The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Uetlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVA V AMERIK! IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; 2APADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations), NajatarejSi in najbolj priljubljen slovenski li$t v Združenih Driavah Ameriških. ŠTEV. (No.) 79 CHICAGO, ILL., TOREK, 24. APRILA — TUESDAY, APRIL 24, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Prof. Tugwell odgovarja - 250žrtev nesrečo v Jugoslaviji • i» ■ffTf". " ""w NAČELNIK MOŽGANSKEGA TRUSTA, R. G. TUGWELL, SMATRA "NEW DEAL" ZA REŠITELJA SVOBODE AMERIŠKEGA PREBIVALSTVA. — ČASOPISJE SVARI, NAJ NE NASPROTUJE IN NE POVZROČA NEVARNOSTI DIKTATORSTVA. — ČLOVEK SE MORA POSTAVITI NAD MAŠINERI JO. UJET PO 24 LETIH Washington, D. C. — Profesor Tugwell, ki se ga smatra za načelnika "možganskega trusta", skupine predsednikovih svetovalcev, in ki je bil zadnje čase silovito napadan od kapitalističnega časopisja, češ, da je radi-kalec, ki skuša prevreči sedanje obliko ameriške vlade in uposta-viti komunizem, se je preteklo soboto javno oglasil in dal odgovor na vse te kritike. Za njegov nastop je brez dvoma dal povod ^nani dr. Wirt, katerega so se kapitalisti poslužili za svoje ob-dolžbe. Skupini ameriških časnikarjev je Tugwell govoril in izrazil se je proti njim, da "new deal" ni nikaka prisilna metoda, s ka- PREMOGARSKA KATASTROFA Okrog 250 premogarjev podsu-tih v jugoslovanskem rudniku. — Malo upanja za njih rešitev. Sarajevo, Jugoslavija. — Strahovita premogarska nesre-I ča, ki je največja, kar jih ima zabeležiti zgodovina Jugoslavije kakor tudi celega Balkana, se je, pripetila preteklo soboto zvečer v tukajšnjem bližnjem Kokanj premogovniku. Kakih 500 čevljev globoko je nastala eksplozi- . ... .v, „ u„j„f,,„, ja, katera je podsula in zaprla tero se naj bi ameriško ljudstvo J ' J podvrglo vladi in se napravilo 1/Awa' Km " od nje odvisno nasilnim potom, marveč novi program ni nič drugega kakor izraz ljudske volje. .Časopisju je izrazil prikrite »varilo, ako bo nasprotovalo Selški volji in skušalo ovirati "ew deal" program, da utegne s tem povzročiti, da se tudi v Ameriki upelje taka diktatura, |c°t točasno vlada nad 350 milijoni prebivalcev sveta. Ako bo casopisje s svojim hujskanjem ''azdiralo konstruktivno delo vlade, bo moralo prjti do tega dikta-torstva, in Tugwell je povdar-Jal, da tukaj potem leži prava nevarnost za svobodo govora in tiska. V tem je šele pravi sovražnik in ne v Washingtonu. Točasno niti on sam, niti kdo drugi ne misli na to, da bi ame-riško ljudstvo prisilno podvrgel vladi, kajti to bi bilo nekaj nasprotnega ameriški mentaliteti, ki je navajena na popolno svobodo, in povdaril je, da je v tem °ziru popolen konservativec, da-si se ga proglaša za radikalca. Odločno se je izrazil, da ni večje se računa, okrog 250 1 premogarjem, ki so bili ob tistem času na delu- Skozi celo nedeljo so bile na delu rešilne reševalne čete, katerim je bilo poslano tudi vojaštvo na pomoč, in posrečilo se jim je, da so izkopale okrog sto mrtvih trupel; večina od njih je strahovito pohabljena. Malo u-panja je obstojalo, da bi mogli v doglednem času doseči še ostale nesrečneže. Pretresljivi prizori so se odigravali ob vhodu v rudnik, kjer so se zbrali domačini ponesrečencev- Neko staro ženico je policija komaj zadržala, da ni skočila v rov za svojim edinim sinom. Med jokom in glasnimi molitvami se čujejo odmevi žag in kladiv mizarjev, ki izdelujejo rakve za ponesrečene žrtve. James L. Fahey je pred 24. leti pobegnil iz federalize ječe v Leavenworth, Kans., in celi čas so ga brezuspešno iskali. Nedavno pa ga je izsledila kraljeva kanadska policija, ko je živel s svojo ženo blizu mesta Jasper, Kanada. KR1ŽEMSVETA — Jokohama, Japonska. — Po odredbi policijskih oblasti :je bila v petek izgnana iz Japonske skupina 75 oseb ameriškega igralskega osobja; med njimi je 45 žensk. Podaljšanje vize jim je bilo odklonjeno, na kar so se odpeljali v Šangaj. — Bukarešta, Rumunija. — Koncem preteklega tedna je ; bilo postavljenih pred sodišče 113 oseb, ki so obdolžene, da so j stale v zvezi z zaroto, ki je imela namen, na velikonočno j nedeljo ubiti kralja Karla in nekatere člane vlade. — Montevideo, Uruguaj. — S splošnim glasovanjem je prebivalstvo tukajšnje republike ,odločilo pretekli petek, da se izroči vsa izvrševalna oblast v roke predsednika Terra, s turner je ta postal absoluten diktator. — Pariz, Francija.— Tukajšnji radikalci, komunisti in so-cijalisti, so v petek vprizorili demonstracije proti vladi in njenemu deflacijskemu programu. Hoteli so priti do mestne hiše, toda močni kordoni policije so onemogočili njih namero. Iz Jugoslavije. USODNO KRIŽANJE Z VLAKOM: KAMNIŠKI VLAK ZADEL V VOZ TRGOVCA ŽNIDARJA IZ MENGŠA. — TRGOVEC UBIT. — PLANICA NA GORENJSKEM POSTALA SVETOVNOZNANA ŠPORTNA TOČKA___DRU- # GE VESTI. Strašna smrtna nesreča Domžale, 3. aprila. — Pri železniškem prelazu na Rodici, na cesti, ki je približno kilometer oddaljena od Domžal, se je ! danes okrog 17.45 pripetila strašna prometna nesreča. Iz Kamnika je takrat privo-zil osebni vlak proti Ljubljani, nesreča pa je hotela, da je baš tedaj pasiral železniško progo s konjem in vozom GOletni posestnik in prodajalec kož 2ni-dar iz Mengša. Nad Domžalami dosegel Avstrijec IIoil, potem je bilo 5 Norvežanov, nato dva Avstrijca, zopet en Norvežan in končno na 13. in 14. mestu Jugoslovana Novšak in Palme. — Tako si Jugoslavija potom krasnih športnih prostorov utira pot v svetovne športne kroge i —o— Radi sinove sramote I V Doljnem Vakufu se je obesil 701etni slepi Tomo Milak. Njegov sin je bil namreč pred sodiščem obsojen radi tatvine, 'in okolico je vse popoldne bril kar je slepega starčka tako po- MRS. TAUČAR ŠE VEDNO V JEČI Chicago, 111. — Znana Mrs. Taučar, ki trdi, ka je podedova-' la po svojem stricu v Italiji štiri milijone dolarjev, še vedno sega zagovornika demokracije, ka-,di v tukajšnji okrajni ječi na kor je on sam, in zato pa tudi obclolžbo oblasti iz Los Angeles, Skuša izvesti novi program. De- Cal-> ki obdolžujejo tatvine-nvokracija namreč ni bila nikdar! v Petek -ie blla Popeljana pred v večji nevarnosti kakor ravno v,žensko sodlšče na P°dlagl wa" ^su, predno je nastopil "new|™nta iz Los Angeles- Ker pa ^al", in njeni sovražniki so bili bili warantu priloženi po- NEMIRI V ŠPAMJl Radikalne druhali se zopet spravile nad cerkve. Madrid, Španija. — Druhali radikalcev so v nedeljo pričele z revolucionarnimi nasilnostmi in na več mestih je prišlo do boja s policijo, pri čemer je padlo nad 200 strelov. Kakor navadno ob takih prilikah, so se tudi zdaj spravili nad cerkve. V neki cerkvi je eksplodiralo sedem podtaknjenih bomb, ki so poslopje deloma razdejale. V mestu Santander so zanetili požar v štirih cerkvah, toda prebivalstvo ga je pravočasno pogasilo. Zg na tem, da jo zaduše. Ti sovražniki demokracije so ameriški kapitalisti, delodajalci in fi-nancirji in ti so si skoraj že Podvrli na pravi suženjski na-Cln večino ameriškega prebivalstva. Za dosego materijalnih do-°rin so dali prednost mašineri-■lam in prezrli človeka. Sprememba je morala, oziroma bo morala na vsak način priti- Tisti, ki tega ne razumejo, ali so nezmožni, oziroma celo nasprotni, bodo sigurno izginili Pozorišča in drugi bodo stopili na njih mesta. "New deal" ima ^ cilj, da se materij alne dobri-'lG Postavijo v službo človeka in trebni ekstradikcijski dokumenti, se je obravnava preložila do tega torka, in ženska je bila odpeljana nazaj v ječo. da LOV ZA DILLINGERJEM V Wisconsin« so oblasti našle sled za njim. Mercer, Wis. — Federalne oblasti so v nedeljo zvečer objavile, da se jim je posrečilo v tukajšnjih bližnjih gozdovih obkoliti proslulega bandita Dillingerja potem, ko so imele z njegovo bando kratek boj. Vendar pa niso bile o tem popolnoma sigurne, kajti kmalu pozneje se je dalo naročilo policiji v severnem Illinoisu in južnem Wisconsinu, naj bodo na pažnji za dvema avtomobiloma, ki sta pobegnila, in v enem od njih se vozi Dillinger. ČEBELE KOT PISMONO-ŠINJE Berlin, Nemčija. — Neki nemški čebelar je prišel na idejo, da bi se lahko čebele v slučaju j vojne uporabljale kot prenašal-! ke raznih