rvwxjxxxB amp wnnwa wmm wmam trn. —tiuibobiih »t m wctwiw^, —j ma m m wn aw w www me. t, w a odškodnina večja kot je Nemčija v stanu plurati jo ali kot bi se moglo pričakovati od nie, da plačp. Rekel je, da francoski narod — pričakuje to vojno odškodnino, da je v pričakovanju tepa denarja caoslal in. da se nahaja sedaj v slabšem. položaju kot se je nahajal ob ?asa sklenitve premirja. Mr. Xoyes je rekn!, da ima Francija absoluten in trden sklep, da navali na Ruhr okraj ter ga ima zasedenega osemnajst mesecev. j\;se*t Ruhr okraja pomenja dve stvari, — uničenje industrijalne Nemčije, ki je odvisna od premoga iz Ruhr okraja, in ekonomsko kontroliranje e°le Evrope od strani Francije. * Mr. Xoyes je posvaril Ameirko, "naj or\.sli vsako nadaljno po-• bratimstvo s šovinisti v Evropi*'. — Francoska imperialistična stranka, — j'* rekel nadalje. — je trd na v svojem sklepu, da zasede Ruhr okraj. Naša armada ob Renu je slrd smodnika, ki vodi do točke, kjer padajo iskre evropskega vojaškega pustolovstva najgostejše naravnost na naše lastne vojas- I «• magaeine. Najmanj, kar moremo storiti, je -to, da prekinemo to zvezo, dokler je še čas. — Nemčija se je vdala kot je to storila v juniju 1919 s pištolo II >1 svojih sencih in še vedno bo dosti prilik, dA se jo dolži kršenja mirovne pogodbe. Kmalu bo morala naša armada, kot Wiegandova francoski organiziran." poljska armada, igrali svoj del v novem napoleonskem zavojevarju ali pa se splaziti pod ognjem proti domu. Xoyes je rekel, da je najti rešitev problema v tem, da bi Združene države pomagale ^Angliji v njenem stališču napram Nemčiji in nasprotovale francoskim na kanom in načrtom. Lloyd George kot velik državnik bi mogoč.* rešil problem, a Anglija je preveč trpela v vojni, da bi mo^la storiti dosti. Po njego-vih mislih bi morale Združene države stati za Francijo ter jo oprostiti njenega večnega strahu pred Nemčijo. — Pretežni del francoskega naroda, — je rekel — je prežet s trojnim motivom strahu, reva nie ter napoleonskega zavojevanja. Xoyes je končno svetoval, da bi stopila Amerika v kako zvezo kot je sedaj Liga narodov, ki pa je brez moči in ugleda radi nevde-ležbe Amerike.________ ŽELEZNIČARJEM BODO | PRISTRIGU PLAČO Za koliko bo plača znižana, bo objavljeno dne 1, junija. — Na mi-1 ljone delavcev prizadetih. Chicago, III., 17 maja. United j .States Railroad Labor Board je, danes objavil, da bo s prvim juli-j jem znižal piače več kot miljon delavcem. Kakšno bo to znižanje, bo še « le dne 1. junija objavljeno. To velja samo r.a neizvežbane delavce. Iz zanesljivega vira se je pa izvedelo, da bo lurti izvežbanim delavcem plača znatno znižana. Potemtakem bo vsega skupaj priza-, detih nad dva miljona delavcev. Žc pred meseci so nekatere družbe izjavi'e, da ne morejo o-perirati. če n«.» znižajo svojim delavcem plač že vsaj za dvajset od-, slotkov. Delavci so sm*eda proti temu odločno protestirali. Tako velikrj;« pristriženja plač j železničarji rtajbrže ne bodo tako^ zlepa prinesU. KOLIKO VOJAKOV BO IMELA AMERIKA? Washington. D. C., 16. maja. — Senatni odbor za vojaške zadeve je odločil, naj ima Amerika 175 tisoč rednih vojakov. Poslanika zbornica je predlagala, naj znaša ilevilo 150,00(1 raoz. ČEŠKI BOCIJAUSTI IN MOSKVA. Praga, Ceh«*lovaška, 17. maja. Kongres čehejdovaških socijalnih demokratov leviee je glasoval, da se pridruži Tietji internacijonali v Moskvi. Za pridruženje je bilo oddanih 562 g'asov, proti njemu pa 7. Sklep je bil storjen brez vsake reservucije in krilo stranke bo sprejelo naslov komunistične stranke. Trdi. da ima 350,000 pristašev. Narodni soeijalistieni kongres je odobril naeijonalizacijo rudnikov in kongres agrarcev je sklenil vprizoriti velike demonstracije v prilog agrarnih reform. STRAH PESD POGROMI NA DUNAJU. Dunaj, Avstrija, 16. maja. — Med Židi me*ia je opaziti veliko i vznemirjenje vsled proti-židovske !agitacije v glasilu krščanskih so-jcijalistov "Reiehspost". I List je pred kratkim pozval, krščansko prebivalstvo, naj sestavi natančne sezname vseh Židov, možkih, žensk in otrok, ki stanujejo na Dunaju. Žid je trdijo, da je to piiprava za pogrom,] k: naj bi se vršil jeseni. IZ TURŽKE POGODBE NAJ. BRŽ NE BO NIČ. Washington, D. C., 17. maja. — Soglasn.'t s poročili, ki so dospela danes semkaj iz oficijelnili virov, bo pogodba, sