prepričajte o niztf cenah. Svoj k svojemu! i* . W Se m k SL %. Rojaki! Kadite slovenske smodke L Oliver, Santiago - ® in Porto Rico. Izdeluje Oliver Cigar Co. Payshe in Klofanda. Hibbing * Mirni. Podpirajte domače podjetje! . Poljedelstvo. ( *, u% h---" '*V % ’ i)OMAČI ZAJCI ALI KUNCI. Stanovanje. ! Ako hočemo rediti zajčke, po- -^^^ttaviti jim moramo hlevčke, ti so NTUko zelo priprosto sestavljeni iz 1 'obojev ki jih lahko dobimo pri % Ukem trgovcu, spredaj jim na¬ bavimo mrežo in vratca. Doma- L za jce ne smemo imeti vse skri¬ je i L; sanice z mladimi zopet pose- 'l| j j n ko odrastejo mladici, da Lmorejo vse jesti, oddelimo jih **» i> Uet od starke. _ \ ^levčki se morajo včasih pre- t . Uliti, med apno je dobro pome- „ t i malo karbola, ker s tem pre¬ prečimo marsikatero bolezen. Za joji, ali posamezni oddelki hlev¬ ska naj bodo približno 1 meter ilolgi in pol metra visoki. Za sa- jiUice, katere imajo mlade, naj bo¬ ljo malo daljši; še večji pa naj lodo za mlade, ki so že odrasli in f 0 še skupaj v enem prostoru, da t &e morejo gibati. Sprednja stran il a j bo vsaj za polovico z mrežo aprta, druga pa z desko, ki šlu- i za vrata. J Zaboj, ali oddelek, v katerem liva samica, se znotrej razdeli še fi desko na dva neenaka prostora; ?iečji je za starko, manjši za mla- #iče. V desko, ki deli prostore, ge iiapravi se luknja, da zamore stai Ja k mladim. Ta prostor naj bo Jemen. a J! Vsak odrasli zajec naj ima svoj *** poseben oddelek, ako zajci prebi¬ jajo skupaj, se tepejo, in tudi |požro mladiče. Aj Zajčje hlevčke se lahko posta- ]|n v hlev, ali kak drugi primeren Icraj. Prostor mora biti zračen, % u h, svetel in ne razpostavljen brepihu. Prepih škoduje zlasti taladičem. Bolj jim škoduje zlasti —.jina kakor mraz. Če je premrzlo, (pokrijejo se hlevčki s slamo ali Lečami, le toliko je gledati, da se (•se luknje ne zamaše, tudi je v ne 12Jirzlejšem času bolje nastiljati. j Hlevčki ne smejo stati čisto na leh, ampak položeni nekoliko od ki, da ostane pod njimi suho. n- f 5, ke in v? Snaga. Da ne prevzamejo hlevčki pre- (eč prostora, se jih lahko posta¬ ti enega vrh drugega, a tako, da se ne preceja mokrota iz zgor- išt« la mod*- njih v dolnje. Radi snage naj hlevčki malo vi ;ijo. Zajček je zelo snažna žival [m se ne valja rad v mokroti, kar mu tudi zelo škodi; zato zmoči jen kraj v hlevčku in to čimdalje jod tistega, kjer se mu polaga hra- H ina. Radi tega se napravi na istem jkraju nekoliko lukenj in se nagne hlevček, da mokrota laglje odte- . ..če. Steljo je dobro večkrat menja- iSteijti. zlasti če ni dobro urejeno za pdtok, da je v hlevu bolj suho. 3 DO P a se ^ es preveč ne napije smr pijive mokrote, je dobro namaza¬ li tla s katranom ali pa prevleči ijih z okatranjenim lepilom, kakor se ga rabi včasih na strehah ali barakah, ki so narejene za silo. Včasih se morajo hlevčki zribati z vodo, v katero se je pridejalo ne koliko karbola. Nastilja se zajčkom s slamo a- li listjem. Dobro je postaviti v hlevček lesene ali žicaste jaslice, da zajec hrane preveč ne razmeče ' n ta .k° ne un ^b Za vodo se po- I stavijo najbolje glinaste posodi¬ ce. Kakor si prizadene vsak gospo- da se čimdalje boljše razume v _ živinoreji, tako se mora tudi prizadejati prav ravnati s temi jpmalimi živalicami, da mu bodo donesle kaj dobička. Najprej je treba skrbeti za zdrav zarod. Za¬ to je treba izbrati za pleme zdra- j ve živali brez napak. Samec, od- ^^Jloen za pleme, mora biti oddeljen a sarrdc ' En samec zadostuje za samic. Kri je treba večkrat 'rF |menjati, torej dobiti samca iz dru zega hleva. Ker večkrat prostor m druge okolščine ne dopuščajo rediti toliko samcev, zadostoval M en samec za več hlevov. I redno je samec najmanj osem \UV m es ecev star, samica pa vsaj šest 1 a 1 sedem mesecev, naj se jih ne Pari, ker še niso zadosti razviti, mce večje vrste boljše pustiti en mesec. Kedar se samica pa- ne dene v sam čev hlev, se samca k samici. Ako va vi P restav lja iz enega hle- oolnn l ! Ze ? a ’ na i se g a z g ra bi s tu bfepko za kožo na hrb dar °.. vz dig ne in prenese, nik- prenesti Z1Va ZgTabiti za ušesa in Čez 30 ali 31 dni vrže že sami- KakTh a 8dn yČaSih Še dan P°P re -i- ček, ako še ^ Se pr ®g radi hlev postavi 1 , ni . Pregrajen, ali pa postav, v hlevček skrinjico brez krov n ? nDle ^ no lu knjo; tudi po- J ne bo zabit, da se od vr- O- ha mladiči lahko pregledajo. V hlevček je treba staviti suhe ov¬ sene slame in sena. Če se to opu¬ sti, vrže samica mlade semtertje po hlevu, da poginejo. Ko si sa¬ mica pripravi gnezdo, znosi naj¬ prej suho slamo ali seno, sredino pa obloži z dlako, ki so jo izpuli po trebuhu. Ko je vrgla, zapre s slamo ali senom luknjo, skozi katero hodi k mladim. Drugi dan naj se po¬ gleda v gnezdo, ali ni morebiti ka tero mlado poginilo. Mrtvo naj naj se takoj odstrani, tudi je do¬ bro uničiti preslabe mladiče. Bo¬ lje je uničiti tudi, kar jih je čez osem ali devet, Mladiči. Mladi so prvih osem dni slepi. K njim hodi stara zvečer in pono¬ či, zato naj se ne misli, da jih je zapustila, ako se jo ne vidi po- dnevu pri njih. Ta čas se mora pustiti staro v miru, da se ne pla¬ ši, treba jo je večkrat na dan in bolje krmiti. Po treh tednih začenjajo mladiči zapuščati gnezdo in ska¬ kati po štalici ter pokušavati raz¬ no hrano. Zato naj se takrat ne poklada kaj trdega. Ko začno mladi jesti, deva naj se jim zdra¬ vo hrano, ne mokro, uvelo ali zmr znjeno, ker jim škoduje. Po štirih tednih jedo že vse od kraja. Po petih ali šestih tednih od¬ stranijo se mladiči od stare in sta vijo skupaj v kak večji prostor, da se lahko preskačejo, kar jim zelo koristi. Ko so stari štiri me¬ sece, naj se samci odločijo od sa¬ mic. Samice se lahko puste sku¬ paj, dokler ni čas, da se vplodijo, potem