Ameriška Domovina
m


/v /l/«- E R
AM€R(CAN IN SPilUT FOR€!@N IN LANGUAG€ ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 228
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1952
LETO LHI — VOL. LTH
Italijani so trpki nad postopanjem Zdr. držav VSEBBeZZR™uZ*T napram njihovemu komun, sosedu Titu
Vprašujejo se, zakaj Amerika ne izpolne svojih obljub in zakaj izda na eni strani bilijone za zaščito svobodnega sveta proti komunizmu, na drugi strani pa komunizem oborožuje.
SPENCER D. IRWIN, zunan jepolitični urednik clevelandskega dnevnika Plain Dealer, je nedavno potoval po Evropi, odkoder objavlja zdaj v gori imenovanem listu svoje vtise. Za nas Slovence je posebno zanimivo to, kar ima povedati o Italiji oz. Jugoslaviji v zvezi s politko Zdr. držav. Mr. Irwin pravi med ostalim tole:
Milijoni protikomun. Italijanov smatrajo Strica Sama za nestanovitnega starega gospoda. On je bil silno priljubljen signori Italiji, dokler ga ni začela mamiti s svojimi čari gospa Jugoslavija. Sprememba te politike je dala komunistom in fašistom priliko vplivanja na sekcije italijanskega javnega mnenja, ki bi nikoli ne poslušalo njihove propagande, če bi Washington 1. 1948 ne dal Italiji svojih lahko-mišljenih obljub, da ji bo vrnjen Trst. Ko pa se je Beograd ločil od Kominforme, so se Združene države pričele kesati svoječasne-obljube.
.^5
Kaj Italijane najbolj jezi b;
Kar Italijane najbolj jezi in boli, je to, da Tito dobiva vse, kar hoče od Zapada — vsaj tako se zdi — ne da bi dal kaj v zameno. Italijani so mnenja, da bi Zdr. države potom svoje pomoči Jugoslaviji lahko rešile tržaško vprašanje, če se ne bi dale potegniti jugoslov. diktatorju.
V gestah nekega ital. vladne-! ga uradnika je bilo mnogo trpkosti, ko mi je recitiral sledeče: j
Vsiljena pomoč
“Prosim te, sprejmi nekaj topov,” pravi Amerika Titu.
“Ne,1’ odgovarja Tito. “Jaz ne sprejmem od nikogar ničesar! Jaz sem neodvisen!”
“Ampak vendar sprejmi te topove, ne toliko zaradi topov, kakor nam na ljubo.”
“Nu, pa naj bom! Jih bom sprejel, ampak samo zato, da vam ustrežem. Jaz sem namreč neodvisen.”
Jugoslovanski begunci
“Jugoslov. komunisti beže v sosedne satelitske države, proti-titovski Jugoslovani pa beže v Italijo. Med temi so kmetje, delavci, ribiči, izurjeni delavci kakor tudi profesionalni ljudje raznih poklicev.
“Lani je pribežalo v Italijo 1,158 Jugoslovanov, letos pa doslej samo 360, ker je Tito silno ojačil obmejne straže. Ti ljudje pri tem strahovito tvegajo. — Večina jih prihaja v Italijo v temnih in viharnih nočeh preko morja v malih čolnih, v katerih bi se podali na tako pot celo ob lepem vremenu samo desperatni ljudje. Te begunce oskrbujemo taboriščih, ki so ostala še izza vojnih dni.”
Upravičena trpkost Grenkoba Italijanov je upravičena. Ponovne poizkuse premierja de Gasperija, da bi dosegel kompromis v tržaškem vprašanju, kakor so ga sugerirale Zdr. države, je Tito zavrnil, in sicer očividno v veri, da ga; bo Washington podprl, če bo za-iteval od Italije več. Prav tako je Rim ogorčen nad brezpotreb-nim obiskom Beogradg po angl. zunanjem ministru Edenu.”
(S prevodom gornjega lrwi-novega članka ni rečeno, da se uredništvo Amer. Domovine stri-ja ž njim. Objavili smo ga le v informacijo naših čitateljev. — Uredništvo).
član vzhodnonemške komunistične policije, je preplaval reko Elbo ter prišel na zapadno stran. Tu je vprašal nekega ribiča, če je res, da oblasti Zapadne Nemči-. je pretepajo begunce, ki pri-beže iz Vzhodne Nemčije. Ko mu je ribič odgovoril, da ni res, se mu je policist zahvalil, se v vodi obrnil in odplaval nazaj, Toda ni trajalo dolgo, ko se je spet pojavil na zapadnem bregu, to pot v družbi svojega tovariša, takisto člana komunistične policije.
Zavezniki v Koreji so odbili troje napadov na važno višino
SMRTNA OBSODBA OSTANE
o • e
Kakšna logika je to?
Ne italijanska vlada ne ogromna večina italijanskega Ijud-sta ne more namreč razumeti, zakaj Zdr. države trošijo bilijone za zaščito svobodnega sveta proti komunizmu, istočasno pa oborožujejo njihovo komunistično sosedo onkraj Jadrana.
Italijani nimajo nikakih iluzij glede nature Titovega komunizma, neglede na opravičbe, ki si jih izmišljuje Washington, da si ž njimi lajša vest. Neki uradnik zun. ministrstva mi je dejal:
Preklic zakonov o podržavljanju posesti v Veliki Britaniji
Zdaj se bo pričela bitka za razveljavljenje socializacije industrije železa in jekla.
LONDON. — Vlada premierja Churchilla je v torek zvečer iz-vojevala odločilno fazo svoje bitke, da se vrne angleško podržavljeno industrijo transporta-cije s tovornimi avtomobili nazaj privatnim lastnikom.
To' je prva zmaga konservativcev v njihovem prizadevanju, da razveljavijo socialistično zakonodajo delavske vlade, ki je bila pred njimi na krmilu. — Konservativci pravijo, da bodo razveljavili tudi socializacijo industrij jekla in železa, toda te bitke pridejo pozneje.
Za razveljavljenje zakona, s katerim je bila podržavljena industrija transportacije s tovornimi avtomobili, je bilo oddanih
Vrhovno sodišče Združenih držav je odklonilo ponovni pregled slučaja zakoncev Rosen berg.
WASHINGTON. — Vrhovno sodišče Združenih držav je dne 17. novembra odklonilo ponovni pregled slučaja in smrtne obsodbe zakoncev Juliusa in Ethel Rosenberg, ki sta bila obsojena na smrt, ker sta izdajala Sovjetski zvezi atomske skrivnosti. — Vrhovno sodišče je že enkrat preje, in sicer 13. oktobra, zavrnilo njun apel za pregled in študijo njune obravnave.
Njuni odvetniki bodo pričeli zdaj ob enajsti uri delati despe-ratne poizkuse, da ju rešijo smrti na električnem Stolu v Sing Singu, kjer sta zakonca zaprta. Odvetniki pravijo, da bodo še enkrat apelirali na vrhovno sodišče za revizijo obravnave in obsodbe, če pa bo to zaman, se bodo obrnili na predsednika s prošnjo za pomilcščenje.
Zavezniški bojnbniki pa so bombardirali dvoje vojaških centrov
SEOUL, Koreja. — Kitajski komunisti so trikrat napadli neki ključni hrib na zapadni from ti, toda so bili vsak pot odbiti od zavezniških brambovcev. Bitke so se vršile v strupenem mrazu, ki je nastopil v Koreji.
Na vojna skladišča v Soncho-nu je metalo v torek dvanajst težkih'ameriških bombnikov 500 funtov težke bombe. Drugi a-menški bombniki ' so istočasno bombardirali kraj Vmpari, ki leži južno od Sarivona. Letalci poročajo, da so uničili 115 komunističnih motoriziranih vozil.
Vedno večje zahteve po suženjskem delu na Madžarskem
Režim je ukazal sodiščem, da morajo zvišati število obsodb na prisilno delo.
DUNAJ. — Madžarski komu-histični režim je ukazal sodiščem
Novi grobovi
Mary Yenc
V	torek zjutraj je na domu svoje hčere Farnces na 921 E. 210. St. umrla Mary Yenc, roj. Nanger, ki je bila bolna že štiri leta. Doma jie bila iz Ivančne Gorioe, Zatična pri št. Vidu na Dolenjskem, odkoder je prišla leta 1913. Njen mož Anton je umrl leta 1947. Zapušča tri otroke: Frances Velkovar, Johna in Victorja, sestro Frances Stefe, brata Franka Nanger ja in polbrata John Karlica Pogreb bo
soboto zjutraj L-cerkve sv. Kristine ob devetih in od tam na pokopališče; Calvary. Njeno truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17002 Lakeshore Blvd.
Barbara Svonavec
V	sredo je umrla v Polyclinic bolnišnici Barbara Svonavec, roj. Svcren, stanujoča na 7015 Burnham Rd. Bila je stara 64 let in doma iz Češkoslovaške in vdova. Poprej je živela družina več let na St. Clair Ave. v bližini 40. ceste. Zapušča pet otrok in pet vnukov ter sestro Mary Matey-ko v Johnstownu, 'Pa. Bila je članica IWO št. 4014. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega' pogrebnega zavoda na E. 62. St. v cerkev Brezmadežnega Spočetja na E. 41. St. in Superior Ave. ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče.
HLADNOST SESTANKA DVEE VODIJ V WASHINGT0NU
Sestanek ni izbrisal medsebojnih kampanjskih ob dolžb in očitkov. — Eisenhowerjeva žena je šla k “zdravstveni preiskavi” mesto k Mrs. Tru manovi na obisk.
