Štajerski
Ptuj
V Rogoznici smrdi... Stran 5
Dornava	Velika Nedelja	Tednikov pranger Kolesarstvo
Najprej grajski park Plaketa rešitelju Monike Sramota Dornavske ceste Božič odličen v Nemčiji Stran 8	Stran 9	Stran 14	Stran 24
Ptuj, četrtek, 15. aprila 2004
letnik LVII . št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-


Vpisi v vojaško evidenco
V primeru ogroženosti nabor
čeprav smo v Sloveniji že leta 2003 opustili obvezno služenje vojaškega roka v miru, Upravni organi, ki so pristojni za obrambne zadeve, v skladu z Zakonom o vojaški dolžnosti še vedno izvajajo vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco.
Kot je povedal vodja Uprave za obrambo Maribor, podsekretar Stanko Meglic, opravljajo vpise v vojaško evidenco predvsem zato, ker morajo še vedno voditi evidenco vseh vojaških obveznikov. Te evidence bi v skladu z Zakonom o vojaški dolžnosti uporabili le ob morebitni ogroženosti Slovenije, saj bi v tem primeru ponovno pričeli izvajati tudi naborne obveznosti in služenje vojaškega roka.
Na območju Upravne enote Maribor bodo v vojaško evidenco vpisovali v mesecu aprilu. In sicer v vojašnici Maribor od 19. do 23. aprila, v vojašnici Ptuj od 19. do 21. aprila
ter v vojašnici Slovenska Bistrica od 19. do 20. aprila. Vpisovali bodo vojaške obveznike, ki v letošnjem letu dopolnijo starost 18 let, vodje izpostav za obrambo in člani skupine, ki v Slovenski vojski skrbi za kadre, pa jih bodo seznanjali tudi z možnostmi prostovoljnega služenja vojaškega roka, zaposlitve v stalni sestavi Slovenske vojske ter z možnostmi prostovoljnega pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi. V vseh omenjenih vojašnicah pa bodo v času vpisa v vojaške evidence pripravili tudi prikaz opreme in oborožitve Slovenske vojske.
-om
Spet bo minus. Do - 270.000 SIT.
•	klimatska naprava • štiri vrata
•	daljinsko zaklepanje z alarmom . do 270.000 SIT prihranka*
•N«^pJbm»tiď|.z.P.l.Qi.li,llmillTlJ-mi,iaoXM.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
ŠtevUo vozil in modelov je omqeno.
Čeprav nam vreme ni naklonjeno, je te dni okoli hiše in na vrtovih še veliko dela.
Računalniki po odličnih cenah /J
Drenovec . Novi mejni prehod pred odprtjem
Manjka le še 1,5 km asfalta
V času, ko nas do vstopa Slovenije v Evropsko unijo loči le še nekaj dni, prihaja razveseljiva vest iz stev zagotovila tudi država. Drenovca na območju občine Zavrč, kjer je tik pred odprtjem novi maloobmejni prehod.	-om
1,5 km dolge regionalne makadamske ceste, ki vodi od Zavrča do mejnega prehoda. Na občini Zavrč si sicer na vso moč prizadevajo, da bi se to zgodilo čimprej, a obenem opozarjajo, da gre za cesto državnega pomena, zato pričakujejo, da bo del sred-
Foto: M. Ozmec
Mejni prehod v Drenovcu je te dni že urejen in pripravljen.
Kot je povedala Otilija Medved, komandirka Postaje mejne policije Zavrč, so v servisu vlade RS že pred dnevi dokončali z gradnjo mejnega prehoda v Dreno-vcu, ki bo služil za maloobmejni promet s sosednjo Hrvaško. Uredili so tudi okolico in vse potrebne napise, tako da čakajo le še na odločitev vladnih organov.
Žal pa še vedno ni jasno, kdaj bo asfaltiran zadnji odsek okoli
Branko Durić
Đuro:
LAZES, KRADEŠ,
GORIŠNICA, 23.4.2003 ob 21.00 uri
flniJRv	Predprodaja PTUJ: Menjalnica Luna,
/"^í^rj^jPXr^ vstopnic: MOŠKANJCI: Bencinski servis Žiher
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAIA 2004
Slovenske železnice
ffi,RADIOPmi
i na sirani e.
^ J CDePLSI
^^^^ Vseslovenski portal
malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenijel ObiSčite w¥iw.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK
RADIOPTUJ
OHrtùte
32k Î^Tune In!
^PodmlajU nai na inisxndixl
www.radío-ptuj.si

za novo
mm W


www.ziher.com
ŽIHER, podjetje la pfevo;'"i:štvc. trgo^no in storitve d.o.o. AKciio velja od 1 S. 3. do 30 i. 200á
Doma in po svetu
Inšpektorat za notranje zadeve
Ljubljana - Na ministrstvu za notranje zadeve je začel delovati inšpektorat za notranje zadeve, v okviru tega pa inšpekcija za zasebno varovanje in detektivsko dejavnost, katere naloga je predvsem izvajanje nadzora nad zakonitostjo dela detektivov in podjetij za zasebno varovanje. To področje se v Sloveniji naglo razvija, veča pa se tudi število zaposlenih v tej dejavnosti. Tovrstna podjetja in posamezniki prevzemajo nekatere varnostne naloge, ki so bile v preteklosti izključno v domeni policije, kot na primer varovanje oseb in stvari, zbiranje informacij in prevoz denarja, prav zaradi česar seje pokazala tudi potreba po nadzoru nad njihovim delom.
Nov zunanjetrgovinski režim
Ljubljana - Slovenija bo po vstopu v Evropsko unijo v celoti prevzela zunanjetrgovinski režim unije, prenehali pa bodo veljati vsi prostotrgovinski sporazumi. Zato je pričakovati precejšnje spremembe tudi v menjavi kmetijskih in živilskih proizvodov s tujino, in sicer nižji uvoz kmetijskih proizvodov in višji uvoz živilskih proizvodov ter znižanje izvoza v obeh skupinah. Najpomembnejše spremembe pa je pričakovati pri izvozu v države nekdanje Jugoslavije, kamor je Slovenija v letu 2003 prodala 58 odstotkov celotnega izvoza omenjenih izdelkov.
Večji izvoz
Ljubljana - Slovenija je po začasnih podatkih Statističnega urada RS februarja izvozila za 964,9 milijona evrov blaga, kar je za 12,4 odstotka več kot januarja in 6,6 odstotka več kot februarja lani. Vrednost uvoza blaga je znašala 1,03 milijarde evrov, kar je za 17,1 odstotka več kot januarja in 0,6 odstotka več kot enak mesec leto prej. K slednjemu prispeva predvsem dejstvo, da je bila vrednost uvoza lani februarja visoka zaradi uvoza civilnega letala.
Tri zakonska besedila
Ljubljana - Parlamentarni odbor za notranjo politiko je za obravnavo na izrednem aprilskem zasedanju, ki se bo začelo 19. aprila, pripravil tri zakonska besedila, in sicer zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja ter spremembe zakonov o brezplačni pravni pomoči in o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Državni zbor bo o vseh odločal po nujnem postopku. Notranjepolitični odbor bo sejo nadaljeval v četrtek, ko bodo člani odbora predvidoma "zaslišali' kandidatko za pravosodno ministrico Zdenko Cerar, ki naj bi od dosedanjega ministra Ivana Bizjaka prevzela vodenje pravosodnega resorja. Odbor naj bi danes v okviru skrajšanega postopka obravnaval tudi novelo zakona o policiji ter po nujnem postopku zakon o finančnih zavarovanjih.
Zmanjšali brezposelnost
Maribor - V zadnjih letih je prišlo na območju mestne občine Maribor do relativno velikih, čeprav še ne zadostnih premikov na področju zaposlovanja, saj seje stopnja brezposelnosti zmanjšala iz 22-odstotne na 17-odstotno, je v torek po delovnem pogovoru z mariborskim županom Borisom Sovičem dejal predsednik vlade Anton Rop. Na pogovoru, na katerem je Sovič predsednika vlade seznanil z nekaterimi tekočimi in predvidenimi investicijami v mestu, katerih skupna vrednost dosega 40 milijard tolarjev, sta sodelovali tudi ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač in ministrica za kulturo Andreja Rihter.
Ugrabitve se nadaljujejo
Bagdad - Val ugrabitev v Iraku, s katerimi želijo uporniki okupacijske sile prisiliti k umiku, se nadaljuje. Uporniki kot talce zadržujejo okoli 40 tujcev iz 12 držav, je povedal tiskovni predstavnik koalicijskih sil v Iraku Dan Senor. V preiskavah o ugrabitvah sodeluje tudi ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI). Uporniki so sicer v torek izpustili nekaj tujih državljanov, katerih države v Irak niso napotile svojih vojakov, na novo pa naj bi ugrabili štiri Italijane in francoskega novinarja. Več držav je pozvalo svoje državljane, naj zapustijo Irak. K izpustitvi vseh talcev v Iraku pa je pozval generalni sekretar ZN Kofi Annan. Ugrabitve "civilistov, od katerih so nekateri prišli pomagat Iračanom", je Annan označil za obžalovanja vredne in nesprejemljive.
Še trije osumljenci v priporu
Madrid/Pariz - Španska policija je aretirala še tri osumljene za teroristični napad v Madridu, tako da je zdaj v priporu 24 oseb. V pristaniškem mestu Malaga so v ponedeljek aretirali najmanj dva Maročana in osebo iz severne Afrike. 24-letni Sanel Sjekirica iz Mostarja, ki je osumljen sodelovanja v terorističnem napadu v Madridu, pa naj bi se do petka predal španskim oblastem. Pri islamskih skrajnežih, ki so jih prejšnji teden prijeli v Parizu, je po navedbah francoskega tiska nekaj časa živel moški, ki ga španska policija išče zaradi terorističnih napadov v Madridu 11. marca. Novoodkrita teroristična celica v Parizu domnevno pomeni povezavo med napadi v Madridu, v katerih je umrlo 191 ljudi, in v maroški Casablanci maja lani, ki so terjali 45 življenj. ISTAJ
Evropska unija in mi
So Evropejci res samotarji?
Hlastanje za dobičkom in boj za preživetja postajata sodobna načina življenja nove Evrope. Posledično se v zadnjih desetletjih zato bistveno spreminja tudi evropska družba, katere značilnost je postal individualizem. Podatke o zaznanih spremembah sproti spremlja bruseljski Evrostat, ki je pred časom postregel z zanimivimi, a tudi nekoliko zaskrbljujočimi podatki, za obdelavo teh pa delno uporabil še podatke iz držav pristopnic.
Po podatkih Evrostata je v Evropski uniji trenutno zaposlenih 73 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk. Stopnja letne brezposelnosti je 7,3-odstotna, najvišja med mladimi. Najnižjo so zabeležili v Luksemburgu in na Nizozemskem, 2,6-odstotno. Največ brezposelnih pa naj bi bilo po podatkih istega vira v Španiji, kjer je brez dela med 15. in 64. letom 11,1-odstotka prebivalcev, od tega 16,3-odstotka žensk.
Presenetljivi, ali tu ne, so podatki o družinah. Evropska statistika zadnjih let namreč kaže, da vse več Evropejcev živi v enočlanskih gospodinjstvih. Število teh narašča, v vseh 25 državah so jih zabeležili 181,2 milijona, medtem ko se velikost gospodinjstev manjša, saj naj bi v povprečni družini živela 2,48 člana. V letu 2001 je bilo v EU sklenjenih 5 zakonskih zvez na tisoč prebivalcev, najpogosteje na Danskem, ali 6,6 zvez na tisoč prebivalcev, najmanj na Švedskem, kjer se je za skok v zakonski jarem odločil vsak četrti državljan.
In Slovenci? Na tisoč prebivalcev se jih za poroko odloči 3,5. Podatki o razvezah pa kažejo, da se jih največ razveže v Belgiji in najmanj v Grčiji, manj kot v Evropi se razveže Slovencev.
Lani so se v večini držav Evropske unije soočali z upadanjem rojstev in negativnim naravnim prirastkom. Kljub temu je število prebivalcev zaradi priseljevanja naraščalo, zlasti v Nemčijo, Španijo, Italijo in Veliko Britanijo. Z največjim število rojstev v letu 2003 pa se lahko pohvalijo Irci. Zanimivo je še, da se, po podatkih o rojstvih v državah EU, rodi več dečkov kot deklic, medtem ko razmerje med ženskami in moškimi kaže, da na starem kontinentu živi več žensk kot moških, in sicer 105 žensk na 100 moških. Največ, 51,8 odstotka žensk v primerjavi s številom moških živi na Portugalskem. Na skrajnem zahodu združene Evrope narašča število študentov, medtem ko se za študij odloča največ Grkov.
Sodobnemu stresnemu načinu
življenja je pripisati tudi bolezni sodobnega časa. Eurostat, ki so ga uporabili tudi v novem slovenskem priročniku Moja Evropa, ugotavlja, da Evropejci najpogosteje umirajo zaradi infarkta in drugih bolezni srca in ožilja, kar 45,3 odstotka moških in 38 odstotkov žensk. Pogostejše bolezni, ki napadajo Evropejce, so še bolezni dihal, rak in kapi. K boleznim našega časa svoje prispeva še nezdrav način življenja. 33,9 odstotka Evropejcev kadi, največ cigaret v povprečju pokadijo Grki, kar 2837
cigaret na leto. V uživanju alkohola prednjačijo Britanci, kjer jih kar 43 odstotkov redno uživa alkohol. Zanimiva ugotovitev prihaja iz sosednje Avstrije, kjer bojda precej skrbijo za svoje zdravje in telo. Kar 86,7 odstotka jih je namreč redno na dieti.
O značilnosti sodobne evropske družbe bodo v prihodnje zagotovo lahko več povedali poklicani, torej sociologi, a številke so številke in včasih povedo tudi več, kot je pričakovati.
Anemari Kekec
Evropa tudi v 3. tisočletju beleži relativno visok odstotek tistih, ki se, tako ali drugače, izrekajo za verujoče. Po podatkih Ev-rostata je 58 odstotkov Evropejcev rimskokatoliške veroizpovedi, 11 odstotkov jih je protestantske, 5,5 odstotka je anglikancev, 3,5 odstotka pa jih je evangeličanov. V grško ortodoksno cerkev se jih prišteva 2,4 odstotka, 0,9 odstotka jih je muslimanske vere, 0,5 odstotka jih je pripadnikov ruske ortodoksne cerkve, 0,4 odstotka je židov. Isti vir navaja še, da seje 1,5 odstotka Evropejcev izreklo za ateiste oziroma ljudi brez verskih čustev, preostali naj bi bili pripadniki v Evropi manj razširjenih veroizpovedi ali na vprašanje o veroizpovedi niso želeli odgovoriti.
Ptuj • Odprta vrata do dobrot
Z dobrotami v svet
Jutri bodo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju odprli že 15. jubilejno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo na ogled do ponedeljka, 19. aprila. Svečano odprtje bo ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana.
Foto. Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora Dobrote slovenskih kmetij: "Letos so slovenske kmetije prijavile v ocenjevanje rekodrno število izdelkov, skupaj 1063."
pa bodo ob vstopu v Evropo še posebej ogrožene, zato bodo dopolnilne dejavnosti v bodoče predstavljale še pomembnejši vir dohodka mnogih slovenskih kmetij. Dodatna ponudba pa je tisto, kar vse pogosteje iščejo ljudje, ki sicer živijo v mestih.
Dobrote slovenskih kmetij ne bodo vabile samo na razstavo, temveč bodo mamile tudi s prodajnih stojnic, letos naj bi jih bilo rekordno, okrog 45. Postavili jih bodo pod arkade minoritskega samostana in pred njim. Na razstavišče slovenskih kmečkih dobrot bo vabilo tudi bogato kulturno dogajanje, podrobnejša predstavitev ene od pokrajin, letos je to Dolenjska z Belo krajino in Posavjem. Zadnji
dan razstave pa bodo pripravili tudi več strokovnih posvetov. Govorili bodo o kmetijski strukturni politiki in razvoju podeželja po vstopu v EU, trženju proizvodov in storitev slovenskega podeželja v turizmu in vlogi turističnih društev, o mejnikih in smereh razvoja projekta Dobrote slovenskih kmetij ter o prometu s predpakiranimi konvencionalnimi in ekološkimi živili in označevanju le-teh. V času razstave bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat - vinogradniški dnevi Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku. V času razstave bodo vsak dan potekale tudi vodene degustacije vin vinorodnega okoliša "Osrednje Slovenske gorice". Zadnji dan razstave bodo med 12. in 14. uro pripravili tudi demonstracijo strojev za oskrbo vinograda.
Z udeleženci iz tujine, Francije in Avstrije, se dobrote slovenskih kmetij počasi približujejo konceptu razstave z evropskim pridihom.
Čas pa bi tudi že bil, da bi razstava globlje zaznamovala Ptuj in Ptujčane, tako v gostinskem kot turističnem in trženjskem pogledu.
MG
750 slovenskih kmetij je v ocenjevanje prijavilo 1040 kmečkih dobrot, kar je največ doslej, skupaj z avstrijsko Koroško 1063, 31 kmetij pa se poteguje tudi za priznanje za embalažo. Dosedanje ocenjevanje je pokazalo, da je kvaliteta izdelkov iz leta v leto večja. Letos ocenjujejo že trinajst vrst izdelkov, z embalažo jih je štirinajst, novi so kompoti in konzervirana zelenjava.
Razstava Dobrote slovenskih kmetij je projekt celotne Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Organizirajo jo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj.
Mesto stoterih dobrot se je na
letošnjo razstavo dobro pripravilo, to potrjujejo tudi številni odzivi od drugod oziroma napovedani obiski iz cele Slovenije. Letos pričakujejo okrog 20 tisoč obiskovalcev. Na razstavi si bodo lahko ogledali vse izdelke, ki so na letošnjem ocenjevanju prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja ter kipce kakovosti, ki jih bodo prejeli vsi izdelki, ki so trikrat zapored osvojili zlato priznanje. Podelili naj bi jih blizu 50. Kakovostni izdelki slovenskih kmetij naj bi bili ena od primerjalnih prednosti naših kmetij ob vstopu v Evropo. Z dopolnilnimi dejavnostmi naj bi kmetije reševale svoj obstoj, saj klasično kmetovanje več ne omogoča preživetja malih kmetij. Te
Foto: Črtomir Goznik
Vse pomembnejši element pri prodaji dobrot slovenskih kmetij je tudi emebalaža. Iz leta v leto je kvalitetnejša tudi embalaža za žgane pijače. Letos so ocenili že 148 vzorcev žganih pijač.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 250 tolarjev Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ministrica A. Rihter • O gledališču in vojašnici
Ta teden
Kultura ima raje vojašnico kot gledališče
Razlog za takšno prioritetno lestvico je seveda v denarju; medtem ko se ptujsko gledališče že dobesedno podira pred očmi vseh in bi njegova obnova zahtevala lep kupček cekinov, so zgradbe ptujske vojašnice v "odlični formi" in jih je možno takoj uporabiti za različne kulturne vsebine.
"Seveda sem seznanjena s stanjem v ptujskem gledališču. Žalostno. Ministrstvo za kulturo je v letošnjem proračunu odobrilo določen znesek za nujna sanacijska dela, če se ne motim, gre za približno štiri milijone tolarjev. Ta sredstva pa zaenkrat še niso nakazana, saj čakamo na zahtevek oziroma obračun opravljenih del, ki nam ga mora posredovati ptujska občina. Seveda pa je jasno, da je gledali-
šče potrebno temeljite obnove; to sem dejala že ob lanskem obisku," je povedala ministrica za kulturo Rihterjeva. Iz njenega elegantno izpeljanega odgovora pa je bilo vendarle razbrati, da kakšne posebne državne pomoči, razen omenjenega drobiža, za celovito obnovo propadajočega ptujskega gledališkega "oldmobila", vsaj zaenkrat, ni pričakovati.
Očitno pa na kulturnem mi-
nistrstvu precej bolj hitijo s prevzemom ptujske vojašnice (ki ji v bližnji prihodnosti ne bo potrebno namenjati kakšnih posebnih sanacijskih sredstev): "Z ministrom Grizoldom sva načeloma že vse dogovorjena. Tako je že v pripravi dokument oziroma akt, s katerim bo preko vlade vojaški kompleks prenesen iz obrambnega v kulturni resor. V pogovoru s ptujskim županom dr. Štefanom Čela-
nom pa smo tudi že uskladili mnenja, da bo večina vsebin v vojašnici namenjena kulturi. Konkretne dejavnosti prenosa določenih novih vsebin v vojaška poslopja se bodo začele takoj po podpisu akta, predvidoma v dobrem mesecu dni, kar pomeni, da se bo fizična selitev določenih najnujnejših zadev, kot so arhivski depoji, lahko začela v kratkem!"
SM
Ptuj • V soboto v mestni občini Ptuj
Pobiramo in zbiramo smeti
V soboto, 17. aprila, bo na celotnem območju mestne občine Ptuj potekala tradicionalna akcija čiščenja okolja. Organizira jo mestna občina Ptuj v sodelovanju z mestnimi in primestnimi četrtmi. V akcijo se tradicionalno sponzorsko vključujejo Cestno Podjetje Ptuj, VGP Drava Ptuj, Čisto mesto in Komunalno podjetje Ptuj.
Okolje bodo čistili tudi v nekaterih ptujskih osnovnih šolah Ljudski vrt, Mladika, Grajena in OŠ dr. Ljudevita Pivka, kjer so se čiščenja okolja lotili že pred drugimi. Okolje bodo čistili tudi nekateri ptujski srednješolci, planinci in nekatera druga društva. Prvič se vključujejo vsi ptujski vrtci. V strugo Drave pa se bodo potopili in jo
čistili člani Potapljaškega društva - Športnega sektorja Ptuj in Podvodne reševalne službe Slovenije - Reševalne postaje Ptuj. Vsako leto organizirano čisti okolje več kot dvesto udeležencev. Lani so nabrali za več kot 100 kubikov najrazličnejših odpadkov, ki v naravo ne sodijo. Tisti, ki v soboto ne bodo čistili, bodo za svoje okolje po-
skrbeli med tednom oziroma do 22. aprila, dneva Zemlje, ko naj bi bila Slovenija očiščena vseh odpadkov.
Sobotna akcija je organizirana tako, da se bo na vseh zbirnih mestih pričela ob 9. uri, po četrtih so določena zbirališča in območja čiščenja, ki so jih občinski upravi posredovali iz mestnih četrtih. Izbrali so naj-

Po jajcu jajce
Velikonočni prazniki so že po tradiciji prva napoved uspešnosti turistione sezone. Ptujski velikonočni vikend je bil dober, turiste je bilo srečati povsod, po ptujskih ulicah in trgih, na grajskem hribu, v Termah, na igrišču za golf, v konjeniških klubih, v parkih, v okolici. Vsi so nekaj iskali, vprašanje pa je, če so vse tudi dobili. Da bi kje vabili na velikonočno pojedino, nismo zasledili. Klasična ponudba je bila tudi praznična. Turističnoinformacijski center ni delal. Od jutri do ponedeljka bo turistična ponudba Ptuja in okolice znova na preizkušnji. Vabi državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki si jo vsako leto ogleda le 10 tisoč obiskovalcev, kar je na njen pomen in vlogo, ki jo ima v razvoju dopolnilnih dejavnosti slovenskih kmetij, odločno premalo. Jedi, ki so naša primerjalna prednost, naša dediščina, ob vstopu v Evropo, so že same po sebi dovolj vabljive, da bi se v dneh razstave moralo na Ptuju treti ljudi. Letos naj bi bilo boljše, prišlo naj bi 20 tisoč obiskovalcev. Vprašanje pa je, zastavljamo si ga ob vsaki ptujski prireditvi, ali jih bomo s svojo spremljajočo ponudbo znali prepričati, da se še vrnejo v nastarejše in za nekatere najlepše slovensko mesto. Bežen sprehod po mestu pove, da mu je razstava tuja, da ne živi z njo, redki plakati niso dovolj, da bi delovali prepričljivo in v korist večjega obiska. Tudi splošnega promocijskega materiala ne bodo mogli vzeti v večjem obsegu s seboj, ker ga mesto nima. Že pol leta obljubljajo, da bo luč sveta zagledal katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice. Odprtje razstave Dobrote slovenskih kmetij bi bila lahko priložnost več za še en dogodek v podporo prireditveni in drugi dejavnosti tega okolja. Tudi zato je v tem trenutku težko reči, da se bo tudi druge dneve v letu na Ptuju trlo ljudi, ker sodobni turist prisega na doživljaje. Teh pa je ob posameznih dogodkih na Ptuju še vedno premalo.
Majda Goznik
bolj onesnažena območja.
V MČ Center bo zbirališče pri mostu čez Grajeno ob marketu Žerak, čistili bodo potok Grajeno z okolico. V MČ Ljudski vrt je že tradiconalno zbirališče ob ribniku, čistili bodo ribnik in okolico hudourniškega potoka s trim stezo. V MČ Breg se bodo udeleženci akcije zbrali pri Domu krajanov Tur-nišče in gramoziranem parkirišču na Zadružnem trgu, čistili bodo potok Studenčnico, tur-niški ribnik in okolicu gradu ter gramozirano parkirišče. V MČ Jezero se bodo zbrali pri
kapeli blizu "Delte", čistili bodo potok Rogoznico. V MČ Panorama se bodo zbrali pri Domu krajanov Vičava, pri ribniku v Orešju in Domu krajanov Bratje Reš, čistili bodo brežino Drave z vičavsko potjo, ribnik z okolico in potok Grajeno. V PČ Grajeni bosta zbirališči pri kmečkem turizmu Sluga na Grajenščaku in pri farmi Črnko v Krčevini pri Vurberku, čistili bodo potok Grajena in gozdne sprehajalne poti. V PČ Rogoz-nica se bodo udeleženci akcije čiščenja okolja zbrali na nogometnem igrišču v Rogoznici,
nogometnem igrišču v Podvin-cih in pri GD v Pacinju, čistili bodo potok Rogoznico, okolico ribnikov v Podvincih in dre-nažni jarek Pesnice.
Potem ko bodo območja čiščenja očiščena nepotrebne navlake, čaka udeležence akcije malica in pijača na Ranci. Zaključili naj bi jo v zadovoljstvo vseh. Če bo vreme slabo, akcije ne bo. Ne glede na to pa bo potrebno v okolju narediti red in odstraniti vse tisto, kar kazi okolje ter sodi na deponijo odpadkov.
MG
Lenart • Zgodba o vrtcu

Foto: Črtomir Goznik
Gramozirano parkirišče na Bregu je tudi eno od najbolj onesnaženih mestnih območij.
Zaposleni ponovno brez plač
Upravno sodišče je v zadevi o priključitvi enot lenarških vrtcev k osnovnim šolam odpravilo sprejete občinske odloke, vendar sodba ni pravomočna, saj se je na odločitev pritožila občina Lenart. Ponovno se je ta mesec ponovila zgodba o plačah, saj devetinštirideset zaposlenih ni prejelo plač za
mesec marec.
Na občini Lenart nam niso znali povedati ali bodo zagotovili sredstva za plače ali ne. Tako tudi niso odgovorili na vprašanje ali bo za zagotovitev sredstev za delovanje vrtca ponovno potrebna izvršba iz občinskega proračuna, kot se je to že zgodilo v mesecu februarju. Župan mag. Ivan Vogrin nam je pojasnil, da bo o omenjeni zadevi v kratkem spregovoril na tiskovni konferenci. Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport nismo uspeli do zaključka redakcije priklicati drža-
vne podsekretarke zadolžene za predšolsko vzgojo.
Glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pa nam je povedal, da je včeraj (14. 4.) sindikat proti županu občine Lenart mag. Ivanu Vogrinu vložil kazensko ovadbo. Glavni tajnik Branimir Štrukelj pa je tudi ostro zanikal izjavo župana mag. Ivana Vo-grina, ki je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da so ga člani sindikata prosili naj ne zagotovi sredstev za plače, ker se
bodo tako lažje rešili dosedanjega ravnatelja.
Zgodbi o priključitvi enot lenarških vrtcev k osnovnim šolam še ni videti konca. Postavlja pa se vprašanje ali na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zadeve res niso sposobni rešiti ali za rešitev ni politične volje. Vedno glasneje pa se govori, da gre v ozadju za politična dogovarjanja, v te dogovore pa naj bi bilo vpleteno tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Burghausen-Ptuj • Kulturno sodelovanje
Razstava B. Lugariča
V partnerskem mestu Burghausen se bo 23. aprila 2004 odprla velika vrtna razstava "Lan-desgartenschau", na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Ptuja in širše okolice. Med nastopajo~imi bodo sodelovali tudi naši umetniki, fotograf Bogomir Lugarič, in akademski slikarji Albin Lugarič, Dušan Fišer in Tomaž Plavec. Tema del, s katerimi se bodo predstavili, je njihovo videnje narave.
Spremljevalna prireditev bližajočega se slovenskega tedna, ki se bo za~el z otvoritvijo "Lan-desgartenschaua", je bila v soboto, 10. aprila, ko je bila sve~ano odprta fotografska razstava Bo-gomirja Lugari~a. Umetnik razstavlja 26 fotografij, ki prikazujejo
motive, najdene v naravi. V njih umetnik is~e podobe, ki so blizu prvotnim začetkom umetnosti, ta pa se približuje jamskim slikarijam, temu primerna je tudi figura-lika njegovih fotografij. Razstava Bogomirja Lugariča je nadaljevanje fotografske razstave, ki je bila
Umetnika Gerhard Hubner in Bogomir Lugarič.
foto Langerholc
februarja 2003 v mestni hiši, ko se je predstavil s svojimi slikami izvajalcev jazza. Slike so razstavljene v "Burgerhausu" in so na ogled do 27. aprila 2004.
Na začetku otvoritve je umetnika pozdravil župan Burghaus-na gospod Steindl, ki je poudaril, da je takšno kulturno povezovanje partnerskih mest zelo pomembno in upa, da jih bo v prihodnosti še več.
Odprtja so se udeležili tudi predstavniki ptujskega javnega življenja podžupan mag. Miran Kerin, Marjan Varvoda, direktor LTO-ja Tadej Bojnec in nekateri člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Uspešno prireditev je organiziral in povezoval mestni svetnik in fotograf Gerhard Hubner. Sam je že razstavljal v mestni hiši na Ptuju. V lanskem poletju pa je na Ptuju vodil mednarodni mladinski fotografski tabor.
Karmen Ivančič
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Cas županovanja dr. Remca kaže povezovati z ve~imi dejavniki. Prizadevanja za uveljavitev in spoštovanje kolektivnih pogodb (gradbinci, mizarji, krojači), v katera je moralo poseči vodstvo mestne občine, so govorila o socialnoekonomski krizi (protidraginjska akcija na Ptuju 1940. leta). Politično življenje je uravnavala vlada JRZ in na Ptuju je bilo moč govoriti o politično ločenih duhovih (primer "liberalno" meščanske Narodne čitalnice, klerikalnega Prosvetnega društva in DPD Vzajemnost). Na Ptuju je npr. katoliško Prosvetno društvo imelo 19. septembra 1937 svoj "prosvetni tabor". Manifestativno svečanost s povorko po mestnih ulicah, slavnostno zborovanje na Tyrševem trgu ter telovadni nastop na igrišču Sportkluba so poleg zastopstva mestne občine spremljali tudi dr. Anton Korošec, ban dr. Marko Natlačen in mariborski škof.
Ptuj je po letu 1935 doživljal tudi čas dvigajočega se nemškega nacizma in s tem ljudskofron-tnega gibanja. Cilj tega gibanja, ki so ga usmerjali levičarji, je bil povezovanje demoktratičnih sil v boju proti vse nevarnejšemu fašizmu; na ptujskem območju je gibanje doseglo svoj vrhpredv-sem konec tridesetih let minulega stoletja. Več dogajanj v mestu je govorilo o povezovanju slovenstva.
Priprave na svetovni mladinski kongres v Ženevi leta 1936 so vzpodbudile aktivnost demokratične mladine in z njo demokratične javnosti, povezanih v akcijske odbore. Po ustanovitvi ptujskega akcijskega odbora, ki je z mnogimi prireditvami krepil narodnoobrambno zavest, je zasedal pokroviteljski odbor, ka-
terega so se udeležili zastopniki javnosti, med njimi župan dr. Alojzij Remec.
Aprilski incident nemške manjšine na Ptuju leta 1938 ob izobešanju hitlerjanske zastave na cerkvenem stolpu je v mestu izzval proteste demokratičnega slovenstva; 30. obletnica septembrskih dogodkov je bila velika narodna svečanost.
Na aprilsko nemško izzivanje se je 4. julija 1938 odzval mestni svet pod vodstvom dr. Alojzija Remca. Zaradi razburjenja, ki ga je povzročil dogodek med ljudmi in "v interesu reda v državi', so se morali iz mestnega sveta umakniti štirje odborniki nemške narodnosti (Sixt Fichtenau, Viktor Kodella, Hans Straschill, Albert Scharner). Solidarno z njimi sta takoj "odloži-lď funkijo mestnega svetnika še Herman Kersche in Johann Ste-udte.
V takih pogojih je bila potrebna organizacijska povezanost zavednega slovenstva, ne glede na različne politične nazore. Slednje naj bi pomenil prihod nekdanjega gimnazijca, člana mladinske komisije pri CK KPS Ivana Bratka na Ptuj v marcu leta 1938. Tedaj ustanovljeniNa-rodni svet v prostorih Narodnega doma, ki ga je pričel voditi ptujski župan dr. Alojzij Remec ob pomoči zastopnika "Sokola", naj bi poslej simboliziral moč slovenstva ob nacistični nemški nevarnosti.
Toda, ko bi se naj 7. maja 1938 formiral ožji odbor Narodnega sveta, v katerega bi 'vsa društva in organizacij v mestu delegirala svoje zastopnike ne glede na 'različne politične in svetovne nazore", so na zahtevo notranjega ministra dr. Antona Korošca morali izstopiti zastopniki JRZ in s tem ptujski župan. Vladni poseg na Ptuju ni pretr-
gal narodnoobrambnega protifašističnega gibanja.
Hkrati z omenjenimi dogajanji se je ptujsko nemštvo pripravljalo na prevzem oblasti. Ohranjeni Takojšnji ukrepi (So-fortmassahme I.-V.) nam razkrivajo natančne načrte prevzema oblasti na Ptuju. Natanko so predvideli nalogefolksdojčerjev, ki so bili leta 1939 pritegnjeni v "Ilegaler Sturm' in so se morali odzvati v danem trenutku in vzdrževati red.
Tako se je tudi zgodilo. Ptujski folksdojčerji so ob umiku jugoslovanske vojske prevzeli v mestu oblast, torej pred uvedbo nemške civilne uprave. 8. aprila 1941 jih je namreč Konrad Goschnigg iz Konjic poklical na ptujski magistrat in jim ob prisotnosti dotedanjega župana dr. Alojzija Remca dal potrebna navodila. Županske posle je prevzel ing. Franz Celotti, član ilegalnega SA (Sturmabteilung). - Ptuj je prevzel podobo nemškega mesta.
Po pripravljenem seznamu Kulturbunda o prvih aretacijah političnih nasprotnikov - treh Židov so delo opravili ptujski folksdojčerji. 9. aprila 1941 so zaprli bivšega župana dr. Alojzija Remca in se nad njim grobo znesli. Po treh tednih bivanja v ptujskih zaporih so dr. Remca odpeljali v prehodno taborišče Borl, od tam pa v izseljeniško taborišče Rajhenburg. Julija meseca je od tam moral z družino v izseljeništvo v Srbijo. Po vojni je bil vse do svoje smrti 1952. leta odvetnik na Ptuju.
Op. Sestavek temelji na virih Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zgodovinskega oddelka PMP, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, na časopisnih virih in ustrezni literaturi.
dr. Ljubica Šuligoj
Ptuj • Problematika fasade v Lackovi 1
Popravilo v okviru garancije
Obnovljena fasada v Lackovi 1 na Ptuju naj bi pokala. Prve razpoke so stanovalci opazili februarja letos, dobra dva meseca po zaključeni obnovi, ki je trajala mesec in pol. Obnova je stala nekaj manj kot deset milijonov tolarjev, ki so jih zagotovili lastniki po deležih glede na pogodbo o financiranju. Lastniki so štirje, največji del ima mestna občina Ptuj, ostalo je last treh etažnih lastnikov.
Svoj delež pri obnovi je mestna občina Ptuj zagotovila iz stanovanjskega dela (stanarine) in iz najemnin za poslovne prostore. Bank Austria Creditanstalt, ki ima v najemu prostore bivšega Jelena, za obnovo ni prispevala ničesar, ker je zgolj najemnica in tudi ni dolžna ničesar prispevati. Kot smo izvedeli od upravljavca objekta, Podjetja za stanovanjske storitve, d.o.o., Ptuj, so fasado obnovili skladno z zahtevami Zavoda za spomeniško varstvo, pri
čemer so bili tudi uporabljeni specialni materiali, saj obnove z navadno malto ne bi mogli izvesti. Odstranili so dotrajani omet, ga nadomestili z novim in celo fasado zaribali na gladko, kot je to zahtevala stroka oziroma specialist profilant, nato pa pobarvali. Če bo potreba, etažni lastniki jo že izkazujejo, bodo fasado sanirali v okviru garancije, poudarja Slavko Vamberger iz Podjetja za stanovanjske storitve. Do lasnih razpok prihaja v stiku med
Fasada v Lackovi 1 naj bi pokala.
starim in novim, temu se ponavadi ni mogoče ogniti. Po predhodnih predračunih naj bi obnova fasade stala 10 milijonov 900 tisoč tolarjev. Po opravljenih izračunih na izmero pa je bil račun manjši, za 9 milijonov 738 tisoč tolarjev so obnovili fasado, poleg tega pa izvedli še sanacijo strehe, žlebov, požarnega zidu in dveh portalov Hiša je stara čez 100 let in nujno potrebuje popravilo kompletne strehe, ob tem pa še obnovo hodnikov in stopnišča. Za omenjena dela ponudbe že pridobivajo.
Za vsa dela, ki jih na nekem objektu opravljajo, po novem potrebujejo varnostni načrt, ki ga izdela uposobljeni varnostni inženir, za dela na javni površini pa je potrebno izdelati tudi začasno prometno ureditev, ki jo izdela inženir za promet. Vse te zahteve izhajajo iz zakona o graditvi objektov in zakona o varstvu pri delu.
Po celoviti ureditvi kliče celo staro mestno jedro, ne samo Lackova 1, najbolj kritične so v tem trenutku strehe.
MG
Prejeli smo
k člankom
Pojasnila gospoda Ivana Severja (?)
Najprej zbode v oči opazka, "da svetniki Mestne občine Ptuj včasih sploh ne vedo, kaj pomenijo sprejeti sklepi za Ptuj'. Moramo poudariti, da so sedanji člani mestnega sveta večkrat na svojih sejah razpravljali o osnovnošolskem prostoru v naši občini in o problematiki razporeditve otrok na posamezne šole.
Obveznosti z osnovnošolskim izobraževanjem imata tako država kot občina. Država zagotavlja sredstva, ki so vezana neposredno na izvajanje programa (pouka), občine pa zagotavljamo sredstva za investicijsko vzdrževanje prostorov in opreme osnovnih šol ter za tiste materialne in druge stroške, ki se tičejo predvsem njenih prebivalcev (prevozi učencev, dodatne in nadstan-dardne dejavnosti). Pri teh država določa pravila, ki jim občine zaradi omejenih finančnih sredstev vedno nismo zmožne slediti. Ker gre za osnovne šole velik del proračunskih sredstev, so člani mestnega sveta zaradi racionalne izrabe obstoječih zmogljivosti v letu 2004 (v katerem že izvajamo adaptacijo Olgi-ce in bomo začeli z adaptacijo Ljudskega vrta), sprejeli
določene ukrepe. Pri tem seveda nismo mogli slediti in-teresomposameznika, ampak interesom prebivalcev celotne občine, čim boljši izrabi obstoječega šolskega prostora in racionalni izrabi proračunskega denarja. Na pobudo članov mestnega sveta je bil tudi organiziran sestanek z vsemi starši prvošolcev, na katerem smo jih seznanili z nujnimi ukrepi na tem področju. Na osnovi opravljenega razgovora je mestni svet svojo odločitev iz meseca januarja še pred objavo spremenil.
V uvodu aktov, ki jih navaja avtor, so citirane določbe tistih predpisov, v katerih je določena pristojnost mestnega sveta za urejanje teh zadev. Avtor člankov razpravlja o tem, kdaj je kateri od aktov začel veljati, pri tem pa pozablja, da smo tudi že doslej imeli odloke o ustanovitvi šol, s katerimi smo urejali šolske okoliše in v skladu s katerimi je vpisprvošolcev od 25. do27. februarja2004 tudi potekal. Pri vpisu otrok velja tudi opozoriti, da je vpis zaključen takrat, ko je otrok v skupnem šolskem okolišu (Olgica in Mladika) tudi razporejen na posamezno šolo. Zaradi težav pri vpisovanju
otrok, ko starši na razne načine vršijo pritisk tako na pedagoške delavce šole, občinsko upravo in župana, je bila ugodno pozdravljena dopolnitev 5. člena Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 134/03), s katero je bilo tudi naši občini omogočeno oblikovanje skupnega šolskega okoliša za tri šole. Ali bo ta sprememba, ki smo jo vključili v ustanovitvene akte, v prihodnjih letih olajšala ali otežila delo vseh pristojnih in se bodo starši tako kot avtor sklicevali na omejitve pri svobodni izbiri šole, v katero bodo lahko vpisali svoje otroke? Vsekakor se moramo zavedati, da naše možnosti niso brezmejne, in da so pravice posameznika omejene s pravicami drugih.
"Ptujske peripetije" se gotovo s tem odgovorom ne bodo končale. Javnost lahko na podlagi tega dogajanja ugotovi, kako je šolstvo občutljivo področje. Natančnejša zakonodaja na tem področju pa bi vsem olajšala delo.
Mestna občina Ptuj
Ptuj • Primestna četrt Rogoznica
Tudi v Rogoznici smrdi ...
V letu 2003 je imela PČ Rogoznica za vsa dela na področju cestne dejavnosti na razpolago 14 milijonov tolarjev, je povedal predsednik sveta PČ Rogoznica Drago Zorko. Omenjeni denar je zadostoval za modernizacijo 545 m cestišč, asfaltirali so tudi platoja pred gasilskima domovoma v Spodnjem Velovleku in Pacinju.
Zgradili so tako želeno avtobusno postajališče v Kicarju, ki pa še ni v celoti dokončano. V mestni občini Ptuj obljubljajo, da bodo dela, ki niso bila končana v letu 2003, zaključili v najkrajšem možnem času. Za velik napredek pa štejejo v lanskem letu zgrajen most čez potok Rogoznica v Žabjaku. Hvaležni so vsem, ki so jim pomagali do te nadvse pomembne pridobitve.
V letošnjem letu bodo imeli za vsa cestna dela na voljo 10 milijonov tolarjev. Na 11. redni seji sveta PČ Rogoznica so ugotovili, da s tem denarjem lahko uredijo 1000 metrov cestišča. Opravljeni popis del, ki pa bi jih bilo potrebno opraviti na območju četrti, je ocenjen na 62 milijonov tolarjev. V četrti že dolgo ugotavljajo, da jih v mestni občini Ptuj z njihovimi upravičenimi zahtevami ne jemljejo dovolj resno. Nekaj se sicer premika po zboru občanov, ki je bil januarja v Podvincih, vendar bo potrebno počakati na dejanja. Veliko pripomb imajo tudi na KTV sistem. Krajani Spodnjega Velovle-ka, dela Kicarja in Pacinja sploh ne vedo, kaj je nacionalna televizija, kaj so kabelski programi. Odgovore za takšno stanje iščejo že od leta 1998, a jih do danes še niso prejeli. Na vsaki seji sveta PČ Rogoznica razpravljajo tudi o smradu, ki prihaja iz družbe Opte. Kot je znano po nekaterih podatkih, ki jih je mestnemu svetu posredoval tudi svetnik s tega območja Mirko Kekec iz Žabjaka, naj bi samo v letu 2002 v Opteju predelali oziroma odstranili en milijon 73.900 od-
Drago Zorko, predsednik sveta PC Rogoznica: "Nihče nas ne jemlje resno z našimi problemi na področju komunalne infrastrukture."
padnih olj, kar predstavlja 28 odstotkov vseh predelanih ali odstranjenih olj v Sloveniji. Iz poročila o ravnanju z odpadnimi olji v Republiki Sloveniji tudi izhaja, izdelala ga je Agencija za okolje Republike Slovenije v letu 2003, da je sledljivost odpadnih olj od izvora do predelave oziroma odstranjevanja pomanjkljiva in da je bilo v letu 2002 odstranjenih več odpadnih olj, kot je bilo dovoljeno. Občani, ki živijo v okolici opekarne, se pritožujejo zaradi smradu, tudi zato je Mirko Kekec že lani marca v zvezi s tem postavil vprašanje komunalnemu inšpektorju in ekologu skupne občinske uprave glede obratovanja Opteja Ptuj. Na 15. seji sveta mestne občine Ptuj pa je postavil še pobudo, na vprašanje iz lanskega leta odgovora ni dobil, da naj inšpekcijske službe skupne občinske uprave v okvi-
ru svojih pristojnosti pridobijo od pristojnega republiškega inšpektorja podatke o inšpekcijskih pregledih in rezultatih moni-toringov emisij v družbi Opte Ptuj.
4. septembra -krajevni praznik
V četrt Rogoznica, zlasti še v Podvince, prihaja smrad tudi iz nove deponije v Gajkah. Ljudje so upravičeno nejevoljni, potrpežljivost pa jih mineva tudi zaradi vrste drugih neurejenih vprašanj, kot so kanalizacija, javna razsvetljava, pločniki, označbe naselij, omejitev hitrosti, prehodi za pešce, področje kulture in športa. Nezadovoljni so tudi krajani ob Dornavski cesti, ki so občinskemu vodstvu že lansko leto napisali peticijo zaradi neurejene kanalizacije, nedokončanega pločnika, kolesarske steze, javne razsvetljave od Deta centra do Te-ve-ja, vendar odgovorov do danes še niso prejeli.
Drago Zorko je tudi povedal, da so v lanskem letu v Domu krajanov Rogoznica uredili sobo za likovno skupino, pevsko društvo in športna druženja. Na 11. redni seji sveta PČ Rogoznica, ki je bila 1. aprila, so tudi sklenili, da bodo začeli s krajevnim praznikom, da bi se krajani še bolj družili in skupaj veselili. Za praznik so izbrali 4. september. Že v kratkem se bodo o programu letošnjega praznika pogovorili z vsemi društvi v kraju.
MG
Benedikt • Seja občinskega sveta
Za šport 8 milijonov tolarjev
Benediški svetniki so na marčevski seji prvič obravnavali odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in v drugi obravnavi odlok o dodelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini. S sklepom so potrdili cene socialnovarstvenih storitev v občini.
Na predlog komisije za šport so svetniki s sklepom razdelili sredstva za sofinanciranje programov športa v občini Benedikt, za katerega letos namenjajo 7,9 milijona tolarjev. Od tega so 300.000 tolarjev namenili za ustanovitev Zveze športnih društev in za izobraževalne programe strokovnih kadrov, OŠ Benedikt
Prejeli smo
dobi 108.930 tolarjev, športno društvo Benedikt 208.782 tolarjev, klub malega nogometa Benedikt dobi 290.480 tolarjev, preostanek dobrih 7 milijonov tolarjev je namenjenih odbojkarskemu klubu Benedikt. Svetniki so tudi sklenili, da cena za uporabo mrliške vežice znaša 11.500 tolarjev, grobarina pa 5.500 to-
larjev.