mora biti vsaka sama. Samce je treba že prej razdeliti, da se ne stepejo. Najlepše živali- ce naj se puste za pleme, druge pa proda ali zakolje, ki so tri do pet mesecev stari. Zajci so zelo plodni, a vendar naj se ne dopušča, da ima sami¬ ca več kakor štirikrat ali petkrat na leto mlade. Hrana. Za hrano zajčki niso prav nič izbirčni, lahko se reče, da poje vse, kar se mu da. Odpadki v ku¬ hinji, koščki starega kruha,plevel, trava, seno, detelja, liste od repe, pese, kolerabe, korenja, koža re¬ pe, grahove luščine in razne zele¬ njava z vrta, le sveža salata se ne priporoča. Prav radi jedo kore¬ nje, katero je zelo dobro za sami¬ ce, ko dojijo. Škoduje jim surov krompir in krompirjevo zelenje kakor sveža detelja. Zadovoljen je zajec tudi z žitom in z otrobi. Predebelo žito se zdrobi ali pa namoči, zlasti za mlade. Poleti se jih hrani bolj z zeleno, pozimi bolj s suho krmo. Zelena krma naj ne bo mokra ali rosna, tudi ne uvela ali zmrz¬ njena. Prehod od zelene hrane na suho in nasprotno naj ne bo pre¬ hiter; daje naj se nekaj zelenega in nekaj suhega. Tudi naj se pazi. da je hrana dobro osušena in ne gnila, plesniva ali zapaljena. Včasih naj se jim dajo zelene veje od breze, lipe, jelke, bora, brinja, da glodajo in si brusijo zo be, lubje pa pojedo. Za zajyke je zelo dobro, ako se hrana menja. Poleg sena, ki ga dobivajo vsak dan, naj se jim da nekaj ovsa,*po eno ali dvoje korenje, drugi dan mesto korenja repo itd. Ako se hoče imeti trdno, zdra¬ vo žival, treba jo je tudi dobro hraniti in ne pustiti, da je lačna. Zajčkom je pokladati poleti tri¬ krat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer; pozimi pa dvakrat. Vsa- kikrat toliko, da jim zadostuje do druzega obroka; pa ne več polo¬ žiti, nego toliko, kolikor pojedo. Ker je zajec bolj ponočna žival, ki podnevn bolj miruje in ponoči oživi, zato naj se jim položi več zvečer, kakor podnevu. Da se zajčki za domačo upo¬ rabo ali prodajo boljše opitajo, za preti jih je v ožje prostore, kjer se ne morejo mnogo gibati. Do¬ bro jih je hraniti z žitom, kore¬ njem in drugo tečno hrano po šti¬ rikrat na dan in hrana naj se me¬ nja. Požar v kopališču Pyrmont. Iz Berolina poročajo o požaru v kopališču Pyrmont, ki je last kneza Waldeck-Pyrmonta, da je izbruhnil ogenj pod streho kopa¬ liškega paviljona. Ker je imela voda premajhen pritisk, se je mo¬ gel požar razširiti na kopališki hotel, ki je tudi pogorel do tal. Goste, ki so zapustili hotel, se predno je začelo poslopje goreti, so spravili v druge hotele. Požar ni zahteval nobenih človeških žr¬ tev. Starine, ki ,so bile shranjene v kopališkem hotelu, so rešili- Tudi velik del kopališča je ostal nepoškodovan, tako da ni treba sezije prekiniti. Kolera. Iz Schivarženava poročajo, da je zbolel tam za sumljivimi znaki železniški delavec Ivan Seiler. Seveda so ga spravili takoj v po¬ sebni oddelek bolnice, kjer bodo šele konstatirali za katero bolez¬ nijo je zbolel. Poročali smo že o sumljivem slučaju v Moravski Ostravi. Bakteriologična preiska¬ va je dognala, da v tem slučaju ne gre za azijsko kolero. Iz Pariza poročajo o sumljivem slučaju v Moissacu. Tudi v Bitolju so konstatirali dva slučaja kolere. V Peču in o- kolici so konstatirali do sedaj T-0 slučajev kolere, od katerih je i- melo že 60 slučajev smrt za po¬ sledico. Samo med vojaki so kon¬ statirali 84 slučajev, 40 vojakov je umrlo. V Mitroviči sta zbole¬ la dva vojaka. V Djakovu se ko¬ lera v tem trenutku ne širi. Do konca meseca julija so ime¬ li v Italiji še dve ognjišči kolere, eno v provinciji Palermo, drugo v provinciji Caserti. V Palermu umre normalno na dan 20 ljudi. Pred par dnevi je še zbolelo na dan po 38. V provinciji Caserti jq kolera posebno globoko posegla med prebivalstvo v Capni in Sta. Maria Capuavetere. Posamezni slučaji kolere se dogajajo tudi še v Neapolju, v Speciji, Genovi in Savoni, tedaj na obeh Rivie¬ rah. Tudi v Nettunu pri Rimu so konstatirali par slučajev. Italijan ska vlada zatrjuje, da v tem tre- notku v Benetkeh ni kolere in da se tam od konca maja do srede junija ni dogodil noben slučaj. Prosta kolere je baje tudi Apuli¬ ja, ki je bila lansko leto v septem¬ bru giavno ognjišče. Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Village Li»ery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! ELIZABETA MEDVED gostilničarka ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano vino na drobno in debelo. : • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. : : XXXXXXXXXXXXX First Natinoal Bank GILBERT — MINN. > |ji# GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. xxxxxxxxxxxxx ROJAKI ki ste zavarovani pri Plymouth Co.l Ta družba je nedavno zavaro¬ vala veliko naših rojakov ter jim dala police , ki so popolnoma v pro tislovju in obljubami agentov, ki so pobrali denar. Zavarovalni ko- miser države Minnesote je pisal podpisanemu, da bi rad dobil več podatkov o dejstvu agentov ime¬ novane družbe. Če toraj hočete obvarovati svojo zavarovalnino, prinesite svoje police podpisane¬ mu, ki bode storil potrebne ko¬ rake, da se Vam doseže pravica. Važno je za Vas, toraj požurite se! Geo L. Brozich. Grozeča lakota v Indiji. Kakor poročajo iz Simle, grozi zbruhniti po celi Indiji vsled ne¬ prestane suše lakota. Če bo traja¬ la suša še deset dni, bo marala vlada storiti vse korake, ki jih stori sicer ob grozeči lakoti. Demonstracije v Sarajevu. Iz Sarajeva so izgnali dva de¬ lavca v železniški delavnici zara¬ di socijalistične agitacije. Oba de lavca sta se po noči odpeljala. Ob tej priliki pa so sarajevski delav¬ ci uprizorili velikanske demon¬ stracije, proti katerim je morala nastopiti policija in trije bataljo¬ ni pešcev. Prišlo je do ostrih spo¬ padov, pri katerih sta bila dva delavca ranjena. Najlepša prilika za postati samostojen! Na prodaj: 3000 akrov farmerskega sveta na prodaj. Aker po $5 do $7. 'Pa svet leži v Take County, o- kolo 10 milj od Two Harbors. Preprežen je z bistrimi jezeri in potoki. Dober ribji lov. Svet je že posekan. Ker se nahaja na temu svetu tudi ruda, se ista ne proda, pač p a v slučaju kopanja rude odkupj družba svet nazaj in sicer po $P(5 aker. Poplača tudi obdelovanje in odkupi poslopja. NADALJE lote v Quinns oddelku na Proc- torju v St. Louis County. Lota od $100 do $125. Te lote so zelo po ceni in so v pravi legi v mestu Proctor. Oglasite se pismeno ali ustme¬ no na: Gregor Kalishnik DULUTH, Minn. 118 Third Ave. West. Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu¬ joče rojake. VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St. — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO, OGLASITE SE PRI MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Pitone 108. Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brevving Ass. pivo, pristno vino in whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. HFi S K Velika razprodaja * Tibs Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis Manson prodajalni na Ghlstiolmu. Začetek v petek dne 16. junija. s * s s s Sfi Si Si Si Si s; Si Si Si Si Si s; Si Si Si * Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno * Si Si Si Si Si za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta- ^ | vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate ^ i dolarje za 50 centov. m Si Si Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike ^ razprodaje v Lewis in Manson. Si Si SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSi Maks Volčanšek Eveieth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojaki! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero prodaja vaš rojak, in Trgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. “OLIVER” N0V0 MEST0 v BLIŽINI velikih topilnic. leži v sredini ogromnega podjetja. asPisaas Slika kaže podstavke tovarniškim poslopjam pri Steel Plaintu. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke in plačila labka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PLANT vsako nedeljo ob 11. uri dopoldne, OLIVER TOWNSITE CO., 203-4 Torrey Bldg, DULUTH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. ifi ifi Phone i Melrose 914. Zenith 934. Resldence Melrose 757. Platonski aahum 1 M. Danculovlch & Co. * 529 West Mich. St £ S 1 AMERIŠKE POSTAVE. * podjetju pravilno ffi bfi Trgovske družbe. DULUTH, Minn. g Svoji k svojim! ^ LC Zlat Je ta pregovor, a malo se spolnuje. Mi hočemo pa to spolnjevati in LEj , r izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šifikarte, a popijte tudi ip 31 izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela itd. 31 LC Radar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za UE , r vas storiti In takrat bodete sami rekli, držimo se x a r ** Syo ji k svojim! * Hi Efi Pazite na napis i broj “Slavenski saloon** ne “Poljski”. IJ* Anton Erchull Gilbert - - Gostilna. - Minn. Izvrstne pijače, smodke, itd. Slovenci pohajajte v trgovine svojih rojakov. Postrežba in blago najboljše. tTi vTb lL £[4 t.Yi .jjL« J4 vVj A Pjp Pj^ Broadway Llvery Gilbert, Minn Phone 97. Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. >ioin{oio3in5oi<>5<>ioii>5ni< HiBiaiffiffiBiBiaHtifiHiffiffi SiSiBiSiSiBiSiSiSiSiBiBiBi John Francel, gostiničar Gilbert - Minn. Phone 26. Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem vam z najboljšo pijačo in smodkami. Svoj k svojemu! kov interes izplača. fe ; Noben v tak družnik nima pra s... ^ | vice druzega tožiti za kako od- škodnino ali terjatev, dokler niso vsi računi izdelani in sklenjeni, in če ni bilo v pogodbi omenjeno kako dolgo ima trajati ta družba, Največ trgovskih družb v A-jima pravico vsak družnik razdru- meriki je inkorporiranih, to je. da žiti tako trgovino, toda mora da¬ je več oseb skupaj združenih z ti tozadevno naznanilo svojemu več ali manj kapitalom, ki dajo sodrugu. Ako pa pogodba govori j svojemu podjetju primerno ime za eno dobo, se ne more trgovina j in se pustijo pri državi vknjižiti | drugače razdražiti, kakor če sta ali inkorporirati. Pomen inkorpo- j oba, ali vsi zadovoljni s tem, ali racije je, da več članov skupaj j pa sodnijskim potom. | pod enim skupnim imenom lahko: Nobeden tak družnik ne sme vodijo trgovino kar bi bil eden; zastavljati družniskega premože- sam lastnik, seveda morajo dati n ja za svoje osebne dolgove, ako svoja poročila trgovskemu oddel da, in tisti ki prejema tako za- ku svoje države, inkorporacija po stavo, ve o tem, si nakopa zle po¬ djetja tudi omejuje odgovornosti sledice, in ostali družniki vsak lastnikov tako, da v velikem po- čas lahko tako blago od njega djetju je inkorporacija priporoč- vzamejo ne glede na to, da je do- Ijiva- tičnik plačal za to. Tako dejstvo O inkorporacijah bodemo po- se smatra protipostavno in je po¬ zneje več spregovorili, danes bo- j dvrženo kazni. Vsak družnik pa demo nekaj omenili O drugi tr- lahko zaveže druzega v imenu govski družbi, ki lahko vodi vsa- družbe, in kar eden naredi po¬ ko trgovino, če tudi ni inkorpori- stavnim potom, odgovorni so vsi (rana, in ta je zadružnost ali (Co-j drugi, ker postava pravi, da je e- partnership). To pomenja, da se | den zastopnik druzega in kot tak lahko dva ali več oseb skupaj i j m a pravice v imenu družbe skle- združi z namenom trgovine, toda | pa ti postavne pogodbe, naročati razlika med (Copartnership) in j ju plačevati za blago in delati vse (1 n Corporation) je velika (Co-| druge v trgovini potrebne reči. partnership) ali osebna družba i-i Gotovo bode zanimalo naše ce¬ lina vsekakor večje odgovornosti, | n j ene čitatelje