Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
~ v * »a
L
J U G O S LAV I J A
SLUŽBE
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
75.
kos.
V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1931.
Letnik
II.
VSEBINA:
5(1(1. Zakon o zadrugah državnih uslužbencev
567. Zakon o dopolnitvi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
568. Odločba o označbi okolišev posameznih kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj po pravilniku o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili.	___
569. Pravilnik o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili.
570. Naredba, s katero se za področje Dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času zbog izpre-menjenih banovinskih mej.
571. Razglas odredb o izplačevanju nagrad za pokončavanje volkov in divjih svinj.
Zakoni in kraljevske uredbe.
566.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o zadrugah državnih uslužbencev.*
§ i.
Uredba o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1920.** z njenimi izpremembami in dopolnitvami, predpisanimi z uredbo z dne 12. maja 1928.,*** izdano na podstavi pooblastila finančnega zakona za leto 1928./29., se potrjuje in velja kot zakon, kolikor se s tem zakonom ne izpremeni ali dopolni.
Kjerkoli se omenja v uredbi beseda »uredba« v kateremkoli sklonu, se nadomešča z besedo »zakon« v ustreznem sklonu.
§2.
V členu 1. uredbe, odstavku 1., se nadomešča beseda: »morajo« z besedami: »smejo po odredbah tega zakona«.
Prvemu odstavku se doda: »To velja tudi za banovinske uslužbence in drugo osebje banovin.«
Tretji in četrti odstavek tega člena se razveljavljata.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	novembra 1931., št. 263/LXXXII/574.
** Uredbo gl. »Uradni list« št. 29/9 ex 1921.
*** Uredbo gl. »Uradni list« št, 178/53 ex 1928,
§3.
V členu 2. se izpremeni beseda »troje« v besedo »štiri«.
Za točko 3. pride: »4. Proizvajalne (čebelarske, perutninarske in sl.) zadruge državnih uslužbencev, kojih namen je, pospeševati proizvodnjo svojih članov.«
Poslednjemu odstavku se doda na koncu:
»in četrte proizvajalne«, za tem pa nov odstavek:
»Član zveze sme biti tudi častniška zadruga v Beogradu, in sicer s pravili, ki jih odobri minister za vedsko in mornarico.«
§ 4.
V členu 3., odstavku 1. uredbe se doda za prvo besedo »zadruga iste vrste«.
V poslednjem odstavku se doda za besedo »vsaka nabavljalna zadruga«: »po členu 2., odstavku !-*■
V členu 4., odstavku 2., se izpremeni poslednji stavek in se glasi: »Neporavnani ostanek deleža se izterja v smislu člena 56., točke 7.«
Poslednji (sedmi) odstavek se izpremeni in se glasi:
»Glede ustanavljanja in poslovanja vseh vrst zadrug predpiše upravni odbor zveze poseben pravilnik.«
§ 6.
Člen 7. uredbe se izpremeni in se glasi:
»Prebitek, ki se pokaže potem, ko je skupščina koncem poslovnega leta odobrila bilanco, se razdeli ta-ko-le:
1. odstotek, ki se določi s pravili za rezervni sklad, ne sme biti pri nabavljalnih in kreditnih zadrugah manjši od 30%, pri stanovanjskih zadrugah pa ne man*-ši od 50%.
Če doseže rezervni sklad nabavljalne zadruge višino 1000 dinarjev na zadrugarja, se sme ta odstotek znižati do 10%, vendar se mora tedaj zvišati odstotek po točki 6. vsaj za 10%; pri stanovanjskih in kreditnih zadrugah se ta odstotek ne sme znižati.
2. Odstotek, ki se določi s pravili za pokojninski sklad uslužbencev zadruge (najmanj 1%); za zadružne uslužbence smejo zadruge y sporazumu z zvezo ustano-
.viti' pri'"*zvezi skupen pokojninski sklad, ki se opravlja po posebnem pravilniku, katerega predpiše zvezni upravni odbor.
3. Odstotek, ki se določi s pravili za nagrade upravnemu in nadzorstvenemu odboru (največ do 5%).
4. Odstotek, ki se določi s pravili za nagrado zadružnim uslužbencem (največ do 5%).
5. Odstotek, ki se določi pri kreditnih in stanovanjskih zadrugah s pravili za sklad za dvomljive terjatve.
6. Odstotek, ki se s pravili določi: a) za razne splošne kulturne in humanitarne namene (vsaj 1%) in b) za r^zne pridobitne, prosvetne in humanitarne namene v korist zadružnih članov (vsaj 2%).
7. Pri zadrugah za nabavljanje živil se vrne, če skupščina tako sklene, ostanek zadrugarjem sorazmerno z nabavkami, izvršenimi po zadrugi, če so popolnoma plačali svoj delež, dotlej pa se pripiše plačanemu delu deleža.
8. Pri kreditnih zadrugah se smejo od ostanka odobriti obresti na deleže zadrugarjev, če skupščina tako sklene, največ v višini eskomptne mere Narodne banke, vendar ne več kot 5%. Zadruge za nabavljanje živil in stanovanj nikakor ne smejo odobriti obresti na deleže zadrugarjev.
9. Pri stanovanjskih in kreditnih zadrugah se uporabi ostanek za povišanje sklada za dvomljive terjatve in za druge sklade s socialno-humanitarnim namenom v smislu sklepa skupščine. Za isti namen se uporabi ostanek prebitka pri kreditnih zadrugah in zadrugah za nabavljanje živil, če ne odobri skupščina razdelitve ostanka po točki sedmi, odnosno po točki osmi, ali če je še ostanka tudi po tej razdelitvi po točkah sedmi in osmi.«
§ 7.
Členu 14. uredbe se doda nov odstavek:
>Za zadružni dolg zvezi odgovarjajo tudi tisti za-drugarji, od katerih nima zadruga iz katerihkoli razlogov pismene izjave (pristopnice) v smislu tega člena, če so plačali vpisnino in delež. Ako teh pismenih izjav (pristopnic) ni, odgovarjajo za to neomejeno materialno člani upravnega odbora.«
§ 8.
V členu 15. uredbe se uvrsti kot prvi odstavek:
>Zadruge smejo izpremeniti svoja pravila samo v mejah tega zakona in po predhodnem pristanku zveznega upravnega odbora.«
Na koncu poslednjega odstavka se doda: »Vsaka iz-preinemba članov upravnega odbora se mora prijaviti sodišču radi vpisa v register.«
§ 9-
Člen 28. uredbe se izpremenl ln se glasi:
»Član upravnega odbora se sme zavezati napram m-drugi kot dolžnik samo po odobritvi nadzorstvenega odbora.
Člani upravnega in nadzorstvenega odbora, kakor tudi zadružni uslužbenci ne smejo biti poroki za obveze zadrugarjev napram zadrugi.«
§ 10.
Členu 32. uredbe se doda nov odstavek:
»Razrešitev skupščine glede poslovanja in računov ne velja glede materialne odgovornosti upravnega in nadzorstvenega odbora za škodo, ki nastane iz njenega protizakonitega aLi nepravilnega poslovanja, če naknadno ugotovi zvezni revizor tako škodo.«
V členu 33. se doda besedi: »vsakega« beseda k’! gega«.
§ 12.
Na koncu poslednjega odstavka člena 35. se doda; »kakor tudi v primeru, določenem v členu 19.«.
§ 13.
Členu 37. uredbe se doda nov odstavek:
»Tekom 30 dni po zborovanju skupščine mora zadruga poslati zvezi prepis skupščinskega zapisnika, bilanc iu vseh bilančnih računskih prilog.«
§ 14-
Člen 40. se izpremeni in se glasi:
»Vsak zadrugar sme izstopiti iz zadruge, -ir a tl ar hoče, ko je predhodno poravnal zadrugi svoje dolgove in upravnemu odbe pismeno priobčil svoj izstop. Pri stanovanjskih zadrugah mora prijaviti svoj izstop vsaj leto poprej. Glede odgovornosti za obveznosti in glede obraČunan„a deleža in prebitka se postopa po členu 42.«.
§ 15.
Člen 41. se izpremeni in se glasi:
»Upravni odbor sme odvzeti zadrugarju, ki dela zoper interese zadruge, za izvesten čas izvrševanje č‘an-skih pravic, ali pa ga izključiti iz članstva zadruge. Če se ugotovi, da je zadrugar trgoval z blagom, ki ga .te nabavil pri nabavljalni zadrugi v lastnosti člana (a ne po členu 2., točki 1., poslednjem odstavku), ga mora upravni odbor izključiti iz članstva. Natančnejše odredbe o izključitvi in odvzemu članskih pravic se določijo z zadružnimi pravili.
Zoper odločbo upravnega odbora se sme zadrugar pritožiti na redno letno skupščino, razen če je bil izključen zbog nedovoljenega trgovanja z blagom, *ki ga je nabavil pri nabavljalni zadrugi.«
§ 10.
V členu 42. se izpremeni prvi odstavek in se glasi:
»Oseba, ki neha biti član kake zadruge, odgovarja za tiste obveznosti zadruge, ki so nastale do konca računskega leta, v kalerem je nehal biti član zadruge. Odgovornost za obveznosti umrlih članov preide na njih pravne naslednike. Poroštvo prestane koncem še dveh naslednjih poslovnih let. Če preide v tem času zadruga v likvidacijo ali pride v stečaj, velja poroštvo še naprej.«
§ t7.
Členu 43. se doda:
»To ne velja za stanovanjske in kreditne zadruge.«
§ 18.
Odstavku 1. člena 48. se doda: »ali pa sklicati izredno skupščino radi odločanja o izravnavi izgube. Če skupščina ne osvoji predloga o izravnavi izgube, kolikor le-ta presega vsoto rezervnega sklada, se predloži omenjeno poročilo o stečaju v tem primeru naslednjega dno po zborovanju skupščine.«
§ 19.
Členu 51. se doda kot poslednji nov odstavek:
»Delo likvidatorjev kontrolira tudi zveza, ki srne v primeru nerednega opravljanja poslov zahtevati sklicanje skupščine radi izvolitve novih likvidatorjev. Če skupščina teinu ne ugodi ali če je <u>di,ščft postavilo likvidatorje,
sme zveza zahtevati od sodišča, da postavi druge likvidatorje.
V vsakem primeru, kadar mora zadruga likvidirati in je zveza njen edini upnik (razen njenih članov glede deležev), morajo likvidatorji izročiti tekom 14 dni, ko so se sodnijsko vpisali, vso imovino zvezi, zveza pa izvrši sama likvidacijo; s to izročitvijo imovine zvezi prestane dolžnost likvidatorjev in nadzorstvenega odbora.«
§ 20.
Člen 56. se izpremeni in se glasi:
»1. Zadruge se ne smejo zadolževati zunaj zveze brez predhodne odobritve njenega upravnega odboia. Zadruge, ki črpajo od zveze kredite, morajo preodkazati zvezi svoje prebitke v gotovini. Natančnejše odredbe o tem, kakor tudi o dajanju posojil zadrugam in zadrugarjem predpise zvezni upravni odbor s pravilnikom o dajanju posodil.
2. Obresti posojil (kreditov), ki jih zveza odoori zadrugam, določi zvezni upravni odbor; ne smejo biti manjše od 4% letno; samo zvezna skupščina sme te obresti znižati, in sicer samo da se vzdrži kaka zadruga in na predlog zveznega upravnega odbora.
Zvezni upravni odbor sme zvišati posamezni zadrugi obresti posojil, če se preskrbi zadruga s pomočjo odobrenega kredita z drugih strani z blagom, ki ga proizvaja zveza v lastnem podjetju.
Kdaj in koliko smejo zadruge plačevati kot obresti za obveznosti zadrugarjev, določi zvezni upravni odbor s pravilnikom o dajanju posojil.
3. Posojila (kredite), ki jih odobri zveza zadrugam v blagu ali v gotovini, se morajo zavarovati z menico do-tičnih zadrug. Poleg tega so blago nabavljalnih zadrug in njih terjatve napram članom zvezi zastava za njene terjatve. Pri stanovanjskih zadrugah morajo biti ta posojila zavarovana še s hipoteko na prvem mestu v prid zvezi na kreditnih objektih zadruge ali na tistih, za katere so se ta posojila porabila. Od kreditnih zadrug sme zvezni upravni odbor zahtevati tudi druga zavarovan.a (hipoteke, vrednostne papirje, menice članov za posojila zadruge, odstop terjatev iz prepovedi na službene prejemke zadrugarjev, žiro članov upravnega in nadzorstvenega odbora in dr.).
4. Če smatra zveza za potrebno, sme postaviti pri vsaki zadrugi svojega poverjenika, ki nadzira poslovanje zadruge. Poverjenik ima pravico in dolžnost, da ustavi izvršitev sklepov upravnega odbora, o katerih smatra, da so škodljivi interesom zveze ali zadruge, o čemer mora takoj obvestiti zvezo. Tak sklep sme zadruga izvršiti, če ga zveza tekom 14 dni ne izpremeni ali razveljavi.
Stroške za poverjenika trpita polovično zveza in zadruga.
5. Če smatra zveza na podstavi pismenega poročila revizorjev ali sicer za potrebno, da se skliče izredna skupščina zadruge, naloži upravnemu odboru zadruge, da jo skliče v določenem roku in z določenim dnevnim redom. Če ne bi upravni odbor postopal po tej zahtevi, skliče skupščino zveza sama.
V teh primerih znaša rok za sklicanje skupščine 15 dni. Ta skupščina izvoli sebi za predsednika zadrugarja, ki ni član niti upravnega niti nadzorstvenega odbora.
Na tej skupščini prečita pooblaščenec zveze poročila revizorjev, odnosno odlok zveznega upravnega odbora.
Ce skupščina ne bi sklenila primernih ukrepov za zavarovanje interesov zveze, zadruge in zadrugarjev, sme zveza izključiti zadrugo iz svojega člans)^
6. Ob likvidaciji ali stečaju iu če ugotovi zveza po podatkih, s katerimi razpolaga, da se ne morejo kriti z imovino zadruge vse njene terjatve, zahteva takoj, da se glede zadevne vsote realizira poroštvo zadrugarjev po členu 4. in sicer tako, da se izvrši prepoved na službene prejemke vsakega zadrugarja do višine, ki jo dovoljuje zakon o civilnih uradnikih.
Te prepovedi izvrše brez plačila takse na podstavi neposrednega zaprosila zveze tista državna in samoupravna oblastva, po katerih se likvidirajo, odnosno se izplačujejo službeni prejemki uslužbencev; tako pobrane vsote i pošljejo dotična oblastva brez odbitka priznanične takse j vsak mesec zvezi potem zveznega čekovnega računa pri ■ poštni hranilnici. Zveza sme to izterjavo izvršiti tudi iz druge imovine zadrugarjev, odnosno njih pravnih naslednikov, vendar samo po redni izvršilni poti.
7. Za svoje terjatve napram zadrugarjem sme tudi zadruga v vsakem primeru zahtevati zavarovanje in poravnavo iz službenih prejemkov zadrugarjev na isti način pri istih oblastvih in z istimi pru V iCuili i, natočenimi v prihodni (6.) točki.
Ista pravica pripada tudi zvezi glede poravnave terjatev, ki jih je zadruga odstopila zvezi.«
§ 21.
členu 57. se doda na koncu poslednjega odstavka: »vendar s pogojem, določenim v členu 3.«
§ 22.
Poslednji odstavek člena 59. se ukinja.
g 23.
V členu 60. in v Členu 72. pride mesto besed: 5Srbov, rirvatov in Slovencev« beseda:	Jugoslaviji«
§ 24.
V členu 70. se izpremeni drugi odstavek in se glasi:
»Tako odtegnjene vsote izplava zveza n , zahte\o po
smrti tiste osebe, kateri so se odtegovali njenim j ravnim naslednikom.«
§ 25.
V členu 66. se doda besedam: »člen 18. do 31.«,: »(izvzemši člen 28.)«.
§ 26.
Členu 73., t. 3. se doda:
»Zveza sme ustanoviti pokojninski' sklad tudi za osebje vseh svojih zadrug v smislu pravi niha, ki ga iz a upravni odbor.«
§ 27.
V členu 83. odpade poslednji stavek.
§ 28.
Člen 84. se izpremeni in se glasi:
»Zveza in vse njene zadruge morajo tekotn enega leta prilagoditi svoja pravila odredbam tega zakona, /a to izpremembo pravil zadošča navadna večina v skupščini zastopanih glasov, neglede na drugačne predpise pravil, odnosno na število zadrugarjev in glasov, ki so potrebni za izpremembo pravil.
Minister za finance se pooblašča, da preskrbi in razglasi v »Službenih novinah« urejeno izdajo celega zakona.«
§ ‘29
Ta zakon dobi moč, ko ga kralj podpiše in se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. novembra 1931.
Minister za finance	Aleksander s. r.
dr. Dj. Djurič s. r.	Predsednik
Videl in pritisnil državni	ministrskega sveta,
pečat	minister	za notranje posle
čuvar državnega pečata,	P. R. živkovič s. r.
minister pravde dr. Drač. S. Kojič s. r.
567.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon*
o dopolnitvi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.**
§ i
Členu 2. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Zlatniki, kovani v domačih kovnicah, imajo čistino 986V„ tisočink (9861/0/1000).
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. oktobra 1931., štev. 6757.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r.
Videl in pritisnil državni	Predsednik
pečat	ministrskega	sveta, minister
čuvar državnega pečata,	za	notranje posle
minister pravde	p.	R.	živkovič	s.	r.
dr. Drag. S. Kojič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
568.
Odločba.***
Na podstavi čl. 4. pravilnika o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili
odločam,
da morajo biti okoliši posameznih kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj, ki jih je treba navesti z
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1931., štev. 262/LXXXI/561.
** Zakon gl. »Uradni list« št. 253/70 iz 1, 1928.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. novembra 1931., št. 265/LXXXIII/582.
rimsko številko na eni strani zalivke vsake tovarne ali uvoznika, za katero dobe odobritev poverjenega mi ministrstva, biti označeni tako-le:
1. okoliš kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Topčideru z rimsko številko I.;
2. okoliš kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Zagrebu z rimsko številko II.;
3. okoliš kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Ljubljani z rimsko številko III.;
4. okoliš kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Splitu z rimsko številko IV.;
5. okoliš kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Osijeku z rimsko številko V. in
6. okoliš kmetijske poizkusne in kontrolne postaje Dravske banovine v Mariboru z rimsko številko VI.;
Vsaka tovarna, odnosno uvoznik mora po okolišu postaje, na katerem je, napraviti rimsko številko na eni strani zalivke, če se mu njena uporaba predhodno odobri.
Do nove razdelitve naše države na okoliše kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj ostane stara razdelitev, ki je doslej veljala.
Vse kmetijske poizkusne in kontrolne postaje izdelajo za svoje potrebe potrdila po obrazcu, določenem v čl. 4. pravilnika in sestavijo seznam uvoženih umetnih gnojil, ki je določen z obrazcem v čl. 8. pravilnika.
Ta odločba naj se pošlje vsem kmetijskim poizkusnim in kontrolnim postajam, da po njej postopajo in da obveste o njej prizadete tovarne, odnosno uvozniške firme.
Oddelek za rastlinstvo naj ukrene, kar je potrebno.
V Beogradu, dne 30. oktobra 1931., št. 68.164/11-
Minister za poljedelstvo M. Noudorfor s. r.
569.
Radi kontroliranja vseh domačih in tujih (uvoženih) umetnih gnojil in na podstavi čl. 2., odstavka 5. in čl. 4., odstavka 3. zakona o kmetijskih poizkusnih kontrolnih postajah* in na predlog oddelka za rastlinstvo predpisujem
pravilnik
o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili.**
Člen 1.
Za 'Umetno gnojilo se smatrajo vse tiste snovi, ki služijo posredno ali neposredno za hrano kulturnim rastlinam in ki so splošni trgovinski predmeti.
Člen 2.
Umetna gnojila se morajo pri uvozu in v notranjem prometu kontrolirati glede vsebine hranilnih sestavin, istovetnosti, čistine, uporabnosti in izvora. Za uvoz in notranji promet se pripušča samo gnojilo, o katerem 36 je z analizo ugotovilo, da ne škoduje rastlinam, odnosno da vsebuje v smislu čl. 14. tega pravilnika določeno minimalno količino rastlinske hrane.
* Zakon gl. ..Uradni list« štev. 316/102. iz leta 1922.
** »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne 9. novembra 1931., štev. 262/LXXX1/564, z upoštevanjem popravka, objavljenega v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 10. novembra 1931., štev. 2G3/LXXXII/ /376,
Uvoz in promet patentiranih gnojil ali specialnih zmesi, katalitičnih in biokemičnih preparatov in bakterijskih kultur, ki učinkujejo s svojimi kemičnimi, fizikalnimi in biološkimi posebnostmi zadovoljivo na rodovitnost tal in na prehrano kulturnih rastlin, se dovoljujeta samo s posebno odločbo ministrstva za poljedelstvo. Dovoljenje se more dobiti samo po izvršeni analitični preizkušnji; če pa je potrebne tudi po ugotovitvi stvarne vrednosti omenjenih gnojil, odnosno preparatov, pa tudi z ogledi na rastlinstvu ali na polju. Kdor želi, da 5e nui prizna tak proizvod in da se mu dovolila promet ali uvoz, mora predhodno prositi s prošnjo dovoljenja pri ministrstvu za poljedelstvo in mora prošnji prildžiti:
1. točno kvalitativno in kvantitativno analizo preparata, odnosno gnojila;
2. potrebno količino gnojila, odnosno preparata radi kontrolne analize kakor tudi za preizkušanje preparata pri poizkusu na terenu, če je to potrebno.
2. pri uvoznem gnojilu številko ih datum uvoznega dovoljenja, ki ga j.. Jala kmetijska poizkusna in kontrolna postaja;
3. količino hranilnih sestavin v odstotkih in obliko, v kakršni so sestavine v gnojilu, vse v smislu tovarniške analize.
Brez navedenega jamstva sta uvoz in notranji promet gnojila prepovedana.
Pri uvoznikih, ki nimajo lastne zalivke, plombira in potrjuje blago pristojna kmetijska poizkusna in kon-trblna postaja na njih prošnjo.
Obliko in velikost zalivk odobrava za zasebnike na njih prošnjo, za km Jjske poizkusue in kontrolne postaje pa jih predpisuje ministrstvo za poljedelstvo.
Potrdila kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj in zasebnikov za umetna gnojila morajo biti od trde lepenke ali debelejšega papirja, sposobnega za čvrsto pritrditev z vrvico in sestavljena po sledečih obrazcih:
Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v
(Žig postaje)
Številka vreče ..........
Ime uvoznika (firme) Štev. vreče .......
Obrazec
štev. 1 Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja Številka ..........................................
Vrsta gnojila in količina hranilnih sestavin v odstotku in obliki, v kateri jih vsebuje gnojilo po analizi kmetijske poizkusne in kontrolne postaje  .............................
Številka postaje   .......
(Naziv firme, ki uvaža, odnosno tovarne in kraj)
Obrazec Številka in datum dovoljenja kmetijske in poizkusne kontrolne postaje štev. 2
Vrsta gnojila in odstotek zajamčenih hraiiilnih sestavin in obHk y kated jih ^ . gnojilo, vse v smislu tovarniške analize __________
Zig
firme
Clen 3.
Tovarne, ki v kraljevini Jugoslaviji proizvajajo umetna gnojila, so pod neposredno kontrolo pristojnih poizkusnih in kontrolnih postaj, vrhovno kontrolo pa vrši ministrstvo za poljedelstvo.
Clen 4.
Vsak železniški voz gnojila, ki prihaja iz domačih tovarn ali ki se uvozi, mora imeti potrdilo dotične tovarne, odnosno uvoznika, v katerem je točno naveden odsto-lek sestavin, omenjenih v čl. 14., 16. in 17. tega pravilnika. Razen tega morajo tovarne v državi in uvozniki jamčiti še za vsako vrečo, zaboj itd., ki pride v promet, da ustreza predpisom tega pravilnika glede vsebovanih hranilnih sestavin in da nima škodljivih snovi. Radi tega morajo proizvajalci in uvozniki spraviti vsako vrsto blaga, če je v razsutem stanu, v zaboje, sode ali vreče, in jih plombirati s svojo svinčeno zalivko. Zalivke so registrirane pri ministrstvu za poljedelstvo za vso kraljevino, pri kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postajah pa samo za njih območje (okoliš postaje). Vsaka taka zalivka ima na eni strani rimsko številko okoliša pristojne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje, ki ga odredi ministrstvo s svojim odlokom, na drugi strani pa ime tovarne (firme), odnosno uvoznika. Poleg tega morata uvoznik in tovarna navesti na pritrjenem potrdilu pri vsaki vreči, zaboju, sodu in drugih zaobalah sledeče podatke:
1, ime uvoznika, odnosno tovarne z, lastnim Žigoni;
Vagonske pošiljke umetnih gnojil, ki jih uvažajo zasebniki za uporabo v lastnem gospodarstvu, so oproščene predpisa čl. 4. glede spravljanja blaga v vreče, sode in dr., če je blago razsuto, kakor tudi glede plombiranja in glede potrdila. Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja dovoli tak uvoz potem, ko je predhodno izvršila ogled na podstavi potrdila policijskega oblastva, s katerim se potrjuje, da ima uvoznik svoje gospodarstvo in da potrebuje umetno gnojilo za lastno uporabo. Ta olajšava pa nikakor ne more vplivati na kake izpre-glede glede sestavin umetnega gnojila.
Člen 5.
Pristojna kmetijska poizkusna in kontrolna postaja ima pravico vsak čas kontrolirati umetna gnojila v skladiščih trgovcev, prodajalcev na drobno, zadrug, kakor tudi vsake druge osebe in ustanove.
Kupci gnojil v tovarnah imajo pravico, zahtevati od prodajalcev, da skupno vzamejo ogledke blaga radi naknadnega preizkušanja po pristojni kmetijski poizkusni in kontrolni postaji. Ogledek se mora vzeti po čl. 9. tega pravilnika.
Člen 6.
•
Prepovedujeta se uvoz in promet z gnojili, ki vsebujejo rastlinam škodljive ” ' :nP v večji količini, kot to določa čl. 16. tega pravilnika.
Če bi se z urad».u analizo naknadno ugotovilo, da predložena tovarniška analiza, na čije podlagi se je bil
dovolil uvoz ali promet, ni bila pravilna, se uvozniku za bodoče odvzame pravica lastnega plombiranja, blago pa, ki se najde v prometu, se zapleni. Za vsak uvoz mora uvoznik predhodno plačati vse takse za uvozne in analitične posle v smislu cenovnika postaje, kakor tudi vse druge stroške, ki so zvezani z jemanjem vzorcev in dr.
Uvoz umetnih gnojil se vrši v obmejnem pasu na sledeči način:
Uvoz umetnih gnojil, po izvoru iz obmejnega pasa pogodbene države v odnosni obmejni pas naše države za izključno uporabo obmejnega prebivalstva, ki se vrši po predpisih odredb o obmejnem prometu v smislu trgovinskih pogodb, sklenjenih med našo državo in dotično sosedno državo, se dopušča samo na tistih krajih — cestah, ki jih določi za tak promet carinsko oblastvo.
V teh primerih se dovoljuje uvoz umetnih gnojil samo v vrečah, zabojih ali pločevinastih škatlah, ki morajo biti plombirane z zalivko tovarne, ki gnojilo izdeluje. Na tako zaobaljenem blagu mora biti pravilno označena vrsta in odstotna vsebina gnojila.
Clen 7.
Vse posle pri kontroli umetnih gnojil v zasebnih in zadružnih skladiščih, kakor tudi v trgovinah z umetnim gnojilom, vrše pristojne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje. Teritorialno pristojnost kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj določi minister za poljedelstvo.
Člen 8.
Vsak uvoznik, ki uvozi nad 1000 kg umetnih gnojil, mora, ko prispejo v carinarnico, obvestiti o tem s prošnjo pristojno kmetijsko poizkusno in kontrolno postajo in mora prošnji priložiti izvirno tovarniško analizo blaga. Na podstavi te tovarniške analize, t. j. če ustreza blago po tej analizi temu pravilniku, sme pristojna kmetijska poizkusna in kontrolna postaja dovoliti uvozniku, ki ima lastno registrirano zalivko, uvoz blaga v našo kraljevino, potem ko je vzela predpisane ogledke. Ce uvoznik nima lastne zalivke in potrdila, mora prositi postajo, da ona to napravi. O vsem uvozu vodi postaja poseben seznamek uvoženih umetnih gnojil, v katerega se vpišejo vsi podatki o uvoženih gnojilih, kakor tudi oni po čl. 12. tega pravilnika. Seznamek uvoženih umetnih gnojil, ki ga mora voditi kmetijska poizkusna in kontrolna postaja, mora biti sestavljen po sledečem obrazcu in imeti naslednje podatke:	1
da se prepove uvoz gnojila tovarne, ki dobavlja tako gnojilo.
Če pa zijaša dotična količina gnojil, ki se uvaža, nad 1000 kg, se mora uvoznik zavezati, da bo naknadno izvršil vse obveznosti, ki jih predpisuje čl. 9. tega pravilnika.
člen 9.
Ogledki umetnih gnojil se jemljejo ob uvozu komisijski v navzočnosti predstavnika finančnega oblastva in odposlanca pristojne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje. Po odvzemu ogledkov se morajo vse vreče, zaboji, sodi itd. plombirati z zalivko kontrolne postaje, odnosno z registrirano zalivko uvoznika, in opremili s potrdili v smislu čl. 4 tega pravilnika. Prodajanje ne-plombiranega in nepotrjenega uvoženega gnojila je prepovedano.
Kontrolni odvzem ogledkov umetnih gnojil v notranjem prometu se vrši prav tako komisijski. V tej komisiji sta: predstavnik kmetijske postaje in predstavnik policijskega, odnosno občinskega oblastva.
Uvoz umetnih gnojil se vrši redoma samo čez carinarnice v Beogradu, Splitu, Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Mariboru, Novem Sadu, Subotiči in Skoplju, kakor tudi čez one carinarnice, za katere da pristojna kmetijska poizkusna in kontrolna postaja posebno odobritev.
Če znaša količina uvoženega gnojila do 1000 kg (vključno), se postopa prav tako kot v obmejnem prometu.
Člen 10.
Ogledek gnojila, ki se vzame za analizo, mora biti povprečen. Vzame se iz vsake pete vreče, zaboja, soda, če ista vrsta blaga ne znaša več kot 50 vreč, sodov itd. Če jih je nad 50, se vzame ogledek iz vsake desete vreče, soda itd. V primeru poslednjega odstavka člena
4.	se postopa po presoji kontrolnega organa.
Vsi vzeti ogledki ene vrste gnojila se zmešajo in ta zmes tvori osnovni ogledek. Iz tega osnovnega ogled-ka se vzamejo trije ogledki, vsak za kontrolo v količini od 250—300 gramov, in se denejo v steklenice. Steklenice se zaprejo s plutovino in hermetično zapečatijo s pečatnim voskom in r pečatom državnega urada, čigar predstavnik je bil v komisiji, ko so se ogledki vzeli. Če je pri jemanju ogledkov navzoč lastnik blaga ali njegov predstavnik, sme poleg pečata državnega urada pritisniti na zapečateni ogledek tudi svoj lastni pečat.
Obrazec štev. 3	  Seznamek	uvoženih	umetnift	gnojil
	03 >o • o > m z	Dan prijave gnojil kmetijski poizkusni in kontrolni postaji idatum)	Priimek in ime Uvoznika, odnosno firme in sedež obratoval išša	Naziv umetnega gnojila	Analiza po tovarniškem potrdilu	Dan odvzemi! ogledkov iz vagona štev.	Posledek uradne analize in številka potrdila	Opomba	
									
Za lastno uporabo uvoznika se dopušča uvoz tako deklariranega umetnega gnojila v količini do 1000 kg brez formalnosti, predpisanih s čl. 9. tega pravilnika. V tem primeru jemljejo carinski organi carinarnice ali carinskega oddelka, potem katerega se vrši uvoz gnojil, od dotičnega gnojila ogledek 300 gramov, ki ga razdele v dva ogledka vsakega po 150 gramov in pošljejo pristojni kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v analizo.
Če pokaže kemična analiza, da gnojilo ne ustreza predpisom pravilnika, obvesti kmetijska poizkusna in kontrolna postaja o tem carinska oblastva in zahteva,
Člen 11.
?,a analizo umetnih gnojil se pobirajo predpisano
takse.
Clen 12.
O vzetih ogledkih se sestavi zapisnik, v katerem se navede poleg drugih podatkov še:
a) številka uvozne deklaracije;
b) količina gnojila in vrsta zaobale;
c) izvor gnojila (država, kraj, tovarna, naslov uvo®" aika)j
č) izvirni naziv gnojila;
*d) cena gnojila po računu in
e) zajamčeni odstotek hranilnih sestavin, katerega mora navesti lastnik ali uvoznik ali njun pooblaščeni zastopnik.
Člen 13.
Od treh vzetih vzorcev osnovnega ogledka, ki so se predpisno zapečatili, se pošljeta dva pristojni kmetijski ustanovi (poizkusni in kontrolni postaji), tretji pa se izroči lastniku blaga. Analizo se izvrši na enem izvodu, drugi se pa hrani zapečaten v postaji najmanj tri mesece za primer, da zahteva lastnik naknaden pregled.
Člen 14.
Po vrsti se dele gnojila na sledeče skupine: I. duši-Kuva gnojila; II. fosfatna gnojila; III. kalijeva gnojila; IV. apnova gnojila; V. mešana gnojila in VI. kalalitiČna in biološka gnojila.
I.	Dušikova gnojila,
a)	Anorganska
1. Čilski soliter z minimalno vsebino dušika 15%
2. Umetni natrijev soliter z minimalno vsebino dušika..............................15%
3.	Norveški soliter — Norge................13%
4.	Amonijev sulfat z	minimalno	vsebino	dušika ..... . . •	. • • •	•	•	•	•	•	•	20%
5. Amonijev .klorid z minimalno, vsebino * dušika .......	•	...........24%
6. Amonijev bikarbonat z minimalno vsebi-
no dušika . ...... >.............................1”
7. Oljnati kalcijev cianamid z minimalno vsebino dušika . ....... ... • • • • 16%»
8. Kalcijev cianamid brez olja z minimalno vsebino dušika............................10%
9. Kalijev soliter z 38% kalija in dušika .	. 13%
b)	Organska.
1. Krvna moka z minttnalno vsebino dušika . 8%
2. Moka od polnih rogov z minimalno vsebino dušika.................................  115%
3. Moka od praznih rogov z minimalno vsebino dušika...............................12%
4. Volnen prah.................................
5. Kožna moka.......................................^5%
6. Karbamid (sečnina)..........................40%
II.	Fosfatna gnojila.
1. Superfosfat s forsforjevo kislino raztopilo
v vodi......................................1®^
2. Dvojni superfosfat..........................40%
3. Dikalcijev fosfat (precipitat) po Peter-mannu citratno raztopne fosforjeve kisline 38°/o
4 Tomaževa moka (Tomaževa žlindra) s skupno P206 17%, od te kisline pa nvora biti najmanj 80% raztopne v 2% limonovi kislini. Čistina mora biti 80% do 90%
(skoz 014 do 0‘17 mm luknjice sita Aman-dus Kali Hamburg 100).
5. Termofosfati z najmanj 15°/* forsforjeve kisline (PA), k* mora biti raztopna v 2% limonovi kislini (Sinterfosfat, Renania, Volterfosfat in dr.),
6. Napol razredčeni fosfati z najmanj PaOs 15% fosforjeve kisline, raztopne v 2% limonovi kislini.
7.	Mehki sirovi fosfat z najmanj 25% fosforjeve kisline (Algier, Tunis, Tafka, Maroko) in s čistino praška do 90% (kakor pri 4.).
III.	Kalijeve soli.
1.	Koncentrirana kalijeva sol z najmanj K2O 38%
2. Klorov kalij...................................50%
3. Kalijev sulfat.................................48°/o
4. Kalijev magnezijev-sulfat.........................27%
IV.	Apnova gnojila.
1. Kalcijev karbonat z najmanj CaO .... 50%
2. Lapor z najmanj CaO...............................45%
3. Zmleto živo apno z najmanj CaO .... 90%
4. Apnov prah (odpadki) z najmanj CaO . . 50%
5. Mavec (sadra) z najmanj CaO......................30%.
V.	Mešana gnojila.
a) Naravna.
1. Dušikova moka iz kosti in ostružkov z najmanj 85% dušika in 10% skupne fosforjeve kisline; imeti mora 60% na situ z luknjicami 1 mm.
2. Sirova kostna kaša s 3‘5% dušika in 17% fosforjeve kisline;	*
3. Parjena kostna moka s 3'5% dušika in 23% fosforjeve kisline;
4. Kostna moka brez kleja z 05% dušika in 30% fosforjeve kisline.
b) U m et na.
Vsako mešano umetno gnojilo mora imeti najmanjšo vsebino: 8% kalija proti 4% dušika proti 8% fosforjeve kisline.
Vsaka umetna zmes mora biti prijavljena in registrirana pri ministrstvu za poljedelstvo s posebnim imenom z označbo in z določeno sestavino hranilnih snovi. Ministrstvo za poljedelstvo vodi v ta namen seznam dovoljenih umetnih gnojil.
VI. Katalitižna, biološka in druga gnojila.
Za ta gnojila predpiše ministrstvo za poljedelstvo po mnenju kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj posebne predpise in dovolila za vsak primer posebej.
Člen 15.
Kmetijske poizkusne in kontrolne postaje analizirajo umetna gnojila in primerjajo svoje pesledke na eni strani z jamstvom, ki ga dasta tovarna ali uvoznik, na drugi strani pa s predpisi tega pravilnika.
Clen 16.
V promet se ne smejo dajati	tista	umetna	gnojila, ki
vsebujejo večjo količino snovi,	kakor je spodaj	navedeno:
1. kalijevega perklorata.....................05%
2. proste žveplene kisline v amonijevem sulfatu.............................................3%
3. Redanida......................................... 0-0025%
4. kalcijevega karbida (pri cianamidih) . 0'1%
5. vsake primesi peska in drugih snovi, ki se dodajo umetno.
6. vseh drugih škodljivih sestavin, o katerih izda ministrstvo za poljedelstvo odlok na predlog kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj.
Clen 17.
Ne smatrajo se podatki v smislu tega pravilnika kot nepravilni, če ne znaša primanjkljaj — razlika po predpisih pravilnika in jamstva, odnosno uradnih analitičnih posledkov več kot 0-5% aktivnih sestavin pri dušikovih, foafa lovih in kalijevih gnojilih.
Člen 18.
Vse državne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje analizirajo po enotnih metodah, katere predpiše na predlog kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj minister za poljedelstvo.
Člen 19.
Gnojilo, o katerem se ugotovi, da vsebuje manj hranilnih sestavin kakor je minimum, določen v 51. 14. tega pravilnika, se izključi od prometa na ozemlju kraljevine Jugoslavije in se mora ali izvoziti ali pa predelati pod nadzorstvom pristojne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje ali pa uporabiti po njenih navodilih. Isti predpisi veljajo tudi za gnojila, ki vsebujejo prepovedane sestavine.
Člen 20.
Prodajalec, ki bi namenoma navedel nepravilne podatke o vsebini rastlinskih hranilnih sestavin in ki bi zavedel kupca s temi neresničnimi podatki v zmoto, se mora prijaviti državnemu tožilstvu na podstavi zakona o pobijanju nelojalne konkurence radi progona po zakonu.
Vse ostale prekrške po tem pravilniku kaznujejo policijska oblastva po veljavnih predpisih.
Člen 21.
Pritožbe zoper odloke pristojne kontrolne ustanove se morejo vložiti na ministrstvo za poljedelstvo najkes-neje v 14 dneh po izvršeni kontroli, v katerem primeru določi ministrstvo kako drugo poizkusno in kontrolno postajo, da izvrši ponovno analizo dotičnega gnojila na hranjenem in zapečatenem izvodu.
Za ministrstvo so odločilne samo kontrolne analize, ki jih izvršč kmetijske poizkusne in kontrolne postaje.
Člen 22.
Ta pravilnik dobi moč po treh mesecih od dneva razglasitve v »Službenih novinah«. Vsi prizadeti se morajo po njem ravnati, vsa oblastva pa morajo podpirati kontrolne ustanove in njihove organe pri izvrševanju tega pravilnika. Ko dobi ta pravilnik moč, neha veljati pravilnik o proizvajanju, uvozu in prometa z umetnimi gnojili z dne 7. decembra 1926., štev. 52164,/III.*
V Beogradu, dne 1. oktobra 1931., štev. 62045/11.
Minister za poljedelstvo M. Neudorfer s. r.
Banove uredbe.
na upravna področja z dne 28. avgusta 1931. (»Službene novine« br. 199/LXIV — »Službeni list« št. 339/53 izleta 1931.) razširjam veljavnost naredbe z dne 15. avgusta 1931., »Službeni list« št. .285/45, s katero se za področje Dravske banovin® izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času, na področje srezov Črnomlja, Metlike in območje bivše občine Štrigove, ki pripada sedaj deloma ljutomerskemu, deloma dolnjelendavskemu srezu.
Člen 2.
Ta naredba stopi v veljavo s 1. januarjem 1932.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1931.
Ban
dr. Marušič s. r.
570
III. No. 13.021/5.
Naredba,
s katero se za področje Dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času zbog izpremenje-nih banovinskih mej.
Člen 1.
Z ozirom na določbe § 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine
* Pravilnik gl. »Uradni list« št 1/1 iz leta 1927.
67i;
III.	No 11.555/9.
Razglas
odredb o izplačevanju nagrad za pokonča vanje volkov in divjih svinj.
§ i.
Vsakomur, ki se izkaže, da je v območju Dravske banovine na katerikoli način vjel ali ubil volka ali divjo svinjo, se izplača iz banovinskega lovskega zaklada nagrada, ki znaša:
za volkuljo...............................Din	500’—
za volka...................................... 400-—
za mladiča (iz	legla).......................  150-—
za divjo svinjo brez razlike spola težko
nad 80 kg.................................. 200-—
za divjo svinjo brez razlike spota težko
do 80 kg............................  .	„	100’—•
§ 2.
Vsakega vjetega volka ali divjo svinjo je ubiti.
§ 3.
Da so bili volk ali divja svinja, za katere se zahteva nagrada, resnično vjeti ali ubiti v območju Dravske banovine, se mora dokazati s potrdilom pristojnega županstva občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, v čigar območju so bili volk ali divja svinja vjeti ali ubiti. V potrdilu je treba navesti čas, kraj in druge okoliščine, ki so odločilne za podkrepitev verodostojnosti.
§4‘ • , Kdor volka ali divjo svinjo vjame ali ubije, ima te
pravico do nagrade, lastninsko pravico do ubitega ali
vjetega rvolka ali divje svinje, pa ima oni, ki mu gre ta
pravica po veljavnih zakonih.
§5'
Te odredbe dobe moč z dnem, ko se objavijo v »Službenem listu kraljevske bansko uprave Dravske banovine«.
S tem so razveljavljeni: Razglas pokrajinske uprave za Slovenijo z dno 21. januarja 1922., >Uradni list« Št. 216/1 in razglas velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti z dne 24. decembra 1925., »Uradni list« št. 393/1 la-
V Ljubljani, dne 23. novembra 1931.
J	Ban
dr. Marušič s- r.
f.Hnj« kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, ffljaifa ja zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; filmar iVlik&lek * Ljubljani,