Občinski svetniki pa so sprejeli tudi sklep o podaljšanju razpisnih pogojev za prodajo komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča. Razpis so podaljšali do 30. junija 2004.
Zmago Šalamun
Spoštovani gospod čuček,
štajerski tednik je v četrtek, 1.4.2004, pod naslovom "Ptuj noče med Soka in Trofenika", povzel vašo izjavo, ki ste jo menda izrekli na seji ptujskega mestnega sveta. Po povzetku v citiranem časopisu naj bi izjavili, da je razlog nerešenih problemov med Ptujem in Ormožem spor med mano in Trofenikom oziroma kot je zapisal časopis " Gre za ormoška notranja trenja med poslancem Alojzem Sokom in županom Vilijem Trofenikom, ki se v predvolilnem obdobju še za-
ostrujejo, Ptuj pa noče med Soka in Trofenika.«
Prosil bi vas, če lahko pojasnite, na kakšen način vplivajo odnosi med mano in g. Trofenikom na nerešena vprašanja med Ptujem in Ormožem. Zelo vam bom hvaležen, če odgovorite javno. V kolikor ne boste odgovorili, vas pa prosim, da mojega imena brez moje navzočnosti ne uporabljate za ceneno demagogijo. Zadnjih nekaj let namreč nisem sodeloval v nobenih organih ali razgovorih namenjenih reševanju skupnih ptujsko-ormoških problemov.
Vas lepo pozdravljam in se že v naprej zahvaljujem za odgovor!
Alojz Sok
Hajdina • Z12. seje sveta občine
Plače funkcionarjev za zdaj nespremenjene
Na 12. redni seji sveta občine Hajdina, ki je bila 8. aprila, so razpravljali o 21 točkah dnevnega reda. Izčrpali so ga v dobrih štirih urah. Zatem pa drug drugemu zaželeli lepe velikonočne praznike v občinski kleti.
Brez bistvene razprave so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine Hajdina za leto 2003 po skrajšanem postopku. Predhodno sta zaključni račun pregledala nadzorni odbor in odbor za finance in premoženje občinskega sveta. Dopolnili so odlok o predkupni pravici občine Hajdina za parcele na območju Dražencev in Zgornje Hajdine, kjer bo potekala trasa avtoceste in hitre ceste, kjer bodo zgrajeni priključki na avtocesto. Dopolnitev se nanaša tudi na nekaj parcel v obrtni coni v Slovenji vasi in pri pokopališču Hajdina za potrebe pokopališča.
40 tisoč tolarjev po novorojencu
Po skrajšanem postopku so sprejeli tudi odlok o denarni pomoči za novorojence v občini Hajdina, po katerem bodo vsakemu novorojencu namenili enkratni znesek 40 tisoč tolarjev. Letos naj bi tako pomagali okrog 30 družinam z novorojenci. Pri odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so največ razpravljali o kurjenju v naravi, o tem, kaj so komunalni in kaj kmetijski odpadki, kar je za občino, kjer je še veliko kmetijskih površin, zelo pomembno vprašanje. Na gradnjo novega poslovno-stanovanjskega centra se navezujeta sklep o potrditvi
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina.
investicijskega programa za nakup poslovnih prostorov v občini Hajdina in program prodaje občinskega stvarnega premoženja, ki so ga na 12. seji tudi dopolnili. Investicija zajema pridobitev primernih prostorov za potrebe občinskih organov in zdravstva v občini Hajdina ter stanovanj. Predračunska vrednost celotne investicije je 168 milijonov 177 tisoč tolarjev. Trenutno občinski organi in uprava občine Hajdina delajo še v prostorih bivše krajevne skupnosti, kjer imajo za svoje delo na voljo le 89 m2 neto površine, kar pa ne zadostuje za normalno delo občinskih funkcionarjev in uradnikov ter prijazno in zaupno delo s strankami. Potrebna srestva za nakup prostorov bo občina skušala zagotoviti s prodajo komunalno opremljenega zemljišča, za katerega naj bi iztržila okrog 152 milijonov tolarjev, razliko pa bo pokrila iz tekočih prihodkov proračuna.
Po sprejetem proračunu občine Hajdina za leti 2004 in 2005 se je postavka nagrade poklicnih funkcionarjev znižala za 20 odstotkov. Skladno s tem bi morali spremeniti tudi pravilnik o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev ter članov delovnih teles občinskega sveta občine Hajdina. Po razpravi na 12. seji sveta pa so se odločili, da za zdaj pravilnika ne bodo spreminjali, da bodo do nadaljnjega plače občinskih funkcionarjev ostale nespremenjene.
Izjavo o pristopu k združenju občin bodo sprejeli v začetku prihodnjega leta, saj v tem trenutku ne poznajo koristi, ki bi jih občini prinesla vključitev bodisi v Združenje občin Slovenije bodisi v Skupnost občin Slovenije. Članarine ne bodo plačevali za nekaj, kar občini ne bo prineslo koristi, so odločeni.
Z akcijo čiščenja okolja, ki so jo na območju celotne občine Hajdina izvedli 3. aprila, so zadovoljni. Iz vseh občinskih naselij se je vanjo vključilo po 20 občanov, le iz Skorbe jih je bilo nekoliko manj, sodelovala so tudi različna društva in šolarji. Nabrali so veliko smeti, čeprav bi bili bolj zadovoljni, če bi jih bilo manj, poudarja hajdinski župan Radoslav Simonič, ker bi to bil znak, da ljudje ne onesnažujejo narave po nepotrebnem.
MG
Lenart • Svetniki končali letošnjo prvo sejo
Največ časa o reorganizaciji vrtca
V torek, 6. aprila, so lenarški svetniki zaključili deseto - prvo letošnjo -sejo, ki je bila sklicana za 16. marec, vendar jo je župan na željo svetniških skupin prestavil na naslednji torek, 23. marca, in predlog dnevnega reda dopolnil s točko o aktualnih razmerah v lenarškem vrtcu.
Takrat so svetniki sprejeli program opremljanja stavbnih zemljišč za del območja "Novi center" v Lenartu. Precej časa pa so porabili za sprejemanje odloka o zaključnem računu proračuna občine za lansko leto, ki ga svetniki niso sprejeli, ampak so se odločili, da mora pred sprejemanjem nadzorni odbor pripraviti poročilo. V nadaljevanju so svetniki sprejeli v prvem branju odlok o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Matične knjižnice Lenart. Točko o novem načinu ravnanja z odpadki je župan Vogrin umaknil z dnevnega reda z obrazložitvijo, da je v gradivu prišlo do napake. Pri sprejemu sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Lenart se je razvila zanimiva razprava s poudarkom na težavah trojiških kulturnikov, ki trdijo, da jih je župan občine deložiral. Svetniki pa so imeli tudi kar nekaj dopolnitev in na koncu so sprejeli sklep, da se v seznam vnesejo predlagani predlogi, svetniki pa bodo o zadevi ponovno glasovali na prihodnji seji. Po tej točki je župan mag. Ivan Vogrin sejo prekinil in
povedal, da bodo z njo nadaljevali čez štirinajst dni. Seja je trajala že pet ur.
Svetniki so sejo nadaljevali prejšnji torek, 6. aprila. Svetniki so na torkovem nadaljevanju določili točko za izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in sprejeli so tudi sklep o ukinitvi zemljišč v skupni rabi.
Sledila je točka o aktualnih razmerah v javnem vzgojno-varstvenim zavodu Vrtec Lenart. Župan Vogrin je povedal, da je točko dodal na predlog dnevnega reda na pobudo nekaterih svetnikov. Svetnik Saša Tomažič je svetnikom predlagal, da sprejmejo sklep o "zamrznitvi" odlokov o priključitvi enot vrtcev k osnovnim šolam v občini Lenart do pravo-močne sodbe Upravnega sodišča, ki je na prvi stopnji odločilo, da so omenjeni odloki neveljavni. Sledila je dolga razprava, v kateri so se kresala mnenja. Župan Vogrin je menil, da Vrtec Lenart več pravno ne obstaja, saj je svet zavoda nelegitimen in tako tudi v. d. ravnatelja Darko Rebernik ni več ravnatelj.
Po besedah župana je svet zavoda nelegitimen, saj ravnatelj ni pozval ustanovitelja in ne staršev, da predlagajo nove člane v svet zavoda. Nekateri svetniki so menili, da je tu nastala pravna praznina, ker so v sprejetih odlokih slabo pripravljene prehodne določbe. Pri tej točki so svetniki sprejeli sklep, da bodo dopolnitve odlokov o priključitvi enot vrtca k štirim osnovnim šolam v občini Lenart sprejemali na naslednji seji.
V nadaljevanju so svetniki dopolnili še odlok o načinu sestave seznama upravičencev za vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje in sprejeli spremembo poslovnika, s katero so občinski upravi naložili, da mora občinskim svetnikom gradivo za sejo posredovati najmanj 14 dni pred sejo. Za člana sveta zavoda OŠ Voličina pa so izvolili Franca Jurša. Pri pobudah in vprašanjih pa so svetniki zastavili nekaj vprašanj, povezanih z urejanjem cest, avtobusnih čakalnic, gramoziranjem, ureditvijo brežine jezera itd.
Foto: MG
Celje, Ptuj • Nova direktorica Klasja
Povezovanje v pekarstvu nujno
Prvega aprila je direktorovanje Klasja Celje prevzela mag. Dragica Murko, direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn, ki je od oktobra lani bila tudi prokuristka v tem podjetju.
Dosedanji predsednik uprave Klasja oziroma direktor Matjaž Pavcic je odstopil, ker je prevzel vodenje poslovne uprave Engrotuša Celje. Podjetji Ptujske pekarne in slaščičarne in Klasje Celje že nekaj časa uspešno sodelujeta na področju nabave, logistike in delno pri proizvodnih programih. Kar zadeva trg, si nista konkurenta, pravi nova direktorica. Kljub temu da bodo sodelovanje v tej
smeri še poglabljali, ne predvideva združitve podjetij, združevanje z drugimi v panogi, ki je še močno razdrobljena, pa je odvisno od lastnikov. Zdi pa se ji potrebno.
Sanacijo podjetja bo nadaljevala po začrtani poti, v teku je stroškovna racionalizacija, prav tako morajo končati zahtevne procese kadrovskega prestrukturiranja. V Klasju je več kot 300 zaposlenih, o morebitnih prese-
žkih nova direktorica v tem trenutku še ne more govoriti, tudi doslej so jih, če so bili, reševali po mehki varianti, tako naj bi bilo tudi v bodoče. V lanskem letu je podjetje proizvedlo več kot 6300 ton kruha, pekovskga in slasčičarskega peciva ter testenin. Proizvedli pa so tudi več kot 14600 ton moke. V Klasju, ki razpolaga z evropsko primerljivo tehnologijo, bodo letos za naložbe v posodabljanje tehno-
logij in v pekarsko opremo namenili 100 milijonov tolarjev. Trudili pa se bodo tudi za povečanje prepoznavnosti krovne blagovne znamke.
Vodenje dveh firm ne bo lahko, tega se nova direktorica še kako zaveda, pričakuje pa, da se bodo počasi formirale potrebne ekipe, da bo usklajevanje dela med lokacijama Ptuj in Celje lažje.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Mag. Dragica Murko, direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn, je od prvega aprila letos tudi direktorica Klasja Celje.
Kidričevo • Gradijo nov blok
Kmalu 16 novih stanovanj in trije lokali
Sredi Kidričevega gradijo nov stanovanjsko-poslovni objekt, ki bo veljal okoli 220 milijonov tolarjev, z njim pa bodo pridobili 16 družinskih stanovanj ter 3 poslovne lokale.
Kot je povedal Komunalni nadzornik občine Kidričevo Igor Premužič, je investitor novogradnje, ki raste sredi naselja, med vrtcem in mladinsko ulico, v glavnem občina Kidričevo, delno pa tudi izvajalec del Gradis Gradnje iz Ptuja.
Gre za srednje velik stanovanjsko-poslovni objekt oziroma blok z zunanjimi merami 23,5 x 15,80 m, ki ga gradijo klasično in je v celoti podkle-ten. V pritličju so predvideni trije poslovni lokali, od katerih je že določen prostor za lekarno,
za druga dva pa še ne vedo. Nad pritličjem bosta še dve etaži z mansardo, namenjeni le stanovanjskemu delu. Na vzhodni strani bloka bodo za stanovalce in stranke uredili še manjše parkirišče.
Z zemeljskimi deli so pričeli
Foto: M. Ozmec
Pogled na gradnjo novega bloka v Kidričevem te dni.
sredi decembra lani, objekt pa naj bi bil dokončan v septembru letos. Se tole smo izvedeli, nekaj stanovanj bo namenjeno tudi prosti prodaji oziroma trgu. Te
Ljutomer • Občina umika tožbo v pravdni zadevi »iNPO Ljutomer«
Zgrešena investicija
V začetku leta 1991 je občina Ljutomer pristopila k podpisu Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo "INPO" (inkubator podjetništva) Ljutomer ter v skladu s to pogodbo vložila 20.000 nemških mark, kar je znašalo 19,92 odstotka osnovne vloge. Poleg občine Ljutomer sta bila ustanovitelja omenjene družbe še podjetje Tehnostroj Ljutomer in Obrtna zadruga Prlekija.
Delež Tehnostroja je znašal 28,69 odstotkov, delež Območne zadruge Prlekija pa 41,43 odstotkov Za direkorja družbe, ki naj bi skrbela za razvoj podjetništva v občini Ljutomer, je bil imenovan Silvo Potočnik, ki pa ni bil kot družbenik z vložkom okrog 10.000 nemških mark ni-
koli vpisan v sodni register. Zaradi likvidacije Obrtne zadruge Prlekija se je 5. novembra 1993 lastniški delež le—te prodal fizičnim osebam, kar pa prav tako ni bilo vpisano v sodniški register.
Skupščina občine Ljutomer je 30. marca 1993 sprejela skpel,
da se ustanovitveni delež občine Ljutomer v družbi ""INPO" umakne in nameni za izgradnjo osnovne šole v Mali Nedelji, vendar deleža občine Ljutomer ostali družbeniki niso odkupili, tako da je izvršni svet skupščine občine Ljutomer konec oktobra 1993 sprejel sklep, da zadevo
preda javnemu pravobranilcu. V tožbi proti "INPO" je občina Ljutomer predlagala, da sodišče razsodi, da občina Ljutomer zaradi izstopa iz družbe ni več družbenik omenjene družbe in da je tožena stranka dolžna stranki izplačati ustanovni vložek v višini 20.000 nemških mark v to-
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vos:
' Slovenske železnice
Na Ylak zvestobe so povabljeni:			
Rozika GruSovnik	Gerei^avasSS	22S1	Ptuj
Ignac Novak	Podvind 79	2250	Ptuj
Genove&i Lenart	VmtarovdSS	2253	Destmik
Jože Kancler	Njivercevas U	2325	Kidričevo
Janez Jurgec	Potrčeva 62	2250	Ptuj
Anton Fûtravec	Bukovci 40	2281	Markovci
lidija Hmec	Sp. Gruškovje 20	2286	Podlehnik
Srečko Ârtetqak	Belšakova48	2250	Ptuj
Katarina Majcen	KicarS7	2250	Ptifl
Franc Štnman	Dobrava 9/a	2270	Ormož
Marija Rakuša	Sgand 18	2258	Sv. Tomaž
Jakob Hvko	Domava 142	2252	Domava
IvanMatjaSič	Biš25/a	2254	Trnovska vas
Dora Bauman	Slovenska C. 56	2277	Središče ob Dravi
Terezqa Mimda	Fblenci25	2257	Polenšak
Katica Krtine	Lancovavas 74/a	2284	Videm pri Ptiqu
Stanko Leqak	Kicar39	2250	Ptuj
Petra Mlakar	Gasilska ulica 7	2327	Rače
Lenka Krajne	Zg. Leskovec 8/a	2285	Zg. Leskovec
Jani Meglic	Prvenci 6	2281	Markovci
Stanislav Jurgec	Hrastovec 28/a	2283	Zavrč
Čestitamol Nagrajeni brald in poslušalci bodo			vozovnice za vlak
prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
BERITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
dni pa v Kidričevem pridno urejajo tudi hodnik za pešce, ki vodi ob cestil od letnega kopališča do zdravstvenega doma.
-OM
larski protivrednosti. Razlog za izstop je bil ta, da družba ni izpolnjevala obveznosti in interesov iz pogodbe in ustanovitvi, kakor tudi poslabšanje odnosov med družbeniki. Osnovni namen, zaradi katerega je bila družba "INPO" ustanovljena, je bil v ustanavljanju novih manjših podjetij in odpiranju novih delovnih mest, kar pa ni bilo doseženo. Prva glavna obravnava je bila maja leta 1994, vendar se občina Ljutomer s predlogom, da bi ji družba "INPO" izplačala 5.000 nemških mark, ni strinjala. Družba ""INPO"" je bila 30. marca leta 2000 izbrisana iz sodnega registra, takrat pa je bil prekinjen tudi pravdni postopek, ki ga je občina Ljutomer aprila leta 2001 ponovno sprožila. Pri predlogu za nadaljevanje postopka kakor tudi pri odločitvi sodišča o nadaljevanju postopka pa ni bilo upoštevano, da fizične osebe te družbe pri registrskem sodišču niso nikoli bile vpisane kot ustanovitelji oz. družbeniki. V skladu s 394. členom Zakona o gospodarskih družbah namreč odgovarjajo za obveznosti družbe družbeniki solidarno z vsem svojim premoženjem. Prav zaradi tega je odvetnik Janez Kaučič iz Gornje Radgone, ki je zastopal občino Ljutomer v tem procesu od leta 2000 naprej, predlagal, da občina tožbo umakne, kar je tudi storila. Občina Ljutomer je tako ostala brez 20.000 nemških mark v tolarski protivrednosti, ki jih je kot ustanoviteljica vložila v družbo "INPO", po neuradnih podatkih pa je v družbo vložila še precej več, saj je bil namreč direktor družbe tudi na plačilni listi občine.
Miha Šoštarič
Na borzi
Pretekli teden je bilo borzno trgovanje zaznamovano z ustvarjenim relativno skromnim prometom, tečaji pa po večini niso vidnejše zanihali. Slovenski borzni indeks je zaključil teden pri 4.469 indeksnih točkah. Več zanimanja je vladalo za delnice investicijskih družb, indeks PIX v je preteklem tednu ponovno dosegel svojo najvišjo vrednost, in sicer 4.198 indeksnih točk.
Največje povpraševanje na trgu je vladalo po delnicah farmacevtske družbe Krka, katerih cena se trenutno giblje okoli vrednosti 66.400 tolarjev. Krkini konsolidirani finančni izkazi za preteklo leto sicer niso kaj posebno navdušili, tradicionalno pa ceno delnice potiskajo navzgor pričakovanja, da sodi Krka v krog tistih podjetij, ki jih v prihodnosti čaka konsolidacija lastništva. Krki-na delnica se je v tem letu podražila za že več kot 25%.
Veliko prometa je bilo sklenjenega tudi z delnicami Luke Koper, katerih cena se giblje okoli 7.500 SIT Luka Koper je znana tudi po precej visokih in stabilnih dividendah. Nasprotno od Lukinih dividend pa se ne more z mikavnimi dividendami pohvaliti Petrol, ki naj bi letos izplačeval 700 tolarjev dividende na delnico, kar pomeni pri trenutni tržni ceni okoli 66.000 malenkost več kot 1% dividendno donosnost.
Med delnicami borznega trga je v preteklem tednu ponovno znatno poraslo povpraševanje po delnicah Aerodroma Ljubljana, ki mu bo vstop v EU prinesel precej več prometa, saj bodo v kratkem pričeli na Brnik leteti trije novi tuji prevozniki, kar bo znatno vplivalo na obseg poslovanja. Pričakovano znatno povečanje gostov iz tujine ponuja lepe možnosti tudi drugim turističnim podjetjem, da izkoristijo potencialne priložnosti. Sicer se podjetjem iz turistične panoge obetajo tudi finančna sredstva iz evropskih strukturnih skladov, govora je o finančni pomoči v višini okoli 8 milijard tolarjev. Prav v preteklem tednu so objavile rezultate za prve tri mesece Terme Čatež, ki so povečale prihodke v primerjavi z enakim obdobjem lani za 14%, kar je precej več od načrtovane stopnje rasti.
Še naprej pa ostaja neuspešna prodaja državnega deleža v podjetju lUV - Industrija usnja Vrhnika. Prodajna komisija se je po tem, ko naj bi bilo že bolj ali manj vse dogovorjeno za nakup, ponovno odločila, da prodaje ameriškemu interesentu ne bo. Razlogi naj bi bili v neprepričljivem poslovnem in marketinškem načrtu ter slabi bonitetni sposobnosti zainteresiranega podjetja.
Nina Pulko
Iliiika, BPH, d.d.
Nina.pulko^ilirika.si
k
Ptuj • Mednarodni tabor
Prihodnost Balkana v EU
Od 24. do 28. marca je na Ptuju potekal mednarodni tabor z naslovom "Balkan's future in the EU". Seminar je bil organiziran v okviru Študentskega politološkega društva Polituss, katerega člani so vsi organizatorji: Nataša Zebovec, Petra Skvarča, Urška Žmauc in Urban Vertič. Društvo Polituss ima sedež na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Glavni namen projekta je neformalno izobraževanje študentov kot dodatek formalnemu učenju na visokošolskih zavodih.
Idejo za projekt pa je narekovala težnja študentov po drugačnem in bolj poglobljenem spoznavanju geopoliti~nega okolja. Kot so povedali organizatorji tabora, je Balkan tema, ki je aktualna ravno zaradi sprememb, ki se danes odvijajo na tem področju.
Tabora se je udeležilo 21 mladih iz Norveške, Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Moldavije, Koreje, ZDA, Srbije in Črne ^ore (Kosovo), Velike Britanija, Švice in Slovenije.
Med predavatelji, ki so se ukvarjali s tem, kaj Europska unija pomeni za Balkan, so bili tudi nekateri veljaki slovenske politične scene. Prof. dr. Mitja Veliko-nja, predavatelj na Fakulteti za družbene vede, se je v svojem govoru ukvarjal predvsem s problemom definiranja pojma Balkan. Kot je dejal, je ta pojem možno definirati z različnih vidikov: geografski, zgodovinski, politični, kulturološki, sociološki in simbolični. Svoje izkušnje
je opisala tudi dr. Cirila Toplak, profesorica na Fakulteti za družbene vede, ki je sodelovala v misiji Sveta Evrope v Mostarju, kjer so poskušali odpreti "Council of democracy". Kot je v svojem govoru omenila mag. Ksenija Šabec, kljub povezovanju evropskih držav težko govorimo o skupni evropski identiteti. To velja tudi za Balkan, ki ga sestavlja mnogo različnih nacionalnih identitet. Iz tega izhajajo tudi različni stereotipi o "Balkancih" v glavah "zahodnjakov", ki pogosto niso racionalno utemeljeni.
Zraven slovenskih strokovnjakov pa so se s problemom ukvarjali tudi tuji strokovnjaki, ki so se udeležili seminarja. Informacije o poteku misije ZN na Kosovu, ki deluje z namenom vzpostavljanja reda, civilne administracije, demokratičnih institucij in ekonomskega razvoja, je iz prve roke podal Robert Symons, odposlanec Organizacije Združenih narodov, ki deluje v misiji na Kosovu. Kot je povedal ZN
Sedem (ne)pomembnih dni
Kje so meje
Slovenski zdravniki režejo in odstranjujejo zdrave dele telesa. Slovenija pravzaprav še sploh nima pravih (in dokončnih) meja. Slovenski novinarji s psevdonimi in skons-truiranimi informacijami črnijo ugled Slovenije v tujini ... Približno tako bi lahko sklepali, če bi dosledno sledili tistemu, kar so te dni zapi-slai v Delu o "napaki" enega izmed uglednih slovenskih zdravnikov, pa izjavama vplivnih politikov Zmaga Jelinčiča in Janeza Janše o napačno določenih slovenskih mejah oziroma o slovenskih umazanih novinarskih igrah, česar pa ne morete prepričljivo dokazati. Napačno zdravljeni oziroma odstranjeni deli telesa, slovenska meja in novinarji, ki v tujini pljuvajo po Sloveniji samo na prvi pogled nimajo nič skupnega. V resnici pa je vse skupaj še kako prepričljivo dokazilo neverjetne lahkotnosti, s katero se v Sloveniji piše o posameznih dogajanjih in dajejo ocene o nedvomno še posebej občutljivih temah, karšne so resnične ali samo domnevne napake pri zdravljenju, urejanje in določanje obmejnih vprašanj ter kredibil-
pri obnovi in doseganju začrtanih standardov na Kosovem sodelujejo z EU, ki preko različnih programov zagotavlja finančno pomoč. Svoj govor pa je predstavil tudi Thomas Kaufmann, predstavnik delegacije Evropske komisije v Sloveniji.
Ob resnosti in zavzetosti za reševanje problemov, ki nastajajo na področju Balkana z vstopom v EU, pa udeležencem tabora ni primanjkovalo zabave. Ogledali so si minoritski samostan na Ptuju, ptujsko vinsko klet, kjer so imeli možnost poskusiti kakovostna slovenska vina, organizirali pa so tudi Balkan night v Konl-kišti, kjer so ob ritmih jugo roc-ka plesali do jutranjih ur. Kot so povedali organizatorji, je eden izmed pomembnih ciljev tabora bil spodbuditi izmenjavo idej med študenti. Vsi udeleženci tabora so se strinjali, da so takšni programi dobra ideja, Študentsko politološko društvo Pollitus pa že izdeluje načrte za nove projekte.
Dženana Beéirovié
Maribor • Začetek projekta Darovalec
Nevidni zapis kot pokojnikova oporoka
Na tiskovni konferenci v prostorih zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru so direktorica Slovenija - Transplanta prim. Danica Avsec Leto-nja, dr. med., Marjan Sušelj iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prim. Jasna Vončina, dr. med., nacionalna koordinatorica, in Edita Štok, dr. med., iz ministrstva za zdravje, predstavili projekt uvajanja zapisa odločitve o darovanju organov in tkiv na kartici zdravstvenega zavarovanja. Prvi del projekta z začetkom zbiranja pristopnih izjav se je začel v mariborskem območju 29. marca, nato pa se bo v jeseni postopoma pričel širiti po celi Sloveniji.
Cilj projekta je tudi informirati širšo javnost o pomenu darovanja organov kot najvišje oblike pomoči sočloveku in s tem spodbuditi odločitev ljudi za darovanje organov. Darovanje organov je nekaj, kar lahko marsikomu reši življenje in bistveno spremeni njegovo življenje, kaže pa tudi na osebo, kvaliteto darovalca. Mesta, kjer bo na območju Maribora možno izpolniti prijavo o darovanju, bodo označena
Mrtvi darovalec lahko daruje vse organe in tkiva, ki se danes presajajo. To so srce, pljuta, jetra, ledvici, tanko orevo in trebušna slinavka. Od tkiv pa kostni mozeg, roženi-ce, kosti, sklepe, vezi, žile, srt-ne zaklopke in kožo.
nost novinarskega delovanja.
Po poročanju Dela naj bi znani slovenski zdravnik (zapisali so mu polno ime in priimek) pacientki D. B. domnevno po pomoti (iz malomarnosti?) pri operaciji odstranili šesto in sedmo rebro namesto s predhodno tentgensko sliko dokazano problematičnega devetega rebra. Šlo naj bi za hudo napako z nepopravljivimi posledicami. Po domnevno neuspelem poskusu pacientke, da bi se z zdravnikom, ki jo je operiral, pogovorila o zunajsodni poravnavi, je le-ta domnevno vložila odškodninsko tožbo. Zdravnik, ki je predmet obravnave v Delu, na De-lova vprašanja ni hotel odgovoriti. Dejal je le, da ni bilo nikakršne strokovne napake in da upa, da bo resnico ugotovilo sodišče. In kaj je hotelo Delo že zdaj izvedeti od zdravnika? Predvsem: Ali je pred začetkom operacije pregledal paci-entkine izvide in napotnico? Kako se lahko zgodi, da pacient pride z napotnico in izvidi za odstranitev sumljivega devetega rebra, odide pa brez zdravega 6. in 7 rebra? Kako se reče odstranitvi napačnih reber,
če to ni strokovna napaka? Seveda so vsa vprašanja legitimna, kot je legitimna tudi odločitev zdravnika, da pred sojenjem o teh vprašanjih ne bo javno govoril. Pri vsej zadevi gre za nekaj drugega, veliko pomembnejšega. Za vprašanje in dilemo, kdaj in kako naj se piše o zadevah, ki so posebej delikatne in ki lahko neposredno in izjemno drastično vplivajo na ugled in položaj posameznih osebnosti, ali drugače povedano, na dobro ime in tudi integriteto vsakega posameznika. Seveda ne more biti sporno, ali mediji lahko poročajo o nepravilnostih v zdravstvu in na vseh drugih področjih življenja. To mora biti njihova pravica in glede tega ne sme biti dvomov. Treba pa se je spet in spet pogovarjati o tem, kako to počnejo, ali v boju za pravice domnevno prizadetih ne povzročajo nove škode in novih žrtev, ko po logiki "hitrih sodišč" ali pa celo z ambicijo, da bi kratkomalo prevzeli vlogo pravosodnih organov na hitrico- in marsikdaj brez upoštevanja vseh relevantnih dejstev - na hitrico določajo, kdo je kriv, ko obtožene vnaprej proglašajo za krive itd. Seveda lahko razpravljamo o tem, kaj vse je vzrok za takšno početje. Zagotovo gre predvsem za iskreno željo, da bi čim prej razkrili in popravili napake, izključiti pa ne kaže tudi površnosti, poma-
njkanja občutka za resnično etično in enakopravno ravnanje z vsemi, ki so zapleteni v posamezna neprijetna dogajanja. Ne da bi kakorkoli sumil v dobre namene tistega, ki je objavil alarmantno novico o zdravnikovi "napaki" v ljubljanskem Delu, mislim, da je naredil nedopustno napako, ko je s polnim imenom in priimkom tega zdravnika pravzaprav vnaprej problematiziral in kriminali-ziral, objavil samo eno resnico, še preden so se o spornem primeru slišale vse resnice. Sicer pa ne gre za osamljen primer. Postavljanje ljudi na pranger in njihovo javno žigosanje, še preden se jim dokaže krivda, postaja v Sloveniji nekakšno dežurno dokazilo budnosti nad napakami in deformacijami v družbi. V resnici pa se na ta način ustvarja nezdravo ozračje linča brez obsodbe in pritiska na pravosodne organe, ki mu očitno ni vselej glavni cilj dokazovanje dejanskega stanja in zgolj obsojanje tistih, ki so dokazano krivi. V takšnih razmerah se zlahka v javnosti poraja tudi občutek, še zlasti, če ga podpira vsakokratna politična opozicija, da različnih krivcev in kriminalcev prepogosto ne doseže pričakovana in pravična kazen. Zato bi morali v javnih nastopih (in tudi v komentarjih medijev) veliko bolj natančno ločevati, kateri nedokončani "primeri" so po-
Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni (virusa HIV, hepatitisa B in C), oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Za darovanje po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti. Ce se človek za časa življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, te temu ne nasprotujejo najbližji.
na terminalih, kjer se potrjujejo zdravstvene kartice, na vratih zdravstvenih domov in lekarn ter na internetu. Za opredelitev darovanja po smrti se bo potrebno oglasiti pri pooblaščeni osebi na prijavnem mestu, na pristopni izjavi bo ob osebi, ki se je odločila za darovanje, tudi podpis pooblaščene osebe. Izpolnjene izjave bodo s priporočeno pošto poslali na Slovenija - Transplant, kjer bo potekalo vpisovanje podatkov na kartico. Vpis bodo izvajale pooblaščene osebe. Vse vpisane izjave bodo hranili v
železni blagajni še pet let po smrti posameznika. Vsak, ki se bo opredelil za darovanje, bo potrdilo o vpisu prejel po izvedbi le-tega.
Zapis bo ostal neviden
Zapis o odločitvi darovalca na kartici zdravstvenega zavarovanja bo ostal neviden (v bistvu njegova oporoka) in tajen do smrti. Dostopen bo izključno zdravnikom, ki opravljajo koordinacijska dela na področju tran-splantcije. Le-ti bodo lahko z uporabo profesionalne kartice zapis o opredeljenosti za darovanje prebrali šele po smrti darovalca. Ali je nekdo darovalec ali ne, bo transplantacijski koordinator ugotavljal šele, ko ga bodo iz centra za transplantacijo obvestili, da so pri nekom ugotovili možgansko smrt. Če bodo ugotovili, da je umrl človek, ki se je opredelil za darovalca, bo stekel postopek za odvzem in presaditev organov. Če tega podatka na kartici ne bo, bo trans-plantacijski koordinator možnost darovanja organov pojasnil sorodnikom.
Varnost zapisa o darovanja je takšna, da onemogoča dostop do podatkov nepooblaščeni osebi. Varnost je zagotovljena na več ravneh, zagotavlja jo tudi uvedba profesionalne kartice, ker podatka o darovanju ni mogoče brati brez sočasne uporabe profesionalne kartice.
V Sloveniji je odstotek pripravljenosti za darovanje zelo visok, presega 80 odstotkov, odstotek odklonitev v pogovoru s svojci pa se giblje med 20 in 24 odstotkov, kar je v primerjavi z drugimi državami prav tako solidno. V Sloveniji je trenutno na spisku za presaditev ledvic med 120 in 140 ledvičnih bolnikov, na presaditev srca in jeter pa jih čaka okrog 15.
Odvzem organov tudi v ptujski bolnišnici
Začetek transplantacijske dejavnosti v Sloveniji sega v leto 1969, ko je bil ustanovljen laboratorij za ugotavljanje tkivne skladnosti. Prva presaditev ledvice živega darovalca je bila izvedena leta 1970. Prvi trans-plantacijski zakon je bil sprejet leta 1985, prvič pa so odvzeli in presadili ledvico mrtvega darovalca leta 1986. Nacionalna tran-splantacijska mreža deluje od leta 1998, novi zakon o trans-plantciji je bil sprejet leta 2000, novi pravilnik o ugotavljanju možganske smrti leta 2001, leto kasneje je pričel uradno delovati Slovenija -Transplant, lani je bila izvedena tudi prva presaditev pljuč v Sloveniji. Od leta 2003 ima Slovenija tudi svoj čakalni spisek za pljuča, doslej so bili slovenski bolniki za presaditev pljuč vključeni v čakalni spisek na Dunaju, kjer so jim pljuča tudi presadili. V Sloveniji lahko odvzeme organov opravljajo izključno v javnih zavodih, ki so kadrovsko in prostorsko ustrezno opremljeni ter strokovno usposobljeni. Ob Kliničnem centru v Ljubljani so to še bolnišnice v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Novi Gorici in Novem mestu. Presaditve organov se opravljajo v transplantacijskem centru Kliničnega centra, prav tako tudi kostnega mozga, nekatera tkiva (roženice, kožo in kosti) pa presajajo tudi drugi javni zdravstveni zavodi. V lanskem letu je bilo v Sloveniji presajenih 56 organov, 43 ledvic, tri srca, devet jeter in ena pljuča.
Darovanje organov je anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu.
MG
sledica neprepričljivih izgovorov in argumentov pravosodnih in drugih organov, kateri pa posledica resnične strokovne natančnosti in odgovornosti, da izrekanje kazni ne bi bilo površno in brez vseh potrebnih dokazil.
V majhni Sloveniji, kjer se tako rekoč vsi med seboj poznamo, je še posebej pomembno, kdaj in na kakšen način "kriminaliziramo" posamezne ljudi. Seveda ne gre za to, da bi v imenu zaščite osebno-
sti, preprečili medijem in javnosti, da se seznanjajo z vsemi deformacijami in primeri različnih osebnih zlorab. Vprašanje je le - in o tem bi se bilo treba vsestransko in strpno pogovarjati ne samo znotraj medijev - kdaj in na kakšen način se nekoga javno ožigosa. Glede tega nam očitno še marsikdaj ni jasno in marsikdaj v imenu demokracije ravnamo izrazito nedemokratično in nasilno.
Gornja Radgona • 17. sejem Megra 2004
Dejavnik razvoja gradbeništva
Na 17. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov je razstavljalo 509 razstavljavcev iz 21 držav, ki so se predstavljali na 19.500 kvadratnih metrih razstavnih površin. Sočasno pa je potekalo 5. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Letos prvič pa so pripravili tudi prvi regijski sejem obrti, na katerem se je predstavilo več kot 160 obrtnikov in podjetnikov iz Pomurske regije.
Na otvoritveni slovesnosti je zbrane pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je predstavil tradicijo sejma Megra, ki je že 23 let pomemben dejavnik pri razvoju slovenskega gradbeništva. Slavnostni govornik in otvoritelj sejma je bil mag. Janez Kopač, minister za okolje in prostor, ki je poudaril, da je gradbeništvo pomemben dejavnik v našem gospodarstvu, saj je imelo v dodani vrednosti v letu 2003, ko je zaposlovalo 57 tisoč ljudi, kar 5,8-odstotni delež. Otvoritveni slovesnosti je sledila podelitev znaka kakovosti za gra-
diteljstvo za leto 2004 gradbenega inštituta ZRMK iz Ljubljane. Prestižno nagrado je dobilo devet izdelkov, med njimi tudi eno-krilno PVC okno ACCORD — INTERPLAST podjetja Interles iz Lenarta.
V sklopu sejma pa je potekalo tudi 5. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije, ki sta ga organizirali Sekcija kleparjev in krovcev Obrtne zbornice Slovenije in sekcija kleparjev in krovcev pri Območnih obrtnih zbornicah Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona in Lenart. Tekmovalne
ekipe Srednje šole Store, Šolskega centra Ptuj, Območne obrtne zbornice Celje, podjetja Stolnik M&I, d.o.o., iz Ljutomera, Območne obrtne zbornice Murska Sobota in Območne obrtne zbornice Ljubljana Moste — Polje so se pomerile v prekrivanju strehe z dvema različnima kritinama, v kleparskih delih in vgradnji strešnega okna. Zmagala je ekipa Območne obrtne zbornice Murska Sobota.
V organizaciji Pomurskega sejma in Srednje gradbene šole Maribor pa je potekalo tudi tekmovanje v zidanju, na katerem so
se pomerili dijaki srednjih strokovnih šol. Zmagali so dijaki Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana. V okviru sejma pa je bilo organiziranih še več strokovnih posvetov, okroglih miz, poslovnih srečanj itd.
Letošnji sejem si je ogledalo več kot 18.000 investitorjev, izvajalcev, arhitektov, trgovcev, mladih, ki so se pobliže seznanili z gradbenimi poklici, tistih, ki gradijo, še bodo gradili ali obnavljali, ter vseh tistih, ki so na sejmu našli zamisli za ureditev domov in njihove okolice.
Zmago Šalamun
Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo veliko število znanih obrazov.
Devet izdelkov je na sejmu prejelo znak kakovosti ZRMK, med njimi tudi okno Interles.
Dornava • Obisk ministrice v baročnem dvorcu
Najprej grajski park
"Bili smo slabi gospodarji," je nekako nehote ušlo ministrici za kulturo Andreji Rihter, ko je konec minulega tedna na povabilo Odbora za obnovo dvorca Dornava obiskala grajski baročni biser, ki po izselitvi varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja še vedno sameva.
Idej in predlogov o tem, kakšna vsebina bi bila primerna za enega najlepših graščin iz obdobja baroka, je sicer veliko, vendar, kot kaže, zaenkrat ni prevladala še nobena. Kulturno ministrstvo kot lastnik objekta je v zadnjem obdobju financiralo obnovo strehe, za ohranitev
gradu, predvsem pa za njegovo oživitev, pa to še zdaleč ni dovolj, kot je ugotovila tudi Rih-terjeva: "Prav zato so letos že v pripravi investicijski programi in obnovitveni projekti. Po zaenkrat neuradnih ocenah bo potrebno v rekonstrukcijo grajske stavbe vložiti približno 2 milijar-
di tolarjev, kar ni majhna vsota, vendar je točna ocenitvena vrednost potrebnih del nujno potreben podatek za interesente oziroma bodoče investitorje."
Sofinanciranje obnove dor-navskega gradu s strani države po besedah Rihterjeve prav tako še ni znano: "Dejstvo je, da se
Foto SM
Ministrica za kulturo Andreja Rihter si je v spremstvu dornavskega župana Franca Segule (levo), predsednika Odbora za obnovo dvorca Franca Zagorška, destrniškega župana Franca Pukšiča (desno), ki se zavzema za grajski domicil slovenskega izseljeniškega društva, z zanimanjem ogledala notranje prostore in znameniti park dornavske graščine.
bo grad s svojo namembnostjo in dejavnostjo moral preživljati sam, zato je potrebno trezno razmisliti o njegovi bodoči vsebini ter izbrati tiste najemnike, ki bodo sposobni vložiti primeren del sredstev v njegovo obnovo, hkrati pa s svojo dejavnostjo zagotavljati tudi preživljanje in obstoj. O vsem tem smo se pogovarjali tako z Odborom za obnovo gradu, ki je s svojimi aktivnostmi že veliko pripomogel k temu, da grad ni prepuščen propadanju, kot z dornavskim županom Francem Šegulo. Čeprav vložek državnih sredstev v bodočo obnovo še ni znan, pa lahko zagotovim, da bomo že naslednje leto začeli z obnovo enkratnega grajskega parka. Dornavska graščina pa bo tudi ena prioritetnih zadev, za katero se bom osebno zavzela in poskušala najti najustreznejšo rešitev v najkrajšem možnem času!"
Andreja Rihter je kot simbolično potrditev svojih zagotovil o državnem financiranju začetne obnove grajskega parka ob svojem obisku zasadila sadiko drevesa na dvorišču. Kakšna pa bo dejanska namembnost grajskih prostorov v prihodnosti, ostaja še vedno odprto vprašanje: "Smo v fazi pogovorov, tako z lokalno skupnostjo kot z interesenti za najem in upravljanje gradu. Poleg primerne vsebine bo prav gotovo pomembno vlogo igral tudi kapital in usklajevanje enega ter drugega bo poglavitni cilj nadaljnjih pogajanj. Grad je velik in je, kot vidim, pravi dragulj, zato se bo za pravega najemnika potrebno resnično potruditi."
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
	Letnik	Cena	
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1996	990.000	KOV /F,I,ENA
OPEL VECTRA 1,7 TD	1996	1.460.000	KOVVIfOLA
FORD EIESTA 1,31 FLAIR	1998	860.000	RDEČA
Í0RDFIESIA1,1IC	1991	260.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 l6VEDmON 2000		2.150.000	KOV SREBRNA
RENAULT R5 CAMPUS	1993	180.000	BELA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2002	3.240.000	KOV SREBRNA
OPEL CORSA OTY 1,012V	1998	860.000	KOV MODRA
FIAT PANDA 1,0 ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1993	150.000	RDEČA
	1997	640.000	RDEČA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	1.040.000	K0VVĚNIA
PEUGEOT PARTNER 1,41	1998	1.070.000	BELA
RENAUIiaJ01,2RN	1995	620.000	ZFÍENA
RENAULT R19 1,4 RT	1994	420.000	RDEČA
AUDI 80 1,6	1991	550.000	KOV SIVA
PEUGEOT 4061,6 SL	1996	990.000	/fiI,F,NA
RENAUETTWEVGO 1,2 PACK	1995	640.000	KOVVIJOIA
PEUGEOT 4061,8 SL	1996	1.080.000	KOV M,ENA
ŠKODA FELICIA LX	1996	460.000	BELA
ROVER 416 SI	1996	880.000	KOV MODRA
RENAUI1R5T0PFUN	1993	230.000	RDEČA
RENAULT LAGUNA 1,8 RT	1996	1.180.000	KOV MODROZEL.
RENAUI1R5T0PFUN	1903	250.000	KOV SIVA
HA RIO 1,3	2002	1.450.000	KOV MODRA
FIATPUNr0 55S	1998	820.000	KOV /F,I,ENA
FIATPUNT0 55S	1999	890.000	RDEČA
HYUNDAI LAOTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOVVIJOIA
NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAVAN	1999	1.860.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 1061,0 XN	1998	770.000	RDEČA
FIATPUNT01,2SX	2002	1.620.000	KOV MODRA

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA
DAEWOO NEXIA 1,5	1998 650.000
DAEWOO NUBIRA WAG. 1,6	1998 990.000
FORD MONDEO 1,8 KAR.	1994 700.000
HYUNDAI PONY	1991 150.000
MEGANE AUT. CONF 1,6/16V	2003 3.290.000
MEGANE AUT. CONF 1,9 dCi	2003 3.650.000
MEGANE BREAK 1.9	2001 2.310.000
MEGANEEXP. CON. 1,6/16V	2002 3.050.000
MERCEDES A 160 AVTOM.	1999 2.410.000
OPEL VEaRA 2,0 GL	1991 190.000
PEUGEOT 405 GL	1990 330.000
R CLIO DINAM. 1,2/16V	2003 2.150.000
R4GTL1,1	1988 60.000
Testna vozila
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0/16V 2002 4.400.000 MEGANE SEDAN 1,9 dCi 2003 4.010.000
REDUUJLT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	F^moč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
www.radio-tednik.si
Ptuj • Marijini pirhi med najlepšimi v Sloveniji
Lepota jo navdihuje
Letošnji velikonočni prazniki so Mariji Korbar, 82-letni upokojeni geodetinji, stanovalki ptujskega doma upokojencev, prinesli {e posebno veselje. Na 12. nate~aju Slovenskih novic za najlep{e pirhe v treh kategorijah: tradicionalnih, domi{ljijskih in otro{kih, je bila med najbolj{imi. Žirijo, ki jo je vodil priznani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj, je prepričala z barvanimi pirhi, okrašenimi s spiralnimi cvetličnimi motivi. Za osvojeno drugo nagrado je prejela knjigi, majice in rože, slednjih je bila še posebej vesela, ker jih tudi slika. Izdelovanje pirhov, pravi, ni enostavno, je zelo zahtevno delo, praskani je dokončan v treh urah, za barvanega potrebuje nekoliko manj.
V ptujskem domu upokojencev, prvega aprila je minilo dve leti, odkar je v njem, se izredno dobro počuti. Uživa v lepoti okolja, ki jo ponuja dom, lepota je tista, ki jo še posebej privlači in navdihuje.
Pirhov sama ni poslala v ocenjevanje, to sta storili prijazni sestri Darja in Nada, zato jo je
druga nagrada toliko bolj presenetila. Prve pirhe, izdeluje praskane in barvane, ki jih najprej praska, zatem pa pobarva, je izdelala že pri sedmih letih, v prvem razredu osnovne šole. Jajca za praskanje se najprej na rdeči čebuli kuhajo eno uro, s tem se tudi konzervirajo, od znotraj se posušijo in postane-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Korbar iz ptujskega doma upokojencev je bila druga na 12. natečaju Slovenskih novic za najlepše slovenske pirhe.
Velika Nedelja • Krajevni praznik
Plaketa rešitelju Monike
"človeško življenje ni loterija," je ob prejemu plakete KS Velika Nedelja na osrednji proslavi v zadružnem domu dejal prejemnik priznanja, zdravnik Jan Vladimir von Knop. Krajevni plaketi za izjemne dosežke sta prejela tudi domačina Franc Krabonja in Marta Frangež.