zvedeti, da pod ta- kakor pa korporacija, ker v oseb- ke družbe in odgovornosti pripa- jm družbi je vsak družnik odgo- dajo vsa naša po dporna družtva, voren za vse druge, kar pa pri in-; ki niso inkorporirana ali sama ali korporacijah ni. lako toraj, ce potom svoje Tednote. Tudi ti sta dva združena v eni trgovanj smatrajo v oče h postave za- i Skupaj, ce trgovina ne vspeva, na družne družbe (Copartnership). rastejo dolgovi, recimo potem, da | Dobro je vedeti, ker lahko pride¬ jo okoliščine, ko si marsikateri i . . , . . , . ! lahko nakopa velike odgovornosti ! g! pa ne, mora tisti krama kaj ta- „evedoč, toda nevednost ( cega premoženja, plačati vse na- v očeh postave ne izda nič toraj (stale dolgove trgovine, iste same- je vredn0) da se Q tem ma ’ lo ve ^ ga sebe m svojega druzmka, ker J ye Vzemimo na primer, da pride j vsak oseben družnik je odgovo- ; cnQ samostojno d V užtvo ki in . rei' za ce ° trgovino. ^ korporirano, v finančne zadrege. če se taka trgovina razdraži, j bo ] n ike in umrle je treba plačati. | tako da eden druzega izkupi, se do kladi bi morali biti veliki, čla- mora poslati vsem kreditorjem : n j se spuntajo in nočejo plačati in dolžnikom pisano ali tiskano 1 prevelikih asesmentov, društvo j poročilo o tem, ako se to ne sto- razpade, v takem slučaju dediči ri, dotični kreditorji lahko še. ved-. j no držijo starega družnika za vse, (kar so dali trgovini, kadar je še j on bil v njej aktiven. Razvidno je toraj, da taki družniki morajo biti precej previdni v svoji trgo vini. Postava sicer nima nobene-. j er j j e bd odgovoren za vse dru ga razpisanega . sistema^ za take i ; n ako dr ugi ne morejo plača družbe, toda največje važnosti je, mor a plačati tisti, ki ima kaj. da se vselej kadar se počenja taka pogodbe med eden iz med teh družabnikov i- ma privatnega premoženja, a dru Rojaki! Lapp Bratje slovenska mesnica GILBERT Minnesota. Sveže in suho meso, perutnina, domače klobase itd. Vse najbolje po najnižjih mogočih cenah. Rojaki! Kupujte pri svojem. BrfwingCompany Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fiiger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. lahko držijo vsacega posamezne¬ ga člana za vso odgovornost, in a- ko se kateri nahaja v taki družbi, da ima kaj premoženj, se mu lah¬ ko vzame in ni mn pomoči, kajti bil je vpisan v taki družbi pri ka- Gilbert, Minn. 10. avg. Cenjeni g. urednik! Hočem Vam nekoliko opisati iz mojega po.tovanja. Naselbina Kiney, komaj, da je trgovinna narede družniki, pogodbe pa morajo biti »s:hK«!kkkKBKhKk:k:hkkKk:hK^s;k:kS p isan- e. in voak družnik se mora K » « ■ podpisati, ako se to stori, se lah- * 111111101 K ko trgovina vodi popolnoma zane OtJIJSul sljivo, ako se to opusti ali površ- no naredi, nastanejo velikokrat ^ slabe posledice in sovraštvo med i najboljšimi prijatelji. Družniki v taki trgovski druž- j bi so po več vrst, na primer: “No | minal“, “Dormant“, in “Limited Partner". “Nominal" družnik je j tak, ki le sposodi svoje ime ka- j kemu podjetju, a v resnici nima bda inkorporirana za mesto je že finančne koristi ali druge zveze z pr ič e lo napredovati nepričakova- njim. Tudi tak družnik, ki se sv c- no _ Vidi se povsod na okolo, da tu predstavlja za. druzmka, je od-, obe ta najboljšo prihodnjost, kajti govoren za vse dolgove take rCl : pričelo je z delom več odprtih in ke ne glede na to ce prejema ka- neodprtih rudnikov, ke koristi od tvrdke ali ne, da se Kiney ; e trgovini sam en le njegovo ime laln z njega ^ e_ ; Slovenec in sicer Math. Pluth, ka do, nakopa si s tem vso odgovor- L e rega se rojakom priporoča naj- nost - , . topljeje. “Dormant Partner" je tak, _ ki ^a Mont Iron so pričeli zidati ima denar vložen v kaki trgovini, j ze j 0 i epo in moderno šolo. Ta šo- katero vodijo drugi in od tega pre ; j a bode stala stoindvajset tisoč jema svoj delež dobička, a javno- j do larjev. sti pa prikriva svojo svežo s tr- c n e 8. trn. je strela užgala hi- govino, tudi tak družnik je odgo-j g 0 Andreja Repejca. Posrečilo se voren za vse dolgove, ako se le! j e ogenj pogasiti. more dognati, da je prejemal kaki dobiček, ali da je bil v zvezi s tr- J. Schmalzl. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. “Limited Partner" obstoji sa¬ mo v nekaterih državah in pome¬ ni, da je dotičnik lahko v kaki za sebni družbi z omejeno odgovor¬ nostjo, to je: ako vloži rečj- mo en tisoč v eno trgovino, je lahko njegova odgovornost ome¬ jena na dva tisoč, in ako trgovina naredi več dolgov, ki jih ne more plačati, tak družnik je odgovoren samo za toliko, kolikor je njegova odgovornost pisana. V nekaterih Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. državah so postave zelo natančne I glede tacih družnikov in vsak tak j družnik mora v javnosti kazati (koliko je njegova odgovornst, da (tako vsi kreditorji vedo komu in ; koliko smejo zaupati, ako na kak način prikriva svojo odgovornost tako, da kreditorji tega ne vedo, vtegne si nakopati popolno odgo¬ vornost kakor drugi družniki. | Pravice takih družnikov so I skupne, vsak ima pravico do do- I bička po odstotkih njegovih vlog ali službe, kakor se zmenijo ka- i dar trgovino vstanove. Dobiček | se pa deli samo tačas, kadar se | sklene račun in se dožene, da je j trgovina možna plačati dobiček po odbitju vseh dolgov. Če eden (družnik umrje, navadno razpade | tako družba, ako ni tozadevnih I zaprek v pogodbi. Vtakem slu- | čaju je navadno administrator i- ! menovan, ki pazi,, da se pokojni- Naznanjam 4 i* Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za odskodni pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na Josipa Mantel Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevkih odškodnin. » Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. Dobili ga bodete na sledeči naslov: JOSIP MANTEL, EL"“ GILBERT. Minn. Phone 30. ELY, Minn. Phone 66. p V'iV* Ui ifi £ m S S ifi S S S m s a s bfi Ui Ui Peoples Brewing v Duluthu, Minn. vari najboljšo pivo in ga raz= pošilja v sodcekih in steklenicah. Pivo se kosa v dobroti z vsa kim drugim. Bllz istrežba najb Slovensko podjetje Gilbert Hardware & Furniture Co. Tel. 30 Nasproti poste Gilbert, Minnesota. Priporočamo rojakom nase dobro in svežo zalogo Železnine, kuhijnske peci, vsakovrstno pohištvo, | najbolse barve, olje itd. Isti, ki ste pri nas kupili ste prepričani, da se dobi pri nas najcenejše in najboljše blago. Vpel ja varno y odo vod. Kukar, Mantel, Spitznagel. nina. da sem se preselil iz Chicage v MILWAUKEE, Wis., kjer sem otvoril svojo pisarno. Izdelujem vse v notarski posel spadajoče, konzularno potrjene listine, kakor: pooblastila, kupne pogodbe, odpisna dovoljenja, iz¬ brisne pobotnice, dolžna pisma, razne izjave, vloge in prošnje na sodišča in druge oblasti, — prev¬ zemam v iztirjanje dolgove, ded- ščine, .odškodninske slučaje, — izvršujem sploh vse civilnoprav¬ ne in zemlje-knjižne, zlasti pa vse vojaške zadeve. Ker sem služboval dalj časa pri ces. in kr. generalnem konzulatu v Chicagi, v stanu sem dana na¬ ročila izvršiti dobro hitro, US¬ PEŠNO in v polno zadovoljstvo cenjenega občinstva. Nasveti in pojasnila brezplač¬ no. IVAN KAKER 22CP4 Grove Street. MII/VVAUKEE, Wis. k f ojai City Drug Store. Največja lekarna Chisholm - - Minn. Phone 3. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Nasa zdravila so vedno zanesljiva. Posetite me! Najmočnejša narodna banka v Mesaba Range je First National Bank HIBBING - MINN. Premoženje cez $1,000.000*00. Posebno se priporočamo za zavarovanje in pošiljanje denarja- Od vlog plačamo po 3°|o obresti. " 1 % First National Bank Biwabik - Minn. Kapital 29 . 000 . 00 . Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬ šiljanje denarja. Dr. Richters če trpite na revmatizma ki vam povzroča vee- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgi jo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter CEu Co. 215 Pearl St. NEW YORK. ersich in Grahek Aurora - m inn. jjjnajo največja zalogo svežega in suhega mesa, domačih klobas, kakor tudi grocerijsko blago po | najnižji ceni. •n K Naše blago je najbolje, kar ga more denar raz= % a kupiti. a a a! $■ a s Poskusite pri nas! vsa jjj Josip Brula - gostilna S GILBERT. S ?.« »*» ■*»» •* v «» n« *»» **'• *** 1 Iz stare domo¬ vine. X «’> «’> vt v> .v >*«_«v. «'«_?'* »v «*> v» »v _«'t VAA« <»* n' *i* o u> *A* f f f f 4 f f f f f I f State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. apital $25.000. Preostanek $3.500. 3D 10 \ e f d* 1 Požar v Kozaršah. Pred nekaj dnevi je začelo go¬ reti ob 6. zvečer v Kozaršah po¬ leg Starega trga pri Ložu. Pogo¬ relo je posestvo, hiša in hlev, po¬ sestnice Terezije Sterle, in 2 skednja posestnika Barage. Ka¬ ko je nastal ogenj, ne vedo. Ško¬ da je velika, ker so pogoreli vsi poljski pridelki. Rešili so le živi¬ no. Ker so pogorišča sredi vasi, je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi po celi vasi. Sterletova i- ma 8180 kron škode, zavarovana pa je le za 2760 K; g. Baraga pa ima 7770 K škode in je zavarovan le za 1200 kron. Umrl je v Idriji. rudar in posestnik Ivan Kokalj, ki je bil več let prvi občinski sve¬ tovalec v idrijskem občinskem odboru. LTmrl je na proletarski bolezni, sušici, star šele -14 let. Pokojnik je bil vnet pristaš in e- den izmed ustanoviteljev socijal- nodemokratične stranke v Idriji, pri kateri je vsled svoje agilnosti užival veliko zaupanje. Bil je predsednik “Unije" avstr. rud. društev, odbornik rudarske za¬ druge, bratovske skladnice itd. Svojim svobodomiselnim nače¬ lom je ostal zvest do zadnjega daha. Bodi mu blag spomin! Nesreča pri kopanju. Dne 25. julija okolu 6. zvečer kopali sta se v Kolpi gdčna Pepi- ca Pišlerjeva in gdčna. Nosano- va, učiteljici v Kuželju. Komaj sta prišli v vodo, ki je bila ravno globoka, spustila se je Pišljerje- va, ki ni znala plavati, malo pre¬ več v vodo. Gdčna Nosanova pa za njo, ki je plavalka. Za nekaj hipov opazila je, da se Pišlarjeva že potaplja. Hotela ji je priskočiti na pomoč, a komaj iz samega strahu rešila sama sebi življenje. Na klicanje na rešitev ni bila no¬ bena pomoč pri rokah in tako je Kolpa ugrabila v svoje žrelo bla¬ go dušo, vrlo naprednjakinjo in dobro učiteljico ter družabnico. S smrtjo gdčne. Pišlarjeve izgu¬ bili so učiteljski krogi vrlo kole- ginjo, vaščani Kuželj izborno u- čiteljico in dobrotnico, ker je bila vsem dobra prijateljica in sveto¬ valka, a vsem, ki so jo poznali, ljuba in predraga družabnica. Utonil je v Poljanšici. 291etni posestnik, po dom. Cest nikov Jože, iz Podgore v Polja¬ nah. Peljal je na vodo konje, ka¬ ko pa je ravnal, da je padel v vo¬ do, se še ne ve. Pokojni, ki je bil dober gospodar, zapušča vdovo ki je stara 69 let, s katero se je poročil pred dvema letoma. pravdništvo. Morda jo bo sodišče odvadilo od njenih manir. Lov na vlomilca. 22. m. m. je neznanec v Grad¬ cu prinesel v neko prodajalno pro dajat staro obleko. Policaju Fran¬ cu Kotzbecku se je zdel sumljiv in ga je zato pozval, naj gre z njim na komisarijat. En čas je neznanec z njim šel, nato pa jo urnih nog popihnil, policist pa za njim. Nekemu človeku, ki je ho¬ tel neznanca ustaviti, je ta pomo¬ lil pod nos revolver. Neznanec je skakal črez zidove in plotove in se končno skril v neko klet. Med tem so prišli še trije policaji in zdaj so vsi neznanca oblegali. Ker je ta pretil z revolverjem, je en policist ustrelil v klet in ne¬ znanca zadel v stegno. Nato so ga obvezali in peljali v bolnišni¬ co, kjer so ga zaslišali. Dognalo se je, da je predkaznovani sodar Rudolf Gassner, znan vlomilec. Zaradi nenravnih činov proti nekemu mladeniču je bil v \ Gradcu obsojen na 5 mesecev je-; če vpokojeni stotnik Karol Pi- : NARODNI stotnik. še živ na breg. Po dveh urah šele so spravili na suho Kolaričevo truplo, drugega vojaka truplo pa I je dvignil , trikratnim potaplja- | njem kadet Ivan Wachoter. Se- | daj je velika vročina. Soča je mr¬ zla voda, zato ni čuda, če prime ; krč človeka, ako skoči v nio °t>- rak. Tat z revolverjem. V filijalko veletržca Antona Orsana v Gorici na Korsu Fr. Jos., je udrl po noči neznan tat. Ponočni stražnik Peter Martela- | n ec je zapazil z vrta, da mora biti nekdo v prodajalni. Približal se je oknu, tu pa je počil strel. Mar- telanec, ki je tudi imel seboj re¬ volver, je tudi ustrelil, nato zopet tat in zopet stražnik. Potem je u- strelil tat še dvakrat. Martelan¬ cu revolver ni več funkcijoniral, zato se je moral skriti. Kmalu je skočil tat skozi okno ter zbežal čez drugi vrt. Škode velike ni na¬ pravil, ker ni mogel odpreti bla- ! gajne. Po prečuti noči. Šele 23 let stari zobotehnik Jo¬ sip Floegel iz Prerove na Morav¬ skem se je v ponedeljek po pre¬ čuti noči v pijanosti ustrelili Zad¬ nji čas je prebival Floegel v Ma¬ riboru, kjer je tudi izvršil samo- umor. Suša se kaže že v občutnem stadij?!. Razni poljski pridelki se sušijo, otave bo silno malo. Priporočati bi bilo, da kmetje sedaj ne bi pro dajali za slepo ceno sena v druge dežele. Štajersko. Koroško. VESTNIK" ZA VAS, VI ZA NJEGA! Posledice zanemarjenega pre¬ lila jen j a pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je to¬ rej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev “Pain Expel- ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬ ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬ herni lekarni v Ameriki za 25 cen tov steklenica. Človeku pa je tre¬ ba biti pozoren, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. Alois Kotnik slovenski stavbenik 110 Lincoln Ave. Eveleth - - Minnesota. Postavlja poslopja in druge stavbe po naj- ntžji ceni. - Delo točno in izvrstno. | Vprašajte pri meni kadar imate kaj dela. Požari. Dne 20. m. m. popoldne je zgo¬ rel v Sentpavlu v Lavantinski do¬ lini velik samostanski mlin. — V okolici Krive vrbe je po¬ gorelo posestvo Jaeger. Vzrok ognja je neznan, škoda presega zavarovalnino. Po celem Koro¬ škem so divjale te dni kratke, a nevarne nevihte. Na več krajih je Strela užgala, vendar pa je hud naliv po 'večini zadušil ogenj. Kljub temu pa je napravila strela veliko škode. V Dolih je ubila nekemu posestniku plemenskega bika, za katerega so mu ponujali kupci pred par dnevi 1000 kron. Posebno trpeli so kraji okoli mil- stetskega jezera. Tam je padala med nevihto tudi debela gosta to¬ ča, ki je uničila skoro vse sadje in pobila vse poljske in vrtne nasa¬ de. Novorojenček na cesti. Dne 21. m. m. je našel na dr¬ žavni cesti blizo Krive vrbe neki potujoči pomočnik zavoj, v ka¬ terem je bilo povito novorojeno dete. Bila je deklica. Otroku se je poznalo, da je bil zadušen. Po¬ močnik je oddal zavoj z otrokom na občinskem uradu. O storilki zločina še nimajo nobenega sle¬ du. Priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega in manufakturnega blaga. Cene poštene. Postrežba točna. Sartori Bratje ELY - - Minn. SARTORI in TRAMONTINI CHISHOLM - - Minn. C. Jesmore & Son, najvecja KONJUŠNICA EVELETH, - 415 Grant Avenue. MINN. Phone 23-1. Kakor tudi. Pogrebniski zavod PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročite nam Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. Ge se nahajate v Duluthu? obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. e s * e na Hibbingu stopite v Millerjevo restayracijo, ki se nahaja v Hibbing hotelu. P e ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici= Zlorabljena gostoljubnost. V nedeljo zjutraj dne 30. m. m. je najel neki uradnik iz Gradca izvoščka, da se popelje z njim v Goesting. Pri tem je . pa dovolil svojemu vozniku, da naj, ko bo z vozom čakal na povratek, le je in pije, kar in kolikor mu diši,. Voznik se pa je —ne bodi len — tako zelo poslužil te pravice, da je že do II. ure predpoldne izpil 22 četrtink vina, vsled česar je bil neznansko nadelan. To je na po¬ vratku dokazal s tem, da je padel med vožnjo s kozla v voz svojega gosta, ki je nesrečnega pijančka moral oddati dobrim ljudem, da spravijo hlapca in konja in voz lastniku v roke. Nato je za novo skušnjo bogatejši uradnik šel peš do mesta in se rotil, da ne bode nikoli več tako kavalirsko rado¬ daren. Ženska surovina. V Sopotah biva posestnica A- na Lipovšek, ki je malo preveč korajžna. Imela je hlapca Mar¬ tina Plevnika, ki je nekoliko bo¬ lehal, vsled česar ni mogel neko¬ liko dni spravljati sena. Gospodi¬ nja je bila zato tako huda, da je hlapca s krepelom grdo obdelala. česar pa on ni hotel trpeti. Plev¬ nik je odpovedal službo in ko je hotel dne 19. t. m. oditi k stari- šem, ga je Lipovšča še enkrat na- lomastila, pa tako izdatno, da se je začelo za njo zanimati državno Požar. V Labudu je pogorelo pose¬ stvo mizarja in godca Avguština Tratnika. Pogorelo je popolnoma vse. Rešili so si samo golo življe¬ nje. Škoda znaša 5000 K, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino. Primorsko. Poskus samomora italijanskega prodajalca sladoleda v Gorici. Sladoledar, 35letni Alojzij Ba- din, italijanski podanik, je vzel britev ter se porezal po vratu, ho tec napraviti konec svojemu živ¬ ljenju. Prepeljali so ga v bolniš¬ nico, kjer je hotel skočiti skozi pkno, pa se mu tudi to ni posre¬ čilo. Dva vojaka sta utonila v Soči pri Zdravščini. V nedeljo popoldne dne 30. m. m - se je kopal v Soči četovodja pri lovcih v Grjdišču Kolarič. Kmalu ga je prijel močan tok re¬ ke,. ga potegnil s seboj in Kolarič je izginil pod vodo. Hoteli so mu pomagati, ali vsaka pomoč j-e bi¬ la zaman. Dva vojaka sta šla i- skat truplo. Eden izmed teh, Wandler po imenu, je onemogel in utonil, drugi se je komaj rešil ■1EJEIE Anton Zalar Martin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Priporoča novo otvorjeno trgovino Phone 147. grocerijskega blaga, kakor tudi m e s n i e o s svežim in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Peter Bezeka EIy, Minn. Naznanja rojakom, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikelj, ravno tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. Rudarji dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Cene nizke, blago dobro. MMOOOOOOOOOM Jakob Verant GOSTILNIČAR EVELETH, Minn. 310 Grant ave. NAJBOLJŠE PIJAČE IN SMODKE VSAKE VRSTE. V MOJEM POSLOPJU SE NA¬ HAJA TUDI Slovenska brivnica. PRIDITE IN POSETI- TE NAS! MMMMKMMMMMMKM George Brince EVELETH, Minn. 317 Grant ave. GROCERIJA IN mesnica ROJAKI! PRIJAVITE SE V MOJI PRODAJALNI . KJER BOSTE NAJBOLJE POSTRE¬ ŽENI PO ZMERNIH CENAH. Vozimfna dom vsa naro¬ čila točno in zanesljivo. Frank Veranth GOSTILNIČAR CHISHOLM. MINN. VSI LIKERJI, SMODKE, DO¬ MAČE ŽGANJE, VI¬ NO ITD. VSE NAJBOLJŠE VRSTE! Anton Skoda slovenska gostilna McKINLEY — MINN. VSE BLAGO NAJBOLJŠE VRSTE, KAR MORE DENAR KUPITI. Naročite vino pri meni, prodajam ga po najnižji ceni. 313 American Exchange E^EEEEBank^^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3°| 0 obresti od vlog. S;- DoTnnlnrnfli! I š Raznoterosti. Svetovni mesni trust. Trust veletržcev z mesom v Chicagi dela na to, da monopoli¬ zira trgovino mesa celega sveta in se pripravlja, da ustanovi sve¬ tovni mesni trust. V La Plata je v ta namen že nakupil trust pri Montevideu posestvo, ki je stalo 1 milijon K, kjer napravijo tvor- nico za sušenje mesa. Uruguay- ska vlada e sama ustanovila klav¬ nico, v kateri bi izdelovali meso v konservah in zmrznjeno meso. Del ustanovne glavnice se je re- serviral zasebnikom. Takoj je vso rezervirano vsoto založil čikaški trust. Iz Nove Zelandije uvažajo veliko mesa na Angleško. Trust je že vse pripravil, da dobi v roko tudi mesno trgovino v Avstraliji. znana palača papežev v Avigno¬ nu, zgodovinska stavba, oddala najem nekemu gledališkemu po¬ djetju. Umetniški krogi protesti¬ rajo proti preuredbi krasne stav¬ be. Pri pogrebu umrla vsled solnča- rice. Vročina in njene posledice. Iz Berolina poročajo, da je ena najhujših posledic vročine po¬ manjkanje mleka. Ob Renu so na šli veliko množino vsled žeje one¬ moglih in tudi mrtvih srn. Tudi cene ledu so se zelo dvignile. Mnogo trgovin, katerim je pošel led in ki nimajo prilike, da bi se preskrbele z umetnim ledom, je moralo svoje trgovine zapreti. Samo v okrožju okrog Duessel- dorfa se je pripetilo pri kopanju 14 smrtnih slučajev, bodisi vsled kapi ali ker so kopalci utonili. Po¬ sebno hudo po vročini prizadeto je Westfalsko in Hanoveransko. Polja in gozdovi so se užgali. Na Brunšviškem se je pri Gifhornu vnela šota in gori kakih 1000 ora¬ lov šote na Westfalskem in okrog Hamburga. V Lipoldu je eksplo¬ dirala smodnišnica. Več ljudi je bilo ranjenih. V Frankbrodu ob M. je umrlo vsled vročine 23 o- seb. V Bruselju so cene živilom visoko poskočile. Nevihte. Grozni vročini slede hude ne¬ vihte. Tudi po naših krajih smo že to občutili, vendar se pri nas ne dogaja toliko nesreč niti vsled vročine, niti vsled neviht kot v drugih krajih. Včeraj je divjala strašna nevihta v celi Siciliji. Stre la je ubila mnogo oseb. Pokrajina Vicini je pod vodo. Šest oseb je ro popolnoma uničena vsa polja. Kar ni ožgalo pereče solnce, je polomila nevihta in potolkla toča. Pri Waltanu v bližini Londona so postavili velikanski šator, v ka terem je obedovalo 500 otrok iz¬ letnikov. Naenkrat je utrgal silen vihar priveze in težka plahta je padla čez otroke. Nastala je ve¬ lika panika, kajti otroci niso mo¬ gli se ganiti. Izrezati so m,orali več.velikih lukenj, skozi katere so rešili otroke. Ženske in otroci so pustili prestrašeni na mestu nez¬ gode klobuke, plašče in podobne stvari, katerih je nabrala policija cel voz. Pet otrok pogrešajo. Ti so bržkotne prestrašeni zbežali in se izgubili v okolici. Dinamitna eksplozija. Kakor poročajo iz Džibutija, se je pripetila v Dire Danah v A- besiniji predvčerajšnjem grozna dinamitna eksplozija. Carinski ti¬ rad in 50 hiš Evropejcev je zlete¬ lo v zrak. Ubitih je 30 Abesincev in 6 Armencev. Velik del mesta Iz Priena ob chiemskem jeze¬ ru: Neko damo, ki je došla iz Valparaisa, je zadela v žel. vlaku solnčarica, vsled česar je umrla. Pri pogrebu pa je njena prijatelji ca g. Bischof iz Monakovega u- mrla ob grobu — vsled solnčari- ce. Mesu padle cene! Prva dunajska veleklavnica del niške družbe naznanja po dunaj¬ skem časopisju, da zniža na svo¬ jih stojnicah ceno govejega me¬ sa za 10 vinarjev pri kilogramu, ker je padla na zadnjih sejmih tudi cena živini. Istotako je tudi znižala cene argentinskega mesa ki so na Dunaj sledeče: mastno sprednje meso s priklado 1 K 10 vin.; pusto sprednje meso s pri¬ klado 1 K 20 vin.; zadnje meso s priklado 1 K 50 vin.; bržola s pri¬ klado 1 K 40. Zapuščeno mesto. V Northbrook Society-ski dru¬ žbi je predaval pretečeno sredo kapitan Charles_ Rolieston o veli¬ kem južnoindijskem mestu Viji- anagar, katero si je na svojih po¬ tovanjih po širnih Dekhatiskih planjavah ogledal. Kapetan v svojem zanimivem predavanju o- menja, da je mesto brez vsakega človeškega bitja, da skačejo skozi vrata in okna mestnih palač mno¬ goštevilne opice. To mesto je bi¬ la nekdaj stolica indijskega cesar¬ stva, ki je obsegalo približno dve tretjini sedanjega angleško-indij- skega posestva. Nekdaj je bilo to mesto sveto mesto, zabavišče in središče hindostanskih učenjakov in toliko zakladov je bilo v njego- govem ozidju nakopičenih, da se sprva ne bi niti verjelo poročilom domačinov, ko ne bi mesto obi¬ skali mnogoštevilni evropski raz¬ iskovalci. Med temi je bil tudi ne¬ ki italijanski učenjak z imenom Barthanna, ki je okrog leta 1503 opisal to mesto, kot jako vablji¬ vo. Mesto je imelo krasno lego s slikovito okolico; podnebje milo, dežela polna bogatih zakladov z obširno trgovino — pravi zemski * Novo mesto tik novih tovarn Minneso* ta Steel Company, ki bodejo stale nad $ 25 , 000 . 