WASHINGTON. — Predsednik Truman in novoizvoljeni predsednik Eisenhower sta naredila v torek zgodovinsko potezo s sporazumom za medsebojne stike in izmenjavo informacij med od' bajajočo in prihajajočo administracijo. V nepričakovani skupni izjavi sta pojasnila nad vsak dvom, da sta storila to v polni meri v območju provizlij naše ustave. Pod termi provizijami, sta rekla, mora predsednik vršiti svojo eksekutivno avtoriteto, dokler ne odide s svojega položaja in od njegovega naslednika se ne more zahtevati,’ da bi delil predsednikove odgovornosti, dokler ne nastopi predsedniškega urada. — Toda oba sta mnenja, da bodo medsebojni stiki in izmena informacij pripomogli k stabilnosti dežele, k ugodnem napredku zunanjih odnošajev in k občutju ne-prekinjenja ameriške vlade. —-------
* * *	| preje telefonično
V splošnem pa se ne more re- obisk), čl, da bi bil njun sestanek topel in ljubezniv. Z močno voljo se jima je posrečilo, da sta imela nasmejane obraze, ko ju je fotograf posnel, toda to je bilo menda tudi vse.
Očitki ne bodo pozabljeni
Gotovo je, da mržnja, ki je tekom kampanje porušila njuno dolgoletno prijateljstvo, ni odpravljena. Truman ne bo zlepa pozabil Eisenhower j evih napadov na svojo administracijo, posebno ne vprašanja korejske vojne, Eisenhower pa tudi ne bo pozabil Trumanovih trditev, da on (Eisenhower) ni kvalificiran ali usposobljen za predsednika.
Edini človek, ki ju je videl v torek skupaj, je bil poleg njunih sotrudnikov Harvey Georges, fotograf Associated Pressa, ki je potegnil iz klobuka pravi listek ter dobil s tem pravico, da ju fotografira.
povabila na
Kaj pripoveduje fotograf
Fotograf pripoveduje: — “Ko sem stopil v sobo, sta moža sedela in resno govorila. Predsed-I vabljeni, nik Truman je sedel ob mizi, Ei-1
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
SEJA clev. podružnice Lige bo v petek zvečer ob 8. Vljudno vabljeni odborniki in prijatelji. Matt F. Intihar, predsednik.
MATI Marjana Šuštaršiča stanujoča na Kodeljevem (Ljubljana), pozveduje po njem. Naj bi se javil ali materi ali Mrs. Ani Pichler (20341 Miller Ave., Euclid, Ohio).
NAJDENE so bile pri zadnji prireditvi v SND rokavice. Dobijo se pri hišniku doma. Nedeljo preje je bil najden rožni venec. Dobi se v naši pisarni.
PAKETE za božič pošiljajte svojcem v stari kraj preko Lige (238 E. 19. New York 3, N. Y. ali preko naše pisarne). S tem podpirate tudi Ligo.
SLOVENSKI ODER. Seja vseh igralcev danes zvečer ob 7 v Slovenski pisarni. Vsi vljudno Varšek.
Število duhovnikov in redov-308, proti pa 282 glasov, torej 26 nic v suženjskih taboriščih stal-
glasov večine v prid razveljavljenja. Ker pa imajo konservativci v nižji zbornici samo 16 glasov večine, to pomeni, da je deset delavskih poslancev glasovalo za razveljavljenje socializacije.
Danes oblačno in hladno. Ponoči deloma oblačno in mrzlo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Volitve v Izraelu 8. dec.
JERUZALEM. — Dne 8. decembra bodo v Izraelu volili novega predsednika, ki bo nasledil te dni umrlemu predsedniku Chaim Weizmanu.
Dne 20. nov. 1867 je bil rojen ameriški kardinal Patrick Joseph Hayes, umrl 4. sept. 1938.
Japonski škof pri papežu
CASTEL GANDOLFO. — Papež Pij XII. je sprejel v zasebni
švicarski lis!
0	koroškem vprašanju
ZUERICH, Švica. — Tukajšnji list ‘Neue Zuericher Zeitung’ da imajo poslati več ljudi v pri-j piše o koroškem vprašanju nasilna delavska taborišča, da bo‘slednje:
1	Na Dunaju prevladuje upanje da se dajo odnošaji med Dunajem in Beogradom urediti na široki podlagi. Prepir zaradi koroške meje je, tako zgleda, kon-čnoveljavno zaključen, dasi se jugoslovanski režim še vedno nekaj zanima za pravni položaj slovenske manjšine. Z ozirom na to, da obe strani želita, da bi ne dajale povoda za obojestran-
mogla Madžarska zadostiti sovjetskim zahtevam po povečani proizvodnji. Doslej je v teh delavskih taboriščih za suženjsko delo najmanj 60,000 ljudi.
no narašča. Delavce-sužnje v glavnem uporabljajo pri gradnji letališč, cest in kanalov in na rižnih poljih.
Sovjefi stalno pritiskajo vija-'skf občutljivost, sta sklenili, da ke na madžarski komunistični
režim ter zahtevajo vedno večjo produkcijo v tekočem petletnem “planu ’. Zato je režim ukazal sodiščem, naj več in več ljudi obsojajo na prisilno delo. Posledica te zahteve je, da si sodišča zmerdm bolj prizadevajo, da “razkrinkajo” več in več “sovražnikov ljudstva”.
Smrt vsled opeklin
CINCINNATI, O. — Jesse H. avdijenci Rt. Rev. Paul Jošijuki Hardin, star 71 let, je podlegel Furuja, japonskega škofa iz Ky- opeklinam, ki jih je dobil ob po-ota.	I žaru, ki je poškodoval troje hiš.
senhower pa štiri do pet čevljev stran od njega, na njegovi levi. Posnel sem njuno sliko. — Nato sem rekel:	“Gospoda predsed-
nika (naslovil sem ju v dvojini), ali smem prositi, da si podasta roke.” Oba sta ročno storila, kar sem ju prosil, in se nasmeh-Ijala. Zdelo se je, da je v tem trenutku popustila napetost, ki je dotlej vladala med njima.”
Neki vir iz Bele hiše pa pravi, da sta moža pred razhodom sklenila mir:
“Ko je fotdgraf odšel, se je Eisenhower sklonil naprej na svojem stolu proti Trumanu in istegnil roko.
“Gospod predsednik,” je rekel Eisenhower, ko sta si moža stisnila roke, “kolikor se mene tiče, je kampanja minila in naj ne bo grenkobe radi tega, kar je bilo.” Ko je to izrekel, se je njegov obraz razjasnil in pogledal je Trumanu naravnost v oči.
Truman ga je pogledal ter se prisrčno nasmejal: ‘Tke,” je rekel, “saj veste, politika je politika in ne prizanaša nikomer.
V sovjetskem zunanjem uradu
“Tovariš agent v Združenih državah poroča, da ga drže v krempljih ameriški kapitalistični jastrebi. Pravi, da mu družba za financiranje nakupov grozi, da mu bo vzela avtomobil in televizijo, če ne plača svojih obrokov, zato prosi, da bi mu redno pošiljali njegovo plačo”.
nekdanje koroško vprašanje o-
menjata čim manj. Glede ko-iNaravno> da ne sme ostati gren-roške meje so zadnje čase bila k°ha v najinih srcih!
nesoglasja. Ta prepir je bil sicer dosti hitro spravljen s sveta, toda bila je še vedno nevarnost, da ne bi zagrenjenost, ki je ostala, povzročila kake druge slabe posledice. Ta nevarnost je zdaj tudi odstranjena. Med dvema sosedoma, ki sta gospodarsko in
Kar se
mene tiče, vem, da je ni, in prav
tako je ni pri vas.”
• • *
Medtem ko je bil Eisenhower; v Beli hiši, je bila njegova žena v neki washingtonski bolnišnici, kamor je šla k svoji periodični zdravstveni preiskavi. (Časni
zunanjepolitično navezana drug; kar ji pa menijo, da je bila ta na drugega, ne sme biti nobenih I “preiskava” bolj diplomatične-nesoglasij ki bi mogla ogrožati ’ga kakor zdravstvenega znača-medsebojni promet, medseboj-' ja> da jej ni bilo treba ob času ne trgovske zveze in medseboj- konference obiskati Mrs. Tru-ne odnose.	manove, ki jo je že nekaj dni
General Handy pri Titu
BEOGRAD. — Dne 15. nov. je premier Tito sprejel ameriškega generala Thomasa T. Handy-ja, podpoveljnika ameriških čet v Evropi. Moža sta se razgovar-jala pol ure v Belem dvoru.
NAJKOVEJŠEVEST!
LOS ANGELES.—Včeraj je odletelo od tu skandinavsko letalo, ki leti preko Severnega tečaja v Copenhagen, Danska. CLEVELAND. — Program oziroma kvota zbirke za Katoliško dobrodelnost je dosegla nad 100-procentno svoj cilj. Nabranega in obljubljenega je bilo $789,501.62.
NEW YORK. — General Eisenhower, novoizvoljeni predsednik Zdr. držav, je včeraj potrdil svoje prvotno stališče, ki
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Starejši moški in ženske—
Kipar France Gorše išče starejše moške in ženske za modele za študije rok za svojo šolo. Interesenti naj se zglasijo v njegovem ateljeju na 6519 St. Clair Ave., ali pa naj pokličejo HE 2-1290.
Druga obletnica—
V	soboto 22. nov. ob 7:15 bo v cerkvi sv. Jeroma na Lake Shore Blvd. sv. maša za pok. Franka Železnik in njegovega očeta Franka v spomin 2. obletnice smrti.
Nesreča—
V	ponedeljek zjutraj je zadela nesreča Mrs. Frančiško Piletič s 3549 E. 81 St. Ko je čakala na bus, jo je podrl avto, pri čemer si je na dveh mestih zlomila nogo in dobila tudi poškodbe na obražu. Nahaja se v St. Alexis bolnišnici v sobi št. 308. Se priporoča za obiske.
Rojenice—
Mr. in Mrs. William Kozely na 675 E. 156 St., se je rodila merka, četrta v družini. S tem je postala Mrs. Kozely s 687 E. 156 St. 13-ič stara mama. — Čestitamo!
Slike iz domovin«—
Mr. Anton Grdina St., bo v petek zvečer ob 7:30 kazal v Norwood Library na Superior Ave., slike z domovine. Predstava je v okviru praznovanja 60-letince obstoja clevelandskih javnih knjižnic. Matere iz soseščine so vabljene k posebnem sporedu že v petek popoldne ob dveh.
27. obletnica—
V soboto 21. novembra bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za Antona Rudman v spomin 27. obletnice njegove smrti.
Zvišana najemnina—
Lastniki stanovanjskih hiš, ki žele v smislu nove določbe o najemninah, prositi za odobritev zvišane najemnine stanovanj, ki jih oddajajo, dobe lahko zadevne tiskovine v našem uradu. Za vsako stanovanje je treba izpolniti tri tiskovine in jih poslati na Cleveland Area Rent Office, 1510 Euclid Ave., Cleveland 15, Ohio. Najemnina je zvišana za 10%. Tiskovine so na razpolago tudi v uradu John A. Fakul-ta, councilmana 32. varde na 960 E. 185 St.
Važna seja—
Nocoj ob osmih bo v Slov. domu na Holmes Ave., važna seja društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Po seji pa se bo šlo članstvo poslovit v želetov pogrebni zavod na E. 152. St. od pokojnega sobrata Louis Lovka.
Lovkov pogreb—
Pogreb Louis Lovka boi v petek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele Sinovi pogrebnega zavoda na 152. St. v cerkev Marije Vne^ Dovzete ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče.
------o-----
Vojne izgube vojaških duhovnikov
WASHINGTON. — Vlada poroča, da je bilo v dveletnih bojih v Koreji sedem vojaških duhovnikov ubitih, pet je pogreša-
jo tudi stališče ameriške vlade nih: nedoločeno število pa ran-in Združenih narodov, da ne pen*k'
bo namreč nobene prisilne repatriacije komunističnih ujetnikov.
NEW YORK. — General Eisenhower je izbral Charles E. Wilsona, predsednika General
Armada potrebuje vsaj še 200 nadaljnih duhovnikov.
Papagos zaprisežen
ATENE, Grčija. — Feldmar-šal Aleksander Papagos, novi Motors korporacije, kot svo- premier grške vlade, je bil vče-jega tajnika za obrambo.	1 raj zaprisežen po grškem kralju.
Ameriška Domovina
ih h a > I f cf.	i e^:
«e??s£au.
•117 St. Clair Aye.
HSnderson 1-0628
Cleyeland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fov 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 228 Thurs., Nov. 20, 1952
Afrika se prebuja
Kot smo omenili včeraj, so imele evropske kolonijalne sile že v dobi med obema velikima vojnama težave v svojih afriških kolonijah. V tem času se je Mussolinijeva Italija polastila dotlej še svobodne Abesinije. Ves ogromen afriški kontinent, ki je precej večji od vse Severne Amerike, torej Združenih držav, Kanade in Mehike skupaj, je bil politično bolj ali manj odvisen od Evrope, črnska republika Liberija pa gospodarsko precej od ZDA.
Druga svetovna vojna je zanesla tudi v dotlej mirno Afriko nemir. Francija, pod katere oblasti je dotlej spadala skoro vsa severna in severnozahodna Afrika, v celoti skoro ena tretjina vsega kontinenta, je doživela popol poraz. Podjarmljeni in od Francije odvisni narodi so bili mnenja, da je prišel čas njihove osvoboditve. K temu je v nemali meri doprinesla tudi ameriška zasedba tega predela. Amerikanci so do neke mere nudili domačinom upanje na podporo v borbi za neodvisnost. Francozi, ki so se v dobi svoje moči naseljevali največ v Alžiru, so sedaj to deželo enostavno priključili Franciji, v Maroku in Tunisu so pa upali, da bodo lahko obdržali stari red.
Nemir, ki je zajel ves islamski svet, je naglo našel pot tudi v francosko severnoafriško posest. Nacionalizem je zajel široke sloje domačega prebivalstva. Ko Francozi le niso marali popustiti, so nacionalisti začeli nemire in vprizo-rili velike demonstracije, pri katerih so odločno zahtevali večjo svobodo in enakopravnost ter protestirali proti francoskemu izkoriščanju. Ves islamski svet se je zavzel za “borbo svojih bratov, ki morajo prenašati francosko tiranijo.” Iz vprašanja, ki bi pred desetletji vznemirjalo kvečjemu francosko vlado, je nastalo vprašanje, ki vznemirja danes ves zahodni svet.
Angleži razen z Egiptom, o katerem smo govorili včeraj, niso imeli do nedavnega posebnih težav v Afriki.
V	zadnjem času pa se bolj in bolj množe poročila o težavah in nemirih, ki se širijo iz Južnoafriške unije na sever vse tja do meja Abesinije.
Kot pri nas na jugu tako tudi v Afriki črni in beli ne žive skupaj, se ne vozijo v istih vlakih, ne smejo v isto cerkev; črn se mora belemu umakniti s pločnika ob cesti. Beli imajo vse politične pravice in vso oblast, črni nobenih.
V	Južnoafriški uniji se je pod Malanovo vlado začela huda borba med belimi in črnimi. Pri tem pa so beli med sabo needini. Beli naseljenci angleškega rodu zastopajo mišljenje, da je črnim treba priznati vsaj nekaj pravic, Ma-lanovi pristaši, ki so v glavnem potomci holandskih naseljencev (Burov), pa hočejo črnim vzeti še te pravice, ki so jih imeli doslej. Vlada je, izdala poseben zakon, ki točno določa, kje smejo črni živeti in kakšen naj bo njihov odnos do belih. Med črnci se je začelo gibanje za množični odpor proti takemu postopanju z njimi. Na stotine jih je šlo v zapor, pa vendar ne odnehajo. Nasprotno, odpor je iz dneva v dan jačji. Malanova vlada pa ni nastopila samo proti črnim, ampak tudi proti Indijcem, ki jih živi nekaj stotisoč na področju Južnoafriške unije.
Nemir se iz Južnoafriške unije širi v Rodezijo, Beču-ansko deželo in Kenijo. V Londonu so začeli razmišljati, da bi dali Rodeziji položaj dominiona, kot ga ima Južnoafriška unija.
Najslabše so trenutno razmere v Keniji, kejr so se sovražniki belih gospodarjev združili v posebno tajno organizacijo “Mau Mau,” ki si je postavila za nalogo pobiti vse bele in vse njihove črne pomočnike. Nekateri angleški uradniki pravijo, da je v ozadju tega gibanja komunistično podpihovanje. Resnico je v tem slučaju težko dognati. Ni pa izključeno, da je roka Moskve segla tudi v ta predel sveta, posebno če pomislimo, da vzdržuje Sovjetija v Adis Abebi, 'abesinski prestolnici, ki je severna soseda Kenije, poslaništvo z nad sto uslužbenci. Gotovo je, da vsi ti ljudje ne morejo imeti v Abesiniji drugih interesov kot širjenje komunizma. Sovjetsko poslaništvo je po trditvah poznavalcev razmer v Afriki središče propagande za komunizem za vso Srednjo in Južno Afriko.
V	Portugalski Afriki, ki je po naravi sicer precej bogata, pa zelo zaostala, vlada vsaj na zunaj mir. Portugalska bi svojo afriško posest že davno izgubila, če bi se mogle druge kolonialne sile dogovoriti o njeni delitvi. Pred drugo svetovno vojno je bilo o tem precej čuti.
Abesinija je po italijanskem porazu v drugi svetovni vojni postala spet samostojna država. Njen vladar cesar Haile Selasije se trudi na vso moč, da bi deželo gospodarsko in kulturno dvignil. Pri tem mu pomagajo strokovnjaki vseh mogočih narodov. Poleg Angleža in Amerikanca, srečamo v abesinski prestolnici tudi Nemca in Italijana. Menda deluje tam kot zdravnik celo neki naš slovenski rojak. Abesinija ;q dobila nedavno dohod do Rdečega morja s tem, da se ji je pridružila nekdanja italijanska kolonija Eritreja. Dežela ima velike razvojne možnosti.
Največjo korist od svoje afriške posesti imajo gotovo izmed vseh držav Belgijci. Ogromno ozqmlje Konga je sil-
NOVINE
ZA SLOVENCE MSLOVENSKE KRAJINE** V AMERIKI
Mr. Jagerič ide na fazune
Ato, kda smo pri Golinarovij “na kopanji” bili, je prišeo gue tudi na jago. Kesna jesen je najbole primerna za jav. To ka se je med poletjem med div-jaeinov naplodilo, je zdatj na jesen dosegnolo svojo rast. Rodne njive z vsem, ka je na njih zraslo, je dalo divjačini zadosta hrane, ka se je z mesem i mast-jov pod kožov založila za slabše zimske mesece. Naj lepša lo-vina v torn časi je lovina na fazune. Fazunov je v Ameriki dosta. Tudi tu v državi Ohio. Če se pelaš malo ven iz Clevelanda, ti dostakrat bežijo prek ceste, ka je nevarnost, ka je po-vožiš. Najraj se hranijo s ku-karicov. Prek dneva je najle-žej najdeš v kukarišči.
Kda pa kukarišče porežejo, te je pa išči v redkom grmovji i tudi na vekšem dnevji. Fazuna streliti je lehko. Fazun je žme-ten kak vsakša kokoš i kda zleti, nemre v zraki menjati smeri kak lehka ftica, liki leti vsi-kdar vednako v edno smer. Jager zlehka naravna cevi puške v njegovo smer. Mr. Jagerič je povedao, s kom pa kama de šo na fazune. Telko sam si za-pomno, ka nekam na jug od Clevelanda.
“Naj lepši so takzvani madžarski fazuni,” je pripoveda-vao. “Tak jim tu pravijo. “Hungarian pheasant.”
“Kak pa moreš znati, kda zleti, ka je madžarski,” ga je posmehljivo pitao Mr. Markolija.
“O, to je ednostavno. Včasi kda zleti, zakričiš:	“Hungari-
an?”. Če odgovori “Yes”, te stre-liš.”
“Kda prideš domov s te lovi-ne, te nas povabi na fazunovo večerjo, John.” — “Dobro, drži, Steve.”
CHICAGO
40-letnico zakonskega življenja sta obhajala na svojem do-mi 9. novembra Mr. i Mrs. Matjaž Groško. Obhajala sta samo v krogi ožje družine. Jubilanta imata šestero dece, tri sine i tri hčere. — Obema slavljencema tudi mi iskreno čestitamo i z nami vnogi njihovi prijatelji i znanci. Želemo obema na pr-vom mesti trdnega zdravja i vse sreče tam med mnogimi cvetlicami, štere goji na svojem vrti Mrs. Groško.
“Prekmurje” Social Club po-zavlje na Velko puranovo večerjo. Po večerji je ples. Igra John Foysova banda. Piva pla-čena z večer j ov i vsak prosto pije kelkošteč. To de v soboto 22. novembra.
Koncert. Pevski zbor Slovenske ženske zveze priredi v nedeljo 23. nov. pevski koncert in ples. Mi, šteri že poznamo te vsakoletni koncert, komaj čakamo na njega. Što je ednok bio na toj prireditvi, nikdar
skoro kaj pozdrave, bar telko, ka bi opet lehko hodo v cerkev k mešam, kak je to vsikdar de-lao. Zdaj ga v cerkvi pri Sv. Štefani vsi pogrešamo. Priporočamo ga vsem, posebno pa njegovim bratom tretjerednikom v molitev.
Antonia Denša.
V Collinwood na bazar!
Cleveland, O. — Kot sem že poročal, bomo meli pri nas bazar. Nisem vam pa povedal, kaj vse bomo napravili za ta dva večera. Da bomo imeli purane, to že veste. Par dni pred Zahvalnim dnevom si ne morete misliti bazarja brez puranov.
Na razpolago vam bo tudi posoda, to je lonci, sklede itd. Nabavili si boste lahko tudi izvrstno kapljico. Kaj je dober puran brez dobre kapljice? Pri tretjem stojalu vam bodo na razpolago dobre krače in plečeta, ki si jih že sedajo nabavite za božične praznike. Potem bo na razpolago različna zalenjava, vse kar potrebujete za dobro obloženo mizo. No, sedaj se pa že gostimo, ko je to končano je treba pa tople vode* da se vse te črepinje pomije in počisti. Tudi zato smo preskrbeli, dobili bodete avtomatični parni kotel. Treba je le odpreti pipo, pa ima-
zabite na večerjo doma, imeli bomo vsega dovolj in za vse. Vsi ste prav prijazno vabljeni. Le pridite, gre za korist naše župnije Pevci “Ilirije” bodo tudi tam, ako boste hoteli kupiti vstopnico za “Slovenski božič” tudi te vam bodo na razpolago. Pozdravljeni, le pridite vsi.
Faran.
te vroče vode, kolikor je hočete, poleg tega bodo na razpolago liko vsoto, vsak dar je dobrodo-
Zopet malo o semenišču v Argentini
Cleveland, O. — Morda je kdo že pozabil, da obstoja v Argentini v Južni Ameriki slovensko semenišče, kjer se vzgajajo naši slovenski fantje za služabnike Gospodove. Skrb za to semenišče teži ramena škofa dr. Gregorija Rožmana, ki živi med nami v Clevelandu. To semenišče je izrednega pomena za vse katoliške Slovence. V domovini je študij bogoslovja vsak dan težji in bo po vsem sodeč skoro nemogoč. Zato je potrebno, da storimo vse, kar je v naših močeh, da ohranimo slovensko duhovniško semenišče v Argentini. Njemu je pripadla naloga, da skrbi za slovenski duhovniški naraščaj sedaj zasužnjeni domovini.
Potreba.po podpori je stalna in le s stalnimi darovi bomo mogli to tako potrebno in pomembno ustanovo ohraniti. Nedavno sem srečal rojaka, ki mi je dal $15.00 s prošnjo, naj jih izročim Prevzvišenemu kot pomoč za semenišče.
“Ne omenjaj mojega imena nikjer!” je dejal, pa ti bom ob priložnosti še kaj dal v ta namen.
Lepo bi bilo, če bi tale dobri rojak našel več posnemovalcev. Saj ni treba, da da vsak tako ve-
^ulturna ftronika
pipe in vse, kar spada zdravem No, sedaj imamo že vse, vsaj tako mislite. Le počasi, po dobrem kosilu je treba, da se pa naši mali malo poigrajo, tudi za te je1 preskrbljeno. ,Z>a deset centov dobite tako lepo “dalibo,” da se vam kar srček topi, ko jo samo pogledate. Vse to bo na našem cerkvenem bazarju. To in še in še. Le pridite v soboto in nedeljo 22. in 23. nov. v Slovenski dom na Holmes Ave.
Saj poznate naše žene in dekleta, postregle vam bodo, da se vam bo kar od veselja srce smejalo. Za v nedeljo večer kar joo-
šel. Kdor bi rad kaj daroval v ta namen, lahko* pošlje kar meni, pa bom jaz škofu izročil. Kdor pa želi poslati naravnost na škofa, naj pa naslovi na 3547 E. 80. St., Cleveland 5, O. To bo še najboljše in najenostavnejše.
Sedaj za Zahvalni dan in za Božič se spomnimo vseh dobrot, ki nam jih je Bog izkazal v tem letu in se mu izkažimo hvaležnega s tem, da darujemo in podpremo slovensko semenišče v
Argentini.
Pozdravljeni Jakob Resnik 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio.
lu 1949 pogajanja, ki jih je imel mladi referent v indijskem ministrstvu za obnovo Shudir Ghosh s pristojnimi oblastmi. Indija je bila po ločitvi Pakistana podobna peklu in kazalo je, da vlada v New Delhiju res ne more storiti več, kakor je storila za nesrečne begunce. Iz Pakistana so namreč bežali tisoči in tisoči v Indijo. To, kar je videl “Ghandijev sel”, kakor so stari uradniki ironično imenova-na ! li mladega sanjača, je bilo tako ostane več doma, kda je ta pri- Jpretresljjivo, da se referent Shu-reditev naznanjena. Pridite! (V j dir Ghosh z odgovorom oblasti poročili je ne povedani kraj. | ni mogel zadovoljiti. Kakih 30 Cikaščani najitrej itak dobro j kilometrov od New Delhija je znajo, kde de te koncert. —Ur.) j taborilo kakih 30 tisoč beguncev Koncert i ples priredi tudi. — bolnikov, žensk, otrok in star-“Slovenska radio vura”. To de ! cev. Dobrih tisoč kilometrov novembra 27. Prireditev de na ! daleč so bili prišli peš, na begu 1802 S. Ashland Ave.
Zdravje se je poslabšalo na-
V dvajsetih mesecih zgrajeno mesto za 50,000 ljudi
Kako so v Indiji spravili pod streho in vključili v delo množice beguncev
Klavrno so se končala v apri- gunci so bili tako utrujeni in o-
bupani, da ^naprej sploh več ni-
so mogli. Vlada jim je pošiljala živila, denar in zdravila. Tako je preprečila vsaj množično umiranje. V tistih dneh naj-večje stiske in bede se je začel Ghosh s svojimi prijatelji, med katerimi je bil tudi Gandhijev osebni zdravnik dr. Sushila Na-yar, ukvarjati z načrtom, ki je bil videti celo za idealistične reformatorje preveč drzen, da bi ga mogli uresničiti. €ie begunci niso več mogli naprej, je mis-
Učiteljica
V nedeljo 16. novembra smo imeli zopet priliko videti novo vprizoritev dramatskega društva “LILIJE.” In sicer je nastopilo ob priliki praznovanja 25-letnice obstoja društva “Slovenske ženske zveze,” podružnica št. 14. Poleg ostalega programa, ki so ga izvedle članice društva same, je bila kot glavna točka proslave vprizorjena Nicodemijeva komedija “Učiteljica.”
Pri izbiri igre so bila razna mnenja, kaj naj se izbere, da bo gledalcem ugajalo. Nekateri so1 bili mnenja, da bi bila najboljša kaka burka, ker te ljudje naj-rajše gledajo. Drugi so bili pa zopet mnenja, da bi bilo treba
sku 60 milijonov rupij. Nič čudnega, saj je šlo za zgraditev industrijskega mesta, ki naj bi se imenovalo Faridabad. Ko bi začele obratovati v njem tovarne in delavnice, bi bilo treba zgraditi okrog njega 200 naselij. — Za začetek bi morala dati denar na razpolago vlada. Vse to je bilo sicer fantastično, toda Shudir Ghosh ni fantaziral. Kmalu je zbral okrog sebe arhitekte, industrijce in graditelje cest, — strokovnjake vseh vrst. Vsi so bili za njegov načrt navdušeni.
Ko je Ghosh avgusta 1949 zaprosil za posojilo, je imel že podrobno izdelane načrte za 8000 enodružinskih hišic, za 80 kilometrov cest, za bolnišnice, šole, tovarne, upravna poslopja, delavnice itd. Seveda je mislil tudi na preskrbo novega mesta z vodo im električnim tokom. Načrt je bil torej daljnosežen, privlačen, toda v New Delhiju so majali z glavami, ko je vlada izjavila, da je pripravljena dati na razpolago prve kredite in do-
dati nekaj tudi “za duha in srce.” Pri izbiri v tem smislu je bila društvu SŽZ predlagana igra “Učiteljica,” kar je društvo, oz. ga. Štrukljeva kot predsednica z veseljem vzela na znanje. “Učiteljica” je sicer žalosten kos življenja, pa ima vpletenih mnogo veselih prizorov. Tako je pač življenje: nekaj resnega, pa tudi nekaj veselega.
Za to vprizoritev je našlo društvo “LILIJA” tudi novega režiserja, v osebi g. Marjana Jakopiča. S tem je društvo pridobilo novo moč jn razbremenilo g. Kneza, ki je sedaj ves v pripravah za nastop Miklavža, ki bo prišel v Collinwood v nedeljo 7. decembra.
Predstava je dobro uspela. Občinstvu je igra zelo ugajala. Vtis je bil vsekakor zelo dober. Društvo “LILIJA” more s to prestavo zaznamovati nov uspeh v svojem delovanju.
Naslovno vlogo, učiteljico Marijo, je zelo lepo podala gdč. Jožica Varškova. Ona ni nova igralka. Občinstvo jo že dobro pozna. Je simpatična in na odru priljubljena.
Njeno hčerko Anico je igrala Mala Katica Sršenova. Srčkan dekliček. žal je bila za to vlogo nekoliko premajhna in premlada. že na prvi pogled je gledalec dobil vtis, da ne spada v razred učiteljice Marije.
Da obdelam najprej šolo: Učiteljica Liza, ga. Anica Hočevarjeva, je bila v vsakem pogledu zelo dobra. Pozna se ji, da je vajena odra. Vse njeno igranje bi prišlo mnogo bolj do učinka, če bi bila malce bolj staromodno opravljena. Klobuk je bil tak.
Ga. Štefka Smoličeva, ki je imela vlogo ravnateljice, je bila menda prvič na odru. Imel sem občutek, da se v vlogo ni mogla prav dobro vživeti. Ni čuda, saj je to najtežja in najbolj zahtevna vloga. Toda ga. Smoličeva jo je kar dobro rešila.
Najbolj prikupna oseba v vsej komediji je bil šolski sluga Klobčič — g. Ivan Hauptman. Njegovo igranje zasledujem že iz tabo-
voljenje za gradnje. Mnogi in dustrijci so bili pripravljeni in- rišča. Njegovi nastopi so mi že vestirati denar. Znana tovarna takrat ugajali. Toda imam vtis,
lil Ghosh, jih je treba pač pustiti tam, kjer so. In če so preveč plačilo dolga, drugo pa porabi
čevljev “Bata”, ki ima v Indiji mnogo podružnic, je bila pripravljena zgraditi v novem mestu veliko tavamo obutve. In tako so delavci zasadili prve lopate. že 20 mesecev pozneje je lahko Ghosh izjavil: “Faridabač stoji!” In res ni stalo samo vseh 8000 enostanovanjskih hišic, marveč tudi tovarne in delavni-In vse je bilo zgrajeno natanko po načrtu, kakor ga je predložil vladi. Le financiranje ni šlo po načrtu.
Namestu 60 milijonov, kolikor je vlada Ghoshu odobrila, je spravila skupaj samo 24 milijonov, dvakrat toliko, kolikor bi bila potrebovala, da se ni posrečilo najti 50,000 beguncem zaslužka.
Kmalu se je položaj temeljito spremenil. Občinska uprava novega mesta že kasira na leto dva in pol milijona rupij; od te ga pošlje milijon v Delhi za od-
šemi jako dobromi rojaki Šte-
pred Sikhi in Hindusi.
Nihče ni natanko vedel, zakaj so se ustavili prav 30 km od
fani Žabčiči. Želamo, ka bi se New Delhija, sredi puščave. Be«
izčrpani, razočarani in brez moči, da bi si sami pomagali, jim je treba pomagati. Ghosh je s svojimi prijatelji mislil na izgraditev mesta zanje.
V tem ko vlada ni videla no-
ža investicije, zlasti za graditev šol in zdravstvenih ustanov. — Vsi faridabadski otroci hodijo v šolo, in tako bo novo mesto že v enem rodu prvo indijsko mesto brez nepismenih ljudi. Farida-
benega izhoda, si ni znala poma-lbad je že zdaj prvo mesto, kjer gati; da bi spravila pod streho so vsi prebivalci zdravstveno re-
30.000	beguncev, je Ghosh pripravljal načrte za novo mesto, v katerem bi bilo prostora celo za
50.000	beguncev. Pritegniti je hotel predvsem izkušene gradbenike. Manjkali pa so mu de-
no bogato na rudah, od katerih je najimenitnejši uran. Belgijci to rudno bogastvo obilno izkoriščajo. Del dohodkov uporabijo tudi za kulturni dvig in zboljšanje zdravstvenih razmer med domačini. V splošnem o kakih nemirih od tam lavci. Vlada je njegov načrt o-ni čuti.
Afrika se prebuja. Muslimanski svet na severu tirja svojo svobodo zelo odločno, čujejo se pa tudi že glasovi črnega prebivalstva Osrednje in Južne Afrike, ki se je naveličalo prenašati jarem in izkoriščanje belega človeka in hoče svobode. Zahodni svet stori prav, če ves položaj resno premisli, dokler je čas, sicer bo zašel v mrtvo ulico, iz katere ne bo izhoda.
dobrila. Po njem. naj bi dobilo delo in zaslužek 50,000 ljudi, ki bi bili zaposleni najmanj pet let. In ko je bilo novo mesto v avgustu “na papirju zgrajeno”, je Ghosh tudi vedel, kaj vse potrebuje. Rekel je, da mu je po-
gistrirani, kjer je urejeno tudi socialno skrbstvo. V pičlih 20 mesecih ^e zraslo iz tal moderno mesto, kjer je našlo novo domovino in zaslužek 50,000 beguncev. Skoraj tako važne kakor preskrba beguncev pa so tudi izkušnje, ki so jih dobili graditelji Faridabada. Preusmeritev beguncev, njihova vzgoja, vključitev v delo, finančna organizacija, zgraditev industrijskih in kulturnih ustanov, vse to so bila vprašanja, ki jih je bilo tre-
trebno predvsem posojilo v zne- ba hitro in odločno rešiti.
da doslej še ni nobene vloge tako imetno rešil kot slugo Klobčiča. Za tovrstne vloge je kot ustvarjen. Tudi v drugačnih vlogah smo ga že videli. Pokazal je, da zna zaigrati tudi kaj resnega, toda vloga komika mu najbolje pristoja.
Graščak in župan Filip pl. Blagaj, g. Avgust Dragar, je bil vseskozi odličen. Pogrešal sem le nekoliko večje razlike v govorjenju' in vedenju do učiteljice Marije, takoj ob začetku peseta in potem, ko se mu razodene.
Policijski svetnik Vohan, g. Lojze Mohar, je dobro pokazal “moža postave,” ki je kratek, odločen in ne pozna mnogo šale.
Jakob Grdin, g. Roman Švajger, je bil odličen tako v mimiki, v gestah in besedah. Na pogled bi ga pa človek ne mogel presoditi da je tak, kakršnega igra zahteva. Njegova vloga je bila naravnost pusta in zato zelo težka.
Občinski sluga, g, France Hren, se je prav dobro pokazal. Že v prejšnji igri “Stari in mladi” je bil najbolj prikupna oseba. Uvrstimo ga lahko med najboljše igralce “Lilije.”
S to predstavo je doseglo dra-matsko društvo “LILIJA” nov uspeh. Zelo mi je všeč to, da društvo pri vsaki predstavi pritegne nove igralce. S tem daje možnost -udejstvovanja kar največ ljubiteljem igranja. Društvo samo, pa ne bo nikoli v stiski komu poveriti katerokoli vlogo. Odkriva vedno nove talente, ki bodo pripomogli k vedno lepšim in uspelejšim predstavam. Pohvalo vsem: društvu “LILIJI,” režiserju g. Jakopiču in vsem igralcem.
Zdravko Novak.
I
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 28. novembra 1814.
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, 111.
Iiikorp. t dri. Illinois 14. mala 1811
Naže geslo: “Vse ss vero, dom In narod; vsi sa enega, eden ca vse.” GLAVNI ODBO K:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St.. Jollet. Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, lil.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIO, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St.. JOliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, OaK St., Rt. No. 1, Lockport, lil.
Duh vodja: REV. GEOR©E KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O.. 111. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. 111.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, UL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH 39 Winchell St.. Sharosburg, Pa.
MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER.
No. Chicago. Dl.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.	\
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vUa.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije ta poškodntae.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo 1
Za vsa morebitna pojasnila ta navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St« Joliet, Ul.
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa. — Redna me- za manjšo plačo. Odkar je naše sečna seja društva se bo vršila društvo kupilo državne bonde,
v nedeljo 23. novembra v običajnem prostoru in ob navadni uri. Na sejo je vabljeno vse članstvo, posebno pa oni, ki niso še poravnali svojih mesečnih prispevkov. Ne vemo, kakšno vreme bo v decembru in januarju. Morda bo oddaljenejšim tedaj še težje priti kot tokrat. Asesment mora biti plačan. Če je veliko takih, ki svojih obveznosti ne poravnajo, ko glavni urad zaključi letne račune, trpi ugled društva in vsega članstva.
Prihodnji mesec se vršijo' volitve pri vseh društvih, zatorej opozarjam one naše uradnike, ki bi imeli radi večjo plaičo, da si jo poiščejo tam, kjer upajo, da jo lahko najdejo. Pri našem društvu smo že leta 1943 sklenili, ko smo ustanovili Star Bond Saving Club, da bomo delali do leta 1960 s sedaj določeno nagrado in da ne bomo prirejali nika-kih zabav, ker so prejšnje naše prireditve zapirale pot društvenemu napredku. Od leta 1916 do 1920 je naš glavni uradnik pridobil za društvo 127 članov. Leta 1920 je dobilo' naše društvo novega glavnega uradnika, ki je vse do leta 1950 pridobil društvu komaj dva člana. Vsa druga društva, ki niso prirejala zabav, marveč agitirala za novo članstvo, pa so v istem času pridobila 800 novih članov. Nikar torej predlagati, naj prirejamo piknike.
Imam še eno opozorilo za glavno sejo našega društva. Bodite previdni, kje boste hranili denar. Sedaj ga imamo v Star Bonds. Na julijski seji je eden izmed uradnikov zahteval, da se vsi hondi prodajo in denar naloži na večje obresti. Ko čitamo poročila naših jednot, zapazimo, da velike obresti mnogokrat po-žro glavnico. Torej še enkrat, bratje in sestre, bodite previdni. Kolikor manj prejmemo obresti od Star Bonds, toliko manjši so naši upravni stroški. Vsak urad-
je prihranilo v devetih letih $513.00. iče bi plača naših uradnikov ostala pri starem, bi bila naša blagajna izčrpana že 1. 1949. Tako imajo oni, ki so v Saving Club $38.00 rezerve, oni, ki pa niso hoteli vanj $8.00 — ti zadnji namreč mislijo, da bi pikniki prinesli več.
Ker me moj arthritis večkrat zgrabi za prste in bi se lahko zgodilo, da ne bi mogel pisati vabila za glavno sejo, vas že vse danes vabing, da za gotovo pridete v nedeljo 28. decembra ob 9. uri v navadne društvene prostore.
Kot je razvidno iz poročila, nimamo posebne sreče z nabiranjem novih članov, zato prosim vse, da se še bolj potrudite, da bomo vsaj delno v tem uspeli.
Pozdrav vsemu članstvu
tajnik.
Mh Shore Sewings mi Loan Hssodalio®
North Chicago, 111. — Božični prazniki so pred durmi, kar pomeni, da bo treba zopet kupovati razne darove tako zvani, “Christmas Gifts” dorhačim, sorodnikom, prijateljem, in znancem, kar bo stalo veliko denarja.
In kje je najbolj pripravna shramba za ta darila? V tako zvanen Christmas Club, ki posluje skoro v vsaki banki ali v hranilnen in posojilnem društvu (savings and loan association) v vsakem mestu po celi Ameriki. V ta klub lahko vložite tedensko po $1.00, $2.00, $5.00 ali več, skozi 50 tednov in 1. decembra Vam pošljejo na dom svoto denarja, katerega ste si prihranili v ta namen.
Naše društvo North Shore Savings and Loan Association, 701 Tenth Street, North Chicago, Illinois, bo poslalo svojim članom v Waukegan-North Chi-
Club-u. Zato naj vsak pogleda v svojo mail box že 28. ali 29. novembra za svoj ček. Gotovo bo trgovci v tej okolici veseli vašega obiska.
Za drugo Teto lahko že sedaj pristopite v ta klub. V klubu lahko hranite $1.00, $2.00, $5.00 ali $10.00 na teden, vplačljivo vsak teden, mesec ali kadar prilika nanesie. Da bode vaša dru žina iznenadena ob božičnih praznikih leta 1953, pristopite sedaj v ta klub. Nikoli ne bodete razočarani nad veseljem, ki ga bodete priredili celi družini.
Vesele Božične praznike in srečno novo leto Vam vošči North Shore Savings and Loan Association,
Matt Ivanetich, tajnik. -------o-------
— Skupne rezerve petroleja Združenih držav so se v zadnjem letu dvignile od 28.6 milijard sodov na 29.9 milijard.
Oz. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Na gradovih so opravljali to delo domači robovi ali podložniki, ki so morali preskrbeti svojega gospoda z vsem potrebnim.
Ako nam te razmere predstavljajo nemški vpliv na razvoj naše obrti, imamo pa vendar po naših krajih še nekaj sledov, ki nas spominjajo na stari slovenskih način rokodelstva.
Znano je, da so se že stari Slovani bavili z obrtnostjo in sicer tako, da je ena zadruga ali vas se pečala vedno z istim rokodelstvom, ki ga je bil izvrševal že praded zadruge in za njim vsi njegovi potomci od roda do roda. Tako so bi-jli v eni vasi sami kolarji, v
~f~n v

flhatter?
forth® Binds!
don’t bother anyone!
cago in okolici nad 35 tisoč do-nik bo- raje delal za društvo, kjer J larjev; vsem tistim, kateri i-ve, da je društveno imetje varno, maj0 vloženo v tem Christmas
Sometimes, when folks can’t call or be called because "the phone’s tied up,” maybe it doesn’t matter much. But occasionally it means quite an inconvenience. It might easily mean a disaster, or even a tragedy—some misfortune which a prompt telephone call might have prevented. (That’s happened, you know!)
So, when a fellow party-liner signals for a call, or asks for the line—even if he or she isn’t very polite about it—try to remember that the most considerate people sometimes forget to be courteous in emergencies ! "When party-liners heed each others’ need, then party-line service is very good indeed
Many thanks for listening !
jyly) WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
Working always fo serve Wisconsin better
drugi kovači, v tretji lončarji itd.
Pridelke so potem med seboj izmenjavali, oziroma pozneje prodajali na sejmih. Da so bili tudi pri nas po raznih krajih domače obrti udomačene, nam pričajo še ohranjeni redki sledovi in poročajo tudi zgodovinski viri. Posebno razširjeno je bilo lončarstvo, ker so lončenih peči in lončenih posod povsod potrebovali. PPrav tako je bilo po kmetih mnogo tkalcev in suknarjev. Izdelovali so grobo, sivkasto sukno (loden), iz katerega so napravljali svojo navadno o-bleko.
Suknarji se omenjajo v škofjeloški okolici, v Celju, Mozirju, Gornjem gradu. Ribniška “suha roba’’ je izpričana v 15. stoletju, pa njeno izdelovanje gre gotovo v davne čase nazaj. O njej izvemo še le, ko je cesar Friderik leta 1492. dovolil Kočevcem in Ribničanom, izvažati živino, platno in “razne lesene predmete, kakršne sami doma izdelujejo,” na Hrvaško in v druge obmejne dežele. Kakšni so bili ti domači izdelki, nam (pripoveduje Valvasor: leseni krožniki, lesene sklede, škafi, vedra, rešeta in mnogo druge drobnarije. Kovaški obrt se je največ pečal z izdelovanjem žebljev. Bil je na Kranjskem razširjen skozi ves srednji vek, zlasti po onih krajih, kjer se je lilo železo: okoli Radovljice in Kamnegorice, na Jesenicah, v Bohinju, v Železnikih in o-koli Kamnika. Domači obrt je bil navadno postransko kmetovo delo. Lotil se ga je takrat, ko je kmetovanje počivalo in tudi živinoreja ni dajala preveč opravila. Pomočnikov pri tem ni imel, kakor le svoje domače: ženo, hčere in sinove, ki so zopet isto rokodelstvo učili svoje potomce.
Gori omenjena listina cesarja Friderika za Kočevje in Ribnico nam priča, kaj je uničilo domače obrti po deželi. Bile so to zadruge ali cehi po mestih, ki so dobile izključno pravico do rokodelstva, deloma pa prepoved trgovanja po deželi, ki se je tudi omejilo na mesta in trge. Ko so obrtniki postali poseben stan z velikimi privilegiji in pravicami in in kmet ni mogel več prosto
kupčevati s svojimi izdelki, pa jih niti ni smel na mest nem trgu več razpoložiti na prodaj, ako ni pripadal k organiziranemu cehovstvu, je morala domača obrt propada' ti. Le izjemoma je dal cesar Friderik III. za lesne izdelke Ribničanom in Kočevcem dovoljenje, da smejo še zanaprej z njimi tržiti po tujih deželah. Marsikje po deželi, kjer so se ljudje večinoma le s kako obrtjo pečali in je bilo kmetijstvo postranska stvar, so sicer skušali rešiti svoj zaslužek s tem, da so tudi sami zasnovali svojo zadrugo (na pr. lončarji v Ljubnem pri Radovljici, žrebljarji in kovači na Gorenjskem) in si dali obrtno pravico potrditi od gospoda svojega zemljišča ali pa deželnega kneza. Vendar niso mogli tekmovati z mogočnim cehovstvom po mestih in trgih.
Obrtnike je vleklo v mesta marsikaj. Ker je tamkaj skupaj bivalo več odličnejših in premožnejših ljudi, je bilo tudi več zaslužka, redne mestne sejme so obiskovali ljudje od blizu in daleč in slednjič so tudi mestni obrtniki hodili s trgovci na kupčijo izven dežele in svoje izdelke smeli povsod prosto prodajati. Kjer so se mesta hitreje razvila, kamr na Koroškem, tam nahajamo tudi obrtnike že zgodaj o-menjene, v Beljaku in Brežah že v 12. stoletju, drugod se pojavijo še le'v 13. in 14. stoletju.
čeprav so ohranjena le redka imena, vendar si moramo misliti, da se je tedaj vse meščanstvo pečalo z obrtjo in trgovino. Imena so večinoma nemška, kakor je bila nemška gospoda, ki jih je v svojih mestih in trgih naselila in zdi se, da je mestna obrt s časom popolnoma prešla v nemške roke.
Naj tu navedem nekaj izgle-dov: Maribor (1. 1215.) usnjar Kubelin; meščani: Nikolaj, Warnher, Dullacher, Bertold, Osredek; Gorica (13. in 14. stoletje) : krčmar Greiner, čevljar Hunt, stroj ar in štacu-nar Meilinger, krojač Marin, tkalec Warnerij iz Karnije (Italijan!), orožar Oton, kovač Orvecelj, apnar Jakob.
Pri Knajpu šklepetali so zobje, Černetove vsi se vesele.
Je kopel za revmo, za prehlad, pa za drugih tisočkrat.
CHERNE HEALTH BATH, 6904 St. Clair Ave. EX 1-8265 Cleveland 3, Ohio
Moikl dobijo delo
11
j »
OLIVER
potrebuje
MACHINE
DEPAIRMEN
Dobra plača od ure. Avtomatičen povišek do najvišje mezde, prispevajoča skupna zavarovalnina in druge koristi.
THE OLIVER G0RP.
19300 Euclid Ave.
(230)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša 7 sob z 4 spalnicami in zaprta spalna veranda. Garaža za 3. Na 532 E. 109 St.	(229)
n
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO MERCHANTS’ ZNAMKE
BAILEY’S 4 TRGOVINE
S PRALNIM PLASTIKOM PREVLEČENE TRDNE LESENE SKRINJE ZA IGRAČE
LJUBEK “PANDA” ALI “HONEY” MEDVEDEK S CINGLJAJOČO GLASBENO ŠKATLJIQO
TELEFONSKA NAROČILA CHerry 1-3820
5.95
TELEFONSKA NAROČILA CHerry 1-3820
2.95
Mera 25x13", 13" visoke, trpežno izdelane lesene skrinje za igrače . . . dobro obložene in prevlečene s pralnim pisanim plastikom ... v rdeči ali royal modri barvi.

Mehek, ljubek plišast “Panda” ali “Honey” medvedek, ki ima v svoji notranjosti cingljajoče donečo glasbeno škatljico, okrog vratu pa lep trak s pentljo. Očarljiva igrača za mlado in staro.
BAILEY’S Igrače 5. nadstropje in v vseh podružnicah
Moški dobe delo
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. Tedensko delo, pet dni, 40 ur, po $1.64 na uro, za nadurno delo plača in pol. Obrnite se na
A. P. Phipps
NICKEL PLATE RR. CO.
E. 9th in Broadway
(228)
DIE MAKERS on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
(228)
DELAVEC
za delo v tovarni Plača od ure.
BARMATIC PRODUCTS CO.
13605 Union Ave.
(228)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5 in 5, furnez na plin, zimska okna. Zmerna cena. Na 5332 Homer Ave., EN 1-1296.'	—(229)
Iščejo stanovanje
Dva odrasla iščeta 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Najemnina ne več kot $40. Kličite po 4:30 uri HE 2-0927.	(231)
Dve sobi za samca se oddajo na Waterloo Rd., blizu 156 ceste. Možna uporaba kuhinje. Vprašajte na 15701 Waterloo Rd., ali pa na tel. KE 1-2645.	(228)
Štiri sobe iščeta
Dve mladi Slovenki iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. — Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576.	—(235)
Iščejo stanovanje
Mlad slovenski par išče 3 do 4 sob. Kličite po 5:30 uri IV-1-5354.	(230)
Naprodaj
Hiša za 2 družini, 5 sob in kopalnica zdolej, 3 in kopalnica zgorej, blizu cerkve Marije Vnebovzete, lot 40x150. — Dober kup za ceno $9800.
Gostilna. — St. Clair v Nottingham okolici, vsa oprema in licenca za pivo in vino, samo $4100.
Kovač Realty
960 E. 185 St.
BENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Res, vzduh je bil težak in soparen, vi’hu tega pa še naši čen s smradom trupel, gnijočih že nekoliko dni po vsem bojišču. Nebo se je prekrilo s črno in nizko opono oblakov. Nevihta je visela nad Zbara-žem. Vojakom je pod orožjem pot oblival telo in prsi so težko dihale.
V tem hipu so začeli v temi brneti bofcni.
“Takoj udarijo!” je rekel Skrzetuski. “Ali slišiš, gospod? Bobnajo.”
“Slišim. Da bi hudiči bobnali po njih! Gol obup!”
“Kolji! Kolji!” so zavre-ščale trump, goneč proti okopom. — Udarili so obenem na Višniovieckega, na Lanckoronskega, na Firleja in Ostroroga, da ne bi mogel drug drugemu prihiteti na pomoč. Kozaki, opojeni od žganja, so šli še besneje nego času prejšnjih napadov, a so naleteli na še vrlejši odpor.
Junaški duh vojskovodje je oživljal vojake; grozna obmejna pehota, sestoj eča iz mazurskih kmetov, se je tako spoprijela z Kozaki, da se je popolnoma pomešala z njimi. Borili so se tam s puškami kopiti, pestmi in zobmi. Pod mahljaji srditih Mazurov je leglo več stotin naj boljše zaporoške pehote, toda takoj so jih nove trume popolnoma zalile. Na vsej črti je bitka postajala čim dalje ljutejša Cevi mušket so vojakom žgale roke, pohajala jim je sapa, starešinam je zamiral glas povelj v grlu. Starosta krasnostavski in Skrzetuski sta s konjico zopet napadala Kozake od strani, teptajoč cele polke in plavajoč v krvi.
Ura je potekala za uro in napad ni prenehal, zakaj grozne vrzeli v kozaških vrstah je Hmielnieki, kakor bi trenil nadomeščal z novimi silami. Tatar ji so pomagali z vriščem, izpuščajoč obenem oblake strelic na braneče se vojake; nekateri so stali črni za hrbtom in so jo zaganjali z bati in biči na naskok. Bestnost se je bojevala z besnostjo, prsi so bile ob prsi — mož je stiskal moža v smrtnem obejemu. . . .
In tako so se borili, kakor se bore vzburjeni valovi s pobre-
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka A ve. IV 1-6546
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi
proti
nas.
imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. ________KE 1-0034	'______
g > i; 3ETY,
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
FgggglxxxxxxxxxxxxxxgfTTjpro
žnimi sklalami.
Zdajci pa se je vojakom stresla zemlja pod nogami, vse nebo zaplemenelo v sinjem ognju, kakor da bi Bog ne mogel dalje gledati človeške krutosti. Strašno grmenje je oglušilo ljudske vriske in grom topov. Sedaj je nebeška artilerija začela grozno kanonado. Gromi so se razlegali od vzhoda do zahodia. Zdelo se je, da se je nebo z o-blaki vred razpočilo in se vali na glave vojevnikov. Včasih je ves svet izgledal kakor en sam plamen, včasih pa je vse oslepelo od teme in iznova so rdeče strele trgale črno opono. Vihar je udaril enkrat, dvakrat, odnesel na tisoče Čapek, prapor-cev, praporov in jih razmetal, kakor bi trenil, po bojišču. Gromi so se začeli valiti drug za drugim — potem je nastopil kaos grmenja, bliskanja, ognja in teme— nebo je pobesnelo kakor ljudje.
Neznanska burja se je razbesnela nad mestom, gradom, o-kopi in taborjem, Bitka je bila pretrgana. Naposled so se nebeške zatvornice odprle in ne curki, temveč potoki dežja so se usuli na zemljo. Val je pokril zemljo; niti za korak nisi videl pred seboj. Trupi v rovih so splavali na Vvrh. Kozaški polki so opustili naskakovanje in bežali drug za drugim k taboru, šli so na slepo, se srečavali med seboj in, sodeč, da jih preganja sovražnik, se raz-pršavali v temoti. Za njimi, toneč in prevračujoč se, so se umikali topovi, vozovi z muni-cijo. Voda je razrivala kozaška dela, šumela v rovih in prekopih, silila v zemeljska skrivališča, dasi so bila zavarovana z rovi, in šumeč se drla po ravnini, kakor bi preganjala bežeče molojce.
Dež je lil čim dalje hujše. Pehota v okopu se je umaknila z nasipov, iskajoč pod šatori zavetja, le za konjico staroste kra-snostavskega in Skrzetuskega ni prišlo povelje za povratek. Stali so torej' drug 'ob drugem kakor v jezeru, stresajoč s sebe vodo. Vtem je vihar polagoma ponehaval. Po polnoči je dež naposled prenehal. Med presledki oblakov so se tu pa tam zablisnile zvezde. Minila je še ena ura —in voda je nekoliko upadla. Takrat pa se je pred praporom Skrzetuskega nenadoma pokazal sam knez.
“Gospodje,” je vprašal, “ali se vam prašnice niso zmočile?”
“Suhe so, milostivi knez!” je odgovoril Skrzetuski.
“Dobro! Razjahajte, pojdite črez vodo k onim bulevardam, podsipajte jih s smodnikom in zažgite! A idite tiho! Gospod starosta krasnostavski pojde z vami”
“Kakor ukažete!” je odgovoril Skrzetuski.
“Gospod, prosil si izpada — idi sedaj!” je rekel.
“Zdaj imaš hudiča!” je zamr-ral gospod Zagloba. “Še tega je manjkalo!!”
Pol ure pozneje sta hitela dva oddelka vitezov, po dvestopetde-set ljudi, brodeč do pasu po vodi, s sabljami v rokah, protd* onim strašnim oblegovalnim kozfešk^m topom, stoječim pol staje od okopa. En oddelek je vodil “lev nad levi,” gospod starosta krasnostavski, Marek So-bieski, kateri ni niti hotel slišati, da bi ostal v okopu — drugega Skrzeutski. Sluge so nosili za vitezi posode s smolo, suhe plamenice in smodnik, a oni so šli tiho kakor volkovi, ko se v temni noči plazijo v ovčji hlev.
Mali vitez se je prostovoljno pridružil Skrzetuskemu, ker gospod Mihael je take pohode ljubil nad svojie življenje. Brodil je torej po vodi, z radostjo v srcu lin s sabljo v dlani. Zraven je stopal gospod Podbipieta z golim zei'vikapturjem, viden med vsemi, ker je bil od najvišjih za dve glavi višji. Med njimi je komaj dohajal, sopeč, gospod Zagloba in - nezadovoljno mrmral, ponavljajoč knezove besede:
“Hotel si izpada — idi torej sedaj! Dobro. Še psu bi se ne ljubilo iti po taki vodi na svatbo. Ako sem svetoval izpad ob takem času, naj v vsem svojem življenju ne pijem ničesar drugega kakor vodo. Jaz nisem raca, a moj trebuh ni čoln. Vedno mi je bila voda zoprna, a kaj šele taka, v kateri gnije kmetska mrhovina . . .”
“Tiho, gospod!” je rekel gospod Mihael.
“Bodi sam tiho! Nisi večji od palčka in znaš plavati, torej ti je lahko. Povem naravnost, da je nehvaležno od kneza, da mi še ne da miru, ko sem vendar pobil Burlaja. Dosti je že Zagloba storil, naj le vsak toliko stori, a Zaglobi daj ti mir, zakaj lepo boste izgledali, če ga ne
bo več. Za Boga! Če padem v
kakor jamo, izvlecite me, go-
spodje, za ušesa, sicer se precej zalijem.”
LEPA MESARICA — tfvelyn Jarzenbowski, ena izmed 20 dijakinj — lepotic na clevelandski Flora Stone Mather, je tudi izvezbana v mesarski obrti. Pravi, da zna vse, le dvigniti polovico vola ne more — je pretežek.
“Tiho, gospod” je rekel Skrzetuski. “Kozaki sede v onih zemeljskih skrivališčih, še zaslišijo te.”
“Kje? Kaj praviš?”
“ I tam, v onih kopicah, pod rušami.”
“Še tega se je manjkalo. Naj jih jasna strela udari!”
Poslednje besede je udušil gospod Mihael, položivši Zaglobi dlan na usta, zakaj skrivališča so bila oddaljena jedva petdeset korakov. Vitezi so šli sioer res prav tiho, a voda je žvrka-la pod nogamii; k sreči je začel dež iznova padati in njegov šum je zaglušil stopanje.
Straž pri skrivališčih ni bilo. Kdo bi si bil tudi nadejal izpada po naskoku in taki nevihti, ki je kakor z jezerom razdelila bojevnike!
Gospod Mihael in gospod Longinus sta skočila naprej in prišla prva do kupa. Mali vitez je spustil sabljo na jermen, zlo-
žil dlani k ustnam in začel vpiti:
.“Hej, ljudje!”
“I kaj?” so se odzvali iz sredine glasovi molojcev, ki so oči-vidno bili prepričani, da prihaja kdo iz kozaških taborov.
“Slava Bogu!” je odgovoril Volodijovski, “pustite nas!”
“Ali ne veš kam notri?”
“Že vem,” je odgovoril Volo-dijovski —otipal vhod in skočil v sredo; gospod Longinus je z nekaterimi tovariši planil za njim.
fDalje prihodnjič)
------o------
— Admiral R. Byrd, ki je raziskoval Antarktiko (ozemlje o-krog južnega zemeljskega tečaja) trdi, da je nedaleč od samega tečaja odkril velika ležišča premoga.
• • •
— Prva zavarovalna družba je bila v Združenih državah osnovana leta 1792.
Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke
THE MAY CO.’S BASEMENT
Super-Value Vrednostni Dnevi
lenske $1 in 1.15
NYLON
nogavice
Full-
Fashioned
Nylon nogavice iz 15 denier 51 in 60 gauge ali 30 denier 51 gauge. V vseh novih barvah.
Tretje-vrstne. Mere 81/2 do lOi/o.
ŽEN. RAYON NOGAVICE, BOLJŠE KVALITETE
Rayon nogavice zadaj s šivom v željenih barvah. Prvovrstne kakovosti. Mere 9 do IO14.
Ženske 79c bombažne nogavice
Mercerizirane bombažne nogavice v vseh željenih barvah. Nepravilne. Mere 9-10i/£.
Ženske 1.15 in 1.35 nylon nogavice 15 denier, 60 gauge s temnim šivom ali 15 denier, 51 gauge s črnimi očrtanimi petami. Nepravilne. Mere 8l/2 do 10y2-Otroške 29c “Triple Roll” Bobbie nogavice Bombažne “Bobbie” nogavice v beli ali f drugih barvah. Nepravilne. Mere 7-10l/2.	*
Otroške 50c modne bombažne “Anklets”
Zgoraj za zavihati, v veliki izbiri barv in 3 pari vzorcev. Nepravilne. Mere 6 do 814.	*
Ženske 1.39 in 1.59 “Lisle” nogavice
Nekoliko nepravilne iz merceriziranega bom «« par
baža. Modne. Izbira barv. Mere 814-II.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9 zjutraj do 9 zvečer v vrednosti $2.00 ali več. Kličite CHerry 1-3000 The May Company Basement Oddelek za nogavice
POŠILJANJE PAKETOV POMOČI POTREBNIM
CENJENI ROJAKI: Gotovo ste tudi Vi med tistimi, ki od svojcev iz Domovine, prejemate pisma z prošnjami za pomoč, bodisi v blagu, živežu ali za denarna sredstva^ Ker je letos_ Jugoslavijo, posebno pa Slovenijo, zadela občutna suša, in kar ista ni uničila, je po nekaterih krajih še toča pokončala zadnji košček kruha.
Vsled tega se rojaki iz Domovine z bridko zavestjo in milimi prošnjami obračajo na svojce v Ameriki: “POMAGAJ BRAT, POMAGAJ SESTRA!”
In ker imate sorodniki v Ameriki velikodušno srce, da pomagate svojcem v Domovini, se zavedate njih pomanjkanja in gorja, uslišite njih pereče prošnje, ter jim pošljite raznovrstna darila, za katera so Vam do smrti hvaležni, in se radostno spominjajo na Vas.
POMNITE: Da bo tudi Vam nekoliko olajšano, je naša tvrdka določila, da za naročila božičnih paketov, plačate samo vsebino naročenega blaga, moko ali drugi živež, ter po Vaši volji uvozno carino, za naše naknadne stroške pa Vam opustimo kot božično darilo.
Ker imamo točno in zanesljivo zvezo z najsolidnejšimi družbami, zatorej bodite uverjeni, da bodo Vaša naročila točno izvršena za pakete, kot tudi za denarna naročila, z katerimi boste osrečili svojce v Domovini za božične praznike.
Za točno in solidno postrežbo se zglasite, pišite ali pa kličite pri zanesljivi tvrdki
STEVE F. PIRNAT C0.
Ženske regularno 1.25 vredne 25% volna in 75% bombaž
MAJICE ali HLAČKE
98c
ženske 59c rayon tricot pletene “Briefs”
Prvovrstne ženske majice in hlačke iz 25% volne in 75% *bombaža. Obšite. Regularne mere, majhne, srednje in velike. (Tudi posebne mere, regularno 1.65, sedaj 1.25)
vsake
Prvovrstne kakovosti, nekoliko nepravilne rayon tricot pletene “briefs” v lepi izbiri. Mere majhne, srednje in veIike-
39c
Ženska 2.99 nylon tricot pletena spodnja krila
1.69
V pasu z elastičnim trakom, spodaj z nylon čipkami. Nepravilna. Mere majhne, srednje in velike.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9 zjutraj do 9 zvečer v vrednosti 82.00 ali več. Kličite CHerry 1-3000
6516 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-3500
Zde] je čas, da kupile listi
Slekhicm Sušilniki
Iznebite se to zimo vseh nevšečnosti in vseh neprij’et-nosti, ki jih imate s sušilno vrvjo.
V modernem električnem sušilniku se vaše perilo posuši v nekaj minutah, ne* urah ... ob zavrtenju številčnice. To je hitro, enostavno in varno, čudovito čisto in snažno. Vaše perilo pride iz sušilnika mehko, rahlo, prosto vsake dražljive hrapavosti in trdote. Vsak teden si prihranite več ur dela!
Sedaj je čas, da zavržete sušilno vrv. Naročite vaš novi električni sušilnik še ta teden.
liwm U TOM S E B VI C E IN Tir BEST/LDCMIBII II TIE Ulili
“TEN O’CLOCK TUNES” “l.AS
ZJUTRAJ OB 10 — WICA in WGAR * ZVEČER OB 10 — WHK