poročil namesto golo-1 bov-pismonošev. Napravili so se že prvi poskusi; izkazali se je da so se čebele Iz velikih daljav vedno vrnile v domači panj. -o—— IRSKA KOLJE ŽIVINO Cork, Irska. — Tukajšnja vlada je ugotovila, da je na Irskem preveč živine, vsled česar tudi nima prave cene. Izdelala je program, po katerem se naj bi število živine znatno znižalo, in TAJINSTVEN MOŽ Chicago, 111. — 16. decembra je nenadoma izginil Allen R. Hammel, čuvaj Brinks ekspresne družbe, in odnesel s seboj druž-j binega denarja $39,000. Pretekli teden je bil ta mož prepeljan iz Philadelphije, kjer je bil areti-ran. Z gotovostjo se vsaj domne-da je to ena in ista oseba Mož namreč odločno taji, da bi bilo njegovo ime Hammel, in se ZLOČINSKI ADVOKAT OBSOJEN Chicago, 111. — Na šest mesecev zapora in na izgubo advokatskih pravic je bil obsojen ad-i vokat Julij Reznik Za svoje delo. ko je pomagal nekemu kaznjencu do parole, je zahteval pristojbino $200. Ker mu ta ni ! mogel plačati, ga je seznanil z 'nekim drugim zločincem; ta dva sta nato izvršila rop in iz plena je Reznik dobil svojo pristojbino. ! -o--' • RELIEFNA KOMISIJA PO- jhud sever, v usodnem času je I pa nastal tudi hud snežni me-tež. Menda je bil ta vzrok tragične nesreče. Žnidar se je najbrž zavaroval z odejo preko glave in je tako prezrl priha-joči vlak in preslišal piskanje > lokomotive. ! In že je bila nesreč tu4-S polno paro je lokomotiva popolnoma razbila voz. Takoj po nesreči se je vlak ustavil. Ko je strojevodja videl, da ni več pomoči, je vlak nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. O grozni prometni nesreči so bili obveščeni tudi domžalski orožniki in je na kraj nesreče takoj pohitel komandir Skok v spremstvu orožnikov. Pokojni Žnidar je bil znan daleč okrog kot soliden in u-gleden trgovec. Zapustil je štiri otroke, s katerimi sočustvujejo vsi, ki so pokojnega Žnidarja poznali. -o- Junaki zraka "ELEKTRIČNO ŽENSKO" PREISKUJEJO Rim, Italija. — Že par mesecev vzbuja splošno mednarodno pozornost neka Mrs. Anna Mo-naro iz Trsta, ki je dobila pri-devek "električna ženska". Pre- Planica na Gorenjskem, še nedavno znana komaj domačinom, je naenkrat postala svetovno znana zimskosportna točka. V nedeljo, 25. marca, so se namreč vršile tam svetovne smučarske tekme. Takega dogodka, kakor poročajo časopisi, v smučarskem športu svet še ni doživel. Rekordi so padali in to jugoslovanski in svetovni. Ves športni svet je bil po teh dogodkih obrnjen na Jugoslavijo, na prelepi'njen gorenjski i kotiček. Kako je bilo vse navdušeno. da vidi te svetovne trlo in pretreslo, da si je vzei življenje. -o- Lažniki Z Vranskega poročajo, da tam okoli hodijo trije razpeče-valci proti verski h knjig, en moški in dve ženski, ki zelo sladko in priifžihjeno hvali jo svoje knjige ter celo lažejo, da jih je tiskala Družba sv. Mohorja, samo, da bi ljudje kupili strupeno berilo. -o- Napaden V četrtek, 22. marca popoldne je neznanec v neki gostilni v Škofiji vasi pri Celju napadel 181etnega posestnika Ivana Kolarja iz Višnje vasi in mu z nekim topim predmetom prizadejal nevarne poškodbe, cla je moral Kolar v bolnico. -o- Smrtna kosa V Sv. Katarini pri Tržiču je umrla Alojzija Meglič, dnina-rica, stara 29 let. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl Leopold Belič, vpokojeni strojevodja, star 65 let. — V Olševku pri Kamniku je umrla Angela Plevel, žena delavca, stara 41 let. — V Celju je umrl Rudolf Tev-čič, uradnik, star 35 let. -o- je v to svrho objavila, da bo za izdaja za nekega Burt Arm- se upostavi človeška svoboda ln se da ljudem prilika, da uživajo človeške zmage nad naravo. a bi samo nekateri uživali do->ne iz privatne industrije, se e more obdržati, kajti to je pro-stv'ai"avi Amerike. Dokler ljud-^ela skupno v kakem podje-ne bo v takem podjetju miru kožo vsakega živinčeta plačala |stW i* New Yorka. Svoje že- nagrado $2.50. V odgovor na tojne' kl mu 'e J°kaie Padla okJog I vratu, ni spoznal, ali vsaj niti z | najmanjšim znamenjem ni pokazal, da jo pozna, in trdi, da ni bil nikoli oženj en- Tudi o svojih dveh otrocih, ki so jih pripeljali tju tolik KO c'asa, dokler ne bo to pod- objavo se je pričelo klanje živine kar na debelo, do 25,000 na teden. Vlada domneva, da se bo; lahko brez škode poklalo do 200 tisoč glav živine. MAGA KLIJENTOM Chicago, 111. — Med osebami, ki prosijo za relief, je mnogo takih, ki imajo doma zavarovalniške police in ne vedo o njih, • ^^po^Y^movIice"lah da lahko dobe gotovino za nje.^ razyidimo iz t da se je Vec je takih, ki so svoje police ... . ,. v A , v i zbralo tam okoli na tisoče l]ud-ze zavrgli, ko niso mogli placeva- tekli teden je bila prepeljala H« premij na nje. Reliefna komi- . ^ ^ Trata semkaj, da se bodo mogli sija je preiskala, kolikor ji je z njo baviti učenjaki, med njimi bilo možno, vse take police, in tudi slavni izumitelj Marconi, posrečilo se ji je, da je 1065 svo- Pri ženski, ki je 50 let stara, se jim klijentom pridobila skoraj opaža neka posebnost. Kadar je $100,000 gotovega denarja iz po- namreč v globokem spanju, pri- lic tekom meseca marca. Od te- haja iz njenih prsi čudna modri- ga se je primerna svota plačala Vlom v Trsteniku Pri cerkovniku Antonu Rog-jlju v Trsteniku, ki ima malo trgovino, s katero preživlja svojo družino, so neznani vlomilci vlomili skozi okno in pobrali iz trgovine raznega blaga v vrednosti nad 2500 Din in nekaj nad 100 Din v gotovini. Tatovi bi odnesli še več, pa so bili prepodeni. jetje obratovalo na podlagi svobodnega sporazuma š organizacijo svojega delavstva. Ekonomski pritisk in samolastna, brezobzirna uprava bo povzročala stalne nemire. k njemu, je izjavil, da jih še nikdar ni videl. Več drugih prič je z gotovostjo potrdilo, da je to Hammel, in tako oblasti domnevajo, da je mož izgubil spomin. --o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajjte ga! kasta luč. Od začetka so domne- ^avarovalninskim družbam za vali, da je to kaka sleparija, in nadaljnje premije, ostalo pa so nekateri so celo trdili, da ima v ' dobile na roko zavarovane ose-požiralniku malo električno žar-j be, s čimer so se zmanjšali iz-nico, toda pokazalo se je, da to datki reliefne komisije, prihaja iz ženske same, in zdaj ——o—— se je pričela znanost zanimati za "Dokler imamo svoj list, smo Ženska sama ni vesela pu- močni in druge narodnosti nas pojav. blicitete, ki je je deležna, in želi, da se jo čimprej pošlje nazaj domov k njeni družini, in se jo pusti pri miru. nora jo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. stva. Posebni vlaki so vozili Mnogi so splezali na drevesa, samo da so bolje videli potek tekem. — Vseh športnih tekmovalcev je bilo 14 in med temi 9 Nor.veža nov, 3 Avstrijci in 2 Jugoslovana. Najbolj je bil pogled gledalcev osredotočen na Norvežane, zlasti na trojico: Soeren-sen in brata Ruud ter na Avstrijca Holla. Sigmund Ruud je skočil najdelj, 95 metrov, a ni dobil prve nagrade, ker je pri tem padel. Prvo nagrado je dobil njegov brat Birger, ki je skočil 92 m, ki je s tem postavil nov svetovni rekord. Drugo mesto je dosegel že omenjeni Škoda v Mežiški dolini Veliko škodo je napravila zadnja povodenj v Mežiški dolini. Samo v guštajnski tovarni je cenjena škoda nad -15,000 dinarjev. — Škoda, ki jo trpe lastniki zemljišč, pa znaša skoraj 100,000 Din. Voda je odnesla vso rodovitno zemljo z nižje ležečih zemljišč. Veliko škodo trpe posestniki na Doferinjah, poosebno Blatnik, Župane in Jurič. Tudi potok Reka je napravil nad 25,000 Din škode. t i --u—■— i Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan* njegov brat Sigmund, tretje jedkem Slovencu"! 2 •AMERIKANSKl SLOVENEC' Torek, 24. aprila 1934 i AMERIKANSKI SEOVENEC The firtt and the Oldest Slovene Newspaper in America. E«tabll»i»d 18«, JtXMi in najstarejii tloventki f^ list v Ameriki« C«UtiOTlj«n let* mi, I shaja vsak dan razun nadel), pon»-luljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava! |*49 W. Cermak RdL, Chicago Jelefon: CANAL 5544 \ Naročnina i .$5.00 . 2.50 . 1.50 tii celo leto---------- Ca pol leta----- Ca četrt leta------- Za Chicago. Kanado in Evropo: trn celo leto--$6.00 Za pol leta-------3.00 Za četrt leta_____1.75 Iftsued daily, axcept Sunday, Monday and tha day aftar holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone; CANAL 5544 Subscription: For one year---- For half a year --- For three months _$5.00 — 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europa: For one year----------—$6.00 For half a year--------3.00 For three months---1.75 imate pri tem velikansko odgovornost! Ne gre tu samo za dolar, gre y,a več, gre za duše vaših sinov in hčera! In socialisti, ki vladajo nasprotno jednoto, bo prvo, kar bodo skušali prepričati vašo mladino, da vaša vera v Boga je — humbug! To so lawndalski socialisti dosledno delali dosedaj in bodo delali za-naprej. Smešno je kaj drugega pričakovati od njih. Zato pa, kdor noče, a bi njegov sin ali hčer zgubila vero, ta bq iste vpisal v drugo organizacijo, ne pa v tako, katere namen je, svojemu članstvu iztrebiti iz src vero v Boga, vsaditi v njih srca sovraštvo proti duhovščini in veri. Slovenski očetje in matere, preberite dvakrat, trikrat te vrstice! Dajte jih brati še drugim, ki se morda te velike važnosti ne zavedajo. Bodimo dosledni in ne pogubljajmo sami svoje lastne mladine. Ne zapisujmo hudiču svoje lastne krvi! Dopisi važnega pomena *a hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo nt vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. dali naši prireditvi lepši pomen, vabljeni na sestanek naročili- ja praznovalo SOletnico obstan- Prisrčno se zahvaljujemo spo- kov A. S., prišli ste polnoštevil štovani družini Bruce za njih no — hvala vam. ka. V svrho te proslave je ze izbran poseben odbor še žive- udeležbo in lepe besede. Prisrčno se zahvaljujemo cenj. g. u-redniku za njegov pohvalni in pomenljivi govor, kakor tudi ostalim chicaškim rojakom. —-Vsem cenj. govornikom se zahvalimo za njih govore. Hvala rojakom iz Indiane in 'Sheboy-gana za njih udeležbo. Prisrčna hvala g. stoloravnatelju M. Jelencu za njegov trud. Vam, dragi prijatelji in naročniki A. S., se posebno za» hvaljujemo za vašo udeležbo in --o- Pripravljalni odbor. (čih pijonirjev. Ravno tako bo praznovalo svojo petdesetletnico tudi mesto Two Harbors in sicer na jako slovesen način. — V letu 1884 je namreč prvi pa-robrod odpeljal železno rudo po Superior jezeru iz pristanišča Two Harbors, kamor je bila na tovornem vlaku pripeljana iz Soudana- Naš bivši mestni inženjer Joseph Veranth kandidira za o-krajnega komisionerja (County Commissioner) četrtega di- DRUSTVO SV. JOŽEFA ŠT. 103 K.S.K.J. VABI West Allis, Wis. Cenjeni člani in članice zgoraj omenjega društva: — Kakor vam je že gotovo znano, priredi naše društvo veselico in igro in sicer v nedeljo, 29. apr. v Labor dvorani na West Allis. Zočetek veselice je ob 2. uri popoldne, začetek igre pa ob 8. uri zvečer. — Dragi člani in ... vse, kar ste prinesli in pripelja- članice> udeležite se te prireditve stnkta- Za to pozicijo se je - Nekateri ste se res preveč kar največ mogoče Vsi, zato, ker vPisal° ™ manj kot 14 kandi- Aktivnost v nasprotnem ta-boru-slovenski starši pozor! Slovenski socialisti na Lawnclale zadnje čase zopet kroš-n i ari i o med slovenskim ljudstvom v Ameriki in mu vsiljujejo svojo nepriljubljeno robo — Marksov socializem. Slovensko ljudstvo je zdaj že v toliko prebujeno,; da med starejšo generacijo ne morejo ti socialistični krošnjarji opraviti ničesar. Zato m zamislili nov načrt. Namreč, med mladino hočejo, med tu rojeno slovensko mladino. Ta namreč njihovih zvitih intrig ne pozna; tu bi se dalo še kaj izvesti, kar se med starejšimi ne da več. Mi smo lawndalske gospodke frakarje, ki se na videz ka.i radi bahajo, da so delavski boritelji, drugače pa so pravi brez-značajni meščanski frakarji, že čestokrat javno vprašali, da liaj povedo, kaj so narodu tekom svojega delovanja koristili? Namreč s svojimi socialističnimi nauki! Ne mislimo na to, češ, organizacijo so ustanovili. Te imajo tudi vse druge struje in to boljše, bolj demokratične, kakor je njihova socialistična prepoveduje na KAJ POROČA NAROČNICA A. S. Waukegan, 111. Ker mi je ravno potekla naročnina za list A. S., vam prilagam svoto $5.00 za nadaljno naročnino, kajti bojim se, da mi list ustavite, potem joj meni. Raje bi imela enkrat na dan manj jesti, kakor pa bi ne brala tako zanimivega lista kot je Amer. Sloyenec, tako priljubljen mi je ta list. poredko vidijo. — Ob tej priliki je moj mož obiskal tudi tamkajšnjega zastopnika Am. Slovenca, Mr. Bugstalerja. Mr. in Mrs. Bugstaler sta bila naji-na dobra prijatelja ,ko smo še živeli v Minnesoti. — Bodi va- li. oškodovali — Bog vam povrni. Objavili bi imena darovalcev in darovalk, pa so se nekateri izrazili, da ne žele in da ni potrebno. Vemo, kdo in kaj je se gre da pomagamo tudi naši datov, večina Skandinavcev. društveni blagajni, da ji zama- Primarne volitve so 18. junija, širno tiste luknje, da ne bo vedno' Staršem George in Frančiška prazna. Pridite torej vsi, da se Banch ae Je v Shipman bolnici enkrat skupno pozabavamo in rodil sinček> Pa je revček že po prinesel in če res ne želite, da pozabimo na te žalostne čase, ki Par dneh umrl. — Frank De-vaša imena objavimo, bodite se kar ne morejo spraviti od nas. Jak ml- Je 12- aprila na doma- tem potom prav prisrčno za- _Kakor vam je tudi menda že čem dvorišču tako nesrečno pa- hvaljeni. Enega, ki je daroval znano, bo moral vsak član plačati j del, da si je zlomil roko in je toliko pive, da je zadostovalo tiket, ki stane 25c, če pride na moral iskati zdravniške pomo-za vse goste, bomo pa le ime-J veselico ali ne. Zato je pa bolje j" v Shipman bolnišnici. — Po- ma najlepša zahvala, ker.ste,novali, če prav mu mogoče ne [da pridete. — Nadalje se na to;ročno dovoljenje sta dobila tako ljubeznivo postregli in sprejeli mojega moža in tako poskrbeli za prijeten prijatelj- nam je dal 16 galon pive. Bo ski sestanek. Kadar pridete vi k plačaj! Manjši sodček darovan nam, bomo tudi mi se potrudili, da vam postrežemo kolikor Naj sedaj sporočam nekoliko moremo. Posebna hvala druži-novic iz naše prijazne wauke- nam Triller, Zakrajšek, Bug bo ljubo. Naš Martin Jug se je!veselico uljudno vabi vsa brat-!Franc Ermas in Mary Deyak. izkazal tako radodaren, da'ska društva v Milwaukee in To je že tretji par po velikino- West A'lisu, da nas omenjeno'či. — Who is next? N. nedeljo obiščete v velikem števi-1 -o- ganske in bine. — Preteklo zimo smo imeli, bi rekla, prav lepo, sko-ro brez snega. Nekoliko se je sicer že pokazal, pa je kmalu zopet izginil. Prav. zadovoljni smo bili s tako zimo, ker se je precej prihranilo na kurjavi. Danes, ko to pišem, vse mrgoli po vrtovih. Vsak si koliko mo-j re obdeluje svoj vrt. Je namreč jako milo vreme in trava je le-, po ozelenela, le ne vemo še, ka.i lahko še vse prinese ta muhasti april. — Delavske razmere so se tudi tukaj nekoliko iz- od .drugod je pa ostal nenačet. |lu in nam tudi vi tako pomaga- NEKAJ ZA VSE Zahvalimo se tudi našemu i te do boljšega uspeha. Tudi mi Človeško telo sestoji v glav-cerkvenemu zboru za lepo pet-! smo pripravljeni ob enakih pri-1 nem iz vode, in sicer je vsebuje je. Prosimo tudi obenem, da'likah vam prihiteti na pomoč, i telo odraslega človeka 59 odstot- 66 northehicaške našel-'staler, Havanes, Zupan, Rotar, [nam oproste. Pripravljena mM Na svidenje v nedeljo 29. aprila' kov, telo novorojenčka pa Adam, Petač in Šenk. Sporočati moram tudi žalostno novico, da je namreč tukaj dne 15. aprila okoli ene ponoči umrl komaj 151etni mladenič j Jožef Grom in sicer v državni bolnici. Umrl je za vročinsko boleznijo. V bolnici je bil 14 dni in že mu je kruta smrt u-gasnila mlado življenje. Pokojni je bil blag in priden mladenič. Kar težko se človeku zdi, ko gleda na mrtvaškem odru za ni bila dosti prostorna za nje. Opazili smo, kako so stisnjeno sedeli, pa je bilo že prepozno za pomagat. Thanks, young girls, za postrežbo gostov, za letanje gor in dol, za pošiljanje sem in tja. Thanks ever so much. Zahvalimo se najlepše tudi našemu listu A. v Labor dvorani na National Ave. v West Allis- Pripravljalni odbor. -O-- POROKE IN DRUGO Z ELY Ely, Minn. Dne 3. aprila sta bila poročena v cerkvi sv. Antona Ri- nam priobčeval naša hard Blesmer in Mary Perušek. J Ženin je sin premožnih stari- Sl., ker je vabila. j . šev nemško-poljske narodnosti, Vse