000.00 je: že-utonilo. Po celi ^Siciliji-so-ske- T aj ; Soc. življenje je bilo na višku kulture, ker so obstajale po poro čilih šole. Ženstvo je bilo jako izobraženo, zavzemalo je celo u- čiteljska in profesorska mesta. Ko pa so pridrli v deželo s svo¬ jimi krivimi sabljami Mohame- danci, je bilo mesto in njegova okolica popolnoma opustošena. Kri je tekla po mestnih templjih in svetiščih in jih onečastila. Do¬ mačini so bili trdno uverjeni, da visi nad mestom božje proklet- stvoin trumoma so zapuščali nji¬ hove domove. Učitelj umoril duhovnika. je porušen. 50kratni požigalec. V Altoni in bližnji okolici je z zadnjem času jako mnogokrat go relo. Jasno je bilo, da je ogenj ne¬ kdo zlobno podtikal. Sedaj pa so zaprli kot požigalca nekega hlap¬ ca Schubrtha. Ta je pripoznal, da je najmanj 50krat ogenj podtak¬ nil. Schubert je bolan na živcih, in je bil radi slaboumnosti že dalj časa v nekem zasebnem zavodu za slaboumne. Hvaležen delavec. Delavec Solovcov je napadel v Petrogradu hčerko prometnega ministra Ruhlova in jo z nožem težko ranil. Solovcov je stal že enkrat pred sodnijo zaradi posku- šenega umora. Oni večer, ko je poiskusil umoriti Ruhlovo hčerko je bil popolnoma pijan. Rodbina Ruhlov ga je bila svoj čas izdat¬ no podpirala. Zakaj je izvršil a- tentat, do sedaj še ni znano, sumi¬ jo pa, da iz maščevanja, ker mu je rodbina Ruhlov odtegnila za¬ radi njegovega pijančevanja pod- ooro. Palača papežev kot gledališče. Iz Pariza poročajo: V umetni¬ ških krogih je povzročil mnogo ogorčenja sklep mestne uprave v Avignonu, po katerem naj bi se V Parizu je ustrelil na cesti z revolverjem duhovnika Garniera, ravnatelja dveh zasebnih šol, iz službe odpuščeni učitelj Levos- que. Morilca so zaprli. Levosque je bil odpuščen iz službe zaradi prestopka nravnosti pri šolskih o- trocih. Zaradi tega se je hote! maščevati nad ravnateljem šole in ga ustrelil. Samoumor 701etne starke. V Slobodni Vlasti, nedaleč od Levanjske Varoši, se je pred dne¬ vi obesila 7'Oletna starka Liza Bu- ljevič. Ko je šel mimo koče kolar Josip Obratih jo je opazil skozi okno. Pohitel je v hišo, prerezal je vrv, a pomoč je bila že prepo¬ zna. Starka je baje izvršila samo¬ umor, ker so se od nje ločili si¬ novi ; zadnje čase je bolehala, bi¬ la je brez postrežbe in se ji je tu¬ di omračil um. Nesreča v gorah. Poročnik bavarskega telesnega pehotnega polka v Monakovem, grof Hugo Fugger in baron Kroess sta napravila izlet črez Totensessel na malo “Hallspitze" na Tirolskem. Pri tem je grof Fugger telebnil v globočino in ci¬ sta! mrtev. 1013 delavcev na stavki. L I.udvigshafena poročajo, da badenski tovarni anilina in sode začelo stavkati 1013 delav¬ cev. je Morilec se sam javil oblastem. V Berolinu se je policiji sam predstavil delavec Berger, češ, da je umoril nekega posestnika. Ni še znano, ako je njegova izpo¬ ved resnična. .$r GARY, MINN. $i> To mesto je bilo postavljeno še le pred dobrim mesecem, in je v resnici najbližje in ima najl epšo lego in krasno bodočnost. Glavna ulica, Gary Street, se počenja prav tam, kjer bode iz¬ hod vseh delavcev, ki bodejo vposleni v velikih tovarnah, in druga glavna ulica Commonvvealt Avenue se križa s to nekaj blokov od tovarn. Po tej ulici bodejo vozile električne kare iz sedanjega me¬ sta Duluth. V tem mestu je že zgrajeno poslopje, ki bode služilo za banko, tudi hotel in druga stanovanja za delavce se že grade, tako, da bo¬ de mesto kmalu dobilo lepo in napredno lice. ✓ N* 1 ' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ € , Lote na prodaj. Vrednost naših lot bode najhitreje rastla, ker mesto Gary bo¬ de prava centrala velikih tovarn. 71 tod vl j|i i" Pridite in si oglejte predno kupite. Mi lastujemo še veliko druz ega zemljišča v bližini, katerega držimo v rezervi za bodoče tovarne in trgovska podjetja. Mi smo prepričani, da ne boste kupili nikjer drugje, kakor pri nas, kadar boste enkrat videli in spoznali lego in bodočnost naše¬ ga mesta. Tovarne bodejo vposlevale na tisoče delavcev, zemljišča bode¬ jo draga, zatoraj Vam svetujemo kupite sedaj, dokler je še cena dosežna. Vse kar mi hočemo je, da pridete in si ogledate, oglasite se v našem uradu in vi Vas drage volje odpeljemo na mesto brez plačno. . rov. M 0, ' . Četni® Kee je p^ rat Za podrobnosti se obrnite na A. C. VOLK & CO 307-310 Palladio Bidg. Duluth, Minn. rudniška nesi Nevada, lali v novo h je se: tno ranjeni. N meti in deset' Uprt. Ranjeni i skozi plamen« etje. Med mrtv i Hrvat pc Im Slovenska tiskovna družba “Narodni Vestnik" National Herad DULUTH, - - MINN, to. »'ei izjav * * * Izdaja tednik izjavil, ,j landidira; pega j j,, FitjeRj »stih t atlf ‘i(iat(,' ^priobr »ST *, “NARODNI VESTNIK 11 ' Oz tv. Rt, i U s za »o, Viiir' Si /, Naročnina za celo leto - $2.00 za pol leta - $1.00 Za Evropo za celo leto - $3.00 Iv p. \> * * ^ Izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravila, vabila, vizitke, pismen papir, zalepke in sploh vsa v to stroko spadajoča K JA, B9 dela. Vse po zmernih cenah, okusno delo in točna postrežba. Priporočamo se cenjenim društvam in posa¬ meznikom za naročbo potrebščin, uverjeni naj bodo da izvršimo delo pravilno in zadovoljivo-