Jan Vladimir von Knop sicer ni domačin, vendar ga krajani poznajo že od odtroštva, ko je še kot kratkohlačnik preživljal počitnice pri starih starših v Hajndlu. Ugleden meščan Du-esseldorfa je pred časom sprožil veliko človekoljubno akcijo, v kateri je skupaj s prijatelji
- medicinskimi strokovnjaki -iz domovine in tujine pomagal nesrečni Moniki Meško, oboleli za redko vrsto raka, ki je danes povsem zdrava in obiskuje prvi letnik gimnazije v Ormožu. "Bil sem le majhen kolešček v vsej zgodbi. Največ so k njeni ozdravitvi pomagali šte-
jo čisto lahka. Črte, ki so jih takrat delali, so bile enostavne, zahtevnejše so postale z leti, se spominja Marija Korbar.
Vojna ji je vzela starše, moža, ostala je sama z otroki, treba je bilo preživeti. Izobrazila se je za geodetinjo. "Poklic je fizično težak, po vojni smo zelo garali. Ni bilo prevoznih sredstev, ni bilo cest, hodili smo peš ali se vozili s kolesi, ki smo jih v Halozah bolj potiskali kot vozili, s seboj pa vlekli še stare instrumente, danes je vse drugače. Danes se geodeti vozijo z avtomobili, uporabljajo sodobne instrumente. Sicer pa sem na svoje delo že skoraj pozabila, saj sem že 25 let upokojena."
To so bili tudi časi, ko o pir-hih ni razmišljala, saj tudi časa ni imela. Danes je drugače, danes ima čas. Hudi časi so za njo, zdaj je čas uživanja drobnih življenjskih radosti. Ima tri nadvse dobre sinove, pet vnu-
vilni strokovnjaki, kirurgi, neprecenljiva pa je tudi pomoč, ljubezen in povezanost družine Meško. Vsi se moramo zavedati, da je človeško življenje edinstveno, da z njim ni mogoče kalkulirati in postavljati vrednostnih ocen o možnostih preživetja, pač pa narediti vse,
Prejemniki plaket na osrednji slovesnosti ob prazniku KS Velika Nedelja: Marta Frangež (levo), Franc Krabonja (v sredini) in Jan Vladimir von Knop za mikrofonom.
Foto: Črtomir Goznil<
Nagrajeni pirhi: praskani in pobarvani, ki simbolizirajo pomlad s cvetom tulipana, zelenimi listi in srcem kot simbolom ljubezni. Vse naj bi simboliziralo tudi velikonočni čas.
kov in tudi že pet pravnukov.
Politika je Mariji Korbar tuja, ker v njej ni iskrenosti, so zgolj besede, dejanj pa nobenih. Ni skrbi za človeka, še posebej ne za malega človeka. "Eni so si znali postlati in jih drugi več ne zanimajo, to je žalostno. Vsi pa smo se zelo veselili te naše Slovenije. Nazadnje pa smo menda vsi razočarani."
Njene misli in dejanja so usmerjena v lepoto, zato je tudi srečna, in z njo cela družina. Lepota okolja, v katerem preživlja jesen življenja, pa ji je navdih, ki ga izpričuje v svojih slikah, in v drugih dejavnostih, ki jo vsakdanje bogatijo. Človek, če le želi, najde izpolnitev vseh svojih želja, je prepričana.
mg
kar je v naši moči. Zato je ta plaketa, ki jo kot znak vaše zahvale prejemam danes, namenjena vsem, ki so pomagali," se je v krajšem nagovoru vsem prisotnim krajanom zahvalil von Knop.
Predsednik KS Velika Nedelja Tone Žumbar je posebno priznanje za izjemne dosežke podelil tudi Francu Krabonji za dolgoletno aktivno delo na več področjih, še zlasti v PGD Velika Nedelja, ter Marti Frangež za izjemne dosežke na področju kulture in dela v kulturnem društvu Simona Gregorčiča.
Učenci OŠ Velika Nedelja so skupaj z moškim in cerkvenim pevskim zborom skozi program, v katerem so predstavili zgodovino in sedanjost svojega kraja z vsemi znamenitimi osebnostmi in delujočimi društvi ter institucijami, navdušili številne krajane, ki so se udeležili osrednje proslave. Slovesnost so sklenili s podelitvijo nagrad trem najboljšim izdelovalcem velikonočnih pisanic po izboru obiskovalcev. Prvo nagrado so si zaslužili malčki iz vrteške skupine Veveričke, drugo Aljaž Zadravec, tretjo pa prvi razred devetletke OŠ Velika Nedelja.
Letošnji krajevni praznik v Veliki Nedelji je sicer potekal v znamenju niza prireditev, ki so se začele v soboto, z otvoritvijo razstave pirhov, nadaljevale v nedeljo s pohodom po hribovitih predelih KS in zaključile v ponedeljek s turnirjem v hitropoteznem šahu, malem nogometu ter predstavitvi panoramske vožnje s cestnimi motorji, ki jo je organiziral motoristični klub C'bon Ormož.
Od tod in tam
Križevci pri Ljutomeru • Razstava pisank
V prostorih župnišča Križevci pri Ljutomeru je domačinka Olga Antič na ogled postavila pisanke, ki jih je izdelala v preteklih dveh letih - skupno okoli petsto okrašenih izpiha-nih jajčnih lupin. Kot je dejala, jo izdelovanje pisank veseli že od otroštva, te umetnosti pa se je naučila od očeta, ki ji je predstavil številne tehnike - še zdaj pa vsako leto spozna kakšno novost izdelovanja pisank: '"Vsako leto sproti spoznavam novosti in se izredno veselim, ko izumim kakšno novo tehniko okraševanja, nekaj, česar še nisem počela," je pojasnila. Izmed vseh tehnik ji je najljubše risanje, všeč pa so ji tudi praskanke, kajti tako nastajajo izredno lepi plastični motivi.Gospa Olga se do sedaj za prodajo svojih izdelkov še ni odločila, saj jih večino prijateljem in sorodnikom podari. Pri postavitvi razstave so ji pomagale še članice odbora kulturnega društva ter Olga Lasbaher, ki je izdelala figure, na katerih so pisanke razstavljene, saj so se letos odločili za nekoliko drugačno postavitev - namesto na mizah, so pisanke razstavljene na stenah in v vitrinah.	(nsk)
Podlehnik • 15-metrski presmec
Pred podlehniško haloško katedralo (cerkvijo Sv. Trojice) od cvetne nedelje naprej stoji pravi rekorder med presmeci. Petnajstmetrskega, skoraj 400 kilogramov težkega velikana so izdelali člani športnega društva (ŠD) Jože Fernandez - Ja-blovec, sestavljali pa so ga dobra dva meseca. Samo zelenja, ki so ga zbirali po vaseh, je bilo za dve traktorski prikolici. Kot je povedala članica ŠD Zdenka Golub, so vso zelenje opleli na visoko žrd: '"V pravi haloškipresmec mora bitipo-vezanih devet vrst zelenja: pušpan, dren, božji drevec, me-prika, leska, iva, čremoza, borovnice in seveda vinska trta. Takegapresmeca v naših krajih še nikoli ni bilo!'
Kljub izjemni velikosti in teži so člani društva presmec ročno odnesli štiri kilometre daleč, od Golega Vrha do cerkve, pri postavljanju pa so jim pomagali številni zbrani občani.
Sicer pa je športno društvo spletlo tudi nekaj manjši, tri metre visok presmec, ki so ga postavili v cerkev, kjer so na cvetno nedeljo mladi odigrali tudi pasijon.	(sm)
Leskovec • Razstava pisanic
Leskovško turistično društvo Klopotec je konec minulega tedna v prostorih domačega gasilskega doma že osmič zapovrstjo pripravilo zanimivo razstavo velikonočnih pisanic in domačih dobrot. »Letos smo povabili k sodelovanju društva iz celotne občine Videm. Tako se je s svojimi izdelki na naši razstavi prvič predstavilo Društvo žena Pobrežje, Turistično društvo Soviče-Dravci ter Društvo podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi. Za vse drobne umetnine, ki so jih za predstavitev pripravili člani omenjenih društev, v naših skrom-nihprostorih sploh ni biloprostora,Napaka! Ne najdem vira sklicevanja.Sicer pa so si obiskovalci na razstavi, ki je trajala od petka do ponedeljka, lahko ogledali (in poskusili) še velikonočne dobrote in umetelno izdelane pisanice turističnega društva Klopotec, ki je tudi organizator razstave in njihovega osnovnošolskega podmladka.	(sm)
Foto SM
Majsperk • S 14. seje občinskega sveta
Ugodne varnostne razmere
Na 14. redni seji sveta občine Majsperk so precej časa namenili predstavitvi varnostnih pojavov na območju občine Majsperk v letu 2003, za katere je pomočnik komandirja postaje mejne policije Podlehnik Silvo Pernat ugovotil, da so v celoti ugodnejše od predlanskih.
V uvodnem delu seje so svetnice in svetniki občine Majsperk z zanimanjem prisluhnili trendom varnostnih pojavov na obmo~ju majšperške ob~ine v minulem letu, o ~emer je podrobnejše poro~ilo predstavil Silvo Pernat. Razveseljivo je dejstvo, da podatki kažejo na padanje števila prometnih nesreč, kaznivih dejanj pa tudi na področju javnega reda in miru je stanje zadovoljivo, saj niso beležili hujših primerov. Na področju prometne varnosti je oopozoril na nevarni odsek ceste od Majšperka proti Stopercam, kjer se je lani pripetilo največ prometnih nesreč. V glavnem zato, ker vozniki ne upoštevajo hitrostnih omejitev in dejstva, da zaradi ovinkov ta cesta ne dopušča prehitre vožnje. Na področju kaznivih dejanj prevladujejo premoženjski de-klikti, na področju javnega reda in miru pa družinski prepiri, oziroma kršenja v zasebnih prostorih, kar je posledica slabšega
socialnega stanja na območju Haloz.
V	razpravi so svetniki sicer pogrešali primerjalne podatke z drugimi policijskimi postajami in Policijsko upravo Maribor, kljub temu pa so izrazili zadovoljstvo nad izboljšanjem stanja javne in prometne varnosti, kar pripisujejo tudi dejavnosti policijske pisarne v Majšperku, ki je občanom na voljo dvakrat na teden.
V	nadaljevanju seje so na predlog Odbora za družbene dejavnosti po drugi obravnavi brez bistvenih pripomb sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj. Z nekaj pripombami in dodatnimi predlogi so v prvi obravnavi soglašali tudi s predlagano vsebino odloka o oskrbi s pitno vodo, nekaj pripomb so imeli zaradi slabšega tlaka pitne vode na nekaterih območjih, sicer pa so zahtevali, da je treba za področje vodooskrbe dajati občini letno poročilo.
Po krajši razpravi so s pripombami, ki jih je sprejel Odbor za gospodarsko infrastrukturo, soglašali tudi z vsebino pravilnika o javnem vodovodu na območju občine Majšperk, županja mag. Darinka Fakin pa jih je seznanila še s pogodbo o prenosu vodooskrbnih infrastrukturnih objektov ter naprav v upravljanje in vzdrževanje. Zaradi uskladitve z rastjo življenjskih stroškov oziroma z inflacijo so soglašali s 4,6-odstotnim povišanjem cen za najem poslovnih prostorov, tako da je od 1. aprila dalje treba odšteti 540 tolarjev za kvadratni meter poslovnih površin. Za 4,6 odstoka so povišali tudi najemnine za grobove na vseh petih pokopališčih v občini - v Majšperku, Ptujski Gori, Stopercah, ter na Bolfenku in Janškem Vrhu.
Soglašali so tudi s predlogom za dvig cene vode v Stopercah, zato bodo uporabniki odslej morali zanjo plačevati 78 tolarjev
Središče ob Dravi • 50. krajevni praznik
po kubičnem metru. Razpravo o zaključnem računu občine za minulo leto 2003 pa so prestavili na naslednjo sejo, saj so svetniki pogrešali poročilo nadzornega odbora.
Med pobudami in vprašanji so svetnice in svetniki vpraševali županjo o nekaterih podrobnostih pri povišanju cen na pokopališču v Majšperku, ponovno so želeli vedeti, ali bo občina ogra-nizirala inštrukcije za uporabo občinskega ozvočenja, opozorili so na nujnost ureditve cipres na pokopališču Majšperk, zanimalo pa jih je tudi, ali bo občina ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pripravila kašno proslavo ali prireditev. Županja je pojasnila, da bo osrednja prireditev 30. ari-la na Bregu pri Majšperku, ob koncu pa jih je seznanila še z vsebino razpisa za razpololožlji-va sredstva v višini 34 milijonov tolarjev.
M. Ozmec
Zlati jubilej občanov Središča
Krajevna skupnost Središče ob Dravi je ena redkih v Sloveniji, ki se lahko pohvali s petdesetletno tradicijo praznovanja krajevnega praznika. Prvič so krajani svoj praznik pod vodstvom takratne SZDL pripravili od 10. do 12. aprila 1954. Tudi letos se je osrednja proslava odvijala v znameniti Sokolani.
Datum krajevnega praznika je bil izbran v spomin na ustreljene sokrajane med drugo svetovno vojno in kot zanimivost lahko povemo, da so se njihovemu spominu kar 49 let zapored poklonili točno 11. aprila, letos prvič pa se je slovesnost zgodila dva dni prej, 9. aprila. ""Zlati jubilej naše skupnosti je priložnost, da pobrskamo po spominu, se za trenutek ustavimo in ozremo nazaj, na čas in dogodke, ki so se zgodili v tej polstoletni zgodovini. Vsi pomembni dogodki v naši sredini so bili v vsem tem obdobju povezani s krajevnim praznikom; na ta datum smo odprli prenovljeno dvorano So-kolano, obrat Droge, novo telovadnico pri šoli in še veliko drugega. Zato je 11. april bil, ostaja in bo največji dan v Središču," je v okviru kulturnega programa na osrednji prireditvi v četrtek zvečer dejala povezo-valka Jasna Munda. Zanimiv program s pridihom nostalgije po
Učenci OS Središče in mladinski pevski zbor so s petjem in recitalom ob spremljavi citrarke in pianistke predstavili zgodovino doma~ega kraja.
starih, pionirskih časih, kjer je bilo slišati že skoraj pozabljeno "Kdo pa so ti mladi fantje", so pripravili učenci OS Središče ob Dravi, ki so ob tej priložnosti izdali tudi svoj bilten o domačem kraju. Na priložnostnem razstavišču pa so se krajevna društva, obrtniki, podjetja ter otroci iz
vrtca in učenci predstavili s svojimi izdelki.
Že po tradiciji je na večerni proslavi predsednik KS Središče Toni Jelovica podelil tudi plakete najzaslužnejšim krajanom. Zlato plaketo za dolgoletno aktivno delovanje na področju kulture je prejel Franc Jakl iz Središča,
srebrno plaketo za športno udej-stvovanje Marjan Lukman, prav tako iz Središča. Priznanja pa so dobili: Janko Marčec iz Ormoža, Sandi Sestan iz Obreža, Ot-mar Fafulič iz Frankovec in Janez Podgoršek iz Središča.
Sicer pa so se številne prireditve v sklopu krajevnega praznika začele že 20. marca s turnirjem v košarki za pokal KS, nadaljevale s prvenstvom v namiznem tenisu, šahovskim tekmovanjem, strelskim tekmovanjem z zračno puško, tekmovanjem v vrtnem kegljanju, predstavilo se je tudi Gledališko literarno društvo Ormož s komedijo "Niti tat ne more pošteno krasti", s koncertom pa mešani pevski zbor Jurij Vodovnik Zreče in Ženska vokalna skupina Središče, niz prireditev pa so zaključili s svečanostjo v spomin žrtvam NOV in srečanjem starejših krajanov v organizaciji Društva upokojencev Središče.
SM
Ljutomer • Brez soglasja OS
Bo potrebno denar vrniti?
S prvim dnem tega meseca so v ljutomerski občini pričele veljati nove cene pri ravnanju s komunalnimi odpadki ter pri kanalščini.
Na podlagi uredbe vlade Republike Slovenije sta Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer kot izvajalec ter občinska uprava pripravila nove cene, ki pa so med člani občinskega sveta na svoji enajsti redni seji načele zanimivo razpravo. Član sveta iz
vrst Nove Slovenije Daniel Smodiš je namreč kolegom na seji pokazal položnici, s katerih je razvidno, da je KSP Ljutomer nove cene uporabljal že od 1. februarja letos. Tako je domači izvajalec teh dveh javnih služb občanom Ljutomera dva meseca
zaračunaval kanalščino in odvoz odpadkov po višji ceni, čeprav ni imel potrebnega soglasja občinskega sveta. Občani Ljutomera so tako za kanalščino odšteli 3,36 odstotka, za odvoz odpda-kov pa 5,36 odstotkov več, kot je bilo sprejeto 30. aprila 2003, ko
so nazadnje na ljutomerskem občinskem svetu potrjevali cene.
Člani sveta, predvsem tisti iz opozicijskih vrst, so bili sicer proti povišanju teh cen, saj so mnenja, da se občane preveč obremenjuje, kljub temu pa so cene potrdili. Poleg tega so sprejeli tudi sklep, ki ga je predlagala podžupanja Darja Odar, da mora KSP Ljutomer, v primeru, da se izkaže neupravičeno uporabljanje novih cen, občanom vrniti denar oz. upoštevati njihovo preplačilo na položnicah za prihodnje mesece.
Miha ëo{tarK
Od tod in tam
Ptuj t Ptujski komorniki na voxu
Prejšnjo nedeljo so člani Komornega moškega pevskega zbora Ptuj nastopili na mednarodnem festivalu Vox v Portorožu, kamor so jih organizatorji povabili. To je mednarodni festival, letošnji je bil že sedmi po vrsti in se je z Bleda preselil v Portorož.
Nastopili so zbori iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, od slovenskih zborov pa so zapeli ob ptujskem moškem zboru še: Mešani zbor Obala Koper, Glaska iz Zg. Polskave, Me PZ Rak iz Rakeka, Maestral iz Kopra in Celeia iz Celja.
Komorni moški zbor Ptuj, ki se pripravlja na pevsko tekmovanje, ki bo v začetku julija v kanadskem Pawel Riverju, se bo jutri zvečer ob 20. uri pod vodstvom Franca Lačna predstavil na Ptuju v dvorani Narodnega doma. Predstavili bodo tudi tekmovalni program za Kanado, kjer bodo tekmovali v treh kategorijah. (Fl)
Hrastovec t Sre~anje na dan 1. aprila
Foto: ZŠ
Nevladna organizacija - društvo Gibanje - ekspanzija fluida za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in posameznih skupin je organizirala v Zavodu Hrastovec-Trate srečanje na dan 1. aprila, ki je potekalo v Zavodu Hrastovec-Trate od 10. do 22. ure. Prostovoljci - študentje Fakultete za socialno delo - so se družili s stanovalci zavoda v različnih skupinah. Okrog sto prostovoljcev je skupaj s stanovalci risalo, slikalo, slikali so na svilo, ustvarjali iz gline, organizirane pa so bile razne delavnice: glasbena delavnica, nastop tolkal in plesalcev, glasba v živo, disko glasba, plesne delavnice, poulične predstave požiralca ognja, klovnese, frizerska delavnca, ličenje, delavnica z naslovom "Mizica pogrni se" itd.
Kot je povedala Mira Šilec, ki je zadolžena za prostovoljno delo v zavodu, želijo na ta način širši slovenski javnosti pokazati življenje stanovalcev v zavodu, še posebej pa v zunanjih bivalnih enotah, v katerih živi že 94 stanovalcev zavoda. Obenem pa si želijo v prostovoljno delo pritegniti čimveč prostovoljcev, ki so nenadomestljivi sodelavci zavoda. Direktor zavoda Josip Lukač pa je povedal, da je Zavod Hrastovec-Trate eden tistih zavodov, kjer odpiranje poteka najbolj hitro in kjer drugačnost izgublja stigmo nezaželenosti. (ZŠ)
Ljutomer t Koncert Ljutomerskega okteta
Ljutomerski oktet je v Domu kulture v Ljutomeru pripravil letni koncert, ki je potekal v okviru projekta Kultura brez meja - prireditve pod tem imenom ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljutomer. Na koncert so povabili tudi Ormoški oktet, katerega prav tako kot ljutomerskega vodi Mirko Prelog. Člani ljutomerskega okteta so za letni koncert pripravili nekaj čeških in ruskih ljudskih pesmi, belokranjske, črnske duhovne ter pesmi italijanskih, nemških in avtrijskih avtorjev, ormoški oktet pa se je ob spremstvu Rada Munde predstavil s skladbami Rada Si-monitija, Rista Savina in Rudija Bardorferja. Ob koncu je sledil še skupni nastop obeh oktetov, in sicer so predstavili skladbi Domovini (solista sta bila Rado Munda in Miro Steržaj) in Vive L'Amour. (n{k)
Razkrižje t Folklora je praznovala 25 let
V obmejni občini Razkrižje so leta 1979 ustanovili folklorno skupino, minulo soboto pa so v tamkajšnjem Domu kulture proslavili visok jubilej z nastopom številnih folkloristov, pevcev in godcev. Obiskovalcem so se predstavili folklorna skupina OŠ Razkrižje, mladi muzikanti, ljudski pevci, razkriški tamburaši, ljudski godci, starejša folklorna skupina Razkrižje ter folklorna skupina KD Razkrižje, podeljena pa so bila priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti republike Slovenije ter Zveze kulturnih društev Slovenije. V imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije — območna izpostava Ljutomer - je Mira Rebernik Žižek podelila Maroltove značke za večletno delovanje v folklori. Bronaste Maroltove značke so prejeli Joško Rozman Klenar, Manuela Hadela, Sandra Žibrat, Miha Novak, Marko Žižek, Kristijan Vozlič, Jože Stojko, Monika Trstenjak in Marija Zanjkovič, srebrne Maroltove značke so dobili Izidor Novak, Mitja Škafar, Oton Makovec, Danijela Makovec in Lidija Žabot, zlate Maroltove znaške so prejeli Klavdija Žabot, Julijana Makovec in Simona Škrlec, za 25-letno udejstvovanje v folklori pa so se s častno jubilejno Maroltovo značko okitili Štefan Žižek, Mitja Budna, Danica Frančič (na sliki) in Nevenka Budna. Iz rok tajnika Zveze kulturnih društev Slovenije Marijana Pungartnika ter predsednice omenjene zveze za upravno enoto Ljutomer Eme Tibaut pa sta republiško priznanje prejeli Danica Frančič in Nevenka Budna. (MŠ)
. ..........a __{tarič
Kmetijstvo • Za boljšo izrabo lesa
m	m	m	m M m	vh	^	■
Les je najcenejši nacin ogrevanja
Slovenija sodi med evropske države z največjim deležem ozemlja, ki je poraščeno z gozdom. Letni posek v gozdovih pa znaša le 42 odstotkov letnega prirasta. Večina manjvrednega lesa tako ostaja v gozdovih, čeprav ga je možno odlično in ekonomično izkoristiti za ogrevanje.
V ■
"Ne gre zgolj za les iz gozdov, ampak tudi s površin, ki se zaraščajo ter za lesne ostanke, ki nastajajo pri predelavi lesa. Na naši ptujski enoti Zavoda za gozdove smo se zato odločili za niz predavanj in prikazov sodobnih kotlov na lesno biomaso, ker želimo opozoriti in zainteresirati lastnike gozdov za sečnjo tudi manjvrednega lesa ter za redno redčenje mladih gozdov, saj se s tem izboljšuje njihova kvaliteta," pravi Andrej Kovačič iz Zavoda za gozdove.
Na ptujskem območju je okoli 20.000 hektarjev gozdov, od razpoložljivega poseka pa je izkoriščenih le 35 odstotkov, vse ostalo je prepuščeno propadu. "To je velika škoda, tako za goz-
dove kot za ljudi, saj bi ta les lahko uporabili za ogrevanje."
Na tržišču so se v zadnjem času, prav za namen energetskega izkoriščanja manjvrednega lesa in odpadkov (lesne biomase), pojavili sodobni kotli, ki s sodobno tehnologijo omogočajo izjemno visoke toplotne izkoristke. Kotli so namenjeni predvsem kurjenju manjvrednega lesa, ki ima na tržišču nizko ceno in se ga pravzaprav ne izplača prodajati. Prav tega lesa pa ostaja preveč.
^"V osnovi obstajajo tri vrste kotlov, in sicer kotli na polena s prezračevalnim kuriščem, za katere se uporabljajo 25 do 50 cm dolga polena in so primerni predvsem za eno in dvodružinske hiše ter kmetije. Potem so še kotli
na lesne sekance, uporabni tudi za obrtne obrate in stanovanjske bloke ter šole. Zanje se uporabljajo le lesni sekanci. Tretja vrsta kotlov so kotli na pelete oziroma lesne stiskance, ki nastajajo na žagarskih obratih in imajo izredno visoko kalorično vrednost. Prav ti so najbolj primerni v urbanih središčih in za ljudi, ki nimajo svojih gozdov, saj je pelete potrebno kupovati," pojasnjuje revirni gozdar Igor Kopše.
Za nakup kotlov krediti in nepovratna sredstva
Cene kotlov na lesno biomaso niso ravno nizke, saj se gibljejo od enega pa tja do treh milijo-
nov tolarjev; različne so glede na velikost in vrsto kotla. Za nakup tovrstnih kotlov je zato ekološko razvojni sklad RS izdal razpis za neprofitne kredite, za katere lahko zaprosijo vsi interesenti oz. kupci. Najvišji znesek odobrenega kredita je 3,2 milijona tolarjev, najdaljša doba odplačila pa deset let. "Verjetno pa bodo za kupce še zanimivejša nepovratna sredstva, ki jih za nakup teh kotlov podeljuje Agencija za učinkovito rabo energije. In sicer za nakup kotla na polena ali na pe-lete lahko kupec pridobi do 40 odstotkov vrednosti kotla, največ pa 400.000 tolarjev nepovratnih sredstev, za nakup kotla na lesne sekance pa do pol milijona tolarjev."
Igor Kopše je praktično prikazal delovanje kotlov.
Odločitev o nakupu vrste kotla je stvar vsakega posameznika, vsekakor pa se v prvi vrsti splača lastnikom gozdov, saj jim omogoča najcenejšo varianto ogrevanja. Seveda po odštetju začetne investicije, torej nakupa naprave. Naložba je lahko manj obremenjujoča, če se za nakup kotla odloči več domačij hkrati, saj en kotel lahko ogreva več stanovanj. Imajo namreč nekaj megavatov moči, nadpovprečen izkoristek, najmočnejši kotli pa lahko ogrevajo tudi do 500 stanovanj hkrati,
zato so primerni tudi za stanovanjske bloke, vrtce, šole ...
"Poleg ekonomskega vidika je pomemben tudi okoljski, saj les predstavlja obnovljiv vir energije in velika škoda ga je neizkoriščenega puščati v naravi. Ob tem pa ogrevanje z lesom, ki je absolutno najcenejše, veliko cenejše kot npr. s premogom ali kurilnim oljem in plinom, ne obremenjuje dodatno okolja s toplogrednimi plini," je še poudaril Kovačič.
SM
Lovstvo • V LD Boris Kidrič so zadovoljni
Nova lovska zakonodaja dobra za divjad in lovce
V lovski družini Boris Kidrič, kjer se lahko pohvalijo s 53-letno tradicijo, so na občnem zboru koncem februarja ugotovili, da so v preteklem letu dobro gospodarili, med najpomembnejše dogodke pa uvrščajo razprave ob sprejemanju novega lovskega zakona v parlamentu, ki je dober za divjad in lovce.
Kot je povedal starešina Ivan Zupanič, je v lovski družini Boris Kidrič povezanih 55 lovcev, meje njihovega okoli 5000 ha velikega lovsko-gojitvenega revirja se razprostirajo na območjih občin Kidričevo, Hajdina in mestne občine Ptuj, sodijo pa v podravski gojitveni bazen, ki je primeren predvsem za gojitev male divjadi.
V lanskem letu so ob rednih lovsko-gojitvenih aktivnostih največ razprav namenili vsebini novega zakona o lovstvu in divjadi, ki je bil sprejet v parlamentu in je po mnenju večine slovenskih lovcev predvsem dober za divjad. Za lovce pa je po mnenju Ivana Zupaniča dober, ker jih ne ločujejo po bogastvu posameznikov, ampak ostajajo organizirani v temeljni organizaciji lovstva, to je v lovski družini, kot doslej. V bistvu ne pričakujejo večjih sprememb, nova lovska zakonodaja pa prinaša predvsem več odgovornosti in strokovnega dela v odnosu do divjadi in narave, v kateri biva.
Zato so si med osnovne naloge zastavili tri najpomembnejše - da vse svoje člane temeljito seznanijo z vsebino novega lovskega zakona, da opravijo vse aktivnosti v zvezi s sklenitvijo in podpisom koncestijske pogodbe ter da storijo vse, da bodo novi zakon v največji možni meri dejansko uresničevali tudi v praksi.
Na področju gospodarjenja z divjadjo v LD Boris Kidrič ugotavljajo primeren stalež divjadi in porast staleža male divjadi, največ težav pa jim povzroča povečano število povožene srnjadi, klateški psi, ki niso pod nadzorom lastnikov, vodenje psov po lovišču ter krivolov, zaradi česar se bodo lotili tudi učinkovitejše čuvajske službe.
V letošnjem letu bodo več pozornosti namenili tudi vzgoji lovcev, predvsem mlajših in tistih, ki ne spoštujejo vseh določil kodeksa slovenskih lovcev. Ker se zavedajo, da je kinologija potrebna za pravičen in uspešen lov, se bodo
V svojem lovskem domu na Zg. Hajdini vsako leto pripravijo zanimivo lovsko razstavo.
zavzeli za povečanje števila vodnikov lovskih psov, prizadevali pa si bodo, da postane strelstvo s šibrami in kroglami potreba vsakega člana LD, kar je pomembno za krepitev lastne sposobnosti pri lovu na živo divjad.
Ker se je lovski turizem v preteklem obdobju izkazal kot zelo
uspešen, ga bodo v okviru možnosti izvajali in vzpodbujali tudi v bodoče. Pri tem jim bo še naprej v pomoč lepo urejen lovski dom ob robu gozda na Zgornji Hajdini 103e s srednje veliko dvorano, kjer se družijo in kramljajo o lovstvu, divjadi in lovskih dogodivščinah. V lanskem letu so uredili
in opremili tudi zunanje prostore ob svojem domu, za kar so porabili prek 700.000 tolarjev in veliko prostovoljnega dela. V lanskem letu so opravili 1560 prostovoljnih, torej neplačanih delovnih ur, kar je v povprečju 36 ur na člana. Morda so tudi zaradi tega malce zanemarili kulturno in družabno življenje v družini, čemur bodo v letošnjem letu namenili več pozornosti, sicer pa nameravajo urediti še hladilnico za divjad in kletne prostore lovskega doma.
Poleg redne skrbi za divjad v revirju so v času lova opravljali redne nedeljske pogone ter skrbeli tudi za izobraževanje svojih članov. V minulem lovskem letu so trije njihovi člani uspešno opravili lovski izpit, v letošnjem letu pa imajo enega pripravnika, ki je že prijavljen za lovski izpit, na občnem zboru pa so sprejeli tudi kandidata za lovskega pripravnika.
Kot družina korektno sode-
lujejo z Zvezo lovskih družin Ptuj-Ormož, s katero nimajo nerešenih problemov, z lovsko družino Cirkovce uspešno izvajajo skupni lov na plenilce, pri čemer izmenjujeo tudi svoje lovske izkušnje, že nekaj let pa uspešno sodelujejo tudi s pobrateno LD Dolenja vas. To sodelovanje bodo v obojestransko korist razvijali še naprej, v letošnjem letu pa se bodo v še večjem številu udeležili lova v njihovem lovskem revirju.
Starešina Ivan Zupanič je pozitivno ocenil tudi korektno sodelovanje LD Boris Kidrič z občinama Kidričevo in Hajdina, s katerima sodelujejo predvsem na področju varovanja narave, ekologije ter na športnem področju v streljanju na leteče cilje. Tudi letošnjo pomlad so uspešno izvedli akcijo čiščenja okolja na svojem lovsko-gojitvenem območju, v ekološki akciji na območju občin Kidričevo in Hajdina je sodelovalo 35 lovcev s 5 traktorji.
M. Ozmec
Podgorci • Ocenjevali bodo doma~a vina
28. praznik vina in domačih jedi
"Slovenci smo takšni, oprostite, kaj bom sedaj rekel: 'raje mi reci lopov, samo ne mi reci, da imam slabo vino'. Takrat smo prizadeti, ker smo dežela ljudi, ki smo zaljubljeni v trto in dobro kapljico in prav je, da smo," je dejal lanski predsednik ocenjevalne komisije v Podgorcih dr. Miran Vodopivec.
Odličnost svojih vin so v Podgorcih začeli ocenjevati med prvimi v Sloveniji.
Tako bo osemindvajseto, že tradicionalno ocenjevanje vin v Podgorcih tudi letos potekalo v soorganizaciji Turističnega društva Podgorci in Društva vinogradnikov Jeruzalem. Zbiranje vzorcev vin je potekalo že v torek, 13. aprila, na zbirnih mestih v Ormožu, Ivanjkovich, Cezanje-vcih, Ljutomeru, Razkrižju, Kogu, Obrežu in Ptuju. Ocenjevanje pa
se bo začelo v petek popoldne in nadaljevalo v soboto dopoldne. Desetčlanski komisiji iz različnih slovenskih mest bo letos predsedoval magister Tone Vodovnik iz Maribora, poteku ocenjevanja v kulturnem domu v Podgorcih pa lahko prisostvujejo vsi. Kot je zatrdil predsednik pripravljalnega odbora Franc Lah, poleg tekočih zadev tudi letos ne bo manjkalo domačih specialitet, ki sicer ne bodo ocenjene, prav gotovo pa bodo odlično teknile vsem obi-
skovalcem. Rezultati ocenjevanja vin bodo objavljeni sproti, podelitev priznanj pa bo izvedena 9. maja, ko bo hkrati tudi redno mesečno srečanje vinogradnikov Jeruzalema in bodo vsa ocenjena vina dana v pokušino. "Letos pričakujemo odlična vina letnika 2003, ocenjevanje pa bo teklo po dopolnjeni 20-točkovni Buxbaumovi metodi. Vina bodo razvrščena v štiri kategorije, in sicer v suha, posluha, polsladka in sladka vina, razvrstitev pa
bo narejena po predhodni analizi. Zaradi spremenjenega načina ocenjevanja mora biti sladkor določen s kemično analizo, meritve z refraktometrom se namreč ne upoštevajo," je pojasnil predsednik TD Podgorci Martin Kukovec.
Tudi skrb za podmladek društva
Sicer pa organizacija tradicionalnega, že 28. ocenjevanja vin, še zdaleč ni edina dejavnost TD
Foto: SM
Predsednik Martin Kukovec: »Osrednja leto{nja prireditev, ki poteka pod okriljem TD Podgorci, je 28. praznik vina in doma~ih jedi!"
Podgorci. Društvo, ki šteje danes nekaj manj kot 80 aktivnih članov, je namreč letos že pripravilo gobarski tečaj in proslavo ob materinskem dnevu, načrtujejo pa še precej aktivnosti: "Med našimi nalogami je še skrb za čisto okolje, zato bomo pripravili vsakole-
tno čistilno akcijo. Poleti bomo začeli še z akcijo ocenjevanja domačega kraja oziroma domačij, ki jih bomo točkovali po dveh kategorijah: za najlepše urejeno kmetijo in najlepše urejeno sodobno gradnjo.Rezultati te akcije bodo znani v jeseni. Naša velika želja je tudi ureditev trim steze in poti za hojo, saj imamo v načrtu po-hodništvo, udeležili pa se bomo tudi Martinovega tedna v Ormožu. Največ pozornosti bomo tudi v prihodnje namenjali našemu podmladku, ki se je že dolsej izkazal pri pripravi nekaterih samostojnih prireditev. Med letošnjimi počitnicami bomo tako že drugič izvedli raziskovalni tabor, zelo dobro pa so obiskane tudi naravoslovne delavnice, kamor se poleg osnovnošolcev vključuje vedno več dijakov," je prihodnje načrte razgrnil Kukovec.
Skorba • Območna revija otroških folklornih skupin
Otroci so se igrali in plesali
V petek je bila v dvorani v Skorbi območna revija otroških folklornih skupin, ki so jo pripravili: Območna izpostava sklada kulturnih dejavnosti Ptuj, občina Hajdina in vaški odbor Skorba.
Z zanimivim programov se je predstavilo devet otroških folklornih skupin.
Skupina Klopotec DPD Svoboda Ptuj je pod vodstvom Cvetke Glatz svoj nastop poimenovala Okrog skednja, okrog hi{e. Zaplesali so oberštajeriš, šotiš in
mat potico pečejo, zapeli pa so pesem Mravla v mlin je delala. Skupino spremljajo glasbeni instrumenti: violina, harmonika, frulica, okarina in lončeni bas.
Gorišniška skupina Klas, ki deluje v okviru PD Ruda Sever in jo vodi Darinka Žnidarič, je nas-
Šoštar je srako kla v izvedbi folkloristov iz Gorisnice.
top naslovila Šoštar je srako kla. Zaplesali so trojko in šoštarsko in zapeli pesem Šoštar je srako kla, spremljali so jih diatonična in klavirska harmonika, klarinet, trobenta in lončeni bas.
Razveselimo žalostnega fanta so svoj nastop poimenovali mladi folkloristi iz Zavrča, ki delujejo v okviru KD Maks Furjan in osnovne šole Zavrč. Skupino vodi Danica Zelenik. Zaplesali so: zibenšrit, poskočno in pob-reško polko, šotiš in polža zvijat, zapeli pa Ljubi očka, kaj si rekel in Čem podati ti roko. Glasbena spremljava je bila z diatonično harmoniko, violino in lončenim basom.
Lukari iz Dornave so pod vodstvom Darinke Žnidarič predstavili Velikonočni ponedeljek. Zaplesali so rašplo in špic polko ter zapeli pesem Me pa smo zmagale. Predstavili so tudi igro Tek nošenje jajc z žlico. Plesalce so spremljali: dve harmoniki, klarinet, trobenta, lončeni bas in ri-fla.
Kaj nam pa morejo! Nič nam ne morejo! So dejali Destrniča-ni in zaplesali zibenšrit ter zapeli Jaz grem na zeleno travco, Kaj nam pa morejo in Pika poka. Igrali so se prstne igre, spremljal pa jih je harmonikaš. Skupino je vodil Marko Pukšič.
Skupina Trta iz Juršincev je nastop poimenovala po pesmi Stoji učilna zidana, zaplesali so šamarjanko in to je tista muha, dve harmoniki, trobenta in klarinet ter lončeni bas pa so jih spremljali. Skupino vodi Darinka Žnidarič.
Mladi plesalci iz Osnovne šole Cirkovce, ki jih vodi Marija Jur-tela, so svoj nastop poimenovali Kdo je najbolj močen, po igri, ki so jo na odru odigrali, zaplesali pa so šotiš ob spremljavi fru-lice, violine in harmonike, zapeli pa pesem V belem gradu travco žela.
Jaz sem muzikant je bil naslov nastopa folkloristov iz Lancove vasi, ki jih vodi Damir Kosi. Ob spremljavi harmonike so zaplesali: muho, špic polko, siroto in miha tunča.
Revijo so zaključili mladi plesalci iz Dolene, ki delujejo v okviru Skupine Rožmarin. Vodja skupine je Aleksandra Petrovič. Ob harmoniki so zaplesali raš-plo ter krajc polko, prikazali so šego tepežnice in svojemu nastopu dali naslov Šip, šap, šip, šap! Prikazali so še igri izbijanje orehov in preskakovanje šibe.
Revije je strokovno spremljala Neva Trampuš, vodila pa jo je Nataša Petrovič.
Franc Lačen
Ptuj • Na ekonomski soli vzpodbujajo najrazli~nejse aktivnosti
Mladi glasbeni navdušenci
Ob obisku na Ekonomski šoli v Ptuju smo se pogovarjali s profesorico slovenskega jezika Barbaro Bezjak, ki ob svojem rednem delu posveča veliko pozornosti tudi drugim najrazličnejšim dejavnostim učencev, pripravlja razstave, vodi navijaško skupino ter vzpodbuja mlade glasbenike.
Tokrat je predstavila skupino učencev, mladih glasbenih navdušencev, ki jo sestavljajo: pevka Sara Sambolec, pevec Denis Bra-tušek in kitarist Samo Zadravec, ki zastopajo šolo na najrazličnejših prireditvah, vključujejo pa se tudi v raziskovalne naloge. Uvrstili so se na državno tekmovanje s področja turizma z naslovom Turizmu pomaga lastna glava, tekmovanje bo v aprilu, predstavljali bodo Ptuj, za to priliko so sami napisali pesem o Ptuju. Posebej je mentorica omenila tudi samostojno pevko Leonoro Ma-tiči, ki nastopa z različnimi glasbenimi skupinami v Ptuju in
okolici. Člane glasbenega tria smo poprosili za razgovor, da se predstavijo in da povedo o svoji nadaljnji glasbeni poti.
Sara Sambolec obiskuje tretji letnik ekonomske šole. Za petje se je navdušila že v osnovni šoli na Destrniku, kjer je vsa leta prepevala v šolskem zboru. Že v šoli je sodelovala pri dveh glasbenih skupinah, igrala sintetizator in začela pisati pesmi, ki jih sama tudi prepeva. Ob koncu osnovne šole je posnela samostojno kaseto. V novi skupini s Samom in Denisom so se po glasbeni plati odlično ujeli in pričakujejo lepe uspehe. Izbrali so si zani-
Foto: F
Samo Zadravec, Sara Sambolec in Denis Bratu{ek tvorijo glasbeno skupino Ekonomske {ole.
mivo ime, in sicer 86 Gen (generacija 86 — vsi so isti letniki). Za svojo poklicno pot si Sara namerava izbrati glasbo, želi postati operna pevka, saj jo veseli tudi resna glasba, zato želi nadaljevati šolanje na glasbeni akademiji v Ljubljani ali na pedagoški fakulteti smer glasbo. Sicer pa Sara piše besedila in glasbo za pesmi.
Samo Zadravec je doma od sv. Jurija ob Ščavnici, tudi učenec tretjega letnika ekonomke šole. V Gornji Radgoni je končal nižjo glasbeno šolo iz kitare. Ob triu v šoli je član še enega glasbenega kvarteta. V prostem času vedno rad zaigra na kitaro, všeč so mu vse zvrsti glasbe, sedaj se bolj posveča zabavni glasbi, tudi narodno-zabavni. Za srednjo glasbeno šolo se ni odločil, sollfegio ga najbolj ne veseli, kitaro igra zgolj za hobi in je ne namerava opustiti, za študij pa si bo izbral kriminalistiko.
Denis Bratušek je hodil v nižjo glasbeno šolo za harmoniko na Ptuju in v Mariboru, sedaj je njegovo glasbeno udejstvova-nje namenjeno petju. Pri pevskem zboru je bil od prvega razreda osnovne šole na osnovni šoli Olge Meglič in zborovodki-nja Magda Damiš ga je priporočila Komornemu moškemu zboru Ptuj, kjer prepeva že drugo sezono. Ob šolski glasbeni
skupini je vključen še v en instrumentalno-vokalni kvartet. Tudi Denisa veselijo policijske vede, torej bi bila s Samom dober igralno-pojoči policijski tandem.
Šolski trio nima pred seboj nekih ambicioznih načrtov, bistveno jim je glasbeno druženje in veseli so, če jim sošolci prisluhnejo. Želijo pa posneti video spot z navijačicami. Trio deluje na prijateljski osnovi, zato nimajo posebnega vodja, delujejo kot dober kolektiv. Vaje imajo običajno kar v šoli po pouku.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Ob jubileju Ivana Minattija
Pred kratkim, natančneje 22. marca, je Ivan Minattipraznoval osemdeseto pomlad. Nalast sem zapisala to znano, nitkoli-kokrat uporabljeno rojstnodnevno besedno zvezo, saj je pesnik in prevajalec Ivan Minatti prav o pomladi napisal nepozabne stihe. Saj poznate tisto čudovito PA BO POMLAD PRIŠLA
Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami -o, kak se po rožah toži mi!
Pa bodo deklicam v mraku oči zažarele, pa se čez nedrja majice bele napele, oj,tiste majice, z rokavci kratkimi... kdor jih kdaj božal je, temu pomoči ni!...
Ali pa :
V	MLADIH BREZAH TIHA POMLAD
V	mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje -za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje.
Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru.
In še:
PRVA POMLAD
Spomladi so dekleta kot oblaki: vihrave, kuštrave so in visoke. mežikajo, porednice, prek rame, a seči sme le veter jim pod roke...
Ivan Minatti se je rodil v Slovenskih Konjicah, petletnik se je z družino preselil v Slovenj Gradec, z desetimi leti pa v Ljubljano, kjer pesnik in prevajalec živi še danes. Po končani gimnaziji je študiral medicino, narodno zaveden se je v začetku leta 1944 priključil partizanom. Bil je na Primorskem v 31. diviziji NOV Po vojni je poslušal klic umetniških muz in se vpisal na sla-vistiko, kjer je diplomiral leta 1952 Od leta 1947je bil urednik pri založbi Mladinska knjiga, sprva je urejal mladinske revije in revijo Beseda, nato pa različne knjižne zbirke. Kot pravi Mitja Mejak v spremni besedi k zbirki Ko bom tih in dober (Mladinska knjiga, 1973. Zbirka Kondor; 135), je Minattijeva lirika gotovo ena izmed najizvirnejših in najčistejših izpovedi v slovenski poeziji, hkrati pa je tudi med najtišjimi in najbolj osamljenimi liričnimi glasovi. Minattijevepesmi so izšle v mnogih izdajah in prevodih: S poti (1947), Pa bo pomlad prišla (1955), Nekoga moraš imeti rad (1963), Veter poje (1963), Bolečina ne-doživetega (1964 in veliko tako naslovljenih izborov), Ko bom tih in dober (1973).
Minattijevo liriko si lahko privoščite v jubilejni izdaji Mladinske knjige, ki je izšla te dni in je enostavno naslovljena Izbrana lirika. Ivan Minatti je tudi prevedel znamenito knjigo Mali princ, ki je samo na slovenskem doživela že 17. ponatis.
Liljana Klemenčič
Ljubljana • Gimnazija Ptuj
Gimnazijci v državnem zboru
Na pobudo Evropskega pomladnega dne je v petek, 2. aprila, v državnem zboru potekala razprava o občutkih, željah in tudi strahovih slovenskih učencev in dijakov ob vstopu Slovenije v EU.
Vodil jo je predsednik komisije DZ za evropske zadeve Alojz Peterle. Razprave se je udeležilo tudi pet ptujskih gimnazijcev.
Mladi so v razpravi videli predvsem pozitivne strani o možnosti boljšega in kvalitetnejšega izobraževanja. Menijo tudi, da se bodo zanje odprle tudi boljše možnosti za zaposlovanje in seveda tudi za spoznava-
nje svojih vrstnikov po Evropi. Lažje bodo sprejemali tujo in predstavljali svojo kulturo, običaje, umetnost ...
Poleg pozitivnih pa so opozorili tudi na negativne plati širitve EU, kot so: možnost izgube lastne identitete, nevarnost centralističnega vodenja Evrope, Evropa dveh hitrosti je lahko tudi Evropa dveh enakosti, vpliv maj-
hnih narodov na odločanje v Evropi ...
Za mlade pa je bila dragocena izkušnja tudi ta, da so lahko videli in doživeli slovenski parlament v živo in so sami izkusili, kako je, če aktivno sodeluješ v razpravi, kjer se krešejo različna mnenja.