nase cenj. goste prosimo, J nevegta je pa rojena y n da nam oproste, kar je bilo po-1 tako prijaznega fanta. Pokojni manjkljivega. Naš pripravljal-1 gek_ je hčerka Louisa in Mary Peru- Jožef je spadal k našemu dni- ni odbor (če se sploh sme imenovati odbor) sestoji iz prepro jednota, ki v svojem fanatičnem sovraštvu sramoten način, da noben cerkven odbornik ne sme biti voljen boljšale in ker je nastopila prU" M .. p . §t 7g ne v lokalni ne v glavni odbor njihove jednote. To jednoto so .ietna spomlad, je vse nekoliko»ml j. ki oddeIek člani'in čla- stih žen gospodinj. O podobnih si postavili v začetku čisto drugačni ljudje. Toda socialisti so boljše. Jih je pa vseeno še ve-' jo pozneje okupirali in jim zdaj le služi, kakor ruskim boljše- lilto brez dela in zaslužka, ka-i yurizorili " * " ' Is™,- w..............I vikom Rusija, in jo prav na tiranski način vladajo, kakor to kor drugod po drugih naselbi-znajo le razvpiti socialisti. Na vprašanja, kakor smo omenili, nah. sploh ne odgovarjajo, ker na nje odgovoriti ne morejo. Vzeli | Dne 13. aprila je šel moj -o slovenskemu ljudstvu, to je onemu delu. ki jim, sledi, vero in .mož in sin sestre mojega mo-- v . , . , v , . „ ^ , , hO sio\ensKtmu ijuuhLvu, tv , m;«* masa, katero je opravil domači vimo vse potrebno. narodnost, a v zameno pm niso dah me. Tisti, ki so jih s svo- j za na obisk na Sartell, Minn, i 1 po domače Pikčeva. Pri poroki, oziroma na svatbi so bili navzoči stariši in več ožjih sorodnikov iz Milwaukee, oddelka so i Prireditvah nimamo veliko sku-j 10> apriIa je Rev> F Mihei_ odstotkov. O pitju vode med jedjo se strokovnjaki še niso mogli zedi-niti. Nekateri ga smatrajo za škodljivo, za kar pa ni nobenih dokazov. Seveda se človek med jedjo vode ne sme preveč nalo-kati. Če že čuti močno žejo, naj se napije dobrega čaja pred jedjo ali po njej. Med jedjo pa zadostuje nekoliko požirkov, da napravijo jed okusnejšo in olajšajo žvečenje, j -o- i SIROM JUGOSLAVIJE ' nice mladinskega nad vse lep po-[šenj in kot gospodinje smo ko greb danes ko to pišem, ob 9. ,likor toliko kratke pri času. Ko|Joh;no Markovich, oba rojena uri, ko se je v cerkvi Matere!smo odpravile delo doma, smojv EJly> ženin je ]astnik dobro_ iii grocerije. — ie ..v,.. ... v.v T T. . . Ivan Macuh, poštni cic poročil John Bukovca m M. . .. ., F ! iz Maribora. i božje brala za pokojnim sv. I Prihitele v oziru kakor oropani ,Napregla sta avto in hajdi čez j i mi nauki oropali vere, so v duševnem ljudje na cesti, ko jih roparji oropajo, poberejo vse in jih s,hribe in doline. Vozila sta, ka-. r , j praznim žepom oropane puste na cesti. Tako so tisti Slovenci,;kor sta pravila, mestoma kar.3' j1Je^0V0 _ P 0 g. župnik Rev. Father Butala, biie pozne, dvorano, da pripra- idoče mesniee Malo smo gvatba ge posebno za bolj j Na A|ssismem pokopališču bilo zgodne goste. Prosimo, da nam po 75 milj na uro. prišla tja in nazaj. Povedala ki so sledili slovenskim, socialističnim voditeljem, danes na cesti, oropani one notranje moralne sile, ki človeka vzdržuje pri zavesti, čemu in zakaj je ustvarjen in kaj je njegov namen tu'sta, da ko sta se pripeljala do na zemlji, V zameno jim niso pustili nič, ker slovenski socia- St. Croix River ter ob Hudson listi in socializem sploh kakih moralnih vrednot nima ne! In seveda, ker so starejši začeli spregledavati, hočejo zdaj zopet priti prikrito med slovensko mladino. Res je, ta jih ne pozna. .Mladina je neizkušena in bo morala skozi preizkušnje, kakor smo morali mi starejši v marsikaterem oziru. Zato je pa na mestu, da mi starejši pojasnujemo naši slovenski mladini, kaj ro lawndalski socialisti. in Stillwater, Wis., sta videla vse razdejane ceste. Dva velikanska mostova sta bila tudi porušena, polje vse razorano in polne kupe peska je ležalo naokoli. Divjala je namreč tam silna povoden j. Pota so bila ne- položeno k Srečna si liVe^nemu počitku. Za pokojnim žalujejo starši, štiri sestre in pet bratov. Bodi mu ohranjen ! blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje. — Pozdrave vsem čitateljem Amer. Slovenca tukaj in onstran luže. — Drugič se še kaj oglasim. Ivana Keber. oproste. Čutile smo potrebo, da priredimo nekaj, da javno pokažemo našo zavednost in ponos, ker smo zmagali. Da se skupno s č. g. zmagovalcem, z g. ured- Smrtna ko'Sa" ' ,fl*** V mariborski bolnici je umrl uslužbenec V Celju je umrl Franc Luschitzky, sodni oficijal v pokoju star 84 let. — V Ptu- . , >v., , ju je umrl Franc Muhelstein, je vršila pri starisih J občinski revež star 78 let. neveste na East Sheridan St. i ^__ Vsem želimo vse najboljše. Naši katoliški skavti 174. če-] te so dne 8. aprila zvečer pri-] redili v Washington Audito-j rium takoimenovani "Minstrel show" s petjem, godbo in ša ljivimi prizori. Velika dvorana Obsojen i Mariborski senat je obsodil j posestnika Rudolfa. Arnuša od j Sv. Urbana pri Ptuju na 6 mesecev strogega zapora in trilet-5 no izgubo častnih pravic, ker je nikom in naročniki A. S. pove- je bila natlačeno polna ljudstva. Bilo je tako navdušenje, Mi smatramo, da je na mestu in da je naša sveta dolžnost, j sposobna, da bi nadaljevala vožnjo v smeri kakor sta si za- da opozarjamo slovenske starše na to, da naj pojasnijo svoji mladini, kako vladajo slovenski socialisti svojo jednoto. -Mnogo razočaranj in neprijetnosti bomo prihranili naši mladini, če jim povemo, kako je nasprotna jednota ravnala s katoličani, kako je smešila na satanski način vero slovenskih očetov in mater, kako je zapostavljala člane, ki so bili katoliškega prepričanja, da jim je odrekala cejo pravico do odborov v društvih in jednoti. In v tako strankarsko in zagrizeno jednoto naj puščamo svojo mladino? Slovenski očetje in matere, tudi vi vsi ZAHVALA Milwaukee, Wis. Vsem našim dragim gostom. i selimo, nismo polagale toliko j važnosti prireditvi in postrežbi, kot srno pomenu naše proslave. Ko se je pa dvorana polnila in ko smo hitele režat vsakovrstne prinesene dobrote, smo videle, da bo cela reč p jdobna Denar te prireditve so bo obrnil poskušal krasti v cerkvi. -o-- Škofja Loka da so morali nekateri slovenski j y fekofji Loki bodo v kratkem fantje s svojimi pesmimi celo ; pričeli graditi novi gasilski dom, dvakrat ponavljati, tako je ob-; ki bo moderno zgrajen, da bo činstvo aplavdiralo. Skavte je J odgovarjal vsem zahtevam, treniral mojster E. J. Buckley. Dom bo stal v Zvezdi in bo stal črtala, zato sta morala daleč ki so se v tako lepem številu bolj gostiji kot malemu .sestan-,v švrho stroškov svetovne raz- naokoli, koder je bila vožnja j odzvali našemu povabilu in pri-proti Minnesoti varna. — Silno i šli na našo proslavo zmage Am. presenečena je bila sestra in J Slovenca preteklo nedeljo, se njen mož, ko sta .jih ugledala j tem potom prav iz srca zahva- na dvorišču. Razumem veselje, ljujemo. Prisrčna zahvala če. ki se polasti človeka ob pogle- g g. duhovnikom, ki so s svojo du na domače, zlasti če se bolj navzočnostjo in z lepimi govori ku. — Vsaka izkušnja nekaj izuči. V slučaju, da pride zmaga še četrtič v Milwaukee, bomo pa vse drugače pripravljene. Naša želja je bila, da se naročniki polnoštevilno udeležijo te prireditve. Prvič ste bili po- stave v Chicagi. katero pojdejo posetit skavti -tam enkrat ob času šolskih počitnic. Takrat boste Chicažani imeli priliko videti naše slovenske Ely. okoli 200.000 dinarjev. --o- Skedenj je zgorel Posestniku Janezu Kalanu v Trnju pri Zagorju je nedavno neke noči začel goreti skedenj, fante z j Ker je bilo poslopje krito s slamo je kmalu postalo žrtev raz- Mesto Tower bo dne 31. juli- besnelih plamenov. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (53) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS "Prosim te, Jana, pusti me da grerti s teboj," je prosil Gridley, "četudi samo za to, da te varujem pred divji ni zvermi." "Ti, da me varu-ješse je posmehljivo obrnila Jana proti njemu. "Ti ne poznaš nevarnosti. Brez tvojega o-rožja, ki nosi smrt, bi bil popolnoma brez moči. V velikem Thipdar gorovju, so take strašne zverinj, da lahko uničijo tebe s tvojo smrtno palico vred. Pojdi nazaj k svojemu ljudstvu in k svoji zaročenki." "Misliš, da sem tak strahopetec," z njrtneškpm odgovori Jason. "Jaz sem tukaj zato, da ti povem in dokažem, da se ne bojim nobene, tudi še tako krvoločne zverine tvojih gora. Kar pojdi naprej in jaz ti bom sledil." "Če me res slediš, vedi, da je to tvoja smrt, Pomni, da samo mož gre lahko tja, kamor gre Rdeča Roža Zorama!" Ko je to izgovorila se je naglo obrnila in se spustila čez skalnati rob ter tako Jasonu izginila izpred oči. Sfcoro prestrašil se je, misleč, da je morda ponesrečila, nato se tiho sklonil in opazoval čez strmi skalni rob. Videl je Jano, kako previdno je stopala, in še oprijemala komaj vidnih skalnih izrastkov, in se čedalje bolj nižala. Skoro si ni upal dihati, boječ se, da bi morda čutila njegov dih, kar bi jo vznemirilo in bi se lahko ponesrečila. Končno je opazil, da se ji je posrečilo priti do trdnih tal. Tudi on se je tedaj oddahnil, k;r je videl, da je na varnem. Skrivno je opazoval 2a Jano, dokler ni izginila za veliko skalo. Vedel je, da če bi bila zgrešila §a,mo eno stopinjo, bi ss gotovo ubila v tem skalovju, Jason Gridley je počasi vstal. Na u-šesa so mti še vedno zvenele besede, ki jih je Jana izrekla nekoliko poprej, "samo mož gre lahko tja, kamor gre Rdeča Roža Zorama." Pritrdil je puško na hrbtu, da bi ga ne ovirala, se-zul si čevlje in se začel polagoma spuščati .navzdol po skalovju. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolariih: Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $10. pošljite____$10.85 Za $15. pošljite....$16.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Anicrikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL- Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Torek, 24. aprila 1034 •AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 iijj i Tvoj nedeljski tovariš. r NARAŠČAJ ZA ZVERINJAK TEDENSKI KOLEDAR 29 Nedelja - — Peter,- muč. 30 Pon'edeljek — Katarina Sij., dev. 1 Torek — Filip in Jakob. 2 Sreda — Atanazij, škof. o o Četrtek - — Naj d. sv. križa. 4 Petek — Florijan, muč. 5 Sobota — - Pij V., papež. Dve in pol leta stari črni medved, ki ga vodijo v Central Park zverinjak v New Yorku. "Vsem odpustim. Saj vem, da je pri Bogu zadnja beseda." "Bog izpregeovori, kadar bo bo čas." "Je že izpregovoril. Dva moja sovražnika sta že v ječi." "Dobro zanju, če sta spoznala krivdo." "Bolje je, da sem v puščavi brez kruha, ko v ječi brez vesti." "Pogovoriva se kaj drugega! Ali kaj berete?" Videl sem nam- Rev. J. C. Smoley: ČETRTA NEDELJA PO VELIKINOČI Neko posebno veselje preveva liturgijo današnje nedelje. Ce se je zadnjo nedeljo pričela maša z besedami: Jubilate . . . Raduj se svet svojemu Gospodu! Prepevaj pesmi njegovemu svetemu Imenu! — se pa pričenja sveta maša danes s pozivom 97. psalma: Cantate . . . Novo pesem pojte Gospodu, kajti čudežne stvari je storil . . . Je to še vedno velikonočno veselje svete cerkve. In to veselje naj se vzbuja tudi v srcih vernikov. Čudno, svet pogosto ne more žapopasti in ne vrjame, da je ravno cerkev največja delivka veselja in radosti. Kolikokrat slišimo ravno v njenih molitvah besedo o veselju . . . Poziv k veselju je pri naši liturgiji takorekoč nekaj naravnega, ker visoka pesem na božjo neskočno ljubezen in usmiljenje nikoli ne umolkne, ker vemo, da je božji Sin odrešil človeški rod, ker je s smrtjo Gospodovo in njegovim vstajenjem lesena človeška zagonetka. In ker v luči naše vere to zadnje, to najžalostnejše v našem življenju, smrt, izgubi vso bridkost, vso negotovost, lahko rečemo z Gospodom: Grem k njemu, ki me je poslal. Cerkev nam bere danes, ko se je približal trenutek, da se bo Gospod poslovil in ločil od vsega zemskega, ono besedo pri zadnji večerji, da nam pojasni, da je odhod Gospodov samo vrnitev, pot k njemu, ki ga je za kratek čas poslal k ljudem. In tako se zaokroži krog: Od Boga, od Očeta je izšel in k njemu se zopet vrača. Ko nas je v svetopostni dobi cerkev vedno in vedno vabila in klicala k zakramentom, zato mora biti vsako naše vstajenje pot domu, povratek k njemu, ki je začetek in končni cilj našega življenja. Priznanje sv. Avguština, da je nemirno človeško srce, dokler ne počiva v Bogu, ni ničesar drugega, kakor izraz Gospodovih besed: Grem lc njemu, ki me je poslal. In če živimo v grehu, če smo daleč, daleč proč od' Boga, da liismo v zvezi z njegovimi milostmi, če ne živimo v občestvu cerkve, potem živimo v pregnanstvu. Če hočemo najti mir srcu in duši, se moramo vrniti k njemu, ki nas je poslal. II Poslal nas je Bog na ta svet kot krščene katoličane. Je to r'3 j Več j a milost našega življenja. Lahko gremo kot izgubljeni ,Sl'i iz očetovske hiše naše cerkve, naše otroške vere, lahko se °ddaljimo od družinskih vezi naših veri zvestih bratov in sester, lahko zapravljamo bogastvo katoliške resnice in milosti: toda nekega dne bomo sedeli ob koritih prešičev in bi bili ve- Seli, ko bi mogli z odpadki nasititi naše duše . . . Dragi moji, "Jubilej imate! Ce veste, kaj stokrat in stokrat trka ljubezen nebeškega Očeta na naša srcajjg jubilej? in nam pravi: VRNI SE DOMIJ, vrni se k njemu, ki te je poslal, Tako bi morala biti vsaka spoved, vsako obhajilo, vsaka nedeljska služba božja vrnitev domu, vrnitev k njemu, ni nas j2 poslal. "Saj pride vse," pravi tako lepo sv. Jakob, "najboljše, vse, kar je popolno, od zgoraj, od Očeta luči." Zato se moramo vedno iz blodenj in zmed življenja, iz vsega bridkega in žalostnega — vedno in vedno vračati nazaj •eč, da ima ženica odprto knjigo ,y Kaj pove brezposelni Veste, dandanes so hudi časi. Pa saj to že itak sami veste, ne da bi vam še pravil. Tako živim, kar tjavendan, kakor človek, ki je človeški družbi popolnoma nepotreben in bi bilo bolje, da bi ga ne bilo na svetu. In če je človek človeški jdružbi nepotreben, je jasno, da nima človeštvo nikake dolžnosti do takega brezpomembnega bi- pirja pokvaril oziroma uničil.) G. delodajalec je takole poravnal račun: 80 Din je bil dogovorjeni honorar za delo. 30 Din stroški za papir. Ti stroški so se odbili od honorarja in izplačalo se mi je: piši in beri: 50 Din. Malce sem hotel ugovarjati, češ, da se nismo tako zmenili. Pa hi nič pomagalo. Boga sem zahvalil, da sem dobil 50 Din in da sem samo za 30 Din papirja porabil. Ce bi namreč porabil papirja za 50 Din, bi dobil izplačanih menda samo 30 Din po pravilu obratnega sorazmerja. Ce I3i pa porabil papirja za 80 Din, kaj se vam zdi, koliko bi dobil honorarja? Ej, vi ljudje, slišite! Jaz sem tako lačen in truden sem — tako truden. . . Mi lačni in trudni smo menda res popolnoma nepotrebni človeški družbi. Nekaj sem notel povedati, pa mi beseda nič več tako gladko ne teče. In sploh sem nekako preveč raztresen---in lačen. L. B. -o- "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljen: med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Čeme. ONI, KI NOČEJO MIRU "Journal de Geneve" poroča kako so v Nemčiji iznašli nekaj, čisto novega, kar zna zmešati popolnoma naše sedanje navade. Iznašli so posebno kroglico, majhno bombico, ki ima v sredi neko čudotvorno tekočino. Ce jo letalo vrže na tla, se razpoči in iz tekočine se vsujejo bacili za kugo, kolero in slične takšne človeške dobrote. Sadje iz znanstvenega drevja postaja čimda-lje bolj grenko. Nekateri radovedneži so izpraševali znanstvenike o posledicah te zanimive človekoljubne iznajdbe. Nekateri pravijo, da bi posledic sploh ne bilo nobenih, kajti prizadevanja ene vrste znanstvenikov, ki iščejo za morilnimi sredstvi, porušijo prizadevanja drugih mož modrosti in znanin, ki iščejo obrambe proti tem sredstvom. Nekateri Zemljani pa se vendarle bojijo, da ne bo nekega dne takšen znanstvenik z očali skril v to majhno bombico kakšne čisto nove doslej neznane bacile, ki jih drugi modri možje ne bodo mogli takoj uničiti. Ta bombica — hvaležno odkritje kakšnega modrijana — bi brez obzira na pakte, na premirja, na pogodbe in sporazume, mirno prekoračila vse in vsako mejo, uničila prijatelje in sovražnike in človeštvu bi ne preostajalo drugega, kakor dvigniti roke in vzklikati zvezdam. Toda ne vznemirjajte se preveč. Ako bi taki bacili res obstojali, bi jih človeški modrijani že davno našli. Sicer pa obstoja nevarnost, da bi kuga in pa kolera pogoltnila tudi modrijane sami', ne da bi se svetu zaradi te izgube godilo kaj slabše. Ali ni to čudno, bodimo odkriti, da še nimamo dosti skrbi in nadlog in da človeški duh še vedno vztrajno vrta, da bi prišli na sled novim težavam. Milijone in milijone brezposelnih hočejo naši znanstveniki nasiti-!ti le s pesimizmom in strahota-jmi novih katastrof. Zdi se, kot |da bi bil človek ed>no bitje, ki se čuti srečno v nesreči. Naša doba se šopiri s frazami kot: napredek, civilizacija, znan-stvo, čast, samo »a besedo smrt se pljuva. Koliko truda stane recimo, da rešimo enega človeka smrti. Toda kakor hitro je več ljudi skupaj, kadar je človek v družbi, kadar tvori občestvo, ko postane družina, rod, narod, potem nimamo za njega nobenega usmiljenja več. Cim več je apostolov za mir, tem slabše gre človeštvu. Kakor da bi bilo človeštvo samo hotelo vraga v svoji sredi udomačiti. na mizi "Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. O, kam bi se zatekli reveži, ko bi nam Kristiy?, ne bil zapustil svojega križa?" "Tudi jaz ne vem kam." V temnem kotu je visel križ. Pod križem je bil razpet papirnat prt s podobo božičnih jaslic. Starka je pogledala na križ. "Tega križa se drže še solze in rane moje rajne matere." "Morda res!" sem rekel; na tihem pa sem si mislil: žena, zato se bojiš celo prah zbrisati z razpela." "Pa kako, da ste prišli k me- ni 9" "Sem že slišala o tem. Pa to je menda samo za zlato mašo ali pa za zlato poroko." "Ali pa tudi za sedem zlatih križev, kakor jih imate vi." ' "Kako, da tudi to veste?" Po kratkem slovesu sem ji se- t'omu k Bogu, od katerega prihaja vsa plemenitost naše duše, gel v roko in odšel obogaten. vsa lepota naše osebnosti, ves razum in modrost. Kako lepo vsebuje njolitev pri današnji sveti maši vse to, kar napravlja naše življenje hojo k Bogu: Podeli, o Gospod, svojemu ljudstvu milost, da bo vse ljubilo, kar ti hočeš; da bo po tem hrepenelo, kar ti obljubljaš! Naj bo v vseh slučajih našega življenja naše srce tam zasidrano, kjer najdemo resnično veselje. Naj se nam zgodi karkoli hoče, v vseh križih in težavah nagega življenja, moramo iti k njemu, ki nam daje resnično, pravo veselje; je to nekaka pesem domotožja svetega krščanskemu nepokoja. In ta pesem domotožja vseh blagih, plemenitih duš, ki so °kusile Kristusovega duha, ta pesem bo pela končno kitico, kitico blaženega spolnjenja, ko bomo na smrtni postelji rekli: 'Grem k njemu, ki me je poslal." DVE II DOMOVINE Videl sem, kako se je žena ob palici in berglji trudila, da bi me pospremila čez praz: "Oh, pa tak dar! Bog vam povrnil!" je klicala za menoj. Toda kaj ? Ali nisem pri samo-tarki več prejel, kakor sem pustil? P. A. >1RITE "AMER. SLOVENCA"? Tako žalostno je na svetu, kadar je človek sestradan. Včasih jem enkrat na dan. Včasih pa še enkrat ne. Kadar se ujezim pa napovem gladovno stavko kar za dva ali tri dni skupaj, in nič ae jem. Umreti pa le nočem, ker sem še premlad in je na svetu lepo živeti. Zadnjič se je pa nekdo name spomnil in mi dejal: "Ti, poslušaj! — Ti si brezposeln. Vem, da si revež. Časa imaš dosti. Za neko firmo boš nekaj na pisalni stroj prepisoval in boš zaslužil, če hočeš." Prav raci sem sprejel ponudbo. No, in smo se pobotali, da mi plačajo 80 Din za tisto prepisovanje. Potrebni papir so mi oni sami dali. Pisalni stroj sem si moral seveda sam preskrbeti. K sreči sem naletel na dobrega človeka, ki mi ga je ponudil brezplačno na razpolago. Potem sem pisal in ropotal na stroj tako dolgo, da sem vse zro-potal na papir. Ko sem dovršil delo, sem stopil pred delodajalca, da bi prejel zasluženo in obljubljeno plačilo. — Tedaj je moj delodajalec ugotovil, da stvar ni bila tako enostavna, kajti prepričal se je na lastne oči, da sem za prepisovanje tistega dela porabil nič manj, kakor za 30 Din papirja. (NB: Ne, da bi kaj pa- Stan ubogih Kot član pomožne akcije sem tiskal zapuščeno samotarko za ft&n sedemdesetletni rojstni dan. ^1'tigi obiskujejo ministre, gospodarstvenike, znanstvenike. Uesnike in pisatelje, člani pomož-)1(1 akcije pa obiskujemo uboge. Spotom sem srečal trojico raz-^'Sanih otrok. To pot sem nara-videl in slišal več, kakor bi Mislil ; ker sem si takoj ob odho-11 dejal: "Danes ne poj dem na °bi.sk samo z odprto roko, mar-tudi z odprtim pogledom." oklici sta me pozdravili, dečka i® kHo pa sram, ker se je prav« Pobral iznad ledenih tal. vvl.l poreko mati, ko tako po nepotrebnem trgate obleko in obu-;v?" sem jih nagovoril. "Nič!" mi -ie odgovorila starejša deklica: "saj doma I" smo šli že raztrgani z Po shojenih sneženih sledeh sem prišel pred dom v samoti. Sestradan maček je z dolgočasnim skokom dvakrat, trikrat skočil pred menoj in se skril za voglom hiše. Vrata so bila zaprta. Potrkal sem. Nič! Potrkal sem na okno. Pritajen kašelj je pričal, da je samotarka doma. Sklonjena na palico in bergljo mi je prišla odpret. "Kako se vam godi?" "Soba naj govori namesto mene. Pusta, mrzla, prazna!" "Ali vas nihče ne obišče?" "Vi ste letos prvi. In vendar imamo že enajsti dan." "Kako ste zašli v to samoto in siromaštvo?" "Po hudi volji mojih sovražnikov." "Pustiva neprijetne misli in odpustite jim." V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI Antona Stariča ki jc umrl 23. aprila 1932. Minilo je že leti dve, kar črna zemlja krije te. V najlepši dobi moških let si moral zapustiti svet. Nikdar ne bomo pozabili, da soprogra in očeta smo izgubili, da te med nami že dve leti ni; kako nam srce žalosti. Jc usoda bila ta, da si moral se ločiti od nas. Res, da moramo umreti vsi, al' prerano si nas zapustil ti. Al' spomin na tebe pa še živi in živel bo do konca naših dni. Z ljubeznijo mislimo na te kako, kako si ljubil nas ti vse. Žalujoči ostali: MARIJA STARIČ, soproga in otroci. Milwaukee. Wis., 23. aprila 1934. NAZNANILO Vsem tukajšnjim znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest da je 20. marca mirno v Gospodu zaspala moja mama ga. Antonija Korže (ROJ. LOBENWEIN) posestnica in gostilničarka v Cirkovcah pri Pragerskem. Ob smrti je bila stara 74 let. Hudega ni storila na tem svetu pač pa veliko dobrega. Bila je dobra katoličanka in posebno usmiljena do ubogih. Nam tvojim otrokom, si bila najboljša mati. Za nas si vr-pela za nas si živela. Tvoj ljaubezen do nas ni imela mej Razvajeni od tvoje velike ljubezni in popustljivosti smo jemali - a* daiali. Iskali smo te v vseh malih in velikih težavah. Mama pomagaj, dai, posreduj, mama vedno mama. Zalili smo te — ii oi nam sproti odpuščala. Ko sta prihajala tvoja sinova na dopust iz vojne, se držala doma od prvega dneva donusta do zadnjega; se je svetil tvoj obraz zadovoljstva. In ko sem prišla jaz k tebi čez morje in se mi m hotelo nikamor proč od Tebe, si bila spet srečna. Kako z malim si bila zadovoljna zlata mama. Moji otroci meni ne izkazupjo ljubezni v besedah si pravila sosedi, toda vsi so navezani na mene čeprav so že odrasli. Neveš kako resnično si povedala zlata ma-_ mika. Za vso Tvojo ljubezen in trpljenje Ti nismo dali me. baj smo še le v svojih težavah začeli s^ioznavat Tvojo ljubezen in trpljenje, ki si ga imela z nami. In sedaj si odšla, nimamo mame več. Umrla si zlata mama, toda v naših mislih boš ostala dokler se ne združimo. Tvoja žalujoča hčerka LOUISE STAUT, roj. Milwaukee, Wis., 20. aprila 1934. KORZE. Naznanilo in zahvala S žalostnim sfcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem znancem, da nam je 26. marca t. 1. umrl mili soprog, oziroma oče Anton Zakrajšek Rajnki je bil rojen 1. 1882 v fari sv. Trojica. Dolžnost me veže, da se prav iz srca zahvalim najprej našemu č. g. župniku Peršetu za njih dobroto, kar sostorili, ko so ga obiskovali za časa bolezni in ga večkrat sprevideli s sv. zakramenti, kakor tudi, da so prihiteli k umirajočemu, da so mu podelili sv. poslednje olje in so prišli molit rožni venec ob krsti, za lepe obrede v cerkvi in na pokopališču. Lepa hvala mojim sorodnikom Blaž Žagan drjižini za pomoč v tem težavnem in strašnem času in tudi za darovano peto sv. mašo. Enako tudi mojemu bratrancu Anton Kovač za vso pomoč in za lepi venec ob krsti. Lepa hvala mojim najbližnjim sosedom Žuzga in Much, ko ste prihiteli tako hitro na moj klic k umirajočemu. Lepo hvalo Math in Anna. Žurga za darovane 3 sv. maše in Mrs. Margaret Sojnič za darovano sv. mašo. Lepa hvala mojim vrlim botram, in sicer Mrs. Vodopivec in Mrs. Kramar za njih pomoč, ki ste mi storile v tem času, in Mrs. Frances Kovač, kakor tudi mojim vrlim prijateljicam, ki ste delale z mano namreč pri Armour Co., da ste se potrudile in ste nabrala za lep venec in ga položili na krsto, in še za ostalo sv. mašo plačale zraven. Srčna hvala društvu sv. Petra in Pavla št. 38, KSKJ. zato pripomoč, ki je skrbelo za pogrebnike. Lepa hvala Mr. in Mrs. Emma Dragash za njim pripomoč z au-tomobili, kakor tudi našim vrlim faranom, ki ste prišli z vašimi automobili, in scer John Stimac, L. Martinčič, Anton Rajišel, Jos. Švab in vsem ljubim faranom, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku, Bog vam plačaj. Ranjkega toplo priporočam v molitev. Tebi na, moj dragi soprog, daj ti BoK„večni mir in pokoj; zopet se vidimo tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: AGNES ZAKRAJŠEK, soproga; MARIJAN, KRISTINE, OLGA, EMIL, JOHAN, otroci. Kansas City, Kails., 10. aprila 1934. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, start čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vse vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Marijo, ki je priSla iz Btarcga kraja pred dvema ietomn s svojimi Sesterimi otroci. Poleg družine je Marija vzdrževala osem borderjov, kajti hotela je hitro napraviti denar in Be vrniti, šest mesecev je Slo dobro in Mike j« vlagal denar lia banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te r drugo, v tretjo itd. Iz vsake i-.ii.ia fOlna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. like je l,il ves zbesnn, kajti čutil jc, da bo Imel p h je neko K a prijatelja. ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel, Nekega dne jo ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo ogla&ano \ listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, pa je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim uSesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobit zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša In bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož, žena m otrok, ki so bolni, s« neuspeSno zdravi za mnoge druge bolezni, ka pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so Izločki delov tega zajelavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka B požreSnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in no.cah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želode'; se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik Ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, jo brca vsakega veselja do dela In je vedno len. Znano je, da je ta požaBt povzročila tudi napade padavice. Ta poSast zraste včasih do 50 čevljev Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduSi svojo žrtev. ReSite se te poSasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogočo pomagati. Pošljite 53.50 za Laxtain z« popolno zdravljenje, ako želite, da boste reSeni tega strahovitega zajcdavca, na U. S. Laho-ratory, USL Bid«., Box 2006, Hollywood, Cai Izdelano je po naročilu, zato omenite start.' ! Ne more biti zato poslano po COD. Garanti rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 26 ] centov. (Izrežite ta oglas in ga »hraniti, Uei vam bo mogoče prav priftel.) Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Za mesec maj in junij je navada, da verne družine postavijo male altarčke doma. Kipe Jezusove, Marijine in Male Cvetke sv. Terezije, lahko naroČite od nas po sledeših cenah: fSk KIP PRESV. SRCA JEZUSOVEGA 6 inčev visok ................................................5 go jjRlBJL 12 inčev visok ................................................ j oq 20 inčev visok ..................................................o nn MARIJINI KIPI 6 inčev visok 12 inčev visok 20 inčev visok MALE CVETKE SV. TEREZIJE 12 inčev visok ................................................j 17 inčev visok ................................................ 22 inčev visok ................................................ J&t^EjMsm, Kipe pošiljamo po expresu in po-Wfesspwsšiljatvene stroške plača vsak sam, ^■KiiiiV ko prejme kip. Gori navedene cene so samo za kipe in pošiljatveni stroški niso všteti. Naročilom je pridjati potrebno svoto ter isto poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS IMUiUUig Avtoriziran prevod iz francoščine S'P'i sal P v cv slct HENRY BORDEAUX KRISTA HAFNER ZMAGA LJUBEZNI Viidim, da se vdajaš svojemu nagnjenju, pa ne lyiisli, da te zato manj ljubim. O ne,! Kdo ve, morda te bom prav zaradi tega še bolj ljubil. (Byron :Sardanapal.) Cesta Franqueville veže ulico Henri Martina z Boulognskim gozdom in se odpira proti parku Muette. Ta park je bil svojčas pravi pariški dragulj. Tudi dandanes še ni zgubil svoje lepote, čeprav je precej manjši nego v prejšnjih časih. Skoraj bi lahko tekmoval z vrtom Ra-nelagh, ki si ga je bila zamislila sama Maria Antoinetta. Ima globoke drevorede, na koncu teh pa se odpirajo nekdanja zbirališča za kraljeve lovce. Prav kakor majhen Chantilly ali Versailles. Cesta teče vzdolž novega, zamreženega obzidja, ki je obrasel z bršljanom. Hiše stoje ob reki, ki je še niso stisnili v kamenito strugo, se razprostirajo ob njej zdaj pa zdaj prosta zemljišča in nezazidana stavbišča; po njih stoje drevesa kot zadnja sled nekdanje lepote in veselo žare v poslednjih solnčnih žarkih, dasi jih že grabi smrt. Skoraj vse hiše, ki stoje ob tej cesti, so bile zidane šele v poslednjem času in nosijo nad vrati isti podpis: Mark Romenay, arhiteka. V tisti dobi se je stavbarslca umetnost hotela otresti čarovnega vpliva in ustvarjati iz sebe, pa ji je pošla iznajdljivost; morala se je zateči v preteklost, da ni postala čudaška. Mark Rome-nay pa je v tem času postal slaven med tistimi, ki so ta umik v preteklost izrabili. Znal je združiti ljubeznive okraske iz dobe Ludovika XVI. z modernimi zahtevami; njegove stavbe so bile zračne in solnčne, oživljal jih je z ograjami in balkoni. Čeprav so bile morda majhne, so, se vendar zdele velike in primerne za angleško opravo iz svetlega lesa — izdelano skrbno po Chpendalovi ali Adamsovi. Tako je stavba postala prijetno bivališče tistim, ki nočejo biti jetnik in mučeniki lastnega doma, in ki sovražijo vse, kar žali zdrav okus, in ljubijo vse, kar navaja k notranji zbranosti; to je čudno približevanje tisti brezskrbni dobi pred revolucijo, o kateri je zapisal neki zgodovinar, da je še v vonju venečih rož skrivala lepoto svojih poslednjih dni. Cesta Franqueville je navadno mrtva in zapuščena. Potnik pa, ki se sprehaja po njej, o-pazi nehote veliko dvonadstropno hišo, pred katero se razprostira majhen vrtiček. Cisti in gladki slog poslopja in ravna streha je gotovo posneta po malem Trianonu; ob pogledu na številne okraske pa hitro pozabimo nanj. Tudi ima toliko oken in odprtin, da moraš šele iskati stene, ki jih podpirajo. Mark Romeany si je bil sezidal to bivališče zase. Vselej, kadar se vrača domov, zadovoljno opazuje svojo hišo; oči pa so mu žalostne. Notranja drama, ki jo je bil preživel, mu ni mnogo spremenila značaja in obraza, ki je bil resen že po nai-avi in živo nasprotje njegovemu dokaj posvetnemu življenju, burnemu iskanju družabne zabave in družinskemu življenju v lastnem domu. Vročega julijskega dne se je Mark Romenay za hip ustavil pred hišo, da jo je laže opazoval. Ni li bila to najlepša slika na svetu? Solnce je pravkar zahajalo in nežno obsevalo belo, čudno živo in sveže pobarvano vilo, ki se je v trepetu luči zdela rdečkasta. Majčkeni prostor ob vznožju stopnic je bil ves okrašen z ognjenorde-čimi cvetlicami, ki so bile podobne prazničnemu šopku. Komu neki bi ga podarili? Nu, vendar zlatolasi, kodrasti deklici, ki se je smejala in kričala na balkonu v prvem nadstropju in strigla z majhnimi prstki, kakor bi trgala svetle žarke: "Dober dan, atek." Je li po težkem, delovnem dnevu mogoča še lepša, še nežnejša slika nego tak otrok, ki se igra na balkonu hiše, ki je njegova last, hiše, ki si jo srečni človek lahko sezidal po lastnem okusu in si v njej postavil svoje ognjišče? Nekoliko v ozadju, tam v senci okna, bi morala stati še mlada žena in slika bi bila popolna. Res se je nekdo prikazal; pa bila je le stara vzgojiteljica. Na ljubek pozdrav je Mark Romenay z roko odzdravil, ne da bi se bil nasmehnil. Nikoli ni bil zgovoren. Pa kakor nam kapljica čiste vode za hipec pogasi žejo, tako ga je bil zdaj razvedril že sam pogled na malo Julko. Hitel je k njej; sredi stopnjic pa ga je ustavil sluga in mu izročil dnevno pošto ter pripomnil: "Vmes je tudi brzojavka, ki je prišla že pred več urami." Arhitekt je razmišljen vzel zavojček- Od nikogar ni pričakoval novic; na opravke bo pa mislil lahko še pozneje- Julka vrh stopnic je že postajala nemirna. Vzel jo je v naročje in jo ponesel v sosedno sobo; tam se je otrok navadno učil. "Torej kako, gospa Acher," je rekel, ko je "l vstopil z dragocenim bremenom. "Ali ste zadovoljni z njo?" "Julki je silno všeč na tej galeriji," je odvrnila vzgojiteljica. "Samo nikoli ni pri miru." Mark Romenay je resno gledal hčerkico in jo hotel pokarati; nato pa je z očmi preletel sobo in pričel oklevati. Zdelo se je, kot bi bili na prostem. Pa Muette je mirno seval skozi okno, ki je bilo veliko kot stena, in se zrcalil v zrcalu na nasprotni steni. Zdelo se je, kot bi svetla miza in stoli stali v vrtu sredi zelenja in bi bilo vse pripravljeno za popoldansko malico. Kdo naj ob tem sloni nad zvezki in knjigami? "Saj vendar ni treba, da hodiš na balkon," je vdano pojasnil. In skoraj materinsko je dostavil: "Si že malicala?" "Da, atek." "Snedla je samo pol kolačka," je dodala dobra gospa Acherjeva, ki je vsa živela le za svojo učenko. Njega je to vznemirilo veliko bolj nego raz-tresenost, o kateri je bila gospa prav tožila. "Slišiš," je začel znova, "hitro se nauči, kar je treba, pa pojdeva skupaj na sprehod-" Toda lene deklice ni zvabila ta lepa obljuba. "Oh," je rekla razočarana, "zmeraj mi to obljubljate, in ko sem pripravljena, moramo iskati ateka in ateka ni nikjer." "Nocoj pojdem. Zdaj so dnevi najdaljši. Prav do jezera pojdeva. In potem prideš lačna k večerji." "Res? res? res?" je kričala otrok ko bo notah "Tak, gospa, hitro imena glavnih'mest!" In ob kriču: Berlin, Petrograd, Dunaj, je Mark Romenay zapustil sobo in odšel v svoj kabinet. Med potjo pa je samega sebe ošteval, da ne pazi dovolj očetovsko na otroka. Vedno je prihajal domov poln načrtov, kakor igrač, ki jih mora razdeliti. Ko pa jih je nameraval uresničiti, so ga vselej preobvladale druge skrbi. Do-mišljeval si je, da bo sam lahko nadomestil njo, ki je ni; pa je, kakor skoraj vsi očetje, opravil vse večinoma le z načrti. Danes pa je hotel vse posle odriniti, da pojde s hčerko na sprehod. Nič ni bilo nujnejšega, nič mu ni bilo bolj pri srcu- In da bi bil prej prost, je v naglici pregledal pošto na pisalni mizi, ki je bila vsa pre-prežena z osnutki in načrti. ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ^^^ ne prinesejo dobička, če —^ ^ ^ V/ ^ ni povoljne /'//,, T UDELEŽBE /?'>/lfff\ I Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' UMETNA SMOLA ZA VSE SNOV Nekaterim narodom je bila narava bolj skopa pri odmerjanju naravnih zakladov, zato so morali s svojo bistroumnostjo najti nadomestkov za snovi, katerih so bili od narave deležni v premajhni meri. I često je človeški um v proizvajanju takih snovi prekosil naravo samo. Ena takih snovi, ki služi današnji industriji za najrazličnejše izdelke, je umetna smola. Naravno smolo pridobivajo iz tropskih rastlin, v naših krajih pa iz iglavcev; največ smole vsebuje lubje. Taka smola se da topiti v alkoholu, etru in sličnih kemikalijah; iz nje izdelujejo terpentin, kolofonijo, lake, fir-neže itd- Ce pride v zemljo, postane smola po nekem kemičnem procesu, imenovanem polimeri-ziranje, znatno Jsolj trda, vrelišče se ji zviša in tudi topljiva ni neprozorna snov, ki v različni!} barvah prihaja na trg, kakor pač to zahteva okus kupcev in svrha uporabe. Je netopljiv, netaljiv in proti vsem zunanjim vplivom, tudi proti pritisku in udarcem zelo odporen. Vse mogoče industrije so se 0-koristile z bakelitom. Avtomobilska zobata kolesa se izdelujejo iz njega, ker tišje teko kakor kovinska, za zavorne trakove ga uporabljajo, ker bakelit dobro zavira, za krmilna kolesa, gumbe stikalnih vzvodov, za okrove žarometov, signale trobke itd. Stavbena in pohištvena industrij ja izdelujeta iz bakelita stenske obloge, obešalne kljuke, okove za imitacije lesa in marmor-mizne plošče, okrove za ure, vaze, pisalne garniture, umetne plastike in drugo. Kemičnim tovarnam in barvarnam izvrstno služijo bakelitne kadi, ker so odporne proti kislinam pa tudi ne-produšne, saj so napravljene iz več. Na ta način je nastal jan- , . i „ 1 enega samega kosa. Naivecjo ko- ta r, ki je okamenela, takozvana . , . , , ___i rist pa ima od bakelita brez dvoma elektrotehnična industrija. Prav v vseh njenih področjih je bakelit zavzel odlično mesto, v žični in brezžični telegraf i ji in telefoniji, v elektromotorski industriji, zlasti pa v instalacijski stroki. -o- CELE VASI SE POGREZAJO Okolico vasi lgoren in vas samo je zadela zadnji mesec nenavadna katastrofa, pri kateri se je takoj porušilo 48 hiš, mnogo drugih pa je bilo tako poškodovanih, da jih je prebivalstvo zapustilo v največji paniki. — Zemlja se je začela tamkaj zaradi podzemeljskih vrelcev premikati in sicer tako občutno, da se je spremenila vsa slika pokrajine- Visoka drevesa so skoraj do vrhov izginila v zemljo, cele ceste so izginile in celo celi vinogradi so se naenkrat pojavili popolnoma drugod. Slične vesti prihajajo tudi iz drugih sosednjih vasi. Človeških žrtev do sedaj ni bilo, dasi so n- pr. nekatere vasi popolnoma v razvalinah. fosilna smola- Umetno smolo, ki jo kemija naziva fenolova smola, pa pridobivajo iz.lesa in premoga, slič-110 naravni smoli tudi v več tr-dotnih stopnjah. V promet prihaja ta smola pod različnimi imeni kakor neoresit, trolitan, alber-tol, resinol, bakelit itd. Je zelo uporabna, tako zlasti za elektrotehnične izdelke, ker dobro izolira, ne vpjja vlage, ima veliko mehanično trdnost in odpornost proti vročini. Zato je iz elektrotehnike zelo izpodrinila porcelan, posebno ker se da dobro oblikovati. Umetna smola prihaja na trg v treh oblikah. Bakelit A je topljiv, v špiritu, acetonu, natrono-vem lugu, da se tudi taliti kakor naravna smola. Uporablja se za pritrjevanje ščetin pri krtačah in čopičih, za pritrjevanje žarnic v okove itd. Druga oblika, bakelit B, je že trši, v špiritu je netopljiv, utekočiniti se še da, taliti pa ne, da se pa variti; iz njega izdelujejo lake in firneže ki se odlikujejo po tem, da prevlečene predmete zelo dobro varujejo razjedanja kislin, pred vročino in rjo.Tretja vrsta, bakelit C, pa je jantarju slična, ru-menorjava, prozorno ali pa tudi ZANIMIVOSTI Avtomobil na paro je izumil 1. 1769. učennjak Cugnot. V Avstraliji vidijo včasih tudi zelene oblake. V Združenih državam ima vsak peti človek svoj avto. Dandanes živi človek povprečno 47 let. Rimljani so dosegli povprečno komaj 22 let. En kilogram sira ima prav toliko redilnih snovi kakor 2 kilograma govedine. Pečen led je pri Kitajcih zelo priljubljena jed. Led potresejo z moko, naglo na ognju opečejo in pojedo. V vsakem gramu prahu, ki ga na čevljih prinesemo v hišo, je dva milijona bolezenskih klic. Nedeljo praznujemo samo kristjani. Grki počivajo v ponedeljek, Perzijci v torek, Asirci v sredo, Ediptovci v četrtek, Turki v petek in Zidje v soboto- -o- ZBOROVANJE DEMOKRA-TOV IN REPUBLIKANCEV Springfield, 111. — V. petek se je vršilo v tukajšnjem mestu državno zborovanje obeh strank, demokratske in republikanske. Dočim so imeli demokrati svojo redno državno konvencijo, so se pa republikanski odločili, da od-lože svojo konvencijo do 9. avgu- sta. Med tem časom bodo videli, kam se bo nagnila vladna administracija v Washingtonu, in bodo lažje sestavili svoj volilni program. Demokratska konvencija se je izrazila, da bo trdno podpirala "New deal", dočim so se republikanci odločili, da jim bo napad na NRA in druge točke vladnega programa v prvi vrsti dobro služil za njih volilno kampanjo. "Naš list 'Amer. SIov<*nec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!" Kc BAKING POWDER Double Tested/ Double Action/ SAME PRICE today AS 42 YEARS AGO ounces for 25