Brane Rokavec
Ptuj • Dan etnologije na Slovenskem
Čakanje na razpise ne prinaša zaposlitve
Prejšnji teden, v četertek in petek, je na^ Ptuju in v Mariboru potekalo srečanje slovenskih etnologov, ki ga je pripravilo Slovensko etnološko društvo, čigar predsednik je Ptujčan dr. Aleš Gačnik, in Študentsko etnološko gibanje, čigar predsednica je Adela Ramovš.
Srečanje so poimenovali Dan slovenske etnologije. V četrtek je bilo srečanje v Mariboru na Pedagoški fakulteti, kjer so bile informativne in promocijske aktivnosti o raziskovalnem delu študentov, delovanju in programih Študenskega etnološkega gibanja in Slovenskega etnološkega društva. Študenti
etnologije in kulturne antropologije Filozofske fakultete Univerze Ljubljana so predstavili svoje projekte ter terensko in raziskovalno delo. V Mariboru so organizirali tudi okroglo mizo z naslovom "Podobe etnologije v sistemih varovanja premične in nepremične kulturne dediščine, raziskovanja,
Pa brez zamere
Dobrote
Praznična
Ko to pisem, so prazniki. Cerkveni prazniki? Ne. Mislim, so. Ampak tudi ne. Z veliko nočjo je pač tako kot z božičem. Začela se je kot praznik globoko vernih, potem pa so si vsi tisti, ki si zaradi svojih prepričanj ne zaslužijo mesta med nebesčani, ta praznik polagoma prisvojili. Najprej so samo nehali grdo gledati, ko so tisti, ki so bili na nasprotnem polu, nosili dobrote k žegnu, potem pa počasi, počasi tudi sami začeli ob tem času v nakupovalni voziček sprva sramežljivo metati kakšno koreninico hrena, pa barvo za jajca in tiste slikice, ki jih potem moraš napocati gor na njih. Sčasoma so se ti, ki bi jih nekateri imenovali neverniki, spodaj podpisani pa ima rajši izraz drugače misleči (saj, kot veste, nerad spodbujam že itak pregovorno slovensko ''prijaznost' do tistih, katerih pogledi se morda ne strinjajo stoprocentno z našimi), no, sčasoma so se torej ti drugače misleči opogumili tudi do te mere, da so, sicer sprva res zelo bojazljivo (da jih ne bi videl kakšen šef), potem pa vedno bolj brezskrbno, tam okoli velike noči v svoj voziček vrgli tudi kakšen kosprekajenega vratu od bojda ene izmed najinteligentnejših živali (toliko o zgrešenem dejstvu, da se eni izmed vas ob posebnih priložnostih še zmeraj obkladajo z nazivi, kot na primer "pujs, prasec, prasica" in tako dalje). No, sčasoma je fobija pred šefi in polit-komisarji prišla popolnoma iz podzavesti in bila premagana, tako da se je v vozičku lahko znašla že prava pravcata gnjat od prej omenjene modre živalce. Končni rezultat tega procesa pa je, da se sedaj ob teh dneh vsi pospešeno mastimo in bašemo, v tednu (tednih), ki prihajajo po teh praznikih, pa bolj ali manj tarnamo, kako smo se zredili in da je treba shujšati. Ampak, kaj čemo, to je očitno božja kazen za gurmanske pregrehe, ki si jih privoščimo v tem obdobju. Če pa je dobro. (Kot da ne veste sami).
No, če smo pa že tako globoko v tej temi, pa nadaljujmo nekako v tej smeri. O resnejših stvareh se mi pa res ne da pisati — hej, saj so prazniki, ne? Kdo bo pa ob praznikih delal — razen možakov za oltarjem (ti imajo ob praznikih dela več kot kdajkoli drugič, ampak imam občutek, da jih to prav nič ne moti). Torej, gremo se malopoljudno-znanstveno-laično raziskovalnih zadev (kajti spodaj podpisani je prepričan, da si človek takrat, ko ga ne zanima prav nič več in samo še vegetira kot kakšen fikus, brez kakršnihkoli misli v stilu "aha, zakaj pa je to tako in ne drugače?', lahko začne iskati prostor na Rogoznici — mišljeno metaforično, seveda).
Okej. Kot trdijo možje v črnem, ima vsaka dobrota, ki si jo privoščimo (oziroma, ki smo si jo privoščili, glede na to, da je danes najmanj četrtek, če ne še kakšen poznejši dan), svoj specifičen pomen, ki se seveda veže na gospoda, zaradi katerega sploh praznujemo te praznike. Tako hren bojda simbolizira žeblje, hkrati pa pripomore tudi k temu, da potočimo solzo ali dve nad kruto usodo, ki jo je doživel. Pobarvana jajca alias pisanke naj bi simbolizirale kri, šunka verjetno telo omenjenega gospoda, za ostalo pa moram priznati, da pri najboljši veri ne vem čisto natančno, kaj naj bi pomenilo (se opravičujem za mojo ignoranco — tudi za zgornje definicije, če so napačne). Sem pa stoodstotno prepričan, da nekaj pomeni. Ker drugače bi ja bilo brezveze, da bi v korpice metali vse tiste klobase pa potice ter kruh in vse ostale dobrote, ki tako lepo sedejo v želodček, ne?
Torej, če nekako zaključimo, omenjeni praznik nima samo teoretičnega in nebeškega pomena, ampak tudi tuzemeljski in praktičen pomen. Vse, kar si v teh dneh privoščimo, ima svoj pomen. To pa v svetu, v katerem je vedno težje najti nek pomen, menda vseeno ni zanemarljivo.
Okej, to bi bilo za danes. Ste pričakovali kako težjo tematiko? Pa, ljudje božji, prazniki so! Težke tematike bodo na sporedu kdaj drugič. Zdaj pa mi oprostite, grem si vrezat en konkreten kos šunke in naribat kupček hrena. Njam, njam.
Gregor Alič
razvoja in izobraževanja ter partnerstev v humanistiki.
V petek sta najprej o perspektivah znanstvenoraziskovalnega dela v regijah s poudarkom na humanistiki predavala dr. Bojan Pahor in dr. Aleš Gačnik, sledila pa je okrogla miza v Hiši informacij na Ptuju na temo Strateško partnerstvo med znanostjo, kulturo in gospodarstvom — kot generatorjem novih zaposlitvenih možnosti na področju humanistike. Mode-ratorja okrogle mize sta bila Adela Ramovš in Tadej Pungartnik.
Študentka Petra Simončič je predstavila svojo diplomsko nalogo, ki se ukvarja predvsem z možnostjo zaposlovanja etnologov in kulturnih antropologov, nato so o možnosti zaposlovanja spregovorili gostje iz etnološke stroke, zavoda za zaposlovanje in iz gospodarstva.
Vlasta Stojak, direktorica or-
ganizacijske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Ptuj, je dejala, da po etnologih na zavodu ni pravega povpraševanja, pomeni, da ta poklic ni prava tržna niša, kljub temu pa je v Sloveniji med brezposelnimi zgolj pet odstotkov iskalcev, ki imajo šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe, kar petdeset odstotkov je takšnih, ki nimajo izobrazbe, četrtina vseh slovenskih brezposelnih pa je stara do 26 let.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je dejal, da so od 38 zaposlenih v ptujskem muzeju, zaposleni tudi trije etnologi. Bodoči način dela v muzejih bo projektno delo, kot je to v svetu, kar pomeni, da se bodo tudi etnologi prijavljali za posamezne projekte, ki jih nikakor ne bo manjkalo in bo torej za raziskovalno delo veliko možnosti. Študentje etnologije bi že v času študija morali bolj
sodelovati s kulturnimi inštitucija-mi in se prijavljati na počitniško delo ter izbirati takšne seminarske naloge, ki bi jim omogočale tudi kasnejšo raziskovalno delo v kulturnih inštitucijah.
Samostojna podjetnica Neva Pipan, ki deluje v turizmu, je dejala, da imajo etnologi možnosti zaposlitve v turizmu, da pa bi bilo potrebno na fakulteti študentom omogočiti poslušanje predmetov iz marketinga, saj jim s tega področja znanja manjka. Možnosti so v samozaposlitvi, predvsem pri raziskovalnem delu.
Direktor ptujskih Term Andrej Klasinc je dejal, da bodo ptujske Terme v naslednjih treh letih najverjetneje zaposlile od 40 do 50 novih delavcev in da je to pomembno tudi za etnologe, saj bo potrebno strokovno povezati Terme z mestom Ptuj. Turizem je povezan s kulturo, tako da tudi etnologi lahko najdejo delo v turizmu, potrebno pa je pri tem delu skreniti delno tudi od začrtane poti delovanja etnologa. Tudi Franc Mlakar, ptujski hortelir, je bil mnenja, da poklic etnologa daje široke možnosti zaposlitve in se je potrebno vključevati v čimveč projetov.
Dr. Vito Hazler s filozofske fakultete je dejal, da so za uspešno delo etnologov potrebne tudi delovne izkušnje, ki pa jih študentje najlaže pridobijo, če se že v času šolanja lotevajo najrazličnejših seminarskih nalog, ki jih usmerjajo v posamezne etnološke veje. Vsak strokovnjak, tudi etnolog, se mora vprašati, kaj zna in kako in koliko je pripravljen odgovoriti na potrebe družbe. Velike možnosti za etnologe so v gospodarstvu (primeri sodelovanja Gorenja pri ob-
Ales Arih, Franc Mlakar, dr. Aleš Gačnik, dr. Janez Bogataj, Tanja Roženbergar Šega in Andrej Klasinc na okrogli mizi o zaposlovanju etnologov.
Ptuj • Razgovori še potekajo
Arhiv bi rešil prostorske probleme
6. aprila je bila pri ministrici za kulturo, Andreji Rihtar, delegacija iz Ptuja. Vodil jo je župan Mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan, sestavljali pa so jo še predstavnica oddelka za družbene dejavnosti in predstavniki interesne skupine za Center Panorama, torej interesenti za prostore ptujske vojašnice. Eden od razlogov obiska je bil tudi spregovoriti o namembnosti vojašnice in predstaviti projekt interesne skupine za Center Panorama. Ministrica je povedala, da pogovori med ministrstvom za kulturo in ministrstvom za obrambo o prenosu vojašnice že potekajo.
Kot smo v našem časopisu že zapisali, bi s pridobitvijo prostorov vojašnice na Ptuju rešili tudi problem depojev za spomeniško varstvo, muzej in Zgodovinski arhiv.
Kot nam je dejal direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Lo-vrenčič, arhiv že vrsto let išče prostore za arhivsko gradivo, ki ga hranijo, in ga bo potrebno sprejeti po zakonu v petnajstih do dvajsetih letih, gre za kar kilometer dodatnega gradiva. Preselitev v prostore vojašnice bi bila za arhiv optimalna in trajna rešitev. Po dogovoru s kulturnimi inštitucijami bi arhiv dobil pritličje in kletne prostore najstarejše
stavbe v vojašnici. To bi zadostovalo za potrebe hranjenja gradiva kot tudi za delovne prostore zaposlenih v arhivu. To je tudi najcenejša varianta glede na predvidene stroške, ki bi nastali, če bi upoštevali lansko varianto, da bi se preselili v neaktiven industrijski obrat, saj so le-ti izračuni kazali na 700 milijonov sredstev, ob sedanjem predlogu bi arhiv lahko preselili s sredstvi v višini 20 milijonov tolarjev, torej za preselitev, dolgoročno pa je možno prirejati prostore za depo-je. Ptuj bi s tem samo pridobil, brez dodatnih sredstev, saj je arhiv financiran s strani države. V prvi fazi tudi niso potrebni do-
likovanju kuhinj), tako v industriji kot v obrti, ni dobro, če se čaka zgolj na zaposlitev v muzeju, spomeniškem varstvu ali v kakšni drugi kulturni ustanovi.
Dr. Aleš Gačnik je bil mnenja, da se v humanistiki preveč ukvarjamo s preteklostjo, premalo s prihodnostjo, premalo razvojno. V Sloveniji je tudi zelo vprašljiv transfer znanja, ki ga pridobimo v času šolanja, glede na to, kaj to znanje dejansko pomeni pri konkretnem delu. Podatki kažejo, da smo glede tega na repu razvitih in manjrazvitih držav.
Dr. Janez Bogataj je govoril tudi o problemu etnologije kot izbirnega predmeta v osnovni šoli, problem je v predavatelju, fakulteta etnologom ne nudi pedagoške izobrazbe, pedagoške šole pa ne nudijo dovolj etnološkega znanja. Sicer je tudi ugotavljal, da je pri etnologiji veliko amaterizma, pri čemer je za to najbolj krivil etnologe, ki so po njegovem pre-leni, premalo usmerjeni v prihodnost. Ni se strinjal, da bi etnologi postali tudi managerji v turizmu ali drugih vejah gospodarstva (češ, da jim manjka določenih znanj iz marketinga), saj je potrebna delitev dela vseh področjih in le tako se bodo s pravimi stvarmi ukvarjali tudi pravi strokovnjaki.
Po besedah udeležencev okrogle mize imajo torej bodoči etnologi kar nekaj možnosti zaposlitve, res pa je, da je potrebno že v času študija sodelovati z bodočimi delodajalci in se v svojih seminarskih nalogah približevati potrebam le-teh.
Franc Lačen
Foto: FI
Ivan Lovrenčič
datni gradbeni posegi, gre zgolj za premontažo arhivskih polic, potrebno je zgolj beljenje, prostori so zelo dobro vzdrževani. Potrebno je preseliti okrog tri kilometre gradiva. Selitev bo trajala kar nekaj mesecev.
Trenutno je v arhivu zaposlenih dvanajst delavcev, glede organiziranosti arhivov pa še Ministrstvo za kulturo ni reklo zadnje besede, porajajo se namreč ideje po takšni organiziranosti, kot je pri varstvu kulturne dediščine, kjer je en republiški zavod z veči-mi enotami.
Ptujska delegacija se je z ministrico za kulturo pogo-
varjala tudi o problemih muzeja in zavoda za varovanje kulturne dediščine.
Najprej so ministrico seznanili s stališči ustanovitvenega akta Pokrajinskega muzeja Ptuj, katerega soustanoviteljica želi biti tudi občina Ormož. Ptujčani so povedali, da se strinjajo z željo Ormoža kot soustanovitelja muzeja, vendar pa mora ormoška občina v tem primeru pokriti svoje obveznosti.
Ministrico so seznanili tudi s pričakovanji o ustanovitvi enote zavoda za kulturno dediščino na Ptuju. Rihterjeva je že naročila svojim službam, naj preučijo možnost ustanovitve enote zavoda na Ptuju in v Murski Soboti.
14 .što/mib'TEDNIK
Tednikov pranger
četrtek • 15. aprila 2004
Aktualne zanimivosti • Kako so kaznovali nekoč
Tatove na prangerje, ženske na osla ali v kletko
Pranger ali sramotilni kamen, ki je bil priljubljeno kaznovalno sredstvo zlasti v srednjem veku, se sicer niti približno ne more meriti s krvoločnostjo mučilnih naprav inkvizicije, verjetno pa obsodbe nanj nihče izmed kaznovanih ni bil posebno vesel.
v Sloveniji v takratnem obdobju pravzaprav ni bilo večjega kraja, trga ali mesta, ki ne bi imelo svojega prangerja. Ohranjenih sramotilnih kamnov je bore malo, med njimi tudi ptujski Or-fejev spomenik, ki pa je funkcijo kaznovanja nosil le nekaj časa. Postavljen je bil namreč že v 2. stoletju kot nagrobni spomenik mestnemu velikašu Marku Vale-riju Veru, njegov pomen in vrednost pa je ponovno odkril kurat Simon Povoden. Seveda je bilo sramotno takšno dragocenost, kot je antični spomenik, še nadalje uporabljati v namene kaznovanja, zato se je po letu 1830 vkovanje obsojencev na pohorski marmor, iz katerega je Orfejev spomenik narejen, prenehalo. S tem pa je utonil v pozabo tudi običaj tovrstnega kaznovanja. Zadnja leta ga poskušajo obuditi Turistična društva po državi, ki v ta namen organizirajo prange-rijade. Lanska, šesta po vrsti, je bila na Ptuju. Kljub izjemno slikovitim prikazovanjem kaznoval-
Na pranger z njimi!
V štajerskem tedniku smo iz mračne zgodovine izkopali kaznovalno sredstvo, ki ga bodo vsakih štirinajst dni v novi rubriki Tednikov pranger na lastni koži občutili tisti, ki po vašem mnenju zaslužijo obsodbo. Objavljali bomo članke o rečeh, ki so sramota svojemu okolju in zato sodijo na sramotilni steber. Tokrat vam predstavljamo težave Dornavske ceste na Ptuju, ki jih tamkajšnji prebivalci že dolgo neuspešno rešujejo. Črne točke so sramota za okolje in za tiste, ki bi jih bili dolžni rešiti.
Če v svojem okolju zasledite stvari, ki zaslužijo našo obsodbo in sodijo na steber sramote, nam sporočite na naš naslov Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali na tel. 02 749 3410. (ur)
Zeliščarko Genovefo Taužentrožo je sodišče obsodilo na pranger (in oprostilo).
Fotoi^
Mestni bobnar razgla{a velik dogodek.
nih obredov pa je bilo vse skupaj obarvano precej humoristično, obiskovalci pa nis(m)o mogli ali smeli izrabiti zasmehovalne pravice, ki je včasih pripadala zbranemu ljudstvu.
Obsodba na pranger -velik družabni dogodek
Brskanje po zakladnici Ptujskega arhiva o kakršnihkoli dokumentih, ki bi dokazovali obsodbe na pranger, se je ob veliki pomoči Marije Hernja-Masten izkazalo kot zelo uspešno. Ohranjenih sodnih listin v obliki rokopisov v staronemškem jeziku je kar precej, v vsakem od pregledanih spisov pa je natančen spisek vseh storjenih prekrškov, zapis sodbe in priznanje obsojenca. Obsodba na pranger je bil včasih izjemen družabni dogodek. Če je bilo le mogoče, so tovrstno obsodbo opravili na semanji dan, ko je bilo v mestu največ ljudi. Dogodek je že vnaprej z velikim pompom naznanil mestni bobnar, množica pa se je nato zbrala pred mestno hišo ali rotovžem. Na Ptuju je bilo to še posebej praktično, saj je pranger stal le nekaj metrov stran od starega Rotovža.
Obsojenca, ki je bil do izvršbe zaprt v mestnem zaporu, to so bili kletni prostori v Rotovžu, so pripeljali pred pranger, mu še enkrat prebrali obsodbo in ga nato z verigami vpeli na kamen, pričujoča množica pa se je lahko nad njim izživljala na vse načine; od pljuvanja, zasmehovanja, ščipanja, polivanja, kamenjanja ... Obsodba na pranger nikoli ni bila dolgotrajna. Revež je bil največkrat izpostavljen javnemu linču za dve uri, včasih kakšno uro manj, včasih več. Vendar pa je visenje na prangerju bilo večinoma le del kazni, ki jo je moral prestati obsojenec. V listinah je bilo namreč praviloma najti še dodatne kazni: rezanje enega ali obeh ušes ali prstov, skorajda obvezno izgon iz mesta ali kar celotnega okraja, zanimiva pa je bila še ena dodatna kazen: žigosanje. Obsojencu so vedno po prestani kazni na prangerju vžgali v čelo poseben žig, ki ga je nato spremljal vse življenje in je vsem dal vedeti, da imajo opravka z bivšim kaznjencem.
Gauge, sramotilna kletka ali "smrt z desko"
Obsodbi na pranger se nobeden od obsojencev ni mogel izogniti niti z visokim denarnim plačilom. Praviloma so bili sicer obsojeni le reveži, pijanci in tatovi, redko kakšen meščan, nikoli pa pripadnik plemenitega rodu. Postopek obsodbe je bil približno enak današnjemu: po prijetju osumljenca so ga orožniki vtaknili v ječo, bil je zaslišan, prebrali so se mu vsi bolj ali manj dokazani prestopki, ki jih je nato priznal in v mestnem zaporu počakal do obsodbe, včasih tudi več mesecev. Obsodba je bila vedno izvršena "do pike" natančno (za razliko od danes), teža dokazanih prestopkov pa je določila način kaznovanja. Na pranger je bil lahko posameznik obsojen tudi večkrat v življenju, prav tako ni bilo razlike med spoloma, starost obsojenih pa se je gibala od dvajset let navzgor. Otrok na pranger niso obešali. Popularna kazen za prešuštvo je bilo tudi jahanje na
oslu z obrazom nazaj. Na Ptuju pa smo imeli ob prangerju še t. i. sramotilno kletko. Vanjo so vtaknili obsojenca za več ur ali za cel dan, da je njegovo sramoto lahko videlo čimveč ljudi. Tako je iz ohranjenih zapisov ptujskega arhiva razvidno, da je bila leta 1717 na sramotilno kletko obsojena Marija Bezjak, pripadnica dominikancev, ki je vstopila
v Ptuj skozi mestna vrata, ni pa hotela plačati obvezne mitnine. Obsojenci, zlasti če so bili večkratni prestopniki s težjimi prekrški, so bili po sramotnem visenju na prangerju največkrat obsojeni na smrt. Najpogostejša oblika usmrtitve je bila obešanje na vislice. Ptuj je imel svoje mestne vislice ali gauge najverjetneje pred mestnimi vrati na manjšem klan-
čku v smeri proti Ormožu. Mestna morišča tistega časa so bila obvezno postavljena ob vhodnih cestah v mesto, na nekoliko vzvišenem mestu, od koder so bingljajoča trupla že od daleč pozdravljala popotnike in jim dala vedeti, da v tem mestu vlada red. Poleg sodb z obešanjem pa se je v ptujskem arhivu ohranila tudi listina z obsodbo na "smrt z desko". To je pomenilo sekanje glave z mečem. Rabelj ali krvnik je bil največkrat poklican od drugod, saj med domačini ni bil priljubljen.
Ohranjeni primeri obsodb
Simon Kreinz, obsojen 8. februarja 1667; njegovo pravo ime je bilo Jurij, kot je ugotovilo sodišče, je bil zaradi številnih ponavljajočih tatvin, velikih kraj, potikanja po gostilnah, pijančevanja in kvartopirstva, zapravljanja ukradenega denarja že večkrat obsojen po različnih krajih od Maribora do Ptujske Gore. Zato mu je mestni sodnik izrekel naslednjo kazen: najprej naj ga vku-jejo na pranger, nato naj se mu odreže desno uho, potem naj se ga biča od prangerja do mestnih
vrat in nazadnje usmrti.
Michael Raebl, star 60 let, je bil leta 1675 obsojen na pranger in žigosanje čela zaradi manjših kraj.
Prav tako je bil na dveurno visenje na prangerju zaradi vlomov in kraj obsojen 45-letni Pon-gratz Krmel. Kot je razvidno iz sodnega spisa, je zadnji vlom izvedel skupaj s hlapcem, potem pa naj bi 14 dni bivala nepovabljena v kleti nekega gospoda, popila njegovo vino in jedla hrano iz shrambe, za povrh pa ukradla še pest grošev in 8 goldinarjev. Zato se je Pongratza obsodilo še na žigosanje na čelo in izgon iz sodnega okraja za večno.
Pri pregledovanju takšnih sodnih listin se človeku nehote postavi vprašanje, koliko prangerjev bi bilo danes potrebnih v našem mestu in (seveda) državi. Morda bi že misel na morebitno obsodbo javnega linča (pa ne medijskega, ampak resničnega) marsikoga spravila v dvom, ali se splača narediti nekaj, diplomatsko rečeno, moralno oz. materialno oporečnega. Sicer pa, po drugi strani, ob takšnih "prangerjih" kot jih imamo dandanes ljudje v ustih, nam kamniti sploh niso potrebni ...
sm
Na Tednikovem prangerju: Dornavska cesta
Bodo cesto začasno zaprli?
Prebivalci ob Dornavski cesti v PČ Rogoznica so pisali ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu, da se želijo z njim srečati se v tem mesecu, najpozneje pa v maju. Problemov, ki jim otežujejo vsakodnevno življenje, je veliko. V zadnjih letih se le se bolj kopičijo, namesto da bi jih bilo manj. Gradnja nove deponije v Gajkah je njihove probleme samo povečala.
Povečan promet zaradi novega odlagališča gre na njihov račun, ne čutijo ga Brstjani ne Spuhlja-ni. Mestno oblast vprašujejo, ali je pred gradnjo nove deponije sploh razmišljala o tem, kaj jim bo ob kopici nerešenih dosedanjih infrastrukturnih problemov prinesla omenjena gradnja. Ob tem opozarjajo še na nedokončano gradnjo kanalizacijskega omrežja, dokončno ureditev
pločnika, kolesarske steze, javne razsvetljave. Če jim v mestni oblasti ne bodo prisluhnili, bodo cesto začasno zaprli, da bodo tudi v državi izvedeli, kaj se na njeni cesti dogaja, od leta 1999 je namreč republiška, če ustreza zdajšnjim obremenitvam. Skratka, prebivalci Dornavske ceste se čutijo zapostavljeni. Že 30 let pa tudi vdihavajo onesnažen zrak.
mg
Foto: Črtomir Goznik
Del Dornavske ceste, kjer {e ni obljubljenega plo~nika, javne razsvetljave, ta odsek je zlasti nevaren za otroke.
Foto: Črtomir Goznik
Postajali{~e pri novem pokopali{~u, kjer manjka utripajo~a luč in še najmanj prehod za pešce. Oboje so že leta 1998 obljubljali pred cvetličarno Solzica, pa nič. Kljub omejitvi hitrosti je to območje za nekatere voznike dobesedno hitrostni poligon.
Foto: Črtomir Goznik
Tako je danes na bivši deponiji, renaturalzacija zamuja.
Zgodba nekega življenja
Sreča in zdravje najboljša popotnica
Srečala sem jo po naključju. Urejen videz, samozavestna drža, prijetna sogovornica. Prvi vtis, ki ne dovoljuje podrobnejšega vpogleda v njeno življenjsko zgodbo, ta pa je pri še nepopolnih štirih desetletjih polna vzponov in padcev, bitke med življenjem in smrtjo po prometni nesreči, ki se je po dolgem boju končala v korist življenja dveh mladih bitij, ki jo nujno potrebujeta.
Sele daljši pogovor razkrije vso kalvarijo, ki jo je že prestala; globoko upa, da je za njo najhuje, da se ne bo nikoli ve~ pobirala z dna. Ker je neko~ že želela kloniti, a je zaradi otrok vzdržala in dobila tudi drugo bitko z življenjem.
Mož jo je zapustil zaradi druge, ostala je sama z dvema otrokoma. V peklu, ki ga je prinesla ljubica v njihovo življenje, ni želela ve~ biti soudeležena. Uprla se je nasilju, zaradi katerega sta vse bolj trpela tudi otroka, ki sta zaradi tega tudi v šoli mo~no popustila. Kot da vsega hudega v njenem življenju ne bi bilo dovolj, je izgubila še službo. Zdaj je že nekaj let prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Prijela bi za kakršnokoli delo, pravi, pa ga ni.
Po lo~itvi je morala zapustiti hišo, ki sta jo zgradila skupaj z možem. Pri delitvi premoženja je potegnila kratko, nekaj deset tiso~ mark, ki jih je dobila, ni zadostovalo za nakup stanovanja. Če ne bi imela staršev, na katere se lahko zanese v vsakem trenutku, svoje strehe nad glavo mlada družinica ne bi imela. Čeprav je nezaposlena, njeni družinici ne manjka ni~esar, kljub temu da zanjo ni dela, razen da otroci pogrešajo o~eta, ki pa ni ve~ lju-be~ tako kot neko~. Zdaj, ko ima
drugo družino, je za njegove otroke denarja škoda, zadostovala naj bi gola preživnina, ki je za oba otroka nekaj manj kot 30 tiso~ tolarjev. Zdaj bi Ana, ime-nujno jo tako, za otroke morala kupovati najslabša obla~ila, tista s tržnice, ki ne stanejo toliko. Pa ne bo tako, kot si želi on, je trmasta, imeli bodo to, kar imajo drugi otroci, pa ~e bo morala po-~istiti še ve~ stanovanj in vrteti
motiko pozno v no~. Ni je sram, samo tega, kar dela, ne sme govoriti na glas, da je ta družba ne bi oropala za vse tisto, kar želi dati otrokom tudi sedaj, ko je uradno nezaposlena, ker zanjo kot invalidko 111. kategorije ni dela. "Ne, prosja~ila pa ne bom nikoli," je odlo~na. Otroci niso krivi, da sta se kot zakonca lo~i-la, ~eprav ji ni jasno, da moški, ki so družino zapustili in še ved-
no ostajajo starši, na to tako radi pozabljajo.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je licemerje današnje družbe, ko gre za matere samohranilke in njihove otroke, veliko. Medtem ko one potegnejo kratko, so bivši partnerji junaki. Svobodo, ki jo ponovno uživajo, uživajo stoodstotno. Skrb za otroke ponavadi v celoti prevzemajo bivše, na njih je vse breme
vzgoje in preživetja, tudi v o~eh otrok so v~asih zapisane slabo, ker so one tiste, ki jih priganjajo, da se morajo u~iti, da morajo za seboj pospravljati, da se morajo lepo obnašati, prihajati ob uri domov itd. Za o~eta pri otrocih nima slabe besede, tudi ko je odhajal, je zbrala vse pozitivno v sebi, da ga ni o~rnila.
"Ne odobravam tega, da nekatere matere prepre~ujejo otrokom stike z o~etom. Z lo~itvijo ga namre~ niso izgubili, ostal je njihov o~e, ~etudi v novih razmerah njegova ljubezen do njih ni ve~ takšna, kot je bila pred razpadom družine." Uspelo ji je vzpostaviti harmonijo v troje, odkrito se pogovarjajo o vsem. Dobro se vra~a z dobrim, je pre-pri~ana, ~eprav pogosto v njej gloda ~rv, vrstijo se vprašanja o tem, ali v resnici dela najboljše za svoja otroka. Že zdaj razmišlja o njuni prihodnosti, ne glede na ceno jima bo omogo~ila šolanje, naj se jima izpolnijo želje o tem, da bi nekaj postala, za kar sama ni imela možnosti oziroma priložnosti, ~eprav svoje delo in tisto, kar zna, nadvse ceni. Zdaj, ko je pekel za njo, želi živeti le v miru. Ob 8. marcu in materinskem dnevu sicer ni prejela šopka, sta pa jo otroka razveselila s pozornostjo, ki je, kot vedno, delo njunih rok. To ji tudi
najve~ pomeni, da ji otroka na ta na~in dajeta del sebe. Čeprav o "ženskih praznikih" nikoli ni posebej razmišljala, si sedaj vendarle želi, da bi se del zakonodaje, ki ureja družinsko problematiko, zlasti še mater samohranilk, spremenil v njihovo dobro. Tudi tako, da jim ve~ ne bi bilo potrebno ob za~etku šolskega leta prosja~iti za socialno pomo~ za nakup knjig, morda nekaterim tudi za ozimnico, za toplo malico, za šolo v naravi. Otroci nam-re~ ne bi smeli biti žrtve, vsi naj bi imeli vsaj približno enake pogoje za življenjski štart. Tako pa so nekateri že ob rojstvu obsojeni na životarjenje.
Slovenskih državljanov, ki živijo v pomanjkanju in trpijo, je vse ve~. V Sloveniji ta trenutek gara za minimalno pla~o že 25 tiso~ delavk in delavcev Se stavkati si ne upajo ve~, kaj šele da bi bili bolj glasni, ker jih bodo sicer kmalu nadomestili z novimi, z borze, kjer so seznami nezaposlenih še vedno predolgi. Za tiste, ki so tranzicijo znali obrniti sebi v prid, se obetajo vedno boljši ~asi, tudi zdravje si bodo vedno bolj lahko kupovali, razmišlja. Ana se zase in za svoja otroka sicer ne boji, ker ve preživeti, nau~ila se je, bolj jo skrbi za druge, ki tega ne zmorejo, ker jim je vzeto vso dostojanstvo že s tem, ko si ne morejo zagotavljati normalnega preživetja.
Kljub kalvariji, ki jo je preživela, optimisti~no pripoveduje, da je navsezadnje imela še sre~o, ta pa je poleg zdravja najboljša življenjska popotnica, šele nato pridejo na vrsto denar in dobrine. Rada pa bi na glas povedala, da je življenje eno, da se je vredno boriti, ~eprav je v~asih hudo.
mg

IZDePLSI
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovensl<l portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu www.izberi.si pa Imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedlia ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih In drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mail oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spietu.
Brsicanje po malih oglasih že nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK
Regata Ptujcanka: S palube jadrnice Radia-Tednika
Zurerska serenada Ptujčanka
Kaj je jadranje? "90 odstotkov čistega užitka, 9 odstotkov vetra in 1 odstotek znanja," je zadnji dan regate Ptujčanka odlično povedal Roman Kvaternik, sloviti morjeplovec, ki je s svojo barko objadral ves svet. In točno taksna je bila letošnja Ptujčanka.
O tistem odstotku torej nima smisla posebej razpravljati, vse ostalo pa je bilo, uf, težko je povedati, enostavno neponovljivo, z nekaj vetra, dosti sonca, se več petja (in tistega, kar dobimo iz petja, če namesto e napišemo i) in največ morja ter smeha. Tudi romantiki so lahko prišli na svoj račun, saj je, ne glede na koledar, sijala polna luna.
Za našo ekipo Radia-Tednika se je regata začela v četrtek zjutraj, ko smo s trebušasto napetimi potovalkami in kartoni tekočih poživil do zadnjega milimetra nabasali Davorinovega enoprostor-ca, vmes pa smo nekako še našli prostorčke zase. V Biogradu nas je pozdravil idiličen pogled na desetine rahlo pozibavajočih se jamborjev v popoldanskem soncu in pred mukotrpnim prelaganjem naše tonske prtljage v podpalubje je bilo treba poživiti dušo in telo s flaško hladnega Zlatoroga, ki smo ga, kot se za Štajerce spodobi, takoj odkrili v enem bližnjih bifejev Čeprav je bila naša barka z imenom Vesna (tip GibSea 37) izjemno prostorna s tremi kabinami za spanje in dvema zložljivima posteljama v osrednjem prostoru, se nas je, potem ko so naše potovalke dobesedno eksplodirale ob prvem potegu zadrge, polotil rahel obup, če bo ostalo kaj prostora za spanje. Resnično čisto nepotrebna skrb, saj, kot se je izkazalo že prvi večer, je bilo spanje ena od tistih sestavin regate, ki si ni zaslužila niti odstotka dogajanja.
Bonaca ali pogled na galebje drekce
Spoznavni četrtkov večer se je uradno začel okoli devete, nato pa je spoznavanje potekalo tam nekje do, hm, skoraj devete zjutraj. Vsaj na naši barki, ki je dokazala, da je kategorizacija do osem oseb hudo raztegljiv pojem, saj je tisto noč gostila vsaj štirikrat toliko gostov naenkrat. "O, glej, ptujski Vila Monde," se je takoj razširilo po pomolu in Dani s harmoniko je komaj našel toliko prostora, da je raztegoval meh, "ladijski šank" pa je delal "s polno paro". Počitek pred prvim tekmovalnim dnem? Jok, brate, pozabi!
Na vso srečo je bilo petkovo dopoldne točno po meri pre-
Jadrnice v elegantnem metuljčku na zadnji hitrostni etapi pred Biogradom.
krokane noči. Rahlo oblačno s komaj čutnim vetričem nas je pričakalo na prvem štartu južno od Biograda. Naš skiper Dario Franov (mimogrede, prislužil si je naslov najlepšega skiperja regate) nas je v tisti uri do starta poskušal naučiti čimveč o tem, čemu služi kakšna od vrvi in špa-gic, kaj je glavno in kaj prednje jadro, kaj je genova in kako se naredi obrat. Na srečo je bil zelo potrpežljiv, še na večjo srečo -kajti časa ni bilo veliko - pa sta nekaj izkušenj z jadranja imela Zvonko in Davorin, medtem ko smo Jožeta kot križanega postavili pred jambor z nalogo prenosa prednjega jadra iz ene na drugo stran ob obratih barke. Tuljenje startne sirene nas je dokončno prebudilo in čeprav je težko reči, da smo se pognali naprej s polnimi jadri, vetra je bilo namreč premalo, smo se lepo prebili v ospredje. Dokler ni posijalo sonce in se je morska gladina med otoki razlila v gladko
Foto: SM
Ekipa Radia-Tednika: (od leve) Simona„MeznariC, Tatjana Mo-horko, Mojca Brumec, (zadaj) Zvonko Žibrat, Davorin JukiC in direktor Jože BraCiC.
ploščo, jadrnica pa obvisela kot surov pomfrit v mrzlem olju. Pa ne le naša; do koder je segel pogled so bele skulpture stale nepremično kot beli drobni galebji drekci na modri plahti. Popolna bonaca, brezvetrje. Čas za sončenje, kosilo na palubi in kapu-čino. Potem pa je zapihalo in lenobnega poležavanja je bilo v sekundi konec. "Potegni, zategni, sprosti, obrat," je zapovedoval Dario, Zvonko si je pihal v nastajajoče žulje, Jože se je boril s prednjim jadrom, pogled nam je uhajal na številno konkurenco in iskal veliko rdečo bojo s sodniškim čolnom, ki je oznan-jevala ciljno črto. "Ej, tam je cilj, levo, gremo!" Se dvojni obrat tik pred ciljem in zmagoslavno smo zapluli v marino Žut.
Rešilni vžigalnik in vrsta za zaseko
Prvi privez je potekal brez zapletov, jadra so se zvila v ozke sulce in jadrnice so se poravnale v vrsto pokončnih svinčnikov kot vojaki v postroju. Nato je za-mrgolelo na pomolu, padale so strokovne debate o najboljši taktiki, vmes se je mešal smeh, med pelinkovcem, pivom in vinom so se rojevale najizvirnejše šale pod zahajajočim soncem, v restavraciji nas je pričakala vroča, menda goveja župca (kdo bi to točno vedel), z glasnim in zategnjenim "Oooooo!" so padale zdravice, z rumom v kozarcu morske vode in udarcem po riti se je krstil dober ducat tistih, ki so se z jadranjem spoznali prvič, ves čas pa muzika in ples od Avsenikove Golice do Dragojevičevih ever-greenov. Dalmatinska konoba se je tresla. Nekaj po polnoči, prav na vrhuncu prave morske zabave pa — klik - tema: "E, pa lipi
moji Slovenci, radno vrime je isteklo!" Karavana plešočih teles se je začela previdno, malo v ritmu in malo brez njega, v soju lune, pomikati po hribu navzdol proti pomolu. "Hej, kaj pa tuširanje in pranje zob?" Obrat levo in nazaj navzgor. Ampak glej ga, zlomka, toaletni prostori so bili v popolni temi. Naš direktor Jože se je spomnil briljantne rešitve: "Posodi vžigalnik in bom svetil!" In res je svetil, vsaj toliko, da smo našli pipe in svoje zobe, tuširanju pa smo se ob prvem curku ledene vode z veseljem odpovedali ...
Sobotni, drugi dan regate, je bil z dvema navigacijskima etapama najnapornejši (če odštejemo noči). Prvi start smo krepko zamudili, zato smo bili tudi na repu dolge vrste za kruh, zase-ko in čebulo, ki so jo delili na pomolu v Kukljici, kjer so nam organizatorji privoščili dveurni odmor. Mmmm, kakšno kosilo!
No, drugo etapo smo začeli profesionalno, kot tretji, celo pred posadko ptujske Perutnine (Magdalena), ki je s svojim profe-
sionalnim skiperjem Romanom Kvaternikom po prvem dnevu še računala na zmago. Očitno pa sloviti morjeplovec kondicij-sko ni bil dovolj pripravljen za 24-urno regatno dogajanje po ptujsko.
Nekje na sredini etape nam je spet ponagajala bonaca, in ko so jadra naredila "frrrr, flop" ter se kot polulane plenice obesila ob jamboru, smo prišli do "zasluženega" počitka pred zadnjim večerom.
"Auuuuuuuuuuu!" in prava pomorska bitka
Večerni del regate (beri: zabave) se je, kot običajno, po veselem rajanju in tekmovanju v hitrostnem pitju piva, skupaj z neprekosljivim harmonikarjem Danijem, preselil na našo barko. Pivsko-pevski repertoar smo popestrili z izjemno melodičnim in popolnoma originalnim pasjim zavijanjem v luno, ki ga je izvajal moški del posadk, zvenel pa je približno takole: "Auuuuuu auu au au auuuuu". Po opozorilu luškega nadzornika, ki so se mu menda pritožili avstrijski gostje, pa smo postali izvajalci nemških hitov iz šestdesetih let: "Und ject nur fur alte osterajhiše medhen," je zapovedal Dani in res do jutra ni bilo nobene pripombe več.
Nedeljska hitrostna krožna oziroma trikotna regata pred Biogradom je bila resnično čisto adrenalinska zadeva. Ravno pravi veter, med 10 in 15 vozli, je
Skiper Dario Franov (na sredini): "Zategni prednje levo, desno popusti, gremo, gremo ...!"
Foto: SM
Nočni del regate: naša jadrnica je bila registrirana za prece več kot 8 oseb ...
Foto: SM
Med regato: "Vam je zmanjkalo goriva? Evo, ujemite steklenico!" - Pa še res so jo ujeli ...
zapolnil jadra, da so elegantno nagnjene barke drsele med penastimi valovi v cikcaku do južne točke, nato obrnile nazaj proti severu, razprle obe jadri v "metuljček" in jih tik pred drugim 360-stopinjskim obratom okoli svetilnika nazaj proti jugu spet vzporedno poravnale. Največja pomorska bitka se je razvila prav ob svetilniku, kjer se je na kupu, z nekaj centimetri medsebojne razdalje, kar naenkrat znašlo osem jadrnic, med njimi tudi mi: "Vode, daj vode," so vpili člani posadk, kar je pomenilo, da zmanjkuje manevrskega prostora. Množično trčenje smo preprečevali kar z odrivanjem ladijskih trupov, fantje so garali, da jim je pot tekel v curkih, ski-perji pa so se izkazali z mojstrskim obvladovanjem 12-metrskih jadrnic, saj so jo odnesle brez vsake praske. Nepozabni trenutki, vredni profesionalnih regat!
Bravo za vse nas (skupaj nas je bilo čez 150), ki smo jih doživeli, preživeli, ki smo naredili regato Ptujčanko za resnično nepozabno doživetje. Vse čestitke našim trebušnim mišicam, ki so prenesle ure in ure trajajočega smeha ter želodcem, ki so brez "punta" (!) prenesli še dosti, dosti več. In nenazadnje, čestitke tudi organizatorjem in seveda tistim, ki so najbolje izrabili omenjeni odstotek znanja: pr-vouvrščeni ekipi Kapljice, dru-gouvrščeni ekipi Mišakov in tretjeuvrščeni ekipi Magdalene.
SM
Bavarski gozd • Srečanje motoristov
Motorizirani zeleni sloni
V Bavarskem gozdu se je na 48. srečanju zbralo blizu 5 tisoč motoristov z vseh koncev Evrope - Med njimi tudi peščica Slovencev
Slavko Bezjak, lastnik sliko-plesakrskega podjetja v Novi vasi pri Ptuju, član ptujskega moto kluba Kurent, se je letos že tretjič udeležil po vrsti 48. srečanja motoristov iz domala vseh koncev Evrope v Bavarskem gozdu v Nemčiji. Vsako leto poteka pod naslovom Elefanten Treffen oziroma Srečanje zelenih slonov. Srečanje seveda ni bilo zeleno, pač pa belo, saj je veliko jaso v Bavarskem gozdu pokrivala dober meter debela odeja snega.
"Po oceni organizatorjev se je zbralo na cilju nekaj manj kot 4500 jeklenih konjičkov in njihovih jezdecev in več kot 2 tisoč opazovalcev, tudi četica motoa-vanturistov iz Slovenije. Bivanje pod majhnimi šotori je poglavje zase. Kupiš si lahko balo slame, na kateri si urediš ležišče in butaro drv, da si zakuriš in se greješ pred šotorom. Hrana in pijača sta
PešCica slovenskih motoristov s prijatelji iz drugih evropskih držav.
iz lastnega nahrbtnika ali pa darilo gostoljubnega soseda v najbližjem šotoru, "je povedal Slavko Bezjak.
Slavko je že lani obljubil, da se bo prihodnjega srečanja udeležil v kurentovi opremi, vendar je težava s prevozom te opreme,
ki je dokaj težka in bi zavzela tudi precej prostora na motorju. Morda bo svojo napoved uresničil čez dve leti, ko bo jubilejno 50. Srečanje zelenih slonov na belini Bavarskega gozda.
sj
četrtek • 15. aprila 2004
Poslovna sporočila
ŠtajerskiTEHaUK 17
s stanovanjskim kreditom SKB banke boste svoje sanje najlaže uresničili.
•	Sredstva lahko porabite za nakup, obnovo ali gradnjo stanovanjske enote, garaže, vikenda, izplačilo dednih deležev, obnovo dela hiše starëev ali poplačilo stanovanjskega kredita.
•	Kredit lahko najamete za celotno vrednost investicije, če vam to omogočajo vaši prihodki.
•	Za isto stanovanjsko enoto lahko najame kredit več družinskih članov.
Za več informacU obiščite n^bliqo posloralnico SKB banke, spletno stran ww.skb.si ali pokličite na brezplačni Zeleni telefon 0801515.
SKB BANKA D.D.
SOCIETE GENERALE GROUP
Novi Lacetti.
Spoznajte ga med dnevoma odprtih vrat 16. in 17. aprila.
NOVOST PRI DAEMOBILU - PLAČILO NA OBROKE: odslej lahko vsi imetniki plačilne kartice Maestro stroške servisnih pregledov, popravil vozila, nakupe nadomestnih delov, platišč iz lahke litine in pnevmatik plačujete na 3, 6, 9, ali celo na 12 mesečnih obrokov*. Posebna akcija: 20% popust ob nakupu letnih pnevmatik Kumho.
*Ob nakupu nad 40.000 SIT.
Daemobil, pooblaščeni trgovec in serviser vozil Chevrolet:
Daemobil d.o.o.,
Celovška 182, 1000 Ljubljana, Tel. prodaja: 01 5833 581, servis: 01 5833 593 Daemobil d.o.o. PE Celje,
Mariborska 202, 3000 Celje, Tel. prodaja^ 03 4255 015, sevis^ 03 4255 031 Daemobil d.o.o. PE Nova Gorica,
Industrijska c. 5, 5000 Nova Gorica, Tel. prodaja^ 05 3304 510, servis: 05 3304 520 Daemobil d.o.o. PE Novo Mesto,
Žabja vas 4, 8000 Novo Mesto, Tel. prodaja^ 07 3375 340, servis: 07 3375 342 Daemobil d.o.o. PE Ptuj,
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Tel. prodaja^ 02 7881 380/381, servis: 02 7881 382 e-mail: info@daemobil.si, www.daemobil.si
mm^murn^
Ponudba velja od 15. aprila do 22. aprila 2004.
Vse cene so v SIT.
Maročnik: ERA PETUA d.0.0., Ob Dravi 3 a, Ptiij
Dva nestrpna možakarja hodita gor in dol po čakalnici v porodnišnici. Nenadoma v čakalnico vstopi medicinska sestra, se obrne k enemu od njiju in mu reče: "Čestitam! Dobili ste sinat' V tem trenutku pa se je drugi možakar razburil: "Oprostite, toda jaz sem bil tukaj prvi!'
***
"Kisik je element, " razlaga profesor kemije, "brez katerega ljudje ne moremo živeti. Odkrili so ga pred dvesto leti. " "Kako so pa ljudje prej živeli?'
vpraša Mateja.
***
"In kako je kaj s servisiranjem teh vozil?' potencialni kupec vpraša trgovca v prodajnem salonu popolnoma nove znamke vozil. "Oh, tudi na to smo mislili. Vsak, ki kupi ta avto, dobi brezplačno darilo - vozni red
Slovenskih železnic. "
***
Ženska v poznih srednjih letih je vstopila v ordinacijo svojega ginekologa in kar takoj rekla:
"Prosim, da mi napišete recept za kontracepcijske tablete proti glavobolu!' "Kako?' se je zmedel doktor. "Kontracepcijske tablete proti glavobolu? Sem prav slišal?' "Ja, veste, moja hčerka vsak večer hodi ven in se vrača zjutraj domov. Če ji dam pred odhodom v sok kontracepcijsko tabletko, potem me ponoči ne boli glava!'
***
"Razmišljam o tem, da bi se ločil!" je rekel Rajko prijatelju.
"Zakaj pa? Te žena vara?' "Ja, prevarala me je. Rekla mi je, da se bo ubila, če bom še naprej hodil vsak večer v gostilno. Jaz še vedno hodim pit,
ona pa je še živa!'
***
Lojzka je rodila rdečelasega otroka, oba z možem pa sta blondinca. Zaskrbljena sta vprašala ginekologa, kako je to mogoče.
'Imate kakšnega rdečelasega
sorodnika?'
"Nimava..'
'Sta imela pogosto spolne odnose?'
"No, ja ... tako ... enkrat letno.'
'Ja, potem ima pa rdeče lase od rje..'
Mladi dopisniki
Pri gimnastiki
Gimnastiko treniram od septembra. Treninge imamo ob torkih in četrtkih. Otroci smo stari od 4 do 8 let. Z nami vadita u~i-teljici Nata{a in Suzana. Delamo stoje, prevale, most, kolesa, hodimo po gredi in delamo obrate na dvovi{inski bradlji. Vsem nam je zelo zabavno.
Hana Hunjet, 1. d.
OŠ Gorisnica
Kdo je to?
Najprej teka, se razgibava, potem dela prevale, stoje in kolesa. Ko je velik dela salte.
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite
(gimnastičar-ka)
Ela Peklar, 1. al9 OŠ Mladika
Kaj je to škoda
[koda,
da so izumili stroge star{e, tate in mame, {koda,
da za otroke uboge
na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med pri-
veljajo prepovedi same. [koda,
da zvončki niso narcise, {koda,
da vsak dan nimam rojstnega
dne,
{koda,
da sneg ni nebo, a najbolj {koda, da od vzhoda pa do zahoda nihče ne razume, kaj je to {koda.
Po vzoru pesnika Toneta Pavčka spesnila Lucija MEZNARIČ, 3. al9 OŠ MLADIKA Ptuj.
Kaj je to škoda
[koda,
da so izumili stroge star{e, tate in mame, {koda,
da za otroke uboge veljajo prepovedi same. [koda,
da ura ne cikcaka, {koda,
da po{tar ne kuha, {koda,
da pust ni spomladi, a najbolj {koda, da od vzhoda pa do zahoda nihče ne razume, kaj je to {koda.
Po vzoru pesnika Toneta Pavčka spesnila Ivana DJAKOVIČ, 3. al9 OŠ MLADIKA Ptuj.
spelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 20. aprila, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 14. številke Štajerskega tednika je: Matej Simonič, Podvinci 124, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
Zanimivosti
Pobarvaj polja s pikami!
POKSCHE
Jamie Oliver si je opekel penis
London - Jamie je za Valentinovo namreč želel presenetiti soprogo in ji gol postreči večerjo. Bilje nekoliko nepreviden in se je ob jemanju pečenke iz pečice opekel.
"Uničil sem načrtovani romantičen večer", je povedal Jamie. Da bi nekoliko popravil uničeno Valentinovo, je kasneje soprogo Jools odpeljal v Pariz.
Barcelona brez bikoborbe
Barcelona - Barcelona se je kot prvo mesto v španski zgodovini razglasila za mesto brez bikoborbe. Mestni svet je v torek z 21 glasovi za in 15 proti sprejel resolucijo, po kateri so tudi biki občutljiva bitja; tako psihično kot fizično. Zato mesto Barcelona, drugo največje špansko mesto, tej prireditvi nasprotuje, so sklenili svetniki. Resolucija mestnega sveta sicer ne pomeni, da so bikoborbe v Barceloni prepovedane, ker to lahko pravno zavezujoče stori le katalonski regionalni parlament.
Timothy poginil v 160. letu starosti
London - V Veliki Britaniji je v 160. letu starosti poginila ena najstarejših prebivalk te otočne države - želva Timothy, ki je zadnjih sto let prebivala na neki britanski kmetiji. Ko je Timothy leta 1892 prispel v park dvorca Powderhem v Devonu v zasluženi pokoj, je za seboj pustil burno življenje, bogato s številnimi pustolovščinami. Kot maskota neke britanske bojne ladje, je bil Timothy priča bombardiranju Sevastopola leta 1854 v času krimske vojne proti Rusiji. Ta prekaljeni morjeplo-vec je nato nadaljeval z "aktivnim službovanjem" na Kitajskem in v zahodni Indiji, je za časnik izjavil kapitan in zgodovinar vojne mornarice George Carjoo.
Televizija ovira razvoj otrok
Washington - To je pokazala najnovejša ameriška študija medicinskega centra v Seattlu, ki so jo objavili v aprilski izdaji znanstvenega časopisa Pediatrics. Raziskava, ki je zajela 1300 otrok, je tudi pokazala, da so otroci, ki so v dobi od enega do treh let, prebili več časa pred malimi ekrani, imeli kasneje pri sedmih letih precej težav s koncentracijo. Otroci, ki so v zgodnjem otroštvu veliko gledali televizijo, so imeli v šoli slabšo koncentracijo, bili so bolj nemirni in se naglo odzivali, so povedali znanstveniki. Priporočili so, da malčki do treh let sploh ne bi smeli gledati televizije, starejši od treh let pa naj bi gledali televizijo največ dve uri dnevno, in sicer samo zelo dobre programe, namenjene njihovi dobi.
Salvador Dali je bil du{evno bolan
Madrid - Španski umetnik Salvador Dali, ki je umrl leta 1989, je bil pred smrtjo duševno bolan, trdi avtor knjige z naslovom Skriti obraz Salvadorja Dalija, psihoanalitik Lopez Her-rero. "Dali se je zavedal bolezni, vendar jo je uspel prikriti, " je dejal Herrero, ki je dodal, da sta Daliju njegovo delo in soproga Gala pomagala, da delno premaga bolezen. Šele po Gali-nini smrti in umiku iz javnega življenja je "bolezen pokazala svoj skriti obraz," pravi Herrero, ki je v svoji knjigi ekscentrič-nega umetnika podvrgel psihoanalizi. Izhodišče Herrerove raziskave je bilo srečanje s katalonskim umetnikom leta 1978. 11. maja bi Dali dopolnil 100 let, Španija pa mu je izrazila čast, ko je leto 2004 razglasila za Dalijevo leto in pripravila več razstav njegovih del.
Duhovnik sadil marihuano
Acron - Sodišče v Acronu v ameriški zvezni državi Ohio je nekega katoliškega duhovnika, ki je sadil marihuano, obsodilo na dveletno pogojno kazen. Duhovnik Richard Arko je namreč na dvorišču oziroma vrtu cerkve posadil 35 stebelc te opojne rastline. Sodnik pa je Arku še naložil, da mora "odslužiti' tudi 100 ur človekoljubnega dela.
STA
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Hilda Plohi
naslov:
Miklavž pri Ormožu SB, 887B Miklavž pri Ormožu
ime in pkiimek
Jasna Vlašič
naslov:
Vičanci 61/a, 8874 Velika Nedelja
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • Se o izkaznicah lokalnega turističnega vodnika
Kdo odstira prah z
Vb
Prevetrili smo nekaj občinskih odlokov, ki bi že morali zaživeti. Ugotovili smo, da se večina aktivnosti pri odlokih, ki niso tako obvezujoči in občutljivi, s sprejemom vse bolj ali manj tudi zaključi. V realizacijo prehajajo po sili razmer ali na pritisk javnosti. Tej gre tudi zasluga, da se sedaj premika tudi pri uresničevanju odloka o lokalni vodniški službi, ki je bil sprejet septembra leta 2002 in bi se moral že dobro leto preizkušati v praksi.
V izobraževanje za lokalnega turističnega vodnika se je vključilo deset oseb z različno izobrazbo, nekaj jih je na to izobraževanje napotil tudi Zavod za zaposlovanje. Izobraževanje, ki ga je izvedla v okviru verificiranega programa Ljudska univerza na Ptuju, je za posameznika stalo 65 tisoč tolarjev, za nezaposlene jih je zagotovil zavod. Mestna občina Ptuj, ki si tako prizadeva za turistični razvoj Ptuja, za kvalitetne storitve na tem področju, v te namene ni prispevala ničesar. Zgled bi jih lahko bil bližnji Maribor, kjer se teh zadev znajo lotiti na pravi način. Udeleženci izobraževanja so v osvojitev potrebnega znanja vložili veliko truda in moči. Pričakovali so tudi, da bodo lahko svoje znanje in usposobljenost že kmalu pokazali in preizkusili v praksi. Čeprav je v prvem roku k preizkusu teoretičnega in praktičnega znanja pristopilo sedem od desetih kandidatov, pri tem so bili uspe-sni, jim dela v praksi niso omogočili. Že dan po preizkusu, 24. junija, so bila potrdila o opravljenem preizkusu napisana. 9. julija ga je dvignila prva od kandidatk, ki je usposabljanje za lokalnega turističnega vodnika uspešno opravila. 14. julija je Ljudska univerza poimenski seznam vseh, ki so junijski preizkus uspešno op-
ravili, posredovala Lokalni turistični organizaciji Ptuj, ki pa kot vse kaže svojih nalog iz odloka v nadaljevanju ni opravila, sicer bi lokalni vodniki že lahko delali. Zanimivo pri vsem tem je še dejstvo, da na LTO Ptuj kljub poslanemu dopisu z Ljudske univerze s podatki o uspešno opravljenem preizkusu znanja za sedem udeležencev turističnega izobraževanja tega še oktobra naj ne bi imeli. Z dopisom so jih vljudno spomnili, da so ga prejeli že julija. Zatem se za te podatke niso več zanimali. Voljo pa so počasi izgubljali tudi novopečeni lokalni vodniki, ki bi radi delali, saj so jih odganjali z izgovori, naj še malo počakajo.
Za register na občini niso vedeli
Naknadno poizvedovanje je pokazalo, da udeležencem vodniškega izobraževanja nihče ni povedal, da se morajo po opravljenem preizkusu s potrdilom in nekaterimi drugimi dokumenti oglasiti v oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj, kjer se mora vsak lokalni vodnik pred začetkom opravljanja tega dela vpisati, tako je zapisano v 8. členu odloka. Na podlagi vpisa pa mu LTO Ptuj izda izkaznico lokalnega turističnega vo-
dnika. Zavedeni so bili do te mere, da se jim je obljubljal "kolektivni" vpis, čeprav ta ni mogoč. Januarja letos so preizkus znanja iz vodenja po Ptuju opravili tudi vodniki Ptujskih vedut, ki so jih nekateri tudi proglasili za dežurne krivce v tej ko-lobociji, ker se je neuradno in mimo določil odloka govorilo o tem, da bo vpis v register opravljen, ko bodo preizkus usposobljenosti za lokalnega vodnika opravile tudi Vedute. 12. marca je v javnost prišlo sporočilo iz oddelka za gospodarstvo mestne občine Ptuj, da je register lokalnih turističnih vodnikov še vedno prazen, ker še nihče od lokalnih vodnikov naj ne bi izrazil interesa za vpis vanj. V prejšnjem tednu se je aktivno v razreševanje zadeve vključila tudi Ljudska univerza Ptuj, ki je sicer korektno odigrala svojo vlogo in jo tudi odlok dodatno ne zavezuje. Pokazali pa so dobro voljo, udeležence turističnega izobraževanja so pozvali, da se vpišejo v register lokalnih turističnih vodnikov. Ob našem obisku so tudi pojasnili, da navodil o tem, da se morajo vodniki po končanem usposabljanju najprej vpisati v register, ni bilo. S strani LTO jim je bilo samo dano vedeti, da bo postopek za registracijo stekel, ko bodo preizkus znanja iz
Nori, odbiti London (X.)
Na študentskih demonstracijah
Preden smo prestopili prag zgoraj omenjene ustanove, so nam varnostniki pregledali nahrbtnike, dobili pa smo tudi posebne priponke, na katerih je bilo zabeleženo naše ime in status obiskovalca.
UMAG, 1. maj
Sončkov klub, 3* app, veliko športa, koncert Oliverja Dragojevića do 2.5y3D/N/as. Ž>za6.900 DOBRNA, 1. maj Sončkov klub, 4* Higiea, izleti, savna, šport; brezplačno do 7 let! 23., 30.472D/POL 14.900 POREČ 1. maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve...
27.4y5D/POL il »22.500 JUŽNA DALMACIJA, 1. maj
avtobusni izlet Pelješac, Dubrovnik, foto safari, Mostar, Sarajevo...
28.4y4D/BUS 40.900
GRÔJA, Krf, 1. maj
4* Park, bus/ladja, dopl. za klubski program: 13.900 SIT 24.4y8D/5NZ 45.900 RAFTING NA TARI, 1. maj
enkratno doživetje: izleti po Črni gori in rafting, odlično slov. vod.
26.4y5D/POL 54.900 ŠPANIJA, Mallorca
2*Arcadio/Arcadia,EIArenal, polet z avstrijskih letališč 23., 25., 30.4y7D/NZ 64.350 TUNIZIJA, Monastir 2* Kaiser hotel, polet iz Brnika (14D samo 84.900 SI'O /// i..8.6y7D/P0L 69.900
SONČEK
FTUJ,Slom<lkova5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARIC02/33 00915
TUl potovalni center
Za ogled je bila izbrana sobota, da bi čim manj ovirali delo novinarjev, kajti tudi v času našega obiska so, kot običajno, bile v pripravi ali potekale različne oddaje. Najprej smo si iz povsem praktičnih razlogov ogledali sicer bolj prazno menzo. Meni bo ostala v spominu predvsem zaradi okusne solate iz kuskusa in posušenih marelic. Za sosednjo mizo je sedelo nekaj arabskih novinarjev. Potem smo se razdelili v dve manjši skupini in si najprej ogledali večji studio, kjer snemajo radijske igre, potem pa še manjšega, kjer nastajajo oddaje slovenske sekcije. Po ozkih hodnikih, ki spominjajo na labirint, smo prišli do slovenske redakcije. Ves čas pa smo pridno vsrkavali informacije o zgodovini BBC-ja in načinu dela na BBC-ju, s katerimi sta nam postregla novinarja slovenske sekcije. Ker se je bližal čas naslednje oddaje, smo morali redakcijo urno zapustiti. Slovenska sekcija BBC World Service oddaja tudi na valovih Radia Ptuj in RGL-a. V skladu z razvojem novih tehnologij pa BBC prodira tudi na medmrežje. Internetni naslov, kjer si je mogoče ogledati novice, ki jih pripravlja slovenska sekcija, se glasi http://www.bbc.co.uk/slovene . Novice so, naj za vsak primer poudarim, zapisane v slovenskem jeziku.
Preden smo se odpravili v Stratford, smo nedeljsko popoldne posvetili alternativni tržnici v Camden Townu. Na poti do tja smo se čisto po naključju znašli še sredi študentskih demonstracij proti uvedbi šolnin na državnih univerzah. Slovenskim politikom, ki vas hočejo prepričati, da na zahodu vsak študent mora plačevati šolnino, ne verjemite na besedo. Tudi v turbokapitalistični Britaniji obstaja poleg dobro razvitega privatnega izobraževalnega sektorja še javni šolski sistem. V znak podpore našim britanskim sotrpinom smo se vključili v dogajanje, se pomešali med prisotne in se nekaj časa borili za pravo stvar. Potem smo poiskali ustrezno avtobusno postajališče in se zapeljali do londonskega predela po imenu Camden Town. V Camden Townu, ki je svet zase, sem prvič začutila, da je London tudi mesto, kjer živijo resnični ljudje, ne pa samo zabaviščni park, muzej na prostem in kulisa za turiste. Če vas navdušujejo ekscentrična oblačila, na primer usnjeni stezniki, mehiški ponči, nenavadna obuvala ali pa samo majice z nadvse originalnimi slogani, boste v Camden Townu prebili kar nekaj časa.
Nadaljevanje prihodnjič
Andreja Stajnko
lokalnega vodenja opravile tudi Vedute. Urejanje zadev v zvezi z lokalno vodniško službo v sami mestni občini Ptuj še zdaleč ne zagotavlja uspešnega zaključka te zgodbe. Kot je znano, služba lokalnega turističnega vodenja potrebuje tudi cenik, da ima neko turistično območje ustanovljeno lastno vodniško službo, pa morajo vedeti tudi tisti, ki na Ptuj pošiljajo organizirane turistične skupine. Turistična sezona je pred durmi, velikonočni prazniki so običajno prvi napove-dnik uspešnosti oziroma neuspešnosti sezone, na Ptuju pa še vedno cincajo. Kot vse kaže v občinski oblasti in v njenih zavodih potrebujejo odstranjevalce prahu s sprejetih občinskih aktov, ker se sicer stanje ne bo izboljšalo. Odgovornost leti tudi na občinski svet, ki bi od časa do časa moral zahtevati poročila o tem, kako se odloki uresničujejo v praksi. Deset let je trajalo do prvega odloka o lokalni vodniški službi na Ptuju, zdaj pa je minilo že dobro leto in pol, pa še
to okolje vedno nima kvalitetne rešitve. Zdaj se bodo morebiti celo lahko izgovorili na novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki je pometel z lokalnimi vodniki, zdaj so to vodniki turističnega območja, na Ptuju bomo imeli vodnike turističnega območja Ptuj. Tudi tega nekateri ne vedo, da ima Ptuj že dobri dve leti status turističnega območja. Ne glede na to pa po 38. in 39. členu novega zakona o turizmu po Ptuju lahko vodijo tudi vodniki, ki imajo sicer državni izpit iz turističnega vodenja. Novi zakon o turizmu v Sloveniji je tako še razširili svoje centralistične lovke, lokalna območja so na nek način delno izrinjena tudi iz vodenja in nadziranja le-tega v smislu preverjanja in zagotavljanja kvalitete na domačem terenu.
In čisto na koncu: prvo vlogo za vpis v register vodnikov so na oddelku za gospodarske dejavnosti mestne občine Ptuj te dni že prejeli.
MG
Študenti vseh dežel, združite se!!!
Nagradno turistiCno vpra{anje
Jutri se bodo na Ptuju pričele prireditve ob vstopu Slovenije v EU, kijih bodo na Ptuju pripravili različni organizatorji. Trajale bodo do 16. maja. Ze danes pa bo Turistično društvo Ptuj v prostorih Delavskega doma na Cučkovi 1 na Ptuju pripravilo predavanje o vrtninah v ekološkem vrtu. Jutri pa bodo v jedilnici minoritskega samostana na Ptuju odprli jubilejno 15. razstavo Dobrote slovenskih kmetij.
Predavanje je ena od aktivnosti Turističnega društva Ptuj za bolj urejen Ptuj in hkrati uvod v tradicionalno spomladansko ocvetličenje starega mestnega jedra, ki se bo pričelo v začetku maja. Stanovalcem bodo brezplačno razdelili več tisoč cvetlic. 6. in 7. maja pa bodo organizirali pleskanje vrat v starem mestnem jedru. Akcija se je Ptujčanov že prijela, posluh za njihove potrebe imajo tudi sponzorji. Lepo napredujejo tudi dela v Evroparku, kjer bo v obliki evropskega grba, grba mesta Ptuja in evropske zastave cvetelo 7 tisoč cvetlic.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko jezero se vedno premalo izkoriščamo v turistične in rekreativne namene. Prvega maja se bo na njem in ob njem dogajalo veliko.
Uradno odprtje Evroparka bo prvega maja ob 10.30. Osrednja prireditev ob vstopu Slovenije v EU na Ptuju bo na Mestnem trgu, kjer se bo dogajanje pričelo že uro prej. V popoldanskem času pa bodo številne aktivnosti potekale na Ptujskem jezeru, ki je še vedno premalo izkoriščen ptujski turistični biser. Podrobneje bodo prireditve ob vstopu v EU predstavili prihodnjič.
Zadnji teden v aprilu pa se bodo Ptujčani udeležili velike deželne vrtnarske razstave v partnerskem mestu Burghausen, kjer to prireditev pripravljajo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava bo odprta do 3. oktobra, v tem času pa naj bi si jo ogledalo med 800 tisoč in milijon obiskovalcev. Ptuju je pripadla velika čast, da se bo predstavil v prvem tednu razstave. Nastopili bodo Pihalni orkester Ptuj, foklorna skupina Lancova vas, učenci OŠ Mladika pod vodstvom Karmen Ivančič, slikarji Albin Lugrič, Dušan Fišer in Tomaž Plavec, od 10. aprila naprej pa je na ogled že razstava umetniških fotografijBogomirja Lugariča. Ptuj bodo pomagali predstaviti še harmonikarji iz Hajdoš, tamburaši iz Cirkovc, Društvo prijateljev mladine Ptuj pa bo organiziralo tudi izdelovanje rož iz krep papirja. Vrhunec ptujske predstavitve bo svečano odprtje okrogle mize v mestnem parku v Burghausnu z izrezljanimi prizori iz življenja Ptuja. Prestavitev Ptuja bo podprla tudi Slovenska Turistična organizacija, na ptujski stojnici bodo obiskovalcem na voljo prospekti Ptuja in drugi promocijski material, ki bo prebivalce partnerskega mesta Burghausen vabil na Ptuj. Ptuj in Slovenija sta s povabilom na sodelovanje na tej veliki deželni vrtnarski razstavi dobila priložnost, da se aktivno vključita v mednarodno obliko sodelovanja brez meja.
Tudi na predzadnje nagradno turistično vprašanje nismo prejeli pravilnega odgovora. Ptujska tržnica se je s Slovenskega trga na prostor pred proštijsko cerkvijo preselila leta 1923. V našem nagradnem fondu se je tako nabralo že šest vstopnic za kopanje v Termah Ptuj. Podelili jih bomo tistemu, ki ga bo žreb izbral med pravilnimi odgovori na naše današnje vprašanje. Vprašujemo, kje na Ptuju nastaja Evropark. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 23. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje na Ptuju nastaja Evropark?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Tuje delnice
Odločil sem se, da bom del svojega denarja namenil za vlaganje v tuja delniška podjetja (predvsem evropska). Zanima me, ali obstaja kakšna spletna stran, ki omoga~a razne analize, tehnične analize in pomaga pri odločitvah, kratko- in dolgoročnih, glede posameznih naložb? Ali morda poznate kakšen dober in uporaben software, s katerim bi te stvari lahko počel? Kam drugam naj se obračam po nasvet za dobre nakupe delnic evropskih firm? Za vase potrebe obstaja celo morje spletnih strani, ki ponujajo razne analize posameznih vrednostnih papirjev. Te strani boste našli v podimeniku:
/Investing/Research_and_Analysis/ Tudi programske opreme za izdelavo trgovalnih sistemov je zelo veliko. Spisek lahko najdete na naslovu:
http://directory.google.com/Top/Com puters/Software/Business/Investing/ Kar pa se dobrega nasveta tiče - borzno posredniške hiše bodo imele vedno kakšno dobro idejo za vas, saj živijo od provizij pri nakupu in prodaji, ampak na tak način ne boste nikoli obogateli. Dejstvo je, da kljub vsem analizam in orodjem še vedno nimate nobenega nadzora nad gibanji tečajev. Zato vam predlagam, da najprej sami pri sebi razjasnite, kaj želite z vlaganjem v tuje VP doseči, koliko izgube ste pripravljeni sprejeti in kakšen je vaš časovni	horizont.
Skratka, izdelati si morate svoj trgovalni sistem in ne uporabljati sistema nekoga drugega, ker ste vi zagotovo drugačna oseba in različno prenašate nihanja na borzi. Še bolje pa je, če se še malo finančno izobrazite — npr. nabavite si knjigo BORZNA PSIHOLOGIJA, Andreja Kostolanija, in spoznali boste, da je potrebno za bogastvo delati oz. početi tisto, kar ne počne množica. Isto je tudi na slovenskem borznem parketu. Veliki igralci že odhajajo, ko množica šele prihaja. Vso to psihozo pa povzročajo predvsem mediji, ki množico zasipavajo z neustreznimi informacijami. Imel sem primer stranke, ki je zaradi medija prodala sicer zelo dobro naložbo in za pridobljeni denar kupila Is-trabenzove delnice po 11.300 SIT. Po vseh kazalcih je delnica vredna okrog 6.500 SIT. Sam sem delnico kupil pred leti za 1.600 SIT, sedaj pa že razmišljam o selitvi drugam. Slovenski delniški balon žal zaradi pomanjkanja novih podjetij postaja nevarno prenapet.
Z eno besedo. Bodite tisto, kar drugi niso in v tistem izjemni. Le tako vam lahko uspe. Mogoče za razmislek. Zakaj ne bi vlagali v Bosno, Črno goro in navsezadnje Bolgarijo. Z malo žilice za tveganje vam lahko uspe. Če nimate dovolj informacij, lahko pokličete tudi mene.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
RADIOPTUJ
OHriùiC
32k;hTune In!
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
Šifra: 505
Rojeni ste 15. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 7 + 18 = 25.
Vaš datum rojstva je ena izmed najlepših vibracij nu-merologije. Je energija ljubezni, privlačnosti, taktičnosti, romantike, umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem. Je vibracija, ki prinaša naklonjenost nasprotnega spola, temperament in fizično lepoto. Prinaša interes za glasbo, igro, denar ter zelo dober stik z ljudmi. Pomembno pa je, da je ta energija povezana s sebi sorodnimi vibracijami ali števili. Človek s to energijo se mora izogibati sebičnosti in trme.
Vaše ime (7) je energija, ki sama po sebi predstavlja dobroto, iskrenost, duhovnost, človekoljubje, zdraviteljstvo, prinaša pa tudi iluzije, prevare ter interes za okultno. V bistvu je to energija, ki kar kliče po duhovni rasti človeka in po delu na samem sebi. To je ena izmed pozitivnih energij, ki pa je šibka, kar pomeni, da ne prinaša preveč stabilnosti.
V Vašem priimku (18) energija, ki je nagnjena k negiranju vsega, kar je duhovnega v človeku v prid materialnega. To je zelo močna energija, ki prinaša po eni strani družinske prepire, sovražnike, ločitve ter nasploh zakonske in pa tudi pravne težave, po drugi strani
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~e-va 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
pa je to tudi energija, ki prinaša akcijo pa tudi konflikt in naivnost ter smisel za resnico in pravičnost.
Iz Vaše analize je moč videti, da posedujete močno in pozitivno energijo datuma rojstva ter ime, ki pa je sama po sebi šibka vibracija in tudi ni skladna z njim.To pa prinaša težave v obliki nezadovoljstva ter napačnih odločitev. Zato pa imate zelo dober prvi vzdevek (9), ki bi ga bilo zelo dobro vstaviti tudi uradno v vse dokumente namesto imena in se potruditi, da Vas tudi drugi kličejo tako. S tem bi zelo veliko naredili za sebe, saj bi dobili stik s samim seboj, kar pa človeku vedno omogoči realizacijo njegovih sposobnosti.
V energiji rojstnega dneva že imate vibracijo ljubezni, manjka pa Vam smisel za akcijo, moč, direktnost in realizacijo tistega, česar se lotite.Naredite to in presenečeni boste, kaj vse Vam bo začelo sčasoma uspevati. Ne govori zaman že stara modrost, da na besedi svet stoji. Izgubiti nimate kaj, lahko le ogromno pridobite.
Šifra: MACA
Rojeni ste 4. v mesecu z naslednjim numerološkim stanjem: 12 + 17 = 29.
Rojeni ste 4. v mesecu. To je energija, ki prinaša vztrajnost, delavnost, originalnost, inventivnost pa tudi ekscentričnost ter nenadne in nepričakovane dogodke v življenje. Lahko bi rekli, da je to energija nenadnih sprememb. Ljudje s to energijo so predvsem praktičnega duha. Ker je to energija, ki povzroča nenadne spremembe, je ljudem, ki so pod vplivom le-te, mnogokrat težko najti pravo, mirno in stabilno pot.
Vaše ime (12) je energija, ki je v velikem nasprotju z Vašim rojstnim dnevom, je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Človek predvsem tuja bremena prevzema na svoja ramena, torej na mesto svojih rešuje probleme in težave dru-
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE.
tel.: 02 771 07 68
gih, kar pa daljnoročno vedno prinaša nezadovoljstvo in seveda izkoriščanje.
Tudi Vaš priimek (17) je ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja, vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi človek lahko bil miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti.
Tudi skupno število imena in priimka (29) je ena izmed najslabših energij oz. števil celotne numerologije in se ji je resnično dobro izogniti ali jo vsaj omiliti. To je vibracija, ki je resnično precej neugodna in prinaša ponavljajoče se napake, na katerih se pa človek le s težavo kaj nauči. To je energija, ki prinaša težave vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom, jezo itn.
V Vaši analizi se prepletajo energije nestabilnosti, materia-lizma, izkoriščanja s strani drugih ter ponavljajočih se napak. To so težke in nasprotujoče vibracije, kjer človek nima možnosti, da bi si uredil življenje. V Vašem življenju nujno rabite energije ljubezni, miru, samozavesti in stabilnosti, ki Vam jo lahko prinesejo energije, ki so popolnoma drugačne od tistih, ki jih imate sedaj; na primer: 19 + 23 = 42.
Zberite pogum, naredite to in začeli boste resnično živeti.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v športu
Vpliv magnezija na zdravje v telesu
Magnezij je mineral, ki ga potrebuje vsaka celica. Polovico vsega magnezija v na{em telesu najdemo znotraj celic tkiv in organov, druga polovica pa je shranjena (poleg kalcija in fosforja) v kosteh - le en odstotek se ga nahaja v krvi.
Magnezij je potreben za presnovo kalcija, fosforja, natrija, kalija in vitamina C, sodeluje pri presnovi ma{~ob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri tvorbi energije, pri prenosu impulzov v živčevju in pri mišični relaksaciji, vpliva na stabilnost srčnega utripa in krepitev kosti. Odrasli ljudje potrebujemo 300-400 mg magnezija na dan. Najdemo ga v temnozeleni zelenjavi, ki vsebuje veliko klorofila - v centru molekule klorofil se namreč nahaja en atom magnezija. Ponavadi v posamezni hrani ne najdemo dovolj klorofila, zato potrebujemo raznovrstno prehrano. Ostali pomembni viri tega elementa so {e neolu{čeno zrnje, fige, mandeljni, oreški, semena, banane, mineralne vode itd. Pomanjkanje minerala magnezija preverimo z analizo krvi, ki jo predpiše osebni zdravnik.
Znanstvene raziskave so potrdile, da ima magnezij (tudi kalij) pomembno vlogo pri regulaciji
krvnega pritiska. Ljudje, ki so poleg uravnotežene prehrane jemali tabletke magnezija, so imeli v povprečju nižji krvni pritisk od ljudi, ki teh tabletk niso prejemali. Obstajajo dokazi, da izrazito pomanjkanje magnezija vpliva na neenakomerno bitje srca, posledično se pri starejših ljudeh lahko poveča tveganje srčnega infarkta. Pomanjkanje magnezija vpliva na spremenjeno presnovo kalcija. Pri ženskah v menopavzi se lahko poveča tveganje za nastanek osteoporoze. Magnezij ima pomebno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov. Previsoke vrednosti krvnega sladkorja vplivajo na povečano izločanje magnezija v urinu, kar posledično zniža vrednost magnezija v krvi. Slabo kontrolirani diabetes tipa I in II vpliva na povečane izgube magnezija v telesu.
V {portu ima magnezij pomembno vlogo, saj vsakodnevni trening zmanjšuje njegovo vrednost v krvi. Povečana športna aktivnost poveča potrebo organizma po magneziju. Pomanjkanje magnezija se kaže v manjši maksimalniporabi kisika, kar ima posledično negativni vpliv na vzdržljivost pri teku, kolesarjenju, nogometu itd. Zdravniki priporočajo jemanje dodatkov magnezija v smislu izboljševanja funkcije živčno-mišičnega sistema. Poskrbimo za svoje telo in mu dajmo to, kar potrebuje.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Atletska šola M. Vindiša, Atletski klub Ptuj
Duševno zdravje
Prihod novega družinskega člana
Vse več staršev opaža težave pri starejših otrocih zaradi prihoda novega družinskega člana. Kako se jim ogniti, da stres ne bi bil prevelik?
Zavedamo se dejstva, da je posebnega psihološkega pomena vrstni red med brati in sestrami Prvorojenec dobi vedno večpozor-nost in ukvarjanja, saj je bolj željno pričakovan kot drugo-rojenci, seveda se z njim mnogo več ukvarjajo. Ob rojstvu drugega otroka marsikateri prvorojenec v resnici doživi, da so starši nanj pozabili ali pa si to samo domišlja. In ker se za to počuti bolj odrinjenega, osamljenega, seveda izkazuje do mlajšega sorojenca ljubosumnostno reagiranje. In če se zgodi še to, da starša prezgodaj pričakujeta od njega, da bo zrelo, odraslo in odgovorno skrbel za mlajšega sorojenca, lajko pride do hudih težav.
Starša morata prvorojenca vedno z zaupnimi ogovori pripravljati na prihod mlajšega bratca ali sestrice, mu vzbujati veselje ob pričakovanju in mu že dajati vedeti, da pričakujeta od njega veselje in srečo ob pomoči staršema ob skrbi za novega družinskega člana. Noseča mati se naj pogovarja zprvorojen-cem o vseh stvareh, ki jih morejo pripraviti za pričakovanega novorojenca, da mu tudi navodila, zakaj naj on poskrbi, uredi kotiček za zibelko, katere igračke iz svojega obdobja novorojenčka mu naj pripravi. Ob prihodu iz porodnišnice je seveda nujno, da je vedno zraven in da po svojih močeh pomaga v vseh opravilih, ki jih zmore. Ko novorojenec spi, naj tako mama kot oče prvorojencu nudita vso pozornost in mu pomagata pri vseh stvareh, ki so zanj pomembne glede na njegovo razvojno obdobje. Pogovarjata naj se z njim, prisluhniti mu morata in življenje bo teklo normalno, kot je tisočletja prej. Lahko se pa zgodi, da o ne uspeva, da ne gre in takrat naj starša poiščeta pomoč pri strokovnjaku, ki bo lahko našel razloge ne le v ravnanju staršev, temveč morda v osebnostnih zasnovah prvorojenca!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Prejeli smo
Ljubezen do živali
Kot otroka so me starši naučili, da moram imeti lep odnos do živali in narave. Doma smo imeli
polno muc, zajcev in kokoši, prav
tako tudi prašiče. Z brati smo tekmovali, kateri muc, zajec, kokoš bo bolj lep in kateri nas bo imel rajši. Velika žalost je bila pri hiši, ko sta starša zaklala enega izmed naših ljubljenčkov - zajca ali kokoš. Jokali smo se, ne mojega zajčka, ne moje kokoši. Nismo razumeli, da te živali služijo za preživetje -hrano. Spomnili smo se, da pri hiši nimamo psa. Pri sosedih so imeli psičko, ki je pravkar skotila pet nebogljenih psičkov. Hodili smo okrog soseda in ga prosili, da nam pokloni enega psička. Sosed nam je povedal, da morajo psički sami jesti in gledati. Vsak dan smo hodili okrog sosedovih psičkov in čakali. Bili smo nestrpni in neučakani in se zraven psičkov naučili, kako je psička skrbna mama. Lepega dne nam je sosed res podaril psička, ki smo si ga izborili. Na skrivaj smo ga odnesli domov, skrili v našo sobo, kjer smo spali. Počitnic je bilo konec in morali smo v šolo. Zjutraj smo nahranili psička in veseli odšli v šolo. Ko smo prišli iz šole, nas je na pragu pričakala mama in zraven nje naš psiček. Psiček se nam je zdel žalosten, mama pa zelo huda. Spogledali smo se in postalo nas je strah, kaj bo sedaj. Ali bomo morali psička vrniti, ali bomo tepeni? Oba starša sta bila ljubitelja živali in tako je lahko ostal tudi psiček. Vsi skupaj smo mu izbrali ime. Mama in oče sta nas naučila, da mora-
Krvodajalci
29. marec - Igor Anžel, Vintarov-ci 21/b; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Tomo Indžič, Osojnikova 25, Ptuj; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Doris Munda, Trubarjeva 13, Ptuj; Angela Šalamun, Plajnsko 19/b.
1. april - Biserka Juričinec, Dr. Kelemine 3, Ormož; Rudolf Ko-sajnč, Veliki Brebrovnik 33; Andreja Čuček, Vitomarci 37/a; Matej Fur-jan, Kvedrova 2, Ptuj; Nevenka Ma-
mo imeti živali radi, da jim moramo dati hrano, peljati na sprehod. Ne smemo jih pretepati, predvsem pa ne mučiti. Ljubezen do živali je ostala v mojem srcu. Dandanes ljudje tekmujejo med sabo, kdo bo imel lepšo hišo, lepši avto. Otroku kupijo žival - psa ali mačko, ker nimajo časa, da bi se z njim ukvarjali. Ukvarjajo se s tem, da bi imeli še več kot imajo. Otrok se igra z živaljo, ne podučijo ga, da žival ni igrača, da je živo bitje. Ko je žival mala, je lepa in priljubljena, ko pa odraste, jo odvržejo kot smet. Ne vprašajo se, kako bo preživela, kam bo šla. Mislijo si, saj žival ne zna govoriti in ne bo povedala, čigava je, od katerega lastnika izvira. Se bo že znašla, bo že šla tja, kjer ji bodo nudili hrano, mogoče tudi dom. V Ptuju in okolici je polno živali, nimajo doma, hrane, strehe nad glavo, tavajo po ulicah in iščejo dobre ljudi. Nekateri ljudje so res dobri in vzamejo kakšno žival, ampak marsikdo se vpraša, kaj pa ostale. Prepuščene so na milost in nemilost. Ljudje ne vedo, da žival, ki je rešena teh muk in trpljenja, pokaže zadovoljstvo in ljubezen. Tudi sama sem to doživela kot otrok in tudi sedaj, ko živim v centru mesta. Rešila sem nešteto muc, dala sem jim jesti, da niso poginile od lakote, nudila sem jim dom in tudi poiskala novi dom, ampak povem vam, ni mi žal. V meni je nekaj govorilo, rešila si živo bitje, ki ne zna govoriti, ampak svojo ljubezen pokaže na svoj način -te ljubezni ne morem in ne znam opisati. Ljubezen rešene živali morate občutiti sami, če imate žival res radi.
Članica proti mučenju živali Hermina Belšak
ruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Jože Kokovnik, Draženci 16; Srečko Kuhar, Spuhlja 9/a; Zvonko Šlamber-ger, Slovenja vas 11; Ivan Šegula, Juršinci 48; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Boris Kurbus, Prepolje 42; Matjaž Pišotek, Leskovec 25; Borut Kostanjevec, Potrčeva 42, Ptuj; Aleksander Emeršič, Majski Vrh 2/a; Zdravko Perger, Ul. Anice Černejeve 22, Slovenska Bistrica; Stanislav Mi-slovič, Dornava 35; Darko Kralj, Šar-dinje 9.
Info
Glasbene novice!
Glasbena industrija je nora na rekorde, in tako je uradna družba Soundscan za prodajo nosilcev zvoka v ZDA podala nov uradni rekord o legalnem downloadanju. V preteklem tednu so namreč prodali oziroma legalno sneli 16 500 MP3 datotek pesmi My Band skupine D12. Prejšnji rekord je držal duet Outkast s hitom Hey Ya. Še vedno pa se zgrozim ob neuradnem podatku, da so poslušalci sneli z interneta vsaj 10-krat toliko nelegalnih MP3 datotek!
Ameriški rock izvajalec LENNY KRAVITZ je bil gotovo eden največjih frajerjev v letu 2003, saj je ljubkoval z eno najlepših igralk na svetu Nicole Kidman. Romanca se je končala in glasbenik se je zapodil v studio, kjer je posnel material za ploščo Baptism. V aktualni pesmi WHERE ARE WE RUNNIN? (****) je izbral pravo dozo kitarskega rocka, ki bazira na poživljajoči melodiji in retoričnem besedilu!
Kanadska glasbenica ALANIS MORISSETTE je za Madonnino založbo Maverick posnela tri albume, vendar se je v bistvu zapisala v glasbeno zgodovino s prvencem Jagged Little Pill. Pevka duhovno raste, a pada v svoji strasti do prave rock glasbe v skladbi EVERYTHING (***). Skladba je dobra iztočnica za četrto zgoščenko So Called Chaos, katere producenta sta uveljavljena asa John Shanks in Tim Thorney.
Strast do blues glasbe goji ERIC CLAPTON že zelo dolgo in tako je sedaj posnel celo plato v spomin na Roberta Johnsona. Omenjeni blues glasbenik je leta 1936posnel dva projekta, na katerih je 29 pesmi, od katerih jih je legendarni pevec priredil 14. za album Me And Mr. Johnson. Nosilna pesem ali "singlica" je naslovljena z IF I HAD POSSESSION OVER JUDGMENT DAY (***) in je prava kitarska blues mojstrovina!
V Veliki Britaniji so v modi trenutno najstniki iz skupine McFLY, ki gredo po stopinjah skupine Busted, s katerimi so že sodelovali v komadu Build Me Up Buttercup. Kvartet, ki hvala bogu igra na instrumente (saj veste, da Blue in Westlife samo lepo izgledajo in solidno pojejo), izvaja spoj spevnega rocka in popa v komadu 5 COLOURS IN HER HAIR (***).
Podobno kot McFly so prišli na en, dva, tri na sceno tudi MAROON 5, ki so doma v ZDA naredili pravi bum med najstniškim poslušalstvom s hitom Harder To Breathe. Trio na dokaj inovativen način prepleta kitarske rock vložke z tradicionalnimi pop elementi v pesmi THIS LOVE (***) s plošče Songs About Jane.
Rumeni tisk sije v začetku meseca marca dvigoval naklade, koje pisal izmišljene zgodbice o ljubezenski pravljici med pevko KELIS in pevcem Enriquem Iglesiasem, ki pa sta zelo "in" v glasbenem hitu Not In Love. Ameriška pevka je prvič opozorila nase s komadom Caught Out There, medtem koje letos ponujala sladek napitek v komadu Milkshake. Malo manj groovy r&b ritma je slišno v komadu TRICK ME (***), ki pa vas bo z vsakim poslušanjem bolj pritegnil, saj ga je pripravil in sestavil sam Dallas Austin!
Ameriška pevka s kubanskimi koreninami GLORIA ESTEFAN je svojo kariero začela v skupini Miami Sound Machine, katere šef je bil njen kasnejši mož Emilio Estefan. Pevka je lani po šestih letih končno izdala fantastični album Unwrapped, ki pa je doživel žal slab odziv pri oboževalcih. Glasbeni premik v pozitivno smer je tudi strastna popevka I WISH YOU (****), ki bo nadaljevala začrtano pot prejšnje pesmi Wrapped.
In kaj dogaja na slovenski glasbeni sceni? Z novimi pesmimi so bili pridni naslednji izvajalci ČUKI—Liter vode in en poljub, OTO PESTNER — To si ti, SOUND ATTACK & SAMUEL LUCAS — Poletiva do neba, V.I.P. — Zakaj igraš z menoj se ti?, MAKE UP 2 — Zmaji, PIKA BOŽIČ & LOLLY — Ej ej ej in REBEKA DREMELJ—Ne ustavi se.
David Breznik
^'yi MPTIN LDVE - Enrique IglËSË IHU. Usher & Lil Jon & Luhacpii
& LU Jdu & Luaa&Hc n ^/ ///PfC - Britney 5pëar\\\^ X X LEFTDIJT5IDE ALDNE -AWacŽ\ \
t
rAK
'AMAZING - George Michael
MIDDLE - SugàrbaÈes 77SUPERSTAH-JamBlia " ^DTufe CLDUDS ABDVE -3. BREATHE EASY-Blue ÍHffřfDB YOU - Lionel Bichia
Vsab srfid^ mfd I^.IO in 20. uw
Kdo je glavna igralka v filmu Gothika?
Odgovor:_
NAGRADNO
K i M VPRAŠANJE
"n
o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, Draženci 49/a, 2251 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljka, 19. aprila, na naslov: Radio-TednIkPluj, Ralčeva 6,2250 (za Inlo).
Glasbeni kotiček
Anastacia - Anastacia
(2004, Sony Music — Menart), www.anastacia.com
Kaj je sprock? Anastacia je izumila novi glasbeni stil, ki med seboj povezuje soul, pop in rock muziko! Njen novi tretji studijski projekt Anastacia je poln glasbenih preobratov in med omenjenimi tremi stili najbolj vle~e v rock smernice. Njen prodoren vokal ima {e dodatno mo~ in posebno težo je dala tej zgoščenki s svojimi idejami tudi producentka Lisa Braude. Strokovne nasvete ji je ob nastajanju pesmi dodal tudi slavni producent Glenn Ballard. Skoraj vse fantastične kitarske riffe pa je prispeval Paul McCoy, ki je lani sodeloval tudi s skupino Evanescence. Dvanajst precej izenačenih pesmi na albumu daje poslušalcu vtis, da se pevka zgleduje in jemlje navdih iz glasbe pevke Pink!
Čeprav v ZDA pevka ne žanje pretiranega uspeha (njen prejšnji album Freak Of Nature so v rodni domovini prodali le v nekaj ve~ kot 280 000 primerkih), je na starem kontinentu to popolnoma druga~e, saj ob glasbenih uspehih blesti tudi kot manekenka za o~ala. Njen aktualen hit Left Outside Alone je dal slutiti, da se obetajo pozitivne spremembe v pevkini glasbi. Umirjen uvod namre~ zveni v stilu Tori Amos in nato se komad za~ne razvijat v polnem zamahu sprock stila! Besedilo ima nekaj presežkov, a že za~etni All My Life I've Been Waiting For You To Bring A Fairy Tale Into My Life vam da mislit, da gre ponovno za precej ljubezensko obarvano vsebino na ploš~i. Kako široko je zastavljen izvajalkin projekt, je zaznavno iz dejstva, da so v ko-
Filmski kotiček
Gothika
Sijajna in ugledna kriminalna psihologinja dr. Miranda Grey je strokovnjakinja, ki ve, kaj je racionalno. Kaj je logično. Kaj je razumno.
Pod vodstvom svojega moža, ki je vodja administracije psihiatričnega oddelka ženske kaznilnice Woodward, Miranda zdravi nevarno motene paciente, kot
je Chloe, izjemno karizmatična morilka, katere izpovedi o sa-tanističnem mučenju je razsodna zdravnica označila zgolj za psihotične blodnje paranoičnega uma. A Mirandina utečeni zakon in lagodno življenje sta srhljivo ogrožena po skrivnostnem srečanju z mlado neznanko, ki jo pahne v nočno moro, kakršne si ni mogla predstavljati niti v najbolj divjih sanjah. Ko se po pošastni nesreči Miranda prebudi, pretreseno ugotovi, da so njenega moža umorili - krvava sled pa vodi naravnost k njej. Ne more si predstavljati, da bi brez pravega razloga lahko zagrešila tako brutalno dejanje zo-
GOTHIKA
Igrajo: Halle Berry, Robert Downey Jr, Charles S Dutton, Bernard Hill, Penelope Cruz Režija: Mathieu Kassovitz Producent: Bernard Zemec-kis, Joel Silver
Scenarij: Sebastian Gutierrez
madu 1 Do sodelovali slavni nu metalci PO.D. Sprock šus se za-~ne z divjo Seasons Change in zadržuje to napetost tudi v komadih, kot so Time, Welcome To My Truth in Sexy Single. V slednji se pevka na odkrit na~in nor-~uje iz srednje generacije, ki živi iz dneva v dan brez partnerjev. Raziskovanje po ploš~i nam daje dodatno energijo v preprostih, a predvsem izzivalnih pop skladbah Sick And Tired, Pretty Little Dum Dum (dum dum je igriv prepev, ki nas spremlja skozi vso skladbo) in Rearview (nerealna pesem o željah, prividih in navdihih). Neko~ je Anastacia prisegala na soul, r&b in pop glasbo, ki ji je dala tokrat premalo poudarka. Dobrodošla izjema je slovesna soul umetnina Maybe Today, v kateri pevka izjemno varira s svojim vokalom. V tem primeru bom zapisal, da ji to uspeva bra-vorozno, a ob~asno so ta njena nihanja prav te~na. Naslednja pesem z manj tempa, a z ve~ kitarskimi solažami, je Heavy On My Heart in njeno besedilo je preve~ nerealno oziroma prav "cmeravo". Da pa glasbenica iš~e priklju~ek v rockerski svet, je sli-
šno v baladi Where Do 1 Belong, ki temelji na umirjeni klavirski melodiji in solisti~ni akusti~ni kitarski spremljavi.
Trenutno je publika svežo idejo o sprock glasbi dobro sprejela, saj je album Anastacia odli~no prodajan, hkrati pa ima aktualen hit Left Outside Alone veliko rotacijo na radijskih in televizijskih postajah. Vizualni je ploš~a solidno urejena in pripisana so tudi vsa besedila. Zgoš~enka ima posebno zaš~ito pred presnemavanjem in tudi svoj predvajalnik, tako da vam bo igrala v vašem osebnem ra~unalniku. 1deja o združitvi soula, rocka in popa je vžgala in predvsem najstniška publika bo uživala ob pevkinem novem šusu. Sprememba v bolj rockerske vode pa je nedvomno zadetek v polno. Bravo Anastacia!
David Breznik
per moškega, ki ga je ljubila in občudovala. Miranda se nenadoma znajde ujeta v Woodwardu ob izjemno neuravnovešenih pacientkah, ki jih je včasih zdravila z metodično distanco. Ker se dotične noči ne spominja - ima samo razdrobljene vizije o srhljivo skrivnostnem dekletu - zdrav-ničino vedenje postane vse bolj nepredvidljivo. Na njene trditve o nedolžnosti njen nekdanji kolega Dr. Pete Graham gleda kot na začetek padca v brezno norosti. Sicer sočustvuje z njo, a ta skeptični sodelavec ima tudi sam težave. Ker se mora bolj kot na dejstva zanašati na nagone, Miranda začne verjeti, da jo je obsedla nadnaravna sila, ki se je odločena maščevati na račun njene zdrave pameti. Ko jo Chloe vleče vse globlje v njen lastni osebni pekel, se mora Miranda odločiti, ali je vse bližje norosti ... ali resnici.
Čeprav je Mirandina boleča preobrazba od razsodne zdravnice do navidez samodestruktivne duševne bolnice specifična glede na njene izjemne okoliščine, se bo po mnenju Berryjeve ob-
~instvo lahko poistovetilo s težavnimi okoliš~inami, v katerih se je znašel njen lik. "Miranda ni sama," svari. ^"Vsi se lahko znajdemo v podobnem položaju. Vse poteka kot namazano, v eni samcati no~i pa se njeno življenje povsem spremeni." "Ta film ves ~as zastavlja vprašanje: Kaj ~e?" dodaja Berry. "Kaj ~e bi se to zgodilo tebi? Bi se znal izvle~i iz tega? Bi odnehal, bi preživel ali umrl, medtem ko bi poskušal?"
"Gothika je popkorn film s pravo substanco in želim, da ljudje pridejo v kino pripravljeni, da jih bo strah," svari Kassovitz. "Nudimo jim zares napeto, srhji-vo vožnjo, s katere jim pred koncem ne bomo dovolili uiti."
Čeprav je bilo upodabljanje Mirandinega viharnega potovanja zelo naporno in mu~no, "sem zelo ponosna, da sem del Gothi-ke," zaklju~uje Berryjeva. "Neka-
teri prizori so me prav prestrašili, ko sem jih snemala, ~eprav sem vedela, kaj se bo zgodilo. Če bo ob~instvo zapuš~alo dvorano z mislijo: Vau, tole me je pa zares prestrašilo!, potem smo po mojem opravili svojo nalogo."
TM/DB
CID
Petek, 16. april, ob 20. uri: jazz koncert mednarodne zasedbe Samo Šalamon sextet, feat. Dave Binney. Mednarodna jazzovska zasedba, sestavljena iz ameriških, italijanskih in slovenskih glasbenikov. Na Turneji po Sloveniji bodo igrali tudi v Cankarjevem domu in Satchmo klubu v Mariboru, na srečo pa tudi pri nas! Obeta se vrhunski jazzovski dogodek, zato tokrat izjemoma vstopnina! Cena vstopnic 1000 SIT, predprodaja v CID vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Sobota, 17. april, ob 10. uri na Novem trgu: "Nihče več ničesar ne naredi zastonj... ali pač?' 16. april je svetovni dan mladih prostovoljcev, ki ga praznujemo tudi pri nas. Ob tej priložnosti se bodo Predstavili mladi prostovoljci, ki delajo na Ptuju v okviru različnih organizacij - Na Centru za socialno delo Ptuj, na Gimnaziji Ptuj, na Ekonomski šoli Ptuj, v Centru interesnih dejavnosti in Društvu prijateljev mladine Ptuj. Promocijske stojnice bodo ponujale vrsto informacij in aktivnosti, tudi ustvarjalno delavnico. Sreda, 21. april, ob 18. uri: odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Mladika. Prva pregledna razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovne šole v CID, gotovo pa ne zadnja. Izbor likovnih del je opravil Tomaž Plavec. Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Prekajena šunka
Te dni so mize zagotovo še vedno obložene z različnimi domačimi dobrotami. Velika noč je tudi s kulinaričnega vidika praznik, ko še vedno pripravljamo največ tipičnih domačih jedi, čeprav po vseh koncih Slovenije precej različnih in drugačnih, pa vendar domačih. In med temi jedmi ne manjka prekajene šunke ali drugih delov prekajene svinjine, domačih klobas, hrena, pisank, domačega kruha, belega kruha in potic.
Prekajeno šunko jemo kar nekaj dni, in če hočemo, da bo dovolj sočna in okusna, jo moramo najprej pravilno in primerno skuhati. Po potrebi šunko najprej obri{emo in jo v mla~ni vodi operemo; če imamo celo šunko, je najboljše, da pri sklepu odrežemo kračo in oboje položimo v večji lonec z vrelo vodo. Pustimo, da voda ponovno zavre. Če imamo zelo slano šunko, lahko vodo po petih minutah kuhanja odlijemo in ponovno prilijemo vrelo vodo. Šunko kuhamo tako dolgo, da vilice z lahkoto zataknemo do kosti in jih tudi z lahkoto izvlečemo. Celo šunko s kračo kuhamo približno 2 do 3 ure.
Do bo šunka ostala sočna in mehka, jo pustimo, da se v vodi, v kateri smo jo kuhali, tudi ohladi. Vendar zmanjšamo čas kuhanja in jo kuhamo vsaj 10 do 15 minut manj, kot če bi šunko vzeli takoj iz vrele vode. Najbolje je, da jo pustite v juhi, v kateri
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Odgovor: Različne kožne spremembe (srbež, rdečina, ekcem, kraste, izpadanje dlake ...) lah-
Veilkonočna štruca
se kuha, čez noč. Naslednji dan šunko dobro obrišemo. Tudi ostalih kosov prekajene svinjine ne kuhamo predolgo in jih v juhi po kuhanju tudi ohladimo, da ostanejo čim bolj sočni. V vodo, v kateri kuhamo velikonočne mesne dobrote, ne dodajamo raznih dodatkov, da ohranimo naravno aromo in okus prekaje-nega mesa. Za vse, ki iz različnih razlogov ne smete uživati preka-jenega mesa, si za te praznike pripravite dietne mesne proizvode, ki so pripravljeni iz manjše količine soli ali iz manjše količine maščob.
Vedno pogosteje pri nas pripravljamo tudi šunko v testu in druge kose prekajenega mesa v testu. Pri pripravi prekajenega mesa v testu se moramo najprej odločiti, ali bomo testo po peki odstranili in nam je služilo le kot dober ovoj, s katerim se je spekla in zdušila šunka ali želimo, da bo testo ostalo na kosu mesa, tudi ko ga že režemo in ponudimo. V kolikor bomo testo po peki odstranili, je boljše, da pripravimo nekoliko debelejši tes-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Mojce iz Ptuja: Imamo psa, nemškega ov~arja. Pes je izredno ob~utljiv na najrazli~nejšo hrano, kar kaže z intenzivnim praskanjem, grizenjem in izpadanjem dlake. Preizkusili smo že celo vrsto briketov in konzerv, vendar brezuspešno. Kakšno hrano svetujete, da se kuža ne bi ve~ praskal in bi hkrati imel lepo dlako?
ko imajo svoj vzrok tudi v neprimerni prehrani, o kateri smo že večkrat govorili v naših prej-
tni ovoj, saj se bodo s pomočjo testa ohranile vse naravne arome in bo meso tudi sočno. Testo in meso se sicer po peki ne držita skupaj, zato je boljše da testo odstranimo, vendar ne prej, kot se je meso popolnoma ohladilo. Za en kilogram prekaje-nega mesa potrebujemo testo, ki smo ga pripravili iz 30 do 40 dekagramov moke, enega dekagrama kvasa, soli in vode. Pripravimo klasično kvašeno testo.
Prekajeno meso najprej temeljito obrišemo, operemo in ponovno obrišemo. Pripravljeno kvašeno testo razvaljamo za pol centimetra na debelo, nanj položimo pripravljeno meso, ga dobro zavijemo in pečemo počasi pri temperaturi 150 do 180 °C.
Pri večjih kosih prekajenega mesa je boljše, da meso najprej do polovice skuhamo in komaj nato zavijemo v testo in naknadno še pečemo ali v testo naredimo manjši lijak iz folije, skozi katerega izhaja odvečna para in vam testa ne navlaži preveč. Le tako bo tudi testo ostalo dovolj okusno. Testo pred peko premažemo z razžvrkljanim jajčnim rumenjakom ali celim jajcem.
Ko pa želimo, da ostane testo na pečeni šunki pripravljamo testo brez kvasa. Pripravimo ga iz moke, jajčnih rumenjakov, soli, maščobe in vode. Glede na čvrstost pripravimo testo, ki je podobno testu za rezance. Da se bo meso in testo res po peki spri-jelo, lahko najprej meso obložimo s kruhovim nadevom, ki ga pripravimo enako kot za kruhove cmoke, le da ga ne začinimo,
šnjih rubrikah. Pri prehrani naših štirinožnih prijateljev, ki so še posebej občutljivi (koža, dlaka), moramo zmeraj misliti na pravilno prehrano psa. Hrana, ki kožo alergizira (alergogena hrana), je kratkomalo tista hrana, ki našemu psu ne ustreza. Bodisi gre za hrano, v kateri primanjkuje nekaterih za življenje in zdravo kožo ter dlako pomembnih snovi (esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline, vitamini, rudnine in elementi v sledovih) ali pa je hrana alergogena (svinjina, masti, sladkorji, soli ...). Kadar vzroka kožnih sprememb ne moremo ugotoviti, je smiselno razmisliti o spremembi hrane. Doma pripravljeno hrano popestrimo s polivitaminskimi in polirudninskimi preparati, domnevno alergogeno hrano, kamor sodi svinjsko, goveje, konjsko meso, jajca, mleko, začimbe, soli) pa enostavno zamenjamo z hipoalergeno hrano, kamor sodi meso perutnine, rib in ovac.
Na tržišču obstajajo že vnaprej pripravljene dietne hrane (dermatosis formule) svetovno znanih proizvajalcev v obliki bri-ketov ali konzerv, katere je naj-
in nato ovijemo v pripravljeno testo. Nekaj testa si pustimo in ovito meso po vrhu okrasimo z raznimi okraski, ki smo jih naredili iz testa. Pred peko tako pripravljeno testo premažemo z mlekom ali razžvrkljanim beljakom.
Tisti, ki imate celo šunko, si lahko iz krače pripravite tudi mesno štruco ali vsaj iz tistih delov, ki jih težko narežemo, da bi dobili lepe kose. Pripravimo jo tako, da skuhano kračo narežemo na enako velike kocke. Na kocke narežemo tudi beli kruh, ki naj ga bo vsaj enaka količina kot mesa. Kruh in meso med seboj premešamo, prelijemo z večjo količino razžvrkljanih jajc, po želji začinimo s sesekljanim pet-eršiljem ter po potrebi solimo. Tako pripravljeno maso oblikujemo v podlogovato štruco, ki jo zavijemo v svinjsko mrežico ali folijo in pečemo pri 200 °C slabo uro. Čas pečenja je odvisen od debeline mesne štruce. Tako pripravljeno lahko ponudimo toplo ali hladno, lahko pa je tudi ena izmed velikonočnih dobrot.
Pa še nekaj o kuhanju jajc. Če želite, da bo ostal jajčni rumenjak točno v sredini beljaka, vsaj prvih 5 minut kuhanja jajca rahlo mešajte. Če jih damo kuhat v mrzlo vodo, hkrati preverimo svežost jajc in časa kuhanja ne računamo, dokler voda ne zavre. V lonec ali kozico jih vedno polagamo z žlico, da ne popokajo lupine.
Nada Pignar profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
primerneje pokladati živalim z najrazličnejšimi problemi dlake in kože. Za zelo občutljive živali je smiselno, da so stalno na primerni dieti, saj jih le tako obvarujemo pred neželenimi kožnimi spremembami.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtovi cvetijo in zelenijo
Kljub deževnemu in hladnemu vremenu v začetku aprila se je narava ze zeleno odela, vrtovi pa zacveteli in ozeleneli dobivajo pomladno podobo. April je za vrti~karja najpomembnej{i in z vrtnimi opravili najobseznej{i mesec v letu. Kaj, koliko in kako bo spomladi sejal, med letom vrtno rastje skrbno obdeloval in negoval, toliko bo v jeseni obral.
V SADNEM VRTU sadjar posveča največjo pozornost br-stenju, cvetenju in listanju sadnega drevja ob pogostih vremenskih spremembah v tem spomladanskem času in kako oskrbeti sadne rastline za zdravo rast. Deževno in hladno vreme v času brstenja, listanja in cvetenja nudi ugodne pogoje za razvoj in okužbe z nekaterimi glivičnimi in bakterijskimi rastlinskimi boleznimi, kijih po okužbi ni več mogoče preprečiti, sadnemu drevju pa ne zagotoviti zdravega razvoja in rasti. Proti breskovi kodravosti ukrepamo že od jeseni, jablanov {krlup okuži brste, lističe, cvetove in nato mladike jablan, hru{k ter ostalih pe{karjev in nekaterih ko{čičarjev, preprečujemo pa ga do meseca julija. Nevarna pa je tudi cvetna monilija, ki cvetove če{enj, vi{enj in drugih ko{čičarjev,
uniči {e preden se odpro. Zoper vse rastlinske bolezni moramo rastline zavarovati pred okužbami, preden se pojavijo. V ta namen mora sadjar za uspe{no varovanje sadnih rastlin poznati razvoj in pojav najnevarnejših bolezni, spremljati stanje rastlin, vremena in ostalih pogojev za okužbe in pravočasno ukrepanje. Do okužbe z jabolčnim škrlupom pride, ko se prično brsti odpirati in se pojavijo zasnove lističev že pri sorazmerno nizkih temperaturah - 8 stopinj Celzija - in če je listje mokro najmanj 12 ur. Okužbe preprečimo s škropljenjem z enim od kontaktnih fungicidov na osnovi bakra, antracolom, delanom ali podobnimi, škropljenja pa ponavljamo v takšnih časovnih presledkih, ko se pogoji za okužbo ponovijo in se lahko bolezen razširi na novo zrastle dele cveta, lista in mladike. Možnost okužbe bo manjša, če smo odstranili iz vrta lansko odpadlo listje, ob manjši uporabi dušičnih gnojil in sajenju odporenjših sort in sadnih vrst na sadni škrlup.
V	OKRASNEM VRTU so drevnine in grmovnice obrezane, okrasne trajnice pa oplete, pognojene in okopane, ostanki obreznin in druge vrtne navlake pa odstranjene. Medtem ko je okrasni vrt pripravljen na novo vegetacijo, da nam prične krasiti naravno zeleno bivalno okolje, je že čas, da opravimo prvo košnjo vrtne trate. Prve košnje ne smemo zamuditi, ker si s tem vzpostavimo neravnovesje med rastjo različnih vrst trav, ki ima kasneje odločilen izgled in vpliv na razraščanje travne ruše. Z zgodnejšim odkosom vzpodbudimo travam hitrejše obraščanje, s tem pa oviranje rasti širokoli-stnim plevelom. V tratah, kjer gojimo zgodaj spomladi cvetoče čebulnice, zvončke, vetrnice, narcise, žafrane in podobne, prvi odkos odložimo na čas, ko jim bodo listi dozoreli oziroma so čebulice že dovolj oskrbljene za ohranitev v naslednjo vegetacijsko obdobje.
Na nekaterih okrasnih grmovnicah, ki so požlahtnjene s cepljenjem na podlage drugih rastlin iz njihovih korenin, zrastejo koreninski izrastki, divjaki, ki jih, preden niso oze-leneli, pri rezi nismo ločili od žlahtnega dela rastline. V začetku vegetacije, ko so že dovolj razpoznavni, jih pri koreninski osnovi odrežemo, da bi ne prevzeli rasti žlahtnega dela rastline.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo s setvijo in sajenjem vrtnin solatnic, kapusnic, stročnic in plodovk, ki niso občutljive na spomladanske slane. Vzniklo čebulo s prekrivali zavarujemo pred zaleganjem jajčec čebulne muhe.
Miran Glu{ič, ing. agr.
sE-21.4.
15-četrtek	16-Petek	17-Sobota	18-Nedelja
19-Ponedeljek	20-Torek #	21-Sreda Il	
MOŠKA SPOLNA CELICA
NAŠ BOKSAR (MARKO)
REKA V
KOLUMBIJI
NORVEŠKI PISATEU (JONAS)
KAMBOŠKI POLITIK (LON)
BERAČ V HOMERJEVI ODISEJI
PROMETNA POVEZAVA
PO KOPNEM
GRŠKI KRAU, PATROKLOV DED
RESPIRA-
CIJSKI DISTRESNI SINDROM
FILM JOŽETA GALETA
100
ALEŠ KERSNIK
ALOJZ REBULA
HRVAŠKI VATERPOLIST (GOJKO)
FRANCOSKI PESNIK (JEAN)
HRVAŠKA TENISAČICA WINKLER
FOND
FR. BAKTERIOLOG
HRVAŠKI NOGOMETAŠ
PLOD KIKIRIKI
DOZORELOST OSEBKA
PREBIVALKA SKOVCA
MESTO V NIGERIJI
KRIŽANEC KOBILE IN GSU
NEDA UKRADEN
SIBIRSKO TABORIŠČE
SL. ARHITEKT (MARKO)
100 M' 100 M' 100 M'
DEL SUKNJE
DEL VOZA
60 MINUT
NAŠ TENORIST DARIAN
TOP ZA AURM
KAMENA DOBA
MADŽARSKA OPERNA SO-PRANISTKA (KLARA)
NAŠ NARODNO-ZABAVNI ANSAMBEL
VODNA PLOVILA
TUKAJ
ARHITEKT MIHEVC
VLADIMIR KOKOL
RIPSASTA SVILENA TKANINA
ROK ZA PLAČILO OBVEZNOSTI
EDVARD KOCBEK
EMAJL, LOŠČ
IGRALEC TAROKA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: strip, aroma, Tomek, hiša, partner, sl, stoklasa, aritmetika, Prevert, akortizem, Odra, Kioto, starina, DN, klincek, Anela, OT, rja, ergela, Miro, EZ, Sandons, Elvic, narok, evedra, akia, aboritiv, Katra, Aski, rosilka. Ugankarski slovarček: ABERDAR = puška ali top za znak alarma, tudi haberdar, AKTOR = grški kralj v Ferah, Patroklov, ded, ARNERI = starejši hrvaški vaterpolist (Gojko, 1935-1983), DAURAT = francoski pesnik, tudi Dorat (Jean, 1508-1588), GULAG = sibirsko taborišče za prevzgojo političnih zapornikov, IROS = berač v Homerjevi Odiseji, ONDE = ripsasta svilena tkanina, POTIOREK = avstrijski general, šef deželne vlade v BiH (Oskar, 1853-1933), POZDEREC = slovenski boksar (Marko, 1987-).
Govori se ^
da bo konec tedna ^Ptuj vsaj za štiri dni pravo, prijazno mesto. Namesto običajnega, že kar neznosnega smradu, bo dišalo po dobrotah.
da v hajdinski občini v proračunu varčujejo s funkcionarskimi plačami, s pravilnikom pa dopuščajo njihovo enako višino. Raje bodo sprejeli pravilnik o rebalansu proračuna.
. da mestnemu županu grozijo s tolikimi
zaporami cest, da je vprašanje, kako bo z njegovim rednim prihodom v službo.
da pogosto nepreverjeno trdimo, da se Ptuj-čani ne znamo uveljaviti s svojim znanjem. To seveda ni res, tr^^ut-no učimo Celj^^e peči kruh in pecivo.
... da je bila v dornavskem ba-ro~nem dvorcu na obisku {e ena ministrica. Tokrat gre menda zares, saj je odlo-~no zatrdila, da je bil potreben pravi RIHTER, da bo grad končno "porihtan".
Vidi se ^
. da vse kaže, da imajo prav tisti, ki trdijo, da je v trnovskova-ški občini nekaj narobe. Župan in
uprava so namreč ob zadnjih praznikih izobesili zastavo na pol droga. Menda žalujejo za pred leti potrjenimi projekti za gradnjo vrtca in OŠ, ki so se skrčili na petletko. Najbolj črnogledi napovedujejo celo belo zastavo in predčasne volitve.
Lujzek • Dober den vsoki den
Vejkono-čni proz n i č n i dnevi so za nami, žegen smo pojeli, vino spili in se zaj nemo več mastili. Do prvega majnika je še precik daleč, ko bomo drgoč kokšne dobrote proznili in si zapeli tisto storo melodijo - živel 1. maj, ko bo tri dni fraj... So pa letos držo-vni in cerkveni svetki tak naš-telani, ke jih večina podne na že tak nedelovne sobote in nedele. Za tote, ki si z zem-ljorilstvom kruh služimo, je to itak vseeno, saj delamo v petek in svetek in praznuv-lemo te, ko nam vremen ne služi. Jaz sen tak navajeni, da son sebi rečem - "Lujs bejži, delo te gleda!" Moja Mica pa ma drugo misel: "Neman cajta, saj me delo za rokove cuka ..." Pa jo jazpodvičim: "Odreži si rokove pa te delo nede melo za cukaje!" V zvezi z delom je originalen tudi sosid Juža, ki provi, da je eler-gičen na vse, kaj po deli diši,
pravzaprav smrdi. Dohtar mu je že večkrot predpisa delodiš, pa od toga nega provega haska, saj ma kak provi dve levi roki, na drugi stroni pa je, kak se rad "pohvoli", možganski maloposestnik in si z možgoni nemre vejkega šefta delati. Šola ga pač neje rada mela, rada pa ga je mela vučitelica, saj je kar tri leta v tretji razred osnovne šole hoda. Naj vam tak po tihem povem, pa toga nikomi naprej ne pravte, da seje nekaj podobnega tudi meni godilo...
Naj vam še povem, da v tistem cajti, ko sma mija z Južom v šolo hodla, nesmo meli deset in še več kilžmetnih šolskih rukzokov, pač pa samo en zvezek, ki smo ga za kmečki šurc vteknoli, v žep pa dve jabolki in štiklc kruha za južino arhivirali. Pa smo glih tak preživeli, bili manj boleni in boj zdravi, pasli najmanj po dve kravi, zaj pa so v večini štale prozne, razmere v kmetijstvipa grozne...
Pa smo na kunci. Fertik, nega več papira pa tudi Mica me drgoč nekaj kesira. Bodite lepo podavljeni. LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 15. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Tatjana Mohorko). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
PETEK, 16. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.00 NAŠ GOST: Jelko Kacin. 16.45 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). SOBOTA, 17. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). NEDELJA, 18. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). PONEDELJEK, 19. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 20. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kul-
ture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVOMOČ SOČLOVEKU (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val).
SREDA, 21. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). FINALE KNJIŽNEGA KVIZA. 11.15 Mali oglasi (še 11.45, 17.15 in 17.45). 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN - 21. 3. do 20. 4.
V zadnjem času vas vsi samo priganjajo predvsem v službi. To vam ni čisto nič po godu. Bodite pozorni, da se ne boste prenaglili. Ko bo prišel čas, boste tako in tako odšli na drugo mesto, kar se službe tiče.
BIK - 21. 4. do 20. 5.
Zadeve v vaši ljubezenski zvezi sicer ne bodo tekle popolnoma gladko, a vsekakor boljše, kot ste si zamišljali. Niti najmanjšega razloga ne boste imeli, da bi se pritoževali. Še najbolj bo vesel vaš najdražji.
DVOJČKA -
21. 5. do 20. 6.
^^ Končno vas je strah zapustil in vse okoli poslovnih f	zadev odločno obvladate.
V tem trenutku vas prav nič več ne more ustaviti, pa tudi ne obremenjujete se s tem. Tako naprej, optimizem je na vaši strani.
RAK - 21. 6. do 22. 7.
V	tem tednu boste imeli zelo dober občutek glede posla, in to popolnoma upravičeno, saj vam bo zadeva zelo "ležala" in vaši
sodelavci vas bodo le občudujoče opazovali, s kakšno lahkoto vse počnete.
LEV - 23. 7. do 23. 8.
Obveznosti, ki vas še čakajo, vam včasih zagrenijo prijetne urice v družbi najdražjih. Pri tem nikar ne bodite čmogledi, ker stvari le niso tako črne, kot se vam zdi. Zavihajte rokave in se lotite obveznosti.
DEVICA - 24. 8. do 23. 9.
V	vaši bližini se naliaja nekdo, ki se nikakor ne naveliča pripovedovati ene in iste zadeve. Nekatere stvari so mu očitno zeio pri
srcu. Ne obremenjute se s tem, ampak vse skupaj vzemite v obzir; ga bo že minilo.
TEHTNICA - 24. 9. do 23. 10.
Pred vami je teden, v katerem ne boste imeli ravno mirnih uric glede poslovnih zadev. Vaš najdražji vas bo miril, vi pa se nikakor ne boste mogli potolažiti. Zadeve se bodo hitro razpletle, dobra volja se bo vrnila.
ŠKORPIJON - 24. 10. do 22. 11.
Nezaupanje, ki tli v vas, je povsem upravičeno in nikar se ne sramujte nagibov v svoji notranjosti. Trenutno se pač nahajate v situaciji, kjer ni ravno pravega razumevanja in dobronamernosti ter prijaznosti.
STRELEC - 23. 11. do 21. 12.
Pri svojih opazkah, ki jih delite naokrog, morate biti previdni, saj ste s svojim našpičenim jezikom nare-dlll že preveč škode in kar nekaj jih je, ki željno čakajo vašo napako in vam vse skupaj vrnejo. Pamet v roke!
KOZOROG - 22. 12. do 20. 1.
To, kar se vam trenutno dogaja, ni zarota. Vse skupaj je le naključje, kar boste kmalu ugotovili, saj se bo pot, nad katero se v zadnjem obdobju pritožujete, da gre samo še navzdol, kmalu začela dvigovati.
VODNAR - 21. 1. do 19. 2.
Zaradi nekoga, ki vam je zelo blizu, boste v tem tednu zelo zaskrbljeni, a ne bo potrebno, ker se bo zadeva okrog te osebe dobro razpletla. Tudi on/a ima pač slabe in dobre dneve ter vzpone in padce.
RIBI - 20. 2. do 20. 3.
Jeza vam pri vašem poskusu urejanja poslovnih zadev ne bo nič pomagala. Povleči boste morali čisto konkretne poteze, če želite, da se kaj spremeni. Čaka vas sicer trd boj, toda enkrat boste morali začeti.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Iz Celja s tremi točkami
CMC PUBLIKUM -KUMHO DRAVA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Adnan Smajlo-vic (18)
KUMHO DRAVA: Dabanovic, Kamberovič, Grižonič, Berko, Emeršič, Krajnc, Adnan Smajlovič (od 89. Klinger), Korez, Toplak, Vogrinec (od 57. Jevdenič), Zilič. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši Kumha Drave so v Celju nadaljevali z uspešnimi igrami in dosegli svojo drugo zaporedno zmago. Le največji optimisti so mogoče računali na morebitno točko Drave, saj je bila ekipa praktično prepolovljena, nekaj zaradi kartonov, nekaj zaradi poškodb. V zadnjem trenutku sta se v ekipi pojavila vratar Mladen Dabanovič in Izudin Kamberovič, ki so ju le usposobili za to srečanje. Ptujski nogometaši pa niso bili sami, saj jih je spremljalo kar precej navijačev.
Sam začetek srečanja je puščal odprte vse možnosti za nadaljnji potek dogodkov. Domačini so hoteli na hitro in na silo, nogometaši iz Ptuja pa so igrali disciplinirano in organizirano, tako da CMC Publikum ni imel nobene priložnosti, da bi resneje ogrozil vratarja Dabanoviča. V 18. minuti pa je počilo, in to na pravem mestu, namreč v mreži domačih. Po levi strani je dobro prodiral Grižonič, ki je podal do prostega Smajlovi-ča in ta je žogo poslal za hrbet domačega vratarja. Sedem minut kasneje bi Ptujčani lahko povedli
Foto: Črtomir Goznik
Adnan Smajlovič je v 18. minuti dosegel edini zadetek na tekmi v Celju.
grad
3USÍM iCE Mja.
Foto: Črtomir Goznil<
Sebastjan Berko in Izudin Kamberovi~ sta tudi v tej akciji ustavila Mitjo Brulca (Publikum),
z dvema zadetkoma prednosti, vendar tokrat Smajlovič ni bil najbolj natančen. Tri minute pred koncem prvega dela srečanja bi se med strelce lahko vpisal tokrat izjemno razpoloženi Grižonič. Po levi strani je preigral kar nekaj domačih igralcev, vratar domačih Fornezzi pa je s svojim posredovanjem preprečil pot žoge v mrežo.
Med odmorom je bilo s strani domačih navijačev slišati veliko žvižgov in negodovanja, saj niso bili zadovoljni s predstavo svojih
ljubljencev. Mogoče je bil to razlog, da so Celjani v drugi polčas krenili bolj ofenzivno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z Brulcem in Šešlarjem, ki sta si prvi polčas ogledala s klopi za rezervne nogometaše. Pritisk proti vratom Kumha Drave je bil pre-
cejšen, bilo pa je tudi nekaj priložnosti, vendar jih je gostujoča obramba na čelu z vratarjem Da-banovičem uspešno razrešila. Ob koncu srečanja se je Ptujčanom ponudila še ena priložnost, vendar do spremembe rezultata ni več prišlo in veselje ljubiteljev no-
Mitja Emersi~ je dobro opravil obrambne naloge, ki mu jih je zaupal trener Sre~ko Lusi~.
gometa in navijačev iz Ptuja in okolice se je lahko pričelo, saj so lahko slavili izredno pomembne točke v borbi za obstanek. Pohva-
1. SNL - LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 23. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - Primorje 1:1 (0:0), KD Olimpija - Koper 2:2 (1:1), Gorica - Mura 0:0.
1. GORICA	23	12	7	4	46:21	43
2. KD OLIMPIJA	23	12	6	5	44:29	42
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	23	12	6	5	30:24	42
4. PRIMORJE	23	10	9	4	50:26	39
5. KOPER	23	10	8	5	30:19	38
6. MURA	23	10	5	8	41:41	35
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 23 KROGA: CMC Publikum - Kumho Drava 0:1 (0:1), Domžale - Ljubljana 0:0, Šmartno - Dravograd 2:1 (1:0). 1. ŠMARTNO
2.	CMC PUBLIKUM
3.	DOMŽALE
4.	LJUBLJANA
5.	DRAVOGRAD
6.	KUMHO DRAVA
23 23 23 23 23 23
9 11 12 12 14 13
29:35 43:37 46:42 22:59 29:49 24:46
29 28 25 20 19 18
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Svoboda 2:1 (2:0), Izola Argeta - Zagorje 1:0 (0:0), Tabor Sežana - Bela Krajina 0:6 (0:3), Dravinja -Livar 1:1 (1:1), Brda - Krško Posavje 4:2 (2:1), Supernova Triglav -Rudar Velenje 1:2 (0:1).
1. RUDAR VEIENJE	22	15	5	2	64:24	50
2. ZAGORJE	22	13	3	6	38:26	42
3. BELA KRAJINA	22	12	5	5	38:31	41
4. DRAVINJA	22	11	8	3	42:20	40
5. LIVAR	22	9	10	3	29:25	37
6. ALUMINIJ	22	8	6	8	29:27	30
7. KRŠKO POSAVJE	22	5	10	7	27:36	25
8. IZOLA ARGETA	22	6	7	9	19:31	25
9. SUPERNOVA TRIGLAV	22	5	7	10	23:34	22
10. BRDA	22	3	7	12	19:37	16
11. SVOBODA	22	3	5	14	23:34	14
12. TABOR SEŽANA	22	3	5	14	20:56	14
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Božič ob boku najboljših
Mladi ptujski "profiji" so presenetili in zasenčili stare mačke, ki so tekmovali v Italiji.
Na velikonočni ponedeljek kolesarji profesionalne ekipe Perutnine Ptuj niso počivali. Udeležili so se ene od najtežjih dirk v letošnji sezoni - RUND UM KOLN, kategorije 1.2 UCI. Prestiža dirka, kjer je lani zmagal Nemec Jan Ullrich, je tudi letos minila v soju največjih svetovnih zvezd kolesarstva, ob progi pa je tekmovalce bodrilo milijon gledalcev. V šprintu dvajsetih ubežnikov je na veselje občinstva slavil domači mojster zaključkov dirk Erik Zabel (T-mobile), odlično pa je tekmoval mladi up ptujske ekipe
Borut Božič in na koncu osvojil 11. mesto.
202 kilometra dirke je zelo podobnih enodnevni klasiki Pariz -Rubaix, kockasta cesta in kratki vzponi pa naredijo veliko selekcijo med tekmovalci. Dirka je bila dinamična že od začetka, ko se je odcepilo sedem kolesarjev. Odločilen trenutek pa je nastopil 60 kilometrov pred ciljem, ko je iz glavnine pobegnilo 13 kolesarjev, med njimi tudi kasnejši zmagovalec Zabel ter Božič. Prvo skupino so ujeli tri kilometre pred ciljem, zmagovalca pa je odločil silovit finiš. Vodja ekipe Boštjan Arnuš
Borut Božič (KK PP)
je takole ocenil pot do uspeha: ^"V tako močni konkurenci nismo mogli narekovati poteka dirke, ko pa se je odlo~alo, je bilo klju-~no, da smo bili zraven. Ekipa T-Mobila z Zablom je imela velike apetite, saj so lani osvojili drugo in tretjo mesto. Božič se je ob odločilnem napadu priključil ubežnikom, kot odličen sprinter pa se je se enkrat izkazal." O rezultatu je bil obveščen tudi Srečko Glivar, ki je bil kratko malo jedrnat: "To je eden najboljših dosežkov slovenskih kolesarjev v letošnji sezoni."
Končni rezultat 89. dirke 'Rund um Koln':
1. Erik Zabel, (NEM) T-MOBILE 2. Danilo Hondo, (NEM) GEROL-STEINE. 3. Kirk Obee, (ZDA) NA-MIGATORS , 11. Borut Bozič, (SLO) PERUTNINA PTUJ, 49. Igor Kranjec, 68. Branko Filip, 73. Miran Kelner.
PTUJSKI ŠPORTNIK LETA SPET ODMEVEN
Del profesionalne ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je od četrtka v Italiji tekmoval na tradicionalni dirki 34. Settimana Ci-clistica Lomabarda kategorije 2.5 UCI. Dirka je bila že v preteklosti uspešna za slovenske kolesarje, saj je Tadej Valjavec pred dvema letoma zmagal (takrat je bila kategorizirana 2.3 UCI), letos pa je bil
le si zaslužijo vsi nogometaši, ki so pokazali izjemno željo po uspehu in borbenost.
Danilo Klajnšek
najuspešnejši Mitja Mahorič, ki je skupno osvojil 13. mesto.
Najhitrejši na uvodnem krono-metru kot tudi v najtežji prvi etapi je bil Italijan Michele Scarponi iz ekipe Domina Vacanze, najmočnejše ekipe na dirki, ki mu je pomagala ohraniti rumeno majico do konca. Celotna ekipa KK Perutnina Ptuj, sestavljena iz Valter-ja Bonče, Tomislava Dančuloviča, Massima Demarina, Mitje Maho-riča, Mateja Marina, Alessandra Brendolina, Mateja Stareta in Matije Kvasine, je med 14 ekipami vseh kakovostnih razredov dosegla 6. mesto. Prav tako so v posameznih etapah dosegli dve dobri uvrstitvi: pod vrh se je na tretji 185-kilometrski etapi zavihtel tudi Matej Stare, ki je v cilj pripeljal s prvo skupino, vendar na končni rezultat ni več mogel bistveno vplivati, Mitja Mahorič pa je na zadnji četrti etapi z dobrim šprintom zaokrožil desterico. "Dirka je z naše strani potekala po pričakovanju. Moji varovanci so dosegli to, česar so trenutno zmožni", je po koncu dejal ne najbolj navdušen vodja ekipe Srečko Glivar.
Rezultati:
Kronometer (6.6 km): 1. Michele Scarponi (Ita) 2. Jones (Zim), 3. Filippo Simeoni (Ita), vsi Domina Vacanze
2.etapa:	1. Scarponi, 18. Mahorič, 21. Dančulovič (oba PP)
3.etapa:	1. Ivan Quaranta (Ita, Formaggi Pinzolo Fiave), 9. Stare, 17. Marin, 19. Mahorič (vsi PP)
4.etapa:1.	Slawomir Kohut (Hoop CCC Polsat), 10. Mahorič, 23. Bonča, 24. Stare (vsi PP)
Generalno: 1. Scarponi, 13. Mahorič, 24. Kvasina, 32. Bonča, 36. Stare, 39. Demarin
ug
Rokomet • 1. SRL (m)
Prevent srečno
PREVENT - VELIKA NEDELJA 34:32 (15:11)
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Gotal 2, Mesarec 3, Gregorič, Po-tocnjak 1, Kumer 1, Planine 10 (1), Kokol 1, Stojinovič, Kukec 5, Santl 6 (1), Kozomara 3, Kisovec, Okreša.
SEDEMMETROVKE: Prevent 6 (3), Velika Nedelja 2 (2).
Prevent, ki je ob polčasu vodil s štirimi goli prednosti (15:11), je na koncu trepetal za zmago, saj so gostje v 54. minuti izid izenačili na 28:28. V razburljivi končnici je imela Velika Nedelja tudi zadnji napad in priložnost za izenačenje, a je naredila napako, Ježki pa so prek Lesjaka povišali vodstvo na dva gola in osvojili pomembni točki.
sta
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATA 20. KROGA: Rudar Trbovlje - Gorenje 29:34 (13:16), Prevent - Velika Nedelja 34:32 (15:11).
REZULTAT VNAPREJ ODIGRANE TEKME 22. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 43:26 (21:16).
1. CELJE PIVO. LAŠKO	22	21	1	0	758:583	43
2. GORENJE	20	16	1	3	632:513	33
3. PRULE 67	20	15	1	4	637:568	31
4. PREVENT	20	15	1	4	603:551	31
5. CIMOS KOPER	20	9	2	9	568:612	20
6. TERMO	20	8	1	11	537:554	17
7. RUDAR	20	8	0	12	555:574	16
8. TRIMO TREBNJE	19	6	2	11	495:551	14
9. JERUZALEM ORMOŽ	18	4	3	11	501:570	11
10. VELIKA NEDELJA	20	4	1	15	508:555	9
11. ADRIA KRKA	19	4	1	14	524:584	9
12. INLES RIKO	20	1	1	18	499:602	3
Tenis • Pred poletno sezono
Začenja se poletna teniška šola
Igralci in igralke tenisa so zimsko sezono že zaključili, pred vrati je poletni del, ki poteka večinoma na zunanjih igriščih. Pred začetkom poletne šole tenisa smo se pogovarjali s trenerjema KIH-ove teniške šole, Zoranom Krajncem in Lukom Hazdovcem. Iz te šole tenisa izhaja večina tekmovalcev TK Ptuj in je odlična podlaga za resno strokovno delo v klubu.
Kako je potekala zimska sezona v teni{ki {oli?
'V šolo tenisa smo imeli vključenih preko 70 otrok. Vadili smo v "Kihovem balonu", pokritem te-ni{kem igri{~u na lokaciji ptujskih Term, pa tudi v O[ Grajena, O[ Mladika, O[ Ljudski vrt in O[ Breg. Delo z otroki zahteva širši spekter motoričnih aktivnosti, ne le z loparjem, ampak tudi razne igre z žogo, plezanje _ Vadba je potekala dvakrat tedensko (trenerja Luka Hazdovac in Zoran Krajnc), kondicijski del pa sta posebej vodila Gorazd Rajher in Hedvika Korošak. Z najmlajšimi delata še posebej Jože Krojc in po potrebi Kristjan Krajnc.''
Kdaj se za~ne poletni del sezone in kak{en program dela na~rtujete?
"Poletni del se začne 15. aprila, najprej pa vabimo po vseh osnovnih šolah vse zainteresirane učence, da zajamemo najširši krog teniških navdušencev. Ti so potem baza, iz katere črpamo tekmovalce za tekmovalne pogone TK Ptuj.
Začnemo že s teniškim vrtcem za otroke stare 5 do 6 let, starejše (od 7. do 16. leta) pa vključimo v Kihovo teniško šolo. Ta izvaja aktivnosti na igriščih TK Ptuj. Iz teh dveh kategorij črpamo kader za tretji del, ki zajema tekmovalni del v TK Ptuj.
Vadba poteka dvakrat tedensko po eno uro, kondicijski del pa po potrebi izvajamo na stadionu. Otroke združujemo v skupine treh
Otroke lahko vpišete v šolo tenisa v prostorih Teniškega kluba Ptuj na lokaciji ptujskih Term (popoldan), kjer izpolnite vpisni formular. Poletni del traja približno 2 meseca, do počitnic, nadaljuje se spet septembra. Otroci ne rabijo nobenih svojih rekvizitov, ampak dobijo vse potrebne v sami šoli tenisa (loparje, žogice, druge pripomočke za vadbo). Dodatne informacije dobite na tel. št.: 041 281-040 (Luka Hazdovac).
Istočasno poteka vpis tudi za starejše, kjer imajo rekre-ativci možnost najema individualnih ur. Vpišejo se lahko vsi, tako začetniki kakor tudi tisti, ki že igrajo tenis.
do petih otrok glede na fizične sposobnosti, deloma po starosti, po nekaj urah treninga pa že tudi po teniškem znanju. Znotraj skupine se lahko posebej dogovorimo za termine vadbe, saj imajo učenci različne urnike v šoli."
Kakšne so kategorije za naj-mlaj{e v tekmovalnem tenisu?
"Ko otroci prehajajo v tekmovalni pogon, so najmlajši ločeni v kategorije od 8 do 11 let. Prva je mini tenis (do 9 let, igrišče je manjše, žogice so lažje, mreža je nižja, loparji krajši in lažji), nato je midi tenis do 10 let, kjer so rekviziti prav tako prilagojeni starosti , tretja skupina pa že vadi na veli-
Rokomet • 2. SRL
REZULTATI 20. KROGA: Drava - Arcont Radgona 24:25, Grča Kočevje - Dobova 25:39, Šmartno 99 - Atom Krško 29:29, Radeče -Alples Železniki 25:27, Ajdovščina - Izola 25:29, Radovljica - Cerklje 30:35.
1.	DOBOVA	20 16 2 2 34
2.	CERKLJE	20 15 2 3 32
3.	IZOLA	20 15 0 5 30
4.	ATOM KR[KO 20 10 4 6 24
5.	[MARTNO 99 20 11 2 7 24
6.	ARCONT RADGONA 20 10 2 8 22
7.	ALPLES @ELEZNIKI 20 8
8.	GRČA KOČEVJE 20 7
9.	RADOVLJICA 20 5
10.	AJDOViČINA 20 5
11.	DRAVA PTUJ 20 3
12.	RADEČE	20 2
2	10 18
3	10 17
3	12 13
1	14 11 3	14 9
2	16 6
DRAVA - ARKONT 24:25 (10:10)
DRAVA: Klinc, Alič 1, Kotar 4, Skaza, Majcen 1, Bračič 7, Djakič
1, Kac 1, Horvat 4 (1), Luskovič, Selinšek, Mlakar 3, Mikolič 2.
Gostitelji so tekmo pričeli spodbudno, saj so si v prvih minutah pridobili prednost 5:1, nato pa zaradi neodgovornih napak zapravljali žoge in gostje so uspeli izenačiti na 6:6. Do odmora so ponovno pridobljeno prednost izpustili in odšli na odmor z izenačenim izidom.
V nadaljevanju so gostje izkoristili neučinkovito igro domačinov in si pridobili prednost 5 zadetkov, ki so jo znali obdržati do konca. Nihanja v domači ekipi so bila prevelika, kar je povzročalo nervozo, v napadu so igralci zapravljali žoge, ob tem pa se slabo postavljali v obrambi, česar tudi vratarja Luskovič in Klinc nista mogla reševati.
anc
kem igrišču, z normalnimi žogicami.
V okviru TZ Slovenija pa naprej potekajo tekmovanja do 12, 14, 16, 18 let in absolutna članska kategorija. Tekmovalci tekmujejo v ekipni in posamični konkurenci. Igralci TK Ptuj letos tekmujejo ligah v kategoriji do 12 let (dečki
Rokomet
in deklice skupaj), nato posebej dečki in deklice v kategoriji do 14 let, moška članska ekipa bo letos nastopila v 2. državni ligi, in sicer v B-skupini, medtem ko ženska ekipa TK Ptuj nastopa v 1. državni ligi in brani naslov državnih prvakinj."
JM
Naši mladinci in mladinke uspešni
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je na minulih kvalifikacijah v Celju osvojila prvo mesto in s tem potrdila uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Latviji. Veliko presenečenje turnirja predstavlja drugo mesto severnih sosedov Avstrijcev in zadnje mesto južnih sosedov Hrvatov. Lep rokomet so prikazali tudi tretjeuvrščeni Nizozemci. Barve reprezentance Slovenije so
uspešno zastopali Dejan Kukec (Velika Nedelja), Marko Bezjak in Bojan Čudi~ (oba Jeruzalem Ormož).
Na evropsko prvenstvo, ki bo na Češkem, so se uvrstile tudi mladinke, ki so igrale na kvalifikacijah v Makedoniji. V vrstah slovenske izbrane vrste je nastopala tudi članica ekipe Mercator Tenzor Ptuj Tjaša Brumen.
Uroš Krstič
Od leve: Bojan Čudič, Dejan Kukec, Marko Bezjak.
Komentira: Uroš Krstič
Pred vrhuncem sezone
Konec tedna, ki je pred nami, bo zaznamoval rokomet, saj je sezona tik pred vrhuncem, tik pred vreliščem.
Pivovarje iz Celja čaka dolgo pričakovani finale lige prvakov in nemški prvak Flensburg. Nemci so v izjemni formi in so na dobri poti k novemu naslovu nemških prvakov, saj imajo pred drugouvrščenim Kielom štiri točke prednosti. Slovijo po trdni obrambi in hitrih nasprotnih napadih. Na golu severnih Nemcev blesti nemški reprezentant Holpert, na krilih sta odlična Christiansen in Stryger, na krožnem Jensen in Kli-movec, na desnem zunanjem je Poljak Lijewski, na levem izvrstni Jeppesen in na srednjem zunanjem robustni Boldsen. Ekipo vodi Sved Kent Harry Andersson. Odlična zasedba, vendar se kvaliteta dokazuje na igrišču in ne na papirju. Je pa jasno, da se bosta v finalu zagotovo pomerili letos najboljši klubski moštvi tega sveta. Slovenci imamo tudi svoje močne adute. Ta celjska ekipa ima poleg kvalitete še nekaj drugega, kar druge celjske ekipe prej niso imele. Srce! Veliko srce, ki je najprej premagalo evropskega in španskega giganta Ciu-dad Real, nato pa bo še nemški Flensburg. Prepotentno?Mor-da, vendar rumeno-zeleni trenutno igrajo najraznovsrtnejši rokomet na svetu. Ja, te stavke ste v našem časopisu že prebrali!! Sicer pa je Perič trenutno pri vratarjih številka ena na svetu, zunanja linija Vugrinec, Zorman in Rutenka je zmožna razbiti še tako trdno obrambo, kot je Flensburgova, na desnem krilu se odlično dopolnjujeta Brumen in Milosavljevič, na levem si Celjanov brez Kokšarova itak ne bi mogli predstavljati. V obrambi izstopata Oštir in Kozlina. Dovolj argumentov za osvojitev prvega naslova evropskih prvakov!
Vse bolj vroče je tudi v vrstah Nedeljanov in Ormožanov. "Odpisani" Nedeljani bodo v soboto na domačih tleh gostili Adrio Krko. Pred meseci so usodo Velike Nedelje v rokah imeli drugi, tokrat je usoda v rokah varovancev trenerja Sekelja, ki, če želijo ostati 1. A-ligi, morajo premagati Novomeščane. Forma je v vzponu in realno je pričakovati osvojitev dveh pomembnih točk. Tudi jeruzalemčki imajo usodo v svojih rokah, saj tudi na Hardek prihaja Adria Krka. Ormožani bodo poskušali že pred tekmo z Novomeščani osvojiti kakšno točko na gostovanju v Trebnjem in Kopru. Po lokalnem derbiju in zadnjem krogu 24. aprila bomo dobili odgovor - ali v ligi ostajata Velika Nedelja in Jeruzalem ali le en od njiju. Kdor na domačih tleh ne premaga Dolenjcev, si tudi najelitnejše slovenske rokometne lige ne zasluži!
Konec tedna v polfinalu lige prvakinj Krimovke čaka gostovanje na Norveškem pri ekipi Larvika. Lani v četrtfinalu so varovanke trenerja Tislja že odpravile Larvik in so tudi v tem srečanju favoritinje. Tekmi proti Ladi sta bili dobro opozorilo, katerega so evropske prvakinje tudi resno vzele. Ne bodite začudeni, če bosta letos vrh Evrope osvojila slovenska predstavnika - Celje Pivovarna Laško in Krim Eta Malizia.
Namizni tenis • 1. SNTL
Prva zmaga Ptuj~ank
1. SNTL MO[KI
Po dobrih dveh tednih se je nadaljevalo državno namiznoteniško prvenstvo. Tako moški kot ženske so odigrali predzadnji krog, ki je praktično razrešil vsa odprta vprašanja pred končnico. Mariborčani so z zanesljivo zmago nad Vesno potrdili najboljši položaj pred "play offom", Kema z zmago v prekmurskem derbiju drugega, Vegrad Velenje pa si je po uspehu s Ptujem (6:3) zagotovil obstanek.
IZIDI 17. KROGA: Vegrad Velenje - Ptuj 6:3, Maribor eKom-penzacije - Vesna 6:0, Moravske toplice Sobota - Kema Puconci 3:6, Preserje - LiskKriže 6:2, Krka - Maxi Olimpija 6:0.
1.	MARIBOR E-KOMfP 17
2.	KEMA PUCONCI
- Grbič/Pavič 3:0, Slatinšek - Pavič 3:1, Bojanič - Grbič 3:2.
1. SNTL ŽENSKE
Ptujčanke so v predzadnjem krogu prvenstva dosegle prvo zmago! Tokrat so zdržale do konca in premagale Arrigoni. Vse tri igralke, ki so nastopile, in sicer Mojsilovičeva, Terbucova in Roj-kova, so dosegle po dve posamič-nii zmagi.
IZIDI 13. KROGA: Ilirija -Edigs Mengeš 6:1, Istrabenz - Prevent Marenberg 6:1, Arrigoni -Ptuj 4:6, Merkur - Iskra Avtoelek-trika 3:6.
1. ISKRA AVTOELEKT. 13 13 0 0 27
3.	PRESERJE
4.	LISK KRIŽE
5.	KRKA
6.	PTUJ
7.	SOBOTA
8.	VEGRAD VELENJE
9.	MAXI OLIMPIJA
10.	VESNA
17 17 17 17 17 17 17 17 17
0 33 2 26 23 21
16 1 11 4
10 3	4
9 3	5
5	5 19
2	9 14
1	10 13
0	11 12
1	12 9
0	17 0
2.	MERKUR
3.	ILIRIJA
4.	SEMEDELA
5.	EDIGS MENGEŠ
6.	ARRIGONI
7.	PREVENT
8.	PTUJ
13	10 1	2 21
13	10 1	2 21
13	5	1	7 11
13	5	0	8 10
13	3	1	9 7
13	3	0	10 6
13	1	0	12 2
VEGRAD VELENJE -PTUJ 6:3
POSAMEZNI IZIDI: Kljajič -Grbič 1:3, Slatinšek - Piljak 3:2, Bojanič - Pavič 2:3, Slatinšek -Grbič 3:0, Kljajič - Pavič 0:3, Bojanič - Piljak 3:1, Slatinšek/Bojanič
ARRIGONI - PTUJ
4:6
POSAMEZNI IZIDI: Jauševac
-	Mojsilovič 1:3, Rahotin - Rojko 3:0, Kukovec - Terbuc 2:3, Rahotin - Mojsilovič 3:0, M. Ja-uševac - Terbuc 0:3, Kukovec
-	Rojko 2:3, Rahotin/Kukovec -Mojsilovič/Terbuc 3:1, Rahotin -Terbuc 3:0, Kukovec - Mojsilovič 0:3, M. Jauševac - Rojko 2:3.
sta
Foto: UK
Mali nogomet • 1. SLMN - končnica
Vitomarčani v polfinalu
VITOMARCI PETLJA - GIB BETON MTO ZAGORJE 2:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Voršič (16), 1:1 Kurnik (32), 2:1 Šnofl (36), 2:2 Andrinjek (39).
VITOMARCI: Kornik, Kravt, Kurnik, Kamen{ek, Puk{i~, Maj-heni~, Radami, Pol{ak, [nofl in Gomzi. Trener D. Križman.
V kon~nici tekmovanja za državnega prvaka sta se v povratni ~etrtfinalni tekmi sre~ali ekipi, kjer so si doma~ini po uspehu v Zagorju (2:0) težko izborili neo-
Nogomet
2.	SNL
ALUMINIJ - SVOBODA 2:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Doncec (25), 2:0 Knežević (30. iz 11 m), 2:1 Begic (48)
ALUMINIJ: Toplak, Golob, To-polovec, Sambolec, Pekez (od 68. Fridauer), Prapotnik, Doncec, Ku-serbanj (od 88. Čeh), Repina (od 68. Flašker), Panikvar, Knežević. Trener: Miran Emeršic.
Ob zaključku prvega dela prvenstva v 2. SNL so nogometaši Aluminija, v srečanju proti ljubljanski Svobodi, osvojili tri točke in tako samo potrdili mesto v sredini prvenstvene razpredelnice.
V prvem polčasu so maloštevilni gledalci videli dobro nogometno predstavo, v kateri so imeli rdeče-beli iz Kidričevega ves čas terensko pobudo in nenehno ogrožali gostujočega vratarja. Končno so povedli v 25. minuti, ko se je med strelce vpisal Dončec. Pred tem pa sta svoji priložnosti za vodstvo domačih zamudila Kuser-banj in Panikvar. Akcije so bile dobre, žal pa so bili v zaključku akcij milimetri na strani gostov. V 30. minuti je gostujoči igralec Gazi-begovič igral v svojem kazenskem prostoru z roko in sodnik je pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil Kneževič. Do konca prvega dela srečanja bi domačini lahko svoje vodstvo še zvišali.
Drugi polčas pa je ponudil povsem drugačno podobo. Kot da je prednost dveh zadetkov domače nekoliko uspavala in so igrali premalo organizirano. Ljubljančani so v 48. minuti dosegli zadetek po napaki domačega vratarja Toplaka, ki tokrat ni imel najboljšega dne. Več so žogo imeli "v lasti" gostje, nogometaši Aluminija pa so se branili in poizkušali iz hitrih nasprotnih napadov iztržiti še kakšen zadetek. Nogometaši Svobode pa so svojo priložnost za izenačenje zamudili v 85. minuti, ko je Deisinger sicer dobro meril, vendar so bili tokrat milimetri srečni za domače. Konec dober, vse dobro, saj je pomembna zmaga ostala v Kidričevem.
Danilo Klajnšek
3.	SNL - SEVER
REZULTATI 16. KROGA: Pohorje - Središče 3:0 (0:0), Zreče
-	Malečnik 1:4 (1:1), Bistrica -Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:1), Kozjak
-	Stojnci 0:2 (0:1), Hajdina - Šoštanj 0:3 (0:1), Železničar - Gorice Pesnica 2:1 (0:0), Holermuos Ormož - Paloma 0:1 (0:1)
1.	ŠOŠTANJ 16 11	2	3	45:16	35
2.	MALEČNIK 16 10	1	5	34:25	31
3.	PALOMA 16 8 4	4	35:19	28
4.	ŠMARJE PRI J. 16 9	1	6	34:23	28
5.	BISTRICA 16 8 3	5	33:16	27
dlo~en rezultat in s tem napredovanje v polfinale.
Gostitelji so nastopili brez klju-~nega po{kodovanega igralca Pu-k{i~a, ter še brez Kamenšaka in Špraha. Igra gostiteljev je bila vse preve~ stati~na, gostje pa so z ob-~utkom, da nimajo kaj izgubiti, nenehno ogrožali vrata Kornika. Napadi gostiteljev so bili nekajkrat nevarni, toda odli~no razpoložen vratar gostov Martin~i~ je nekajkrat z odli~nim posredovanjem ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Proti koncu prvega dela po lepem predložku Adrinjeka, Vor-{i~u ni bilo težko dose~i vodstva.
Šnofl, Ramadami in Kurnik bi do odmora lahko spremenili rezultat, a so bili premalo natan~ni.
Po odmoru so varovanci trenerja Križmana le zaigrali bolj zbrano in napadalno, pot v mrežo je na{-la žoga Kurnika v 32. minuti, ~ep-rav bi se rezultat lahko spremenil že mnogo prej, vendar je bil gol gostov kot za~aran. V nekaj zadnjih minutah so gostje poskusili z vratarjem v polju, vendar je do-ma~a obramba vse pritiske zdržala, eno izmed ukradenih žog pa je v mrežo za vodstvo Vitomarcev potisnil ljubljenec doma~ega ob-~instva Davorin Šnofl. Za izena-
~enje je poskrbel kapetan gostov Adrinjek, ki je v zadnji minuti presenetil slabo postavljenega vratarja Kornika.
Vitomar~ani so z uvrstitvijo v polfinale dosegli želene cilje, v Tolmin na prvo tekmo polfinala potujejo neobremenjeni z rezultatom, ~eprav izredno motivirani. Upati na uspeh je pa~ {portno.
Izjava po tekmi: Denis Maj-henic - Vitomarci Petlja: "Po nekaj zgre{enih priložnostih na za~etku se nikakor nismo uspeli zbrati in odigrati tako kot znamo, dodatno nervozo je povzro~ilo vodstvo gostov. Po odmoru smo le strnili svoje vrste in pokazali svoj pravi obraz. Sedaj nas ~aka izredno neugoden Puntar, ki je absolutni favorit. Z rezultatom nismo obremenjeni, kar je mogo~e za razliko od Puntarjev na{a prednost."
anc, D.R.
6.	HAJDINA	16 8	3
7.	ŽELEZNIČAR	16 8	3
8.	POHORJE	16 8	2
9.	STOJNCI	16 7	4
10.	ZREČE	16 6	2
11.	PESNICA	16 6	0
12.	HOL. ORMOŽ	16 5	2
13.	SREDIŠČE	16 4	1
14.	KOZJAK	16 0	0
5	37:23	27
5	29:27	27
6	39:21	26 5	24:16 25
8	25:28 20
10	24:30	18
9	26:34	17
11	32:28 13 16	5:107	0
SAMO ŠTIRI TOČKE NAŠIH LIGAŠEV
16. krog 3. SNL sever je bil skorajda popolnoma črn za klube iz našega področja. Minimalna zmaga Stojncev v Radljah in samo točka Bistrice na domačem igrišču je vsekakor manj, kot so v klubih pričakovali. Derbi iz vrha je Hajdina gladko izgubila, v drugem, ki je potekal v Slovenski Bistrici, pa so domačini ujeli samo točko. Nogometaši Holermuos Ormoža so pokleknili doma proti Palomi, nogometaši Središča pa v Rušah, in to v zadnji tretjini srečanja. Sto-jnčani so po pričakovanjih slavili v Radljah, vendar z manjšim izidom, kot so pričakovali, a se vse drugo pozabi, točke pa so se jim pripisale. V zadnjih desetih krogih je možno še prav vse, saj so razlike od drugega do devetega mesta majhne, samo šest točk. Spodrs-Ijaj ali dva, pa si že na tistem mestu, ki pomeni izpad.
HAJDINA - ŠOŠTANJ 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Komar (23), 0:2 Josič (54), 0:3 Vasič (87)
HaJdiNA: m. Brodnjak, Miha Krajnc (Gajzer), Princl (Marcel Krajnc), Horvat, Vrabl, Bauman, Hotko, Bezjak (Sarki~evi~), Pihler, R. Krajnc, Frangež.
BISTRICA - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Habjan (27), 1:1 Plevnik (37)
BISTRICA: Kastelic, Peša, Skale, Frelih, Plevnik, Zupanič, Pol-janec, Papotnik, Primožič, Tkavc, Leva. Trener: Milko Djurovski.
POHORJE - SREDIŠČE 3:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Cehtl (79), 2:0 Divjak (87), 3:0 Divjak (90)
SREDISČE: Čelofiga, Kolenc, Novak, Krajnčec, Vidovič, Habja-nič, Prapotnik, Zadravec, Miljevič, Vincetič (Lesjak), Klajnčar (Žerjav). Trener: Tomislav Ivančič.
KOZJAK - STOJNCI 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Bezjak (38), 0:2 Letonja (76)
STOJNCI: Germič, Sluga, Mi-lošič, Lenart, M. Vilčnik, Bezjak, Letonja, Železnik, Kupčič, Petek, Petrovič (A. Vilčnik). Trener: Miran Klajderič.
DK
HOLERMUOS - PALOMA
0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Stojanov (40) Doma~ini so v sre~anju proti gostom iz Sladkega Vrha lovili pri-klju~ek k sredini lestvice, vendar so tokrat glede na prikazano zasluženo ostali brez to~k. V prvem pol~asu so imeli ve~ od igre Or-možani, najve~jo priložnost za zadetek pa je izpustil Fijavž. Gostje so se prebudili tik pred koncem pol~asa, ko je Stojanov izkoristil majhno nepazljivost doma~e obrambe in iz roba kazenskega prostora mojstrsko zadel mrežo nemo~nega Grabrovca.
Stojanov je na za~etku drugega pol~asa zamudil izjemno priložnost za povi{anje vodstva, napadi doma~inov, ki so nastopili brez kaznovanega Emer{i~a in Tobija-sa, pa so bili pred vrati solidnega Prelca brezuspe{ni.
Uros Krsti~
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 15. KROGA: Zavr~
-	Bo~ 12:1, Mark 69 Rogoznica
-	Videm 0:2, Gori{nica - Dorna-va 2:0, Podlehnik - Slovenja vas 3:1, Bukovci - Skorba 1:1. Gere-~ja vasi Unk{ped prosta.
1.	ZAVRČ	13 10	2	1	54:12	32
2.	GEREČJA VAS	13 10	0	3	48:16 30
3.	GORIŠNICA	14 7	3	4	31:19	24
4.	VIDEM	14 7	1	6	30:23	22
5.	PODLEHNIK	13 6	2	5	19:23	20
6.	SKORBA	14 6	1	7	22:45	19
7.	ROGOZNICA	14 5	3	6	28:24	18
8.	SLOV. VAS	14 5	2	7	21:26 17
9.	BUKOVCI	14 3	6	5	21:36 15
10.	DORNAVA 14 4 2 8 18:19 14
11.	BOČ	14 2 2 10 12:45 8
GORIŠNICA - DORNAVA
2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Bezjak (15. iz 11 m), 2:0 Žnidari~ (89)
MARK 69 ROGOZNICA -VIDEM 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Topolovec (27), 0:2 Varnica (83)
PODLEHNIK - SLOVENJA VAS 3:1 (3:1)
STRELCI: 0:1 Nenad (8), 1:1 Zaj{ek (19), 2:1 Vinko (33), 3:1 Novak (45)
ZAVRČ - BOČ 12:1 (7:0)
STRELCI: 1:0 Zdelar (17), 2:0 Golob (19), 3:0 Fridl (22), 4:0 Fridl (27), 5:0 Milan Kokot (33), 6:0 Golob (36), 7:0 Fridl (37), 8:0 Golob (61), 8:1 Margu~ (63), 9:1 Matej Kokot (74), 10:1 Sandi Kokot (80), 11:1 Golob (86), 12:1 Veseli~ (89).
BUKOVCI - SKORBA 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Mustafi (35), 1:1 Maruh (56)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 14. KROGA: Zgor-nj a Polskava - Podvinci 1:5, Cirku-lane - Tržec 2:0, Apa~e - Spodnja Polskava 1:1, Hajdo{e - Leskovec 3:2, Lovrenc - Markovci 0:3. V tem krogu je bila prosta Grajena.
1.	PODVINCI 13 12 0 1 59:17 36
2.	CIRKULANE 13 10 2 1 36:15 32
3.	MARKOVCI 13 8 1 4 35:17 25
4.	LOVRENC 13 7 4 2 22:19 25
5.	HAJDOŠE 13 6 1 6 28:35 19
6.	TRŽEC 13 5 1 7 37:38 16
7.	GRAJENA-1 12 5 1 6 23:27 15
8.	APAČE 13 4 1 8 16:26 13
9.	SP POLSKAVA 12 2 2 8 19:31 8
10.	ZG. POLSKA. 12 2 0 10 20:46 6
11.	LESKOVEC -1 13 1 3 9 15:39 5
LOVRENC - MARKOVCI 0:3
(0:2)
STRELCA: 0:1 Janžekovi~ (19), 0:2 Zver (42), 0:3 Janžekovi~ (85. iz 11 m)
HAJDOŠE - LESKOVEC 3:2
(3:2)
STRELCI: 0:1 Razinger (2), 0:2 Jelen (11), 1:2 Kau~evi~ (19), 2:2 Kau~evi~ (32), 3:2 Dreven{ek
(40).
CIRKULANE - TRŽEC 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Žuran (53), 2:0 Milo{i~ (85)
ZGORNJA POLSKAVA -PODVINCI 1:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Dejan Kuserbanj (26), 0:2 Bo{tjan Kuserbanj (29), 0:3 Hren (34), 1:3 Klajderi~ (51), 1:4 Petrovi~ (89. iz 11 m), 1:5 Bo{tjan Kuserbanj (90).
APAČE - SPODNJA POLSKAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Krajn~i~ (33), 1:1 Sambolec (45)
LIGE VETERANOV MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA - 8. KROG: Apa~e - Lovrenc 0:1, Pol-skava - Pragersko 0:0, Loka Ro{-nja - Prepolje 5:0. V tem krogu je bila prosta Hajdina.
1.	HAJDINA 6 6 0 0 24:4 18
2.	PREPOLJE 7 4 1 2 9:9 13
3.	LOKA ROŠNJA 7 3 1 3 16:8 10
4.	POLSKAVA 7 3 1 3 9:14 10
5.	LOVRENC 7 3 0 4 11:20 9
6.	APAČE 7 1 3 3 7:9 6
7.	PRAGERSKO 7 0 2 5 6:18 2
VZHODNA SKUPINA 8. KROG: Savaria Rogoznica - Markovci 1:1, Tržec - Leskovec 3:0
1.	ROGOZNICA 6 3 3 0 11:6 12
2.	TRŽEC 6 3 2 1 14:7 11
3.	GORIŠNICA 5 2 2 1 8:7 8
4.	MARKOVCI 6 1 3 2 9:9 6
5.	DORNAVA 5 2 2 1 10:12 5
6.	LESKOVEC 6 1 0 5 3:14 3
Danilo Klajnsek
Sportni napovednik
BOKS / DEJAN ZAVEC V MARIBORU
Naš slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec bo v soboto, 17. aprila, v športni dvorani Tabor v Mariboru imel že enajsti dvoboj. Toda, to ne bo kar navaden dvoboj, saj je tudi Dejan dočakal, da bo lahko na domačem - slovenskem ringu pokazal vso svoje bogato boksarsko znanje. Njegov nasprotnik bo Rus Viktor Baranov, ki ima v svoji profesionalni karieri 54 nastopov, od tega se je kar petkrat potegoval za naslov svetovnega prvaka v različnih verzijah boksarskih združenj. Gre vsekakor za izkušenega borca, ki bo naredil vse, da premaga našega šampiona.
Dejan Zavec se je za ta dvoboj dobro pripravljal, saj se zaveda, da bo ta borba, ki prinaša naslov celinskega prvaka, odpirala pot na še bolj pomembne in močnejše dvoboje. Ne dvomimo v Dejana kakor tudi ne v veliko ljubiteljev te športne zvrsti, ki bodo v soboto vsekakor glasno navijali za slovenskega šampiona.
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 25. KROGA: KD Olimpija - Mura, Maribor Pivovarna Laško - Gorica, Primorje - Koper.
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 25. KROGA: Šmartno - Kumho Drava (NEDELJA OB 16.00), Domžale
-	CMC Publikum, Ljubljana - Dravograd.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA: Aluminij - Tabor Sežana (NEDELJA OB 16.30), Livar -Svoboda, Dravinja - Brda, Bela Krajina - Supernova Triglav, Zagorje - Izola Ar-geta, Rudar Velenje - Krško Posavje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SEVER
PARI 17. KROGA: Paloma - Kozjak, Stojnci - Bistrica, Gorice Pesnica - Zreče, Malečnik - Hajdina, Šoštanj - Središče - vse tekme V SOBOTO ob 16.30; Holermuos Ormož - Pohorje, Šmarje pri Jelšah - Železničar - V NEDELJO ob 16.30.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA: SOBOTA OB 17.00: Slovenja vas - Zavrč, Gerečja vas Unukšped - Bukovci, Dornava - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Gorišnica, Videm - Podlehnik.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ:
PARI 15. KROGA: SOBOTA OB 17.00: Tržec - Hajdoše, Spodnja Polskava
-	Lovrenc, Markovci - Cirkulane; NEDELJA OB 11.00: Leskovec - Zgornja Polskava: NEDELJA OB 17.00: Podvinci - Grajena.
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 9. KROGA: OB 17.30: Lovrenc - Hajdina, Prepolje - Polskava, Pragersko.
VZHODNA SKUPINA: PARI 9. KROGA: ČETRTEK OB 17.30: Markovci -Gorišnica; PETEK OB 17.30: Dornava - Videm, Leskovec - Savaria Rogoznica.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 21. KROGA: Velika Nedelja - Adria Krka (SOBOTA OB 19.00), Cimos Koper - Jeruzalem Ormož (SOBOTA OB 20.30), Trimo - Celje Pivovarna Laško, Termo - Rudar Trbovlje, Gorenje - Prule 67, Inles - Prevent.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Gorišnica - Sviš (SOBOTA OB 19.30), Slovan - Gorica, Dol TKI Hrastnik - Mitol, Chio Kranj - Mokerc, Sevnica - Pekarna Grosuplje, Gold club - Črnomelj.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Grča Kočevje - Drava Ptuj, Arcont Radgona - Radovljica, Cerklje - Ajdovščina, Izola - Radeče, Alples Železniki - Šmartno 99, Atom Krško
-	Dobova.
MALI NOGOMET
1. SLMN
KONČNICA: para polfinala (igra se na dve zmagi): Puntar Tolmin - Vitomarci Petlja (prva tekma v petek, 16. 4., v Tolminu), Litija - Nazarje.
ODBOJKA
1. DOL ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK: Avto Prstec Ptuj - Luka Koper, Formis Bell Miklavž - ZM Ljutomer, Prevalje - TPV Novo mesto.
Danilo Klajnsek
KOLESARSTVO
Po kratkem počitku se bo del ekipe elite KK Perutnina Ptuj, ki je tekmovala v Italiji, v četrtek podala na Giro d' Abruzzo (2.5 UCI), ki spet traja štiri dni, del, ki je presenetil v Nemčiji, pa v četrtek tekmuje na enodnevni dirki v Franciji GP de Denain Porte du Hainaut (1.3 UCI), v soboto pa v Belgiji na Omloop van de Vlaamse Scheldeboorden (1.3 UCI). (UG)
STRELSTVO / DP Z ZRAČNIM OROŽJEM
Prihodnji vikend bo v Rušah potekal vrhunec letošnje strelske sezone z zračnim orožjem. Odvijalo se bo namreč 13. državno prvenstvo z zračnim orožjem v vseh kategorijah. Nastopilo bo okoli 450 strelcev, ki bodo razdeljeni na dva tekmovalna dneva. V soboto bodo nastopili člani, članice, mladinci in mladinke v obeh disciplinah, torej s pištolo in puško; v nedeljo pa bodo nastopile vse mlajše kategorije: mlajši mladinci, mlajše mladinke, pionirji ter pionirke, prav tako v obeh disciplinah.
Tekmovanje bo odstopalo od dosedanjih državnih prvenstev v tem pogledu, ker bodo skoraj vse kategorije, razen pionirjev/k, tekmovale na sodobnih elektronskih tarčah, kar zna biti zelo zanimivo za večino strelcev, ki se bodo prvič srečali z "elektroniko".
Favoriti s pištolo so predvsem strelci s širšega ptujskega okoliša, zato jim držimo pesti in upajmo da bodo imeli ostre oči ter mirne roke! (Simeon Gonc)
ATLETIKA / 3. ORMOŠKI TEK
Atletski klub Ormož organizira 24. aprila ob 10. uri s štartom v Športnem parku Mestna graba 3. Ormoški tek. Teklo se bo na 21, 10 in 2,2 kilometra. Proga je speljana po cesti Ormož-Sv. Tomaž ob cestni zapori in je v celoti asfaltirana. Predprijave se sprejemajo do 22. aprila na naslovu: Atletski klub Ormož, Novakova 17, 2270 Ormož. Štartnina v predprijavi znaša 1500 SIT za mali maraton in 1000 SIT za tek na 10 in 2,2 kilometra. Prijavite se lahko tudi na dan prireditve od 8.00 do 9.30 na prireditvenem prostoru. Takrat štartnina za mali maraton znaša 2000 SIT, za tek na 10 in 2,2 kilometra 1500 SIT
Mali maraton se šteje v Štajersko-koroški pokal. Vsi udeleženci prejmejo majico prireditelja, malico in napitek. Najboljši bodo tudi nagrajeni. Prvih pet uvrščenih v moški in ženski kategoriji v malem maratonu prejme nagrade. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke na 10 in 2,2 kilometra in prvi trije po posameznih kategorijah prejmejo pokale. (Uroš Krstić)
TRNOVSKA VAS / TURNIR V BADMINTONU
Športno društvo Kenguru organizira v nedeljo, 18. aprila, ob 13. uri, v kulturnem domu v Trnovski vasi turnir v badmintonu. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 13. do 13.30 ure. Prijavnina je 500 tolarjev. Za prva tri mesta moški in ženske prejmejo pokale. (Zmago Šalamun)
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
bbV	■■■■■VB
Bistricanom manjkajo izkušnje
v ■
1. DOL (m) -
liga za prvaka
CALCIT KAMNIK -SVIT 3:1 (-21, 22, 17, 21)
SVIT: Slatinšek 18, Koželj, Bračko 13, [ket, Gomivnik, Jurak 6, Kneževič, Lampret 5, Pipenbaher, Miletič 12, Berdon 4.
Odbojkarji Calcita Kamnika so v tretjem polfinalnem srečanju končnice državnega prvenstva premagali Svit s 3:1 (-21, 22, 17, 21) in tako z izidom 2:1 v zmagah napredovali v finale, kjer se bodo pomerili s [oštanjem Topolšico.
Gostje so si že v začetku s tremi bloki priigrali prednost 4:1. Domači so nato zaigrali bolje ter z dvema blokoma znižali zaostanek na samo eno točko (7:8). Vendar so kasneje popustili in Bistričani so jim vnovič ušli za tri točke. Ka-mničani so pri 17:18 sicer prišli samo na točko zaostanka, kazalo je na izenačeno končnico, vendar so potem po izidu 20:21 povsem popustili in gostje so si priigrali prvi niz. Ko je v drugem nizu še bolje kot v prvem zaigral korektor Janez Turk, so domači že v začetku povedli s 6:2. Gostje so sicer poskušali preobrniti potek igre, a sta bila v bloku izvrstna Gašper Ribič in Gregor Orel. V sami končnici so domači že vodili s 24:19, vendar so gostje trikrat obranili njihov napad, v četrtem pa je le bil uspešen Janez Makovec.
Branilci naslova niso popustili niti v tretjem nizu, takoj so povedli s 3:0. To prednost so obdržali do 15:12, ko so povsem zaustavili gostujoče napadalce in na koncu prišli do visokih osmih točk nas-
koka. Kamničani so vseskozi pritiskali z začetnimi udarci in s tako igro so nadaljevali tudi v četrtem nizu, ki je do devete točke potekal izenačeno. Odbojkarji Calcita so z dvema blokoma zaustavili gostujoče napade in prednost povečali na 16:12. V končnici so domačini z neubranljivimi napadi povsem razorožili igralce Svita in si znova priigrali finale.
sta
1. DOL (ž) - liga za obstanek
REZULTATI 7. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 0:3, Prevalje - For-mis Bell Miklavž 0:3, TPV Novo mesto - Luka Koper 3:1.
1.	TPV NOVO MESTO	25	15 10	46
2.	LUKA KOPER	25	13 12	35
3.	ZM LJUTOMER	25	10 15	33
4.	FORMIS B. MIKLAV@ 25	11	14	31
5.	PREVALJE	25	6	19	19
6.	AVTO PRSTEC PTUJ	25	0	25	0
AVTO PRSTEC PTUJ - ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER 0:3 (-14, -17, -18)
AVTO PRSTEC PTUJ: Kos, Nimac, Vidovic, Lačen, Zajšek, Kutsay, Janžekovič, Rola.
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjek, Jo-zelj, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Moerec, Kodelj.
V ligi za obstanek v 1. DOL za ženske so v 7. kolu na Ptuju zmagale "prleške" odbojkarice, ki so pokazale bolj čvrsto igro, domačinke pa ob sivi predstavi niso imele možnosti za ugoden rezultat.
Planinski kotiček
IZLET NA POHORJE
Odhod v soboto, 17. aprila, ob 7. uri z železniške postaje Ptuj. Na avtobusu bomo tokrat planinci izletniki in planinci orientacijsti. Izletniki bodo izstopili v bližini Mariborske koče. Pot jih bo vodila skozi pohorske gozdove do Ruške koče na Arehu. Tu bo med tem časom potekalo planinsko orientacijsko tekmovanje. Pohodniki bodo šli pogledat tudi slap Skalce. Pot je lahka, hoje 2 - 3 ure.
Po nastopih orientacijstov bo za otroke predavanje planinske šole o orientaciji (spoznali bomo kompas, nakloninomer, kako se v naravi orientiramo in še marsikaj zanimivega). Več o dejavnostih orientacistov na Ptuju lahko preberete na spletni strani http://orientacija.prelog.org. Prihod na Ptuj do 17. ure. Cena izleta znaša 1.500 SIT za mladino in 1.700 SIT za odrasle. Prijave v pisarni planinskega društva Ptuj oziroma na telefonski številki 040-754-499. (OI)
PLANINARJENJE PO VELEBITU IN KANJON ZRMANJE
Pred vrati so prvomajski prazniki in dnevi so vse toplejši ter obsijani s soncem. Lepota pomladnih dni še posebej pride do izraza ob obalah Jadranskega morja, kjer pokrajina ozeleni in nam ponuja prijetne trenutke povezane z modrino morske vode. Ptujski planinci vas tako vabimo v Dalmacijo, kjer bomo od 24. do 27. aprila planinarili in uživali v lepotah Velebita, Paklenice in kanjona Zrmanje.
Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 24. aprila 2004, ob 6. uri z železniške postaje Ptuj. Pot nas bo vodila preko Zagreba in Karlovca do Starigrada, kjer se bomo nastanili v hotelu Alan. V nedeljo se bomo z ladjo podali v kanjon reke Zrmanje, ki nas bo popeljala vse do Obrovca, kjer se bomo predajali planinskim užitkom. V ponedeljek nas bo pot vodila na prelaz Velebno, od koder bomo planinarili po grebenih Velebita. Z vrhov se odpira obširen pogled na morje in dalmatinske otoke pod nami. V torek se bomo podali preko Senja in Ogulina na Bjelolasico. Osvojili bomo najvišji vrh Gorskega Kotarja in se vrnili nazaj na Ptuj.
V	kolikor si želite prijetno planinsko potovanje v času prazničnih dni, se nam pridružite. Prijave in ostale informacije so vam na voljo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro, tel. 777 15 11. Prijave zbiramo najkasneje do petka, 16. marca 2004. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. (U.V.)
RAŠICA - GOBAVICA
Letos nas nizke temperature kar nočejo zapustiti, vendar pa bo najbrž skoraj prišel čas, ko se nam obetajo lepši dnevi. Torej čas, ki si ga lahko vzamemo za krajši izlet v naravo. Vse bližje pa je tudi poletje in s tem čas za daljše izlete, za višje cilje, ki bodo zahtevali že tudi nekaj telesne podlage. Kilometre bo potrebno začeti nabirati in ponuja se vam priložnost, da se nam pridružite na prijetnem izletu, ki ga pripravljam za vas v okviru Mladinskega odseka PD Ptuj. Podali se bomo na obronke našega glavnega mesta, se sprehodili po gozdovih s pridihom prebujene narave in z občutkom svobode daleč od mestnega vrveža.
V	soboto 24. aprila 2004 se bomo podali na pot z Železniške postaje na Ptuju ob 7. uri. Prehodili 4 urno pot, ter se vrnili na Ptuj do 18. ure. Cena izleta je 2.200 SIT za mlajše od 26. let in 2.500 Sit za ostale. Prijavite se lahko v pisarni PD Ptuj do torka 20. aprila 2004. Za na pot vzemite nekaj za pod zob, nekaj kar bo steklo po grlu in vas osvežilo, ter napolnilo z energijo, na noge pa dajte planinske čevlje, da vas ne bo premotila kakšna luža na poti. To pa je tudi vse kar morate storiti in se bomo lahko srečali na izletu skupaj s mojimi sovodniki, Vodniki PZS. (Peter Šilak)
Igra je bila v vseh treh nizih odprta do drugega tehničnega time-outa, nato je nerazumljivo popustila zbranost v vrsti "avto-mobilistk", gostje pa so zlahka prihajale do točk, največkrat preko Oletičeve. Napad Ptujčank je funkcioniral le, ko ga je zaključevala Anna Kutsay. Z dobro igro v polju so se Ljutomerčanke zelo dobro branile pred napadi ptujskih "mladink", le-te pa so imele veliko težav tudi z začetnim udarcem in njegovim sprejemom. Na parketu tokrat ni bilo Maje Bilanovič, ki si je poškodovala gleženj.
ug
FORMIS BELL - ZM LJUTOMER 3:2 (13, 18, -21, -19, 12)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Vr-bančič, Jozelj, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš.
Ljutomerske odbojkarice so minulo soboto vnaprej odigrale dvoboj devetega kroga lige za obstanek v prvoligaški konkurenci. Gostovale so v Mariboru ter proti ekipi Formis Bell zabeležile poraz s 3:2 v nizih. Prav vsi štirje dvoboji med tema ekipama v sezoni so se tako končali z najtesnejšim možnim rezultatom, od tega so le enkrat slavile odbojkarice iz prle-ške prestolnice. Trener ljutomerske Zavarovalnice Maribor Bojan Novak na tokratni tekmi ni mogel računati na organizatorico igre Ano Praprotnik, ki je na zadnjih dveh dvobojih proti Luki Koper doma ter proti Ptuju v gosteh odlično opravila svoje delo. Ponovno se je na mesto organizatorice tako vrnila Saša Pirher, ki je sezono pričela kot prva podajalka.
MŠ
Strelstvo
Zaključek mednarodne strelske lige »First«
V organizaciji SD [tefan Kovač iz Turnišča je konec marca potekalo 6. zadnje kolo mednarodne lige "FIRST" v streljanju z zračnim orožjem v sezoni 2003/04.
Po pričakovanju so ekipno prvo mesto osvojili strelci [SK COAL iz Petišovcev s 57 točkami pred strelci iz SD Jur{inci 52 točk in PLE Zalaegerszeg iz Madžarske z 51 točkami. Nadaljni vrstni red: 4. SD Alzas Čakovec (44 točk), 5. SD [tefan Kovač Turni-šče (32), 6. SD Jezero Dobrovnik (25), 7. SD Mihovil Čakovec (25), 8. SD Dornava (22) itd. Posamezno je prvo mesto osvojil Aleksander Ciglarič [SK COAL z 2822 krogi, drugo mesto je osvojil Simon Simoni~ SD Jur{inci 2816 krogov in tretje mesto Milan Co-fek [SK coal z 2810 krogi. Ostali strelci SD Juršinci so se uvrstili na naslednja mesta: 4. Mirko Mo-leh, 13. Rok Pu~ko, 19. Gregor Moleh, 20. Nina Pavlin, 22. Janko Berlak, 25. Simon Druzovi~, 44. Denis Gra{i~ in 45. Du{an Krajnc (nekateri strelci niso od-streljali vseh kol lige). Tudi novinci v mednarodni ligi "FIRST" SD Dornava so se zelo dobro odrezali in na koncu osvojili: Bruno [incek 21., Jernej Peter{i~ 26. in Branko Valenko 28. mesto.
N. O.
Jadranje • Tretja Kurent regata
PtuJcani ponovno na morju
Danes je iz marine Kornati v Biogradu na morju startala se ena regata pod taktirko ptujskega navtiCnega kluba Feluka nautica Ptuj.
Gre za tretjo tradicionalno Kurent regato, na kateri bo - prav tako kot na Ptujčanki - sodelovalo 18 tekmovalnih jadrnic dolžine 37 čevljev (11,5 do 12 metrov) s šestimi do osmimi člani posadke.
Spoznavni večer in zbiranje udeležencev v izhodiščni marini je potekalo že sinoči, prva navigacijska etapa od Biograda do Tribunja pa se je začela danes dopoldne ob enajsti uri. "Start vseh treh navigacijskih tekmovalnih etap, ki se bodo zvrstile v četrtek, petek in soboto, bo ob enaki uri, torej ob enajstih, predvidoma pa naj bi se končale ob 17. uri popoldne. Prva etapa bo potekala od Biograda do Tribunja, druga bo trikotna etapa v akvatoriju Tribunja in tretja bo povratna od Tribunja do Biograda," je povedal tehnični vodja regate Davor Boč-kaj.
Posadke, ki se udeležujejo Kurent regate, prihajajo iz vse Slovenije; od Nove Gorice in Izole preko Kranja do Maribora in Rogaške Slatine. Barve Ptuja bodo tokrat zastopale tri jadrnice, in sicer posadka Lions kluba Ptuj, ptujskih zdravnikov in posadka kluba Feluka nautica.
Generalni pokrovitelj Kurent regate je podjetje Tag heuer, ki bo za zmagovalce posameznih etap ter za skupnega zmagovalca regate prispevalo tudi posebne, praktične nagrade. "Zmagovalci posamičnih etap, ki bodo razglašeni vsak večer, bodo dobili pra-
ktične nagrade, najboljši trije v skupni razvrstitvi pa tudi pokale. Poleg tega bodo prvouvrščeni na regati Kurent prejeli enotedenski brezplačni najem jadrnice, dru-gouvrščena ekipa bo dobila bon v vrednosti 150.000 tolarjev za nakup oblačil Nes, tretja posadka pa bo nagrajena z vikend paketom najema apartmaja na Pohorju. Najboljšim bo pripadala še večerja v restavraciji ptujske Perutnine in seveda nepogrešljiv šampanjec. Posebej bo nagrajena tudi zadnjeuvrščena ekipa, vendar nagrade ne bi rad izdal, saj bi se lahko zgodilo, da bi se preveč posadk potem potegovalo za zadnje mesto," je napol v šali pojasnil predsednik organizacijskega odbora Kurent regate Božo Vukaši-novič.
Sicer pa, po zagotovilih organizatorjev, nihče od udeležencev ne
Judo • DP v Lendavi
DRŽAVNO PRVENSTVO ČLANI IN ČLANICE
V nedeljo dne 4. aprila je v Lendavi potekalo državno prvenstvo za člane in članice. Na prvenstvu so nastopali vsi najboljši slovenski judoisti, razen tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopali na A -turnirju, kjer izpolnjujejo normo za nastop na Ol v Atenah.
Rezultati:
Člani: (do 60 kg) 1. Mohoro-vič Simon (Bežigrad), 3. Ognje-novič Marcel (Drava Ptuj); (do 66 kg) 1. Faflja Mark (Olimpija), 2. Rus Danijel (Impol) ; (do 73 kg) 1. Vukovič Luka (Bežigrad); (do 81 kg); 1. Greif Boris (Impol); (do 90 kg) 1. Ravnič Luka (PJK
Triglav), 3. Greif Grega (Impol); (do 100 kg) 1. Mihalina Simon (Branik Broker), 3. Petek Damjan (impol); (+100 kg) 1. Ceraj Matjaž (Ivo Reya), 3. Fras Damjan (juršinci) in Plošinjak Miran (Drava Ptuj).
Članice: (do 57 kg) 1. Dukič Vesna (Sankaku), 5. Hvalec Mar-jetka (Drava Ptuj); (do 78 kg) 1. Frece Maja (lmpol), 2. Košir Polona (impol); (+ 78 kg) 1. Po-lavder Lucija (Sankaku), 3. Žuran Tanja (Drava Ptuj) in Fras Martina (juršinci).
DP ZA DEČKE IN DEKLICE
St. de~ki: (-38 kg) 3. Studen-čnik Matej (impol); (-42 kg) 1. Pristovnik Žiga (impol); (-46 kg)
Foto: JM
Marcel Ognjenovič (JK Drava Ptuj) je v kategoriji do 60 kg osvojil 3. mesto (v modrem kimonu).
bo ostal brez spominka; vsi jadralci bodo namreč dobili posebej zanje izdelan kapitanov dnevnik, kamor bodo lahko zapisali vsa doživetja, svojo plovbo pa si bodo lahko vsak večer ogledali tudi na filmskem posnetku. Za razgibana in zanimiva večerna druženja bo skrbel Luka Huzjan, slovenski in hrvaški izvajalci zabavne in etno glasbe, vmes bo izvedena še poslikava teles in seveda nepogrešljiv "krst" tistih, ki se bodo Kurent regate udeležili prvič.
izvedba Kurent regate je v rokah petčlanskega organizacijskega odbora, ki ga sestavljajo: Marjan Šeruga, Zdenko Medved, Davor Bočkaj, Nini Pavlica in Božo Vu-kašinovič, vpisana pa je tudi v seznam regat Hrvaške jadralne zveze.
SM
1. Pulko Alen (impol), 2. Skeza Božo (impol); (-60 kg) 2. Brdnik Rene (impol); (-66 kg) 2. Mojzeš Kristjan (Gorišnica), 3. Kojc Simon (Velika Nedelja); (+66 kg) 3. Lovrec Dejan (Velika Nedelja).
St. deklice: (-44 kg) 3. Petek Anja (Gorišnica); (+57 kg) 1. Urek Urška (Drava Ptuj).
KADETSKI JUDO TURNIR AVSTRIJA
Judoisti ptujske Drave, kateri so zastopali reprezentanco Slovenije so dosegli izjemne rezultate na kadetskem judo turnirju v Ro-hrbachu v Avstriji, ki je potekal 27. marca 2004.
Na turnirju je sodelovalo 12 evropskih držav in skupaj nastopalo 260 tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi je nastopal tudi Judo klub Drava iz Ptuja. Naši tekmovalci, ki so zastopali reprezentanco Slovenije, so prikazali izjemno pripravljenost in z dvema osvojenima kolajnama veliko prispevali k odličnim uvrstitvam našega kluba.
Tajhman Rok je po porazu proti kasnejšemu zmagovalcu Fer-cher Albertu iz Nemčije s štirimi izjemnimi zmagami osvojil 2. mesto v kategoriji do 73kg. Tajhman Uroš je v kategoriji do 60kg po treh zmagah kasneje zaradi poškodbe hrbta izgubil proti Gain Adrienu iz Belgije in na koncu osvojil 7. mesto. Murko Lea, naša edina predstavnica v kategoriji ka-detinj je do 70 kg. osvojila odlično 3. mesto. V četrtfinalu je s tesnim porazom klonila proti Le-chenauer Hedwig iz Avstrije.
Naši tekmovalci so potrdili odlične uvrstitve na prejšnjih tekmovanjih in nabrali nove točke za kadetsko evropsko prvenstvo.
Sebi Kolednik
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 11. člena Pravnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št. 57/03 in 17/04) objavljam
RAZPIS
o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo v letu 2004
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa so nepovratna sredstva za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo za leto 2004, v višini 9.900.000,00 SIT, za te namene:
1.	sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih 800.000,00 SIT
2.	sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas 1.100.000,00 SIT
3.	nastop podjetnikov na sejmih in razstavah 1.000.000,00 SIT
4.	naložbe v podjetništvo in obrt 7.000.000,00 SIT
II.	UPRAVIČENCI: Upravičenci do sredstev so:
-	vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja:
majhno podjetje:
-	ima manj kot 50 zaposlenih in
-	ima letni promet, ki je manj{i od 7 mio EUR ali bilan~no vsoto, ki je manj-{a od 5 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje; srednje veliko podjetje:
-	ima manj kot 250 zaposlenih in
-	ima letni promet, ki je manj{i od 40 mio EUR ali bilan~no vsoto, ki je manj{a od 27 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje.
Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastni{kimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manj{imi od 25%. Meja se lahko prekora~i, ~e je podjetje v lasti delni{kih družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastni{ke politike.
Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nana{ajo na gospodarske družbe oz. podjetja smiselno upo{tevajo, razen ~e je zanj dolo~ena dru-ga~na ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na obmo~ju ob~ine Kidri~evo.
Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega ~lena in imajo sedež dejavnosti izven obmo~ja ob~ine Kidri~evo ter imajo poslovno enoto na obmo~ju ob~ine Kidri~evo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz obmo~ja ob~ine Kidri~evo (stalno prebivali{~e), in sicer za nedo-lo~en ~as.
Sredstva se lahko dodelijo upravi~encem le za ukrepe, ki se izvajajo na obmo~ju ob~ine Kidri~evo. Do finan~nih intervencij niso upravi~ene gospodarske družbe v težavah.
Upravi~enci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da podajo izjavo o kunulaciji pomo~i, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virom oziroma koliko sredstev so iz teh virov za dolo~-en namen že prejeli.
III.	UKREPI:
1.	Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih:
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	podjetniki in njihovi zaposleni v malih podjetjih oz. pri samostojnih podjetnikih, s sedežem dejavnosti na obmo~ju ob~ine Kidri~evo;
-	za zaposlene v poslovnih enotah, ki delujejo na obmo~ju ob~ine Kidri~-evo, sedež dejavnosti (mala podjetja oz. samostojni podjetniki) pa imajo izven tega obmo~ja,
-	dodatna izobraževanja so lahko: seminarji, posveti, te~aji, demonstracijske predstavitve, dolo~eni preizkusi znanja (po sekcijah), potrdila oz. dovoljenja za pridobitev posebnih dovoljenj in odlo~b (na podlagi izvedenega izobraževanja),
-	da se izobraževanje izvaja na ozemlju Republike Slovenije.
Vloge se oddajajo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo zahtevano dokumentacijo (ra~un, potrdilo o pla~anem ra~unu, potrdilo o opravljenem izobraževanju oz. vabilo in program izobraževanja, v kolikor za izvedeno izobraževanje ne izdajajo potrdil). Upravi~enec lahko prijavi ve~je {tevilo izobraževanj na leto. Vi{ina sofinanciranja:
-	do 50% upravi~enih stro{kov splo{nih izobraževanj,
-	do 25% upravi~enih stro{kov posebnih izobraževanj. Upravi~eni stro{ki:
-	za podjetnike in njihove zaposlene: storitev izobraževanja poobla{~ene institucije (izlo~eni potni stro{ki, preno~i{~e) ter stro{ki izobraževanja (predavanje — kotizacija ipd.).
Splo{na izobraževanja:
-	te~aji ra~unalni{tva,
-	te~aji tujih jezikov. Posebna izobraževanja so:
-	seminarji, posveti in druga izobraževanja o zakonodaji (razlaga zakonov, strokovne delavnice ipd.),
-	specialisti~na izobraževanja in izpiti pri inženirski zbornici (orodjarska, gradbeni{ka ipd.)
-	specialisti~na izobraževanja in izpiti (za borzne posrednike, cenilce ne-premi~nin, ra~unovodje, managerje, poslovodje ipd.)
-	te~aji uporabe nove tehnologije, orodij, strojev ipd.
2.	Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	originalno potrdilo Zavoda za zaposlovanje, da je bila oseba brezposelna (navedeno tudi obdobje statusa brezposelnosti),
-	kopijo M-2 obrazca ZZZS, iz katere je razvidna prijava za nedolo~en ~as,
-	v primeru samozaposlitve mora oseba priložiti potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov oz. vpis v sodni register, ~e je oseba zaposlena v gospodarski družbi.
Vi{ina sofinanciranja:
2.1	Zaposlitev brezposelne osebe za nedolo~en ~as:
-	oseba mora biti registrirana na Zavodu za zaposlovanje na Ptuju najmanj 3 mesece pred to zaposlitvijo,
-	oseba mora biti zaposlena v podjetju oz. pri samostojnemu podjetniku, ki je prejelo subvencijo, najmanj 2 leti po prejetju subvencije,
-	oseba mora imeti stalno prebivali{~e v ob~ini Kidri~evo,
-	subvencija zna{a najve~ 150.000,00 SIT na novo zaposleno osebo.
2.2	Samozaposlitev osebe
-	oseba lahko zaprosi za subvencijo {ele 3 mesece po registraciji svoje dejavnosti (vpis v register podjetnikov ali v sodni register gospodarskih
družb),
-	oseba mora biti registrirana najmanj 2 leti,
-	oseba mora imeti stalno prebivali{~e v ob~ini Kidri~evo,
-	subvencija zna{a najve~ 300.000,00 SIT na osebo.
3.	Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah Pogoj za pridobitev sredstev:
-	malo podjetje ali samostojni podjetnik se je vklju~il/-o v sejemsko prireditev ali razstavo v Sloveniji ali tujini. Sofinancira se le prva udeležba na dolo~enem sejmu ali razstavi.
Prosilec odda vlogo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s pri-ložitvijo ustrezne dokumentacije (ra~uni in dokazila o pla~anih ra~unih). Vi{ina sofinanciranja:
-	do 50% upravi~enih stro{kov. Upravi~eni stro{ki:
-	najetje sejemskega ali razstavnega prostora (najem prostora, priklju~kov, vitrin, obvezni vpis v katalog).
4.	Naložbe v podjetništvo in obrt
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	upravi~enci (mala podjetja ali samostojni podjetniki posamezniki) oddajo vloge na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo dokumentacijo (ra~uni oz. predra~uni, dokazila o pla~anih ra~unih oz. predra~unih, kupoprodajna pogodba, dokazilo o pla~anih davkih in prispevkih DURS, BON-2 (mala podjetja), ustrezna dovoljenja (gradbena, uporabna, ipd.) oz. lokacijska informacija,
-	nova oprema (le stalna sredstva, ne drobni inventar), katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT,
-	sofinancirani prostor ali zemlji{~e se ne sme prodati ali odtujiti najmanj 5 let po pridobitvi subvencije,
-	subvencije se ne dodeljujejo za nakup telefonov, pohi{tva, osebnih in kombiniranih vozil, faksov, kopirnih strojev, ra~unski strojev,
-	subvencije se ne dodeljujejo podjetnikom, ki delujejo na podro~ju: jeklarstva, premogovni{tva, ladjedelni{tva, transporta, kmetijstva in ribi{tva,
-	ni nujno, da investicije odpirajo nova delovna mesta,
-	investicija se mora ohraniti na obmo~ju ob~ine vsaj 5 let po zaklju~ku investicije in prejemnik pomo~i mora prispevati najmanj 25% vrednosti investicije iz lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati pomo~i.
Vi{ina sofinanciranja, upravi~eni stro{ki in dodatni pogoji:
4.1	Izdelava poslovnega na~rta in poslovnih strategij podjetja (opravljena storitev zunanjih izvajalcev iz Republike Slovenije):
-	za poslovno enoto, ki ima sedež na obmo~ju ob~ine Kidri~evo: subvencija zna{a do 50% stro{kov izdelave poslovnega na~rta ali poslovne strategije, za isti namen,
-	za poslovne enote, s sedežem izven obmo~ja ob~ine Kidri~evo, poslovni na~rt oz. poslovna strategija pa zajema tudi enoto na obmo~ju ob~ine Kidri~evo:
subvencija zna{a do 25% stro{kov izdelave poslovnega na~rta za isti namen.
4.2	Nakup nematerialnih pravic (licence, patenti, know-how, nepatentirano tehni~no znanje):
-	za poslovno enoto, ki ima sedež na obmo~ju ob~ine Kidri~evo: subvencija zna{a do 15% stro{kov nakupa nematerialnih pravic,
-	za poslovne enote, s sedežem izven obmo~ja ob~ine Kidri~evo, potrdila pa se nana{ajo tudi na enoto na obmo~ju ob~ine Kidri~evo:
subvencija zna{a do 7% stro{kov.
4.3	Nakup opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT
-	subvencija zna{a do 15% upravi~enih stro{kov, vendar najve~ 1 mio SIT na posamezno osnovno sredstvo.
Dovoljena osnovna sredstva:
-	nova ra~unalni{ka strojna oprema,
-	nova programska oprema - ne upo{tevajo se programi za igralne avtomate,
-	novi stroji in naprave za proizvodno ali storitveno dejavnost: gradbeni stroji, dvigala, pralni stroji za ~istilnice, {ivalni stroji, posebne žage, tiskarski stroji, su{ilniki ipd.
4.4	Nakup ali gradnja poslovnega prostora ali objekta ali raz{iritev obsto-je~ih poslovnih prostorov (lastni ali najem),
-	nakup, gradnja ali raz{iritev prostora za potrebe poslovne dejavnosti (raz{iritev ali uvajanja novih programov),
-	poslovni prostor se lahko nahaja le na obmo~ju ob~ine Kidri~evo,
-	upravi~enec mora imeti poslovni prostor, za katerega je uveljavljal subvencijo, najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti),
-	poslovni prostori se morajo pri~eti uporabljati za namene, ki so bili prijavljeni v vlogi, najkasneje v roku 1 leta po pridobitvi subvencije,
-	subvencija zna{a do 15% upravi~enih stro{kov oz. najve~ 500.000,00 SIT na upravi~enca letno.
4.5	Nakup zemlji{~a za poslovne namene:
-	nakup zemlji{~a za gradnjo novega objekta - potrebe poslovne dejavnosti (raz{iritev ali uvajanja novih programov),
-	zemlji{~e se lahko nahaja le na obmo~ju ob~ine Kidri~evo,
-	upravi~enec mora imeti poslovni prostor ali zemlji{~e, za katero je uveljavljal subvencijo, najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti),
-	subvencija zna{a do 15% upravi~enih stro{kov oz. najve~ 500.000,00 SIT na upravi~enca letno.
IV.	ROK ZA ODDAJO VLOG IN OBRAVNAVA VLOG:
-	Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev za posamezne namene, vendar najpozneje do 20. 11. 2004. Vloge se oddajo na obrazcih, ki jih prosilci dobijo na Ob~ini Kidri~evo.
-	Prosilci lahko oddajo vloge osebno na Ob~inski upravi Ob~ine Kidri~-evo ali jih po{ljejo s priporo~eno po{to na naslov: Ob~ina Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidri~evo, s pripisom "razpis-gospodarstvo, ne odpiraj".
-	Odbor za gospodarstvo bo pravo~asno oddane vloge obravnaval do 15. avgusta 2004 in do 25. novembra 2004, razen subvencije "Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah". Te vloge bo obravnaval do 25. novembra 2004. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, katerega potrdi župan ob~ine Kidri~evo.
V.	NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV:
Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za gospodarstvo ob~ine Kidri~evo ali od njega poobla{~ena druga institucija ter ~lani ob~inske uprave ob~ine Kidri~evo, ki so pristojni za prora~un in finance, ki enkrat letno poro~ajo ob~inskemu svetu. Upravi~enec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obra~unavajo od dneva pla~ila upra-vi~encem do dneva vra~ila sredstev.
Upravi~enec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresni~ne podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za teko~e leto z obveznim vra~ilom že prejetih interventnih sredstev za teko~e leto.
Pogoji, ki niso navedeni v razpisu, se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospe{evanje razvoja podjetni{tva in obrti v ob~ini Kidri~evo ter o podeljevanju nagrad za inovacije.
Jože Murko podžupan občine Kidričevo
OBČINA PODLEHNIK
Podlehnik 9 2286 PODLEHNIK
OBVESTILO
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 10-11, s 06. 02. 2004, je Komisija za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje objavila naslednji javni poziv:
Na podlagi 7. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 83/03 — prečiščeno besedilo) objavlja komisija, ustanovljena za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje,
JAVNI POZIV
za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
1.	Zahtevek lahko vložijo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklenili pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje do vključno 6. 4. 1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet (v nadaljevanju; SIS).
2.	Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini, določeni s tabelo Ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata.
3.	Zahtevku je potrebno priložiti pogodbo iz 1. točke javnega poziva. Če je iz pogodbe razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih listin in dokumentov, je treba zahtevku priložiti tudi te dokumente. Če je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal še priključnino in prispevek SIS, naj predloži dokazilo.
4.	Če zahtevek vloži oseba, ki ni pogodbena stranka iz 1. točke, je treba zahtevku priložiti tudi dokaz o pravnem nasledstvu, fizične osebe naj predložijo sklep o dedovanju.
5.	Zahtevki se vlagajo pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu glede na sedež pravnega prednika Telekoma Slovenije, d. d., oziroma SIS, kjer so bila opravljena vlaganja, in sicer na:
6.	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Maribor, Svetozarevska 6, p. p. 200, 2001 Maribor
7.	ter ostala.
8.	Rok za vložitev zahteve je štiri mesece od objave tega javnega poziva in začne teči naslednji dan po objavi.
F!S.: Občinska uprava Občine Podlehnik vloge občanov z vsemi zahtevanimi prilogami že zbira. Z zbiranjem vlog bomo nadaljevali do 30. 4. 2004. Občani, ki imajo sklenjene pogodbe direktno s PTT Maribor, bodo vloge vlagali direktno na pristojno državno pravobranilstvo (Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Maribor, Svetozarevska 6, p. p. 200, 2001 Maribor).
OBČINSKA UPRAVA PODLEHNIK
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri ■ pokliiite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
RADIO]llTEDNiK
Nalf oglasi
02/7493410
k www.radio-tednik.si
«lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Te\: 02/ 766-90-91,6SM: 041/ 226-204
PREPISI TAKOJ!
Hitro in ugodno uredimo prenose lastništva za vsa motorna vozila in stroje.
CENA STORITVE samo 1.800 SIT
Lidija Krepâa, s.p. PE Ormoška c. 5; 2250 Ruj Tel.: 02/771-10-08, Mlel.: 041/456-703
rii
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotniks.p., Pivkovaul.19,2250Rui,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
^^ o
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanArnušs.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeijel( 19.4.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTART d.o.o., PERŠONOVA 1, PTUJ	VabljCn Í !
iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ruj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
Male oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 3410,
po faxu 02 749 34 35, ali po elektronski pošti justlna.iah@radlo-tednlk.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941-878.
1 TONO p{enice, 1 tono je~mena in samonakladalko Pionir 17 prodam. Tel. 755 49 11._
AKCIJSKA prodaja holandskih mese~nih jagod. Katarina Zupani~, Sp. Hajdina 57, tel. 783-24-31.
KUPIMO bikce simentallce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
PRODAM dve teli~ki simentalki. Tel. 719-05-36._
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, {estvrstni, malo rabljen, prodam. Tel. 578-87-84.
Prodamo dobro ohranjeno nakla-dalko in puhalnik. Telefon 782 13 01^_
PRODAM naravno su{eno koruzo. Tel. 031 302-698._
AKCIJSKA prodaja holandskih mese~nih jagod. Katarina Zupani~, Sp. Hajdina 57, tel. 783-24-31.
Mizarsko poravnalko prodamo. Tel. 041 340 015._
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, stare 14 tednov, grahaste ter ~rne, stare 14 tednov, prodamo po 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792 35 71.
Nesnice, rjave grahaste in ~rne, zagotovljena takoj{nja nesnost. Možna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01._
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejali{~e nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora._
Seno, suho, v kvadratnih balah, in slamo v kvadratnih balah prodam ter kupim 4-redno, vakumsko, koruzno sejalnico. Tel. 041/645-875._
Drevesnica Matja{i~, Zagorci 63 c, Jur{inci. Velika razprodaja vseh vrst sadnega drevja. Tel. 02 758 42 21, 031 508 659.
Kolje akacijevo, razli~nih dolžin, za vinograd, prodam. Tel. 719 51-77 ali 051 316-591.
PURANE IN PURICE, 6-tedenske, prodajamo po 2000 sit/kos, z brez-pla~no dostavo. Naro~ila po tel. 688-13-81 ali 040 531-246, Re{ek, Star{e 23.
Koko{i nesnice, eno leto v nesno-sti, lahko kupite vsak dan pri Bau-manovih, Župe~ja vas 48 a, Lovrenc na Dravskem polju. Tel. 790 03 51.
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI {irine 12 in 20 v akciji v aprilu. Cementninarstvo Bruno Surbek, s.p., Bistri{ka c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02/8025-303.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolari~, s.p., F!E., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
SVETUJEM IN POSREDUJEM pri vseh vrstah kreditov, leasingov, nepremi~nin in premi~nin korektno in hitro. Ugodna obrestna mera in dalj{a doba. Zvezdana Hedžet, SVIT, s.p., Dobravska 15, 2000 Maribor, GSM 041 672 449, fax 02 461 18 61.
Ži~ne mreže za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne po zimskih cenah že od 225 SIT/m2 (z DDV-jem). Ži~no pletarstvo Rogina, Ra-j{pova ul. 15, 2250 Ptuj (biv{i Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So. do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elek-tri~nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~-avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
VSi
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve, Gorazd Tu{ek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
bffi
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02 787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Ore{je 21, Ptuj.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Ha-sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredni{tvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gori{nica.
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Posredovanje pri nakupu, prodaji, menjavi, najemu in oddaji stanovanj, hiš, posiovnih prostorov in zemijišč. Posredovanje pri odl(upu in prodaji deinic in obveznic.
m
ORTO MAX D.O.O., Trstenjakova 5, Ptuj, se ukvarja z upravljanjem nepremi~nin, z upravljanjem kurilnic, s prefakturiranjem stroškov, z rednimi vzdrževalnimi deli na objektih, z realizacijo investicijskega vzdrževanja, s ~iš~enjem poslovih prostorov in urejanjem funkcionalnih zemljiš~. Prepri~ajte se o na~i konkuren~ni ponudbi! Telefon: 02 771 03 07, GSM: 040 305 876.
Prodamo Fiat Tempro karavan, letnik 91. Tel. 031 845 332.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, les@ siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
Prodaja vrtnih kaminov in robnikov. Branko Lukman, s.p., Jurovci 5 a, GSM 041 802 994.
NEPREMIČNINE
DELO
POSLOVNI PROSTOR, 50 m2, v centru Ptuja oddam ali prodam. Tel. 051 336-307.
PRODAMO HIŠO z manj{im vinogradom v Gorenjskem Vrhu 13, Zavr~. Tel. 753-55-31._
V	Ptuju oddajo v najem poslovni prostor 120 m2 (možno 2X60), primeren za pisarni{ko dejavnost, storitveno dejavnost ali predstavni{tvo. Tel. 745-26-51._
Prodamo vikend komfort, opremljen, na Kogu pri Ormožu. Možnost menjave stanovanja. Pokli~ite GSM 041 672 449. Zvezdana Hedžet, Dobravska 15, 2000 Maribor.
Oddamo poslovni prostor na Ptuju
-	velikosti 64 m2, v centru mesta, nad A-banko, v poslovnem centru Drava (zraven Spara). Informacije na telefon 02 77 999 00.
V	najem vzamem eno- ali enoinpol-sobno stanovanje v Ptuju. Tel: 040 653 986.
Ptuj - primestje - stanovanjsko hi{o s trisobnim komfortnim stanovanjem, s centralnim gretjem, obnovljeno in z velikim gospodarskim poslopjem ter cca. 30 arov parcele prodamo. Tel. 031 288 021.
Kupimo vi{je leže~o gradbeno parcelo na obmo~ju Ptuja. Tel. 041 883 718._
PRODAMO STANOVANJA: urejeno, 2-sobno stanovanje v Trste-njakovi ul.; 2-sobno Ul. 25. maja; 3,5-sobno Ul. 25. maja (možnost menjave za 2-sobno stan.) ; nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabel~ji vasi; nova stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; STANOVANJSKE STAVBE na lokacijah: Ptuj-A{ker~eva ul., Dra-ženska c. (atrijska hi{a), Zabovci, Zagoji~i, Mo{kanjci, Saku{ak, Tržec, Ptujska Gora (2-družinska h.), Sen~ak (manj{a kmetija); POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE: Lenart (motel), Hajdo{e (avtosalon s stan. stavbo), Grajena, Ptuj - staro mestno jedro, Ore{je, Doli~; POSLOVNE PROSTORE: Osojnikova c. - 86 m2 in 315 m2; Panonska ul. - 130 m2; STAVBNA ZEMLJIŠČA: Rogoznica
-	876 m2; Bel{akova ul. 1000 m2 stavbnega in 5200 m2 kmetijskega zemlji{~a; Formin; Galu{ak (Sv. Jurij ob Š~avnici). KUPIMO nižje leže~o, 1 -sobno stan. Vse inf. dobite na Agenciji VIKEND, Bi{ 8 b 02/757-1101; Trstenjakova ul. 5 - DOMINO C., I. nadstropje 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014.
Prodamo 2,5-sobno stanovanje v Ptuju. 031 405 233.
BELA TEHNIKA
BRAVNI TV Grundig, star 3 leta, prodam. Tel. 775-40-71.
DOM - STANOVANJE
I{~em sostanovalca(ko) ali menjam 2-sobno stanovanje v najemu (Kraigherjeva) za garsonjero ali enosobno stanovanje. Informacije na GSM 041 771 375, Matej.
Oddajo 2-sobno stanovanje v centru Ptuja, 69 m2, terasa, kuh. op., 36000,00 SIT. Tel. 755 12 11 po 18. uri.
Na Ptuju oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Tel. 051 356 346.
MOTORNA VOZILA
Ford escord, l. 93, registriran do marca 2005, odli~no ohranjen, prodam. Tel.: 02/782-18-51.
Prijetno dekle za delo z ljudmi is~ejo v strežbi. Studen~ek, d.o.o., Sestrže 25, Majsperk, tel. 031 781 998.
Resnim, s pravim pristopom in željnim dela ponujata "Delo" in "Slovenske novice" sodelovanje kot "Zastopniku naro~niskega oddelka na terenu" (tudi mlajsi upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na: Dialog", K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
ZAPOSLIMO VOZNIKA C in E kategorije za mednarodni transport - prevozi v Z Evropo, IV. stopnja izobrazbe. TLS, d.o.o., Sp. Re~ica 80 a,3270 Laško, tel. 03 734-33-20.
Mehiška restavracija DE PONCHO redno zaposli natakarja ali natakaraico. Pogoji: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Nudijo: zaposlitev in redno, dobro pla~ilo. Na oglas se lahko javijo tudi študentje za pomo~ v strežbi. Boris Segula, s.p., Rogozni-ška cesta 20, 2250 Ptuj. Tel. 02 780 62 90 ali GSM 041 631 578.
RAZNO
Prireditvenih
četrtek, 15. april
vabimo @radio-tednik.si
10.00 Knjižnica I. Potrča na Ptuju, Medobčinski knjižni kviz "Potovanje v tisočera mesta" 17.00 Dornava, v avli OŠ Dornava, osrednja prireditev ob dnevu šole in 180-letnici organiziranega šolstva v Dornavi 18.00 OŠ Ljudski vrt Ptuj, telovadnica, literarni večer ob izidu glasila "Čar besede moje" 19.00 Knjižnica I. Potrča na Ptuju, otvoritev razstave "Zgodovina Saint-Cyra" 20.00 SNG MB, Čudež v Kropi, MalOd, za izven
Petek, 16. april
14.00 Markovci, igrišče pri OŠ, Prometno preventivna prireditev o varnosti v cestnem prometu
18.00 Gostilna Ribič na Ptuju, Predstavitev četrte knjige aforizmov Ivana Pšajda, Koreni, in
otvoritev razstave skulptur iz gozdnih korenin 19.00 Ptuj, Glasbena šola K. Pahor Ptuj, nastop učencev godalnega oddelka 20.00 CID na Ptuju, Jazz koncert Samo Šalamon sextet, feat Dave Binney 20.00 Narodni dom Ptuj, koncert Komornega moškega zbora pod vodstvom Franca Lačna
Sobota, 17. april
9.00 do 13.00 na Kerenčičevem trgu v Ormožu, knjižni in EKO sejem ob dnevih knjige in dnevu
zemlje "Zemlja nam daje življenje, knjiga znanje" 9.00 do 12.00 Novi trg na Ptuju, "Festival zdrave prehrane"
10.00 in 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend, za otroke in starše, izdelovali boste kruhke iz slanega testa
10.00 do 12.00 Novi trg na Ptuju, Nihče več ničesar ne naredi zastonj _ ali pač?
19.00 dvorana Narodnega doma na Ptuju, predavanje "S prehrano do zdravja"
19.00 SNG MB, GRK Zorba, VelDvo, za Izven
19.30 dvorana v Miklavžu prI Ormožu, premiera Kastelka, predstava gledališke skupine Miklavž pri Ormožu
19.30 SNG MB, Jesenski sen, StaDvo, za abonmaje Drava vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven
20.00 Viteška dvorana ptujskega gradu, koncert klarinetista Igorja Vrhnjaka in fagotista Dejana Rihtariča
20.00 Juršinci, Območja revija odraslih folklornih skupin, OI JSKD Ptuj, ZKD Ptuj in občina Juršinci
-	Planinsko društvo Ptuj organizira izlet na "Štampetov most" ter tečaj varne hoje in
turno smučanje na Okrešlju
IŠČEM POŠTENEGA sostanovalca, nekadilca, za delitev stroškov ve~je opremljene sobe. Tel. 031 424-952.
RELACIJA Ptuj - Rabelj~ja vas, oddam zemljo vrti~karjem za daljše obdobje in vse vrste dejavnosti vrtnarjenja, voda na parceli. Tel. 031 424-952.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
UGODNO PRODAM sedežno garnituro in dva fotelja. Telefon: 031 466-169._
PRODAM elektri~ni štedilnik, vgradni kombinirani štedilnik, pomivalno korito, 60 l bojler in otroško posteljo. Tel. 775-36-31, zve~er.
BUKOVA DRVA prodam, možna dostava. Tel. 031 623-356._
KUPIM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.
KOI KRAPE raznih barv že od 500 SIT dalje, zlate ribice samo 200 SIT prodam. Tel. 031/259-525.
Opremo za dnevno sobo (elemente za regal, mizico, preprogo) lepo ohranjeno, prodam. tel: 02/77756-01, GSM: 031-785-444.
Nedelja, 18. april
8.00
9.00 15.00
17.00 18.00
19.00 19.30
Markovci, na dvorišču ob občinski zgradbi, tekmovanje za "Silaka Marka" in kmečka
tržnica, pripravlja Občina Markovci
park pri Miheličevi galeriji na Ptuju, Pohod okoli ptujskega jezera
kulturna dvorana v Gorišnici, prireditev ob 5. obletnici delovanja ženskega gasilskega
pevskega zbora in Gasilske zveze Gorišnica
SNG MB, GRK Zorba, VelDvo, za abonmaje Opera in Balet 1, 2 in izven
SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje drama popoldanski 1, 2,
3, 4, 5 in izven
dvorana Hajdina, Matilda, uprizorila jo bo dramska sekcija KPD S. Petrovič Hajdina dvorana v Miklavžu pri Ormožu, Kastelka, gledališka skupina Miklavž pri Ormožu
Ponedeljek, 19. april
17.00 Ptuj, Glasbena šola K. Pahor Ptuj, nastop učencev klavirskega oddelka 19.00 Ptuj, Glasbena šola K. Pahor Ptuj, nastop učencev pihalnega oddelka -	Skorba, Medobmočna revija otroških gledaliških skupin, OI JSKD Ptuj, ZKD Ptuj in
Vaški odbor Skorba
Sreda, 21. april
18.00 CID na Ptuju, odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Mladika 19.00 Ptuj, Glasbena šola K. Pahor Ptuj, nastop učencev kitarskega oddelka -	Gimnazija Ptuj, Območna revija mladinskih pevskih zborov, OI JSKD Ptuj, ZKD Ptuj
in Gimnazija Ptuj
KINO Ptuj
15., 16., 17. in 18. april, 18.00, Peter Pan; 20.00, Dobrodošli v džungli.
TV PTUJ
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Vabilo župana na razstavo "Dobrote slovenskih kmetij". Srečanje ptujskih gospodarstvenikov. Obisk veleposlanika Turčije na Ptuju. Dan etnologije na Slovenskem. Delovno Koronarno društvo Ptuj. Test hoje. Terme Ptuj stopajo v novo obdobje. 10 ustvarjalnih let Cecilije Bernjak. V Galeriji Tenzor razstavlja akademska slikarka Tanja Špenko. Atletski pionirji so tekmovali. Delo tajnice - poslovne sekretarke - je odgovorno. Klepet z Zoro Pliberšek. Območna revija pevskih zborov. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev".
Vsak četrtek ob 20.00 uri
PoíKoóm
7
s^^mičmHs^
7 " '
7. Ans. MODRIJANI - Nesl(ončno zaljubljena 6. ČRNA MAČKA - Stara postelja 5. KVINTET DORI - Verjemi in zaupaj 4. Ans. JERNEJA KOLARJA - IMamlne pesmi 3. Ans. F. ŠERDONERJA - V vetru je tvoj nasmeh 2. Ans. IZVIR - Glasba naše Je življenje 1. Ans. KARAVANKE - Čarobni valček

1.	POP'n'DEKL-Zofi
2.	YUHUBANDA - Črno na belem
3.	VIKTORIJA & M. ZGONC - K tebi vodi me srce
4.	VESELE ŠTAJERKE - Fora
5.	ČUKI - Kot dva laboda
6.	DANI GREGORC - Oh te punce
7.	OBJEM - Kje živim
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za; _
Ime in priimek; Tel. številka; _
Glasujem za; _ Naslov;_
Glasovnice poajite na d
t na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: Katica Krajne, Lancova vas 74a, 2284 Videm pri Ptuju
Orfejiicove
SMS glasbene želje:
041/818-666
lzberi.si - Vseslov
i portal I
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
SSiri^ VESTNIK ©OMiisjMEnGLAS' ^MÉk
EKOLJOSKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OIL
TUDI NA 12 OBROKOV
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOCd.0.a.,TRŽAÍKA37A,MB
: ( :
02/30-03-222
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO
mrw.€M t C/i ae €,si
m)
iiiif^
centralni sesalni sistemi ^
iro9|ja kû^onent OMEiJA il.o.đ., Ljutomerib

POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
VAS KREDIT
i
POMLADNI KREDIT
Od 15. marca do 15. maja 2004
. ^^ ji
SEMBS!*
Tudi za tiste, ki nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banici.
Podrobnejše informacije in informativne izračune lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali na spletnem naslovu
55 let,
55 kuponov,
do 55 %
popusta!
v okviru praznovanja Mercatorjeve 55-letnice, smo za vas - naše kupce pripravili 55 kuponov ugodnosti, s katerimi boste lahko v obdobju od aprila do konca oktobra 2004 uveljavljali kar do 55 odstotne popuste. Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje.
Mer
i')5letv
ërcator
NEPRIJETNA REC, ZAVIST.


www.peugeot.si
POSEBNA SERIJA PEUGEOT 307 PACK'Îo žigoiOTb s''prožila''í?v val zavisti. ^ palœtu njegove s opreme sta zdaj poleg vrhunske tehnologije tudi klima in serijsko ugodna cena: 3.171.000 SIT (velja za 307 1.4 s tremi vrati). Ponudba velja za berline in break verzija Količina vozil je omejena.
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
307
RADIOPTUJ MrUne^
32k i^Tune Inl www.radio-ptuj.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
17. 4. 2004 Željka Bartolič, dr. dent. med.
ZA Cirkuiane
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
PTUJ. o.
Osojnikova cesta 9, Ptuj Telefon: 02 779 80 70 www.klima-ptui.com
Klimatske naprave
Matrix 2,6 KW z montažo in DDV-|em že od 165.000 SIT.
SENČIUV MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE (TENDE) ALU ŽALUZUE ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

eiMOMTd
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
M€HnNIZRCIJR
€L€KTROMONTflŽfl
RLEKSANDCR GRBROVEC s.p.
IZVnjRMO: - IZKOPC (bager, mini boger, JCB)
-	PRCBOJC C6STIŠČ
-	POLAGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (konallzadja, vodovod, plinovod)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDARIČCVO NRBREŽJC 12, 2250 PTUJ. TCL.: 02 / 748 18 90, FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255 gingeimont@sioi.net
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno In ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojenca_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
www.novaodskodnino.si
Ormoška c. 5, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 77110 08 GSM: (041) 456 703
Sle bili poškodovani v prometni nezgodi,
doma ali na delovnem mestu?
Želite primerno denarno odškodnino?
Pokličite nas na brezplačno tel. št:
9 080 20 21
OBČINA KIDRIČEVO
Občina Kidričevo na podlagi 15. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospe{evanje razvoja podjetni{tva in obrti v Ob~-ini Kidri~evo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, {t., 57/03 in 17/04) razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za dodeljevanje kreditov za potrebe investicij na področju gospodarstva v občini Kidričevo za leto 2004
1.	Namen, višina razpisanih sredstev, obrestna mera in rok odpla~-ila
Krediti se dodeljujejo za investicije v gospodarstvu v vi{ini 48.000.000,00 SIT za teko~e leto. Sredstva bodo dodeljena kot krediti pri Novi kreditni banki Maribor, d.d., Poslovna enota Ptuj, z rokom odpla~ila do 5 let, po obrestni meri T+0,0 %. Krediti se dodeljujejo za:
-	kreditiranje investicij v stalna sredstva, potrebna za ustanovitev novega ali raz{iritev obstoječega obrata,
-	spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoje~em obratu (s pomo~jo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije),
-	investicije v osnovna sredstva kot nakup podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi druga~e prenehalo delovati.
2.	Upravi~enci:
-	Vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja:
majhno podjetje:
-	ima manj kot 50 zaposlenih,
-	ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje; srednje veliko podjetje:
-	ima manj kot 250 zaposlenih,
-	ima letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje.
-	Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike.
-	Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nanašajo na gospodarske družbe oz. podjetja, smiselno upoštevajo, razen če je zanj določena drugačna ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na območju občine Kidričevo.
-	Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega člena in imajo sedež dejavnosti izven območja občine Kidričevo ter imajo poslovno enoto na območju občine Kidričevo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb z območja občine Kidričevo (stalno prebivališče), in sicer za nedoločen čas.
Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kidričevo.
-	Sedež prosilca in lokacija objekta morata biti na območju občine Kidričevo.
3.	Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov:
višina posojila ne sme biti višja od 50% predračunske vrednosti investicije in je odvisna od višine razpoložljivega kreditnega potenciala.
4.	K vlogi je potrebno priložiti:
a)	investicijski program po metodologiji banke,
b)	za projekte oz. investicije do vrednosti do 10,0 mio SIT zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana,
-	vire financiranja in finančni učinek naložbe,
c)	prosilec mora priložiti izjavo, da za namene, navedene v vlogi, ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma, koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil,
d)	dokazila glede na namen posojila pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik soglasje lastnika oziroma uprav-ljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacijo na ime lastnika oziroma upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila. Za nakup osnovnih sredstev pa račun, predračun ali pogodbo,
e)	potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oziroma potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register
f)	potrdilo o plačanih obveznostih državi
g)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 2003 in podatke o poslovanju v letu 2004, za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 2003 (bilanca stanja, bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju za leto 2004,
h)	predlog zavarovanja posojila.
5.	Rok za oddajo vlog in vloga:
a)	Rok za vložitev prošenj z vso navedeno dokumentacijo je do porabe sredstev, vendar najpozneje do 15. 11. 2004.
b)	Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v roku 5 dni po sprejemu sklepa.
c)	Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
č) Nepopolne in nepravočasno vloge bodo zavržene s sklepom.
d)	Vsi ostali pogoji, ki niso navedeni v razpisu, se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije.
Vse dodatne informacije, dobite na Občini Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo, pri gospe Zdenki Frank (tel. 799 06 13) ali na Novi kreditni banki Maribor, Poslovna enota Ptuj, pri gospe Karmen Vidovič, tel. 787 05 10. Datum, 7. 4. 2004
Zoran Žunko predsednik Odbora za gospodarstvo
Uf
VETERINARSKA AMBUIMTA MAJŠPERK, Lešje 34
Stanko Hernjas.p.
Tel.: 02/ 795 00 60, Faks: 02/ 795 00 62
e-mail: ma^.staiiko.liemja@siol.net
V ambulanti za male živali opravljamo:
❖ zdravljenje kožnih, zobnih in internih bolezni ❖ ultrazvočno diagnostiko
❖	laboratorijsko diagnostiko
❖ kirurške posege (kastracije, sterilizacije,...) ❖ strokovno svetovanje o prehrani in vzgoji mladičev ter odraslih živali
Delo na terenu:
❖	odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje bolezni
❖	osemenjevanje krav in svinj
❖	ekonomske operacije (carski rez, kastracije,...) UZpregled kobil na brejost, strokovno svetovanje
Za zdravljenje vaših živali skrbijo:
mag. Stanko HERNJA, dr.vet.med., Bernard SORŠAK, dr.vet.med. Rotjert LENART, dr.vet.med., Mateja STVARNIK, dr.vet.med. Jože KOLARIČ, vetteh.
UGODNO - Zimska delovna oblačila
Zaščita Ptuj
-	zimske bunde - telovniki
-	kombinezoni - rokavice (g) -obleke	-obutev
PTUJ, Rogozniška c. 14, Tel.: 02 779 71 11
Prišla je zelena pomlad, a v najinih srcih pa je hlad, ker tebe več med nama ni in te nikoli več ne bo, a v najinih srcih boš ostal in živel za vekomaj!
SPOMIN Franc Lah
PODGORCI 103
14. 4. 2003
Leto dni ti svečke že gorijo, nama pa bolečino obudijo.
Tvoji: žena in hčerka Majda
Čas te ne bo izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš, v naša srca te je vpisal.
SPOMIN
V sredo, 21. aprila, mineva 5 let, odkar se je za vedno poslovil od najdražjih
Simon Lah
IZ PODVINCEV 101
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali svečko.
Vsi njegovi
Samo srce in duša ve, kako boli,
ko te več med nami ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame, prababice in tašče
Marije Meznaric
IZ BUKOVCEV 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja.
Posebna zahvala osebju ptujske bolnišnice, patronažni sestri Tilčki in osebni zdravnici ge. dr. Baklan. Hvala g. Obranu za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano žalostinko in podgrebnemu podjetju MIR. Iskrena hvala še enkrat vsem.
Žalujoči: tvoji najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
SPOMIN Martin Krajncic
13. 4. 2003
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena Marija, sin Janez z družino ter hčerki Jerica
in Majda z družinama
Se včasih na dvorišču tvoj korak in glas se sliši,
a to le naše tihe želje so in sanje, ker tebe ni in to boli, saj že leto dni tišina in praznina vlada v hiši.
SPOMIN Monika Kustec
IZ ŽEROVINCEV
1985 - 2003
16. aprila mineva leto žalosti, odkar smo te izgubili, draga Monika. Težko te je bilo izgubiti za vedno, še težje se je naučiti živeti brez tebe.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižigate svečke in z lepo mislijo počastite spomin nanjo.
Žalujoči: mama, ata, sestra in ostalo sorodstvo
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Terezije Kolar
IZ PTUJA, PERSONOVA ULICA 27
1932 - 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za opravljen cerkveni obred, govornici Veri za poslovilne besede in Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve.
Žalujoča: sin Zdenko in vnukinja Sabina
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in pretrpel. Zamahal si z roko, češ zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka, brata in tasta
Franca Kumra
IZ BISEČKEGA VRHA 56
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Bišečkega Vrha in Trnovske vasi, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremli na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala patronažni sestri Martini za nesebično pomoč, g. župniku za opravljen cerkveni obred, molilcu Zvonku Zorcu, govornikoma, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Jančič.
Z bolečino v srcu: hčerka Marica z družino
Mestni Vrh • Morije klateških psov se nadaljujejo
Psi morajo biti pod nadzorom
Na Mestnem Vrhu pri Ptuju, kjer so se lansko leto dogajale zastrupitve hišnih ljubljenčkov, se sedaj dogajajo morije klateških in izpuščenih psov, ki v lovišču povzročajo veliko škodo. Kot je povedal starešina LD Jože Lacko Janez Vidovič, so letos izgubili že 12 živali.
Foto: Arhiv LD Jože Lacko Ruj
Tudi to srno je ubil klateski pes.
Zato prosijo lastnike, naj s svojimi dejanji preprečujejo klateštvo psov in morijo drugih živali. Želijo si tvornega sodelovanja z ljudmi, ker bi jim tudi radi povedali, da niso koljači. Z zadnjim primerom pomora srne se ukvarja tudi policija.
Tudi ob najnovejši moriji divjadi, našli so večje število poklanih, ubitih in napol objedenih živali, so pisali ljudem. Želijo si, da bi
spoštovali zakon o zaščiti živali, ki jasno govori o tem, kakšne so dolžnosti lastnikov živali, posebej psov, ki jih ni dovoljeno spuščati brez nadzora v okolje, kjer se giblje divjad. Novi in stari lovski zakon jim nalaga, da so dolžni psa, ki se prosto giblje in preganja ali kako drugače ogroža divjad, pokončati. Prosto gibanje psov je prepovedano tudi zaradi nevarnosti stekline. Vsi psi morajo biti red-
Preiskava o vzrokih nesreče letala SV
Pripravili uvodno poročilo
Komisija za preiskavo letalske nesreče zrakoplova Slovenske vojske PC-9, ki jo je 3. marca letos imenoval minister za obrambo, je na osnovi Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov pripravila uvodno poročilo o preiskavi letalske nesreče.
Preiskovalna komisija je bila na predlog glavnega preiskovalca razširjena še s strokovnjakom letalske stroke in zdravnikom.
Uvodno poročilo obsega osnovne podatke o dogodku, o letu, udeležencih in meteoroloških po-
gojih letenja. Del uvodnega poročila je tudi kratek opis poteka dogodka.
Iz uvodnega poročila izhaja, da je letalo pilatus PC-9, z registrsko oznako L9-52, izvajalo izven-letališki let, na majhni višini, v dnevnih vremenskih pogojih, ki
omogočajo vizualno letenje. Letalo je 3. marca, ob 11:07 (v skladu z radarsko sliko) v bližini vasi Spodnji Žerjavci po dotiku dreves trčilo ob tla. Pri tem je pilot letala izgubil življenje. Pilot je imel zadnji stik s kontrolo letenja ob 11:02.
Ptuj • Potujoča knjižnica v 12 občinah
Na bibliobusu že tisoča clanica
V septembru lani je bibliobus krenil na pot. Vsak teden obiskuje kraje v 12 občinah na Ptujskem in se ustavlja na 44 izposojevališčih.
2. aprila se je v potujočo knjižnico na postajališču v Dražencih vpi-
sala že tisoča članica, gospa Jerica Marin iz Zagrebške ceste na Ptuju.
Na potujoči knjižnici tisoči članici podarili Benkino knjigo.
Vodja potujoče knjižnice Vlado Kajzovar in njegov pomočnik, sicer pa voznik bibliobusa Srečko, sta vesela vsakega obiska na bib-liobusu, tisoči pa se jima bo verjetno vtisnil še posebej v spomin. Kajzovar je povedal, da si je tisoča članica izposodila knjige o cvetju in ureditvi doma, ob tej priložnosti pa so ji v potujoči knjižnici čestitali in ji podarili knjigo Bernarde Pulko Po poteh okoli sonca.
Potujoča knjižnica ima v svoji zbirki 23.000 enot knjižnega gradiva, tako mladi kot starejši bralci pa lahko izbirajo med raznovrstnimi leposlovnimi in strokovnimi knjigami, kasetami in videokasetami ter revijami.
TM
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjSa gradbena dela

c/.o-.o-.
»TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
o Gresorju pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob ^rju 8, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem okoli 17 stopinj Celzija.
Obeti
Jutri bo pretežno oblačna, ponekod v zahodnih krajih bo pričelo deževati. Do večera se bo dež razširil nad večji del države. V soboto bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne oslabele in postopno ponehale.
no cepljeni proti stekleni. Če bodo pravila igre spoštovana na eni in drugi strani, bo neljubih dogodkov manj, pa tudi medsebojnega spoštovanja in strpnosti bo več.
Ob vsem tem lovci opozarjajo tudi na problem, komu predati kadaver ob sobotah, nedeljah in praznikih. V zvezi s tem pričakujejo konkretnejša pojasnila enote Veterinarske fakultete na Ptuju.
MG
Glavni preiskovalec mag. Mihael Klavžar je o ugotovitvah komisije povedal: "V okviru preiskave letalske nesreče smo že ugotovili, da je v trenutku dogodka motor deloval na polni moči, kolesa za pristajanje niso bila izvlečena, za-krilca so se nahajala v položaju za letenje, iz česar izhaja, da pilot ni nameraval izvesti zasilnega pristanka. Te ugotovitve so skladne tudi z ugotovitvami strokovnjakov proizvajalca letal Pilatus iz Švice in kanadskega proizvajalca letalskih motorjev Pratt & Whitney. Rezultati osnovne raziskave kažejo na to, da ročica katapultnega sedeža ni bila izvlečena."
Zmagoslav Šalamun
ROLETARSTVOABA
IsmeraiměnTy
Štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-80-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
Osebna kronika
Rodile so: Brigita Kukovec, Dravinjski Vrh 60, Videm - Marka; Zlatka Kuhari~, Slovenska c. 14, Sredi{~e - Lana; Manica Klinc, Placar 26, Destrnik - de~ka; Maja Berk, Pristava 14/a, Cirkulane -Laro; Renata Obran, Zavr~ 11 - Rikarda. Poroka - Ptuj: Iztok Petelin in Sonja Porekar, Letonjeva ul. 4, Maribor.
Umrli so: Franc Golob, Hajdo{e 90, umrl 1. aprila 2004; Miran Žmauc, Saku{ak 83/a, umrl 1. aprila 2004; Jožef Friegl, Mestni Vrh 18, umrl 3. aprila 2004; Terezija Kolar, Per{onova ul. 27, Ptuj, umrla 3. aprila; Lucija Klemen~i~, Apa~e 178, umrla 5. aprila 2004; Martin Lisjak, Bizovi{ka c. 41, Ljubljana, umrl 5. aprila 2004; Stanislav Bobnari~, Kog 89, umrl 1. aprila 2004; Anton Po-to~nik, Žetale 49, umrl 1. aprila 2004; Marija Jurkovi~, Šalovci 39, umrla 2. aprila 2004.
STE BILI POŠKODOVANI
POR^N^ ^ PROMETNI poravnav^ nezgodi?
PE PTUJ, Vodnikova 2 jel"
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
OKNA, VRATA. GARAŽNA ^ VRATA PO MERI
JELOVICA!
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
l^lac PM _PODVINC115, PTUJ
IViad lim	TEL 02 746 03 81 - -
GSM 031 341 532
I
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo obJelcUvno oceno škode in maksimalno nadomestiio zanjo
cl.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijm 3.2507 Maribor
DRŽAVNA RAZSTAVA
ODPRTJE RAZSTAVE:
PODELITEV PRIZNAJ:
SLAVNOSTNA MASA: PODELITEV PRIZNAJ:
RAZSTAVA BO ODPRTA:
15. DOBROTE
sLovensIeih kwjóíú M }Mmnks.kíms.amítRm 16.,17vlB.,19.aprila 20P4
M ?t\Á K
v petek, 1 ó.aprila 2004 ob 10.00 uri
V	MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
v soboto 1/.aprila 2004, ob 13.00 uri za vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade in žganja
v nedeljo IS.aprila 2004, ob 10.00 uri
v nedeljo IS.aprila 2004, ob 11.00 uri za mesne, krušne in mlečne izdelke
VPETEK0D11.D018. URE
V	SOBOTO IN NEDEUO OD 9. DO 18. URE
V	PONEDEUEK OD 9. DO 14. URE
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA
• ■ KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ J ■ MESTNA OBČINA PTUJ
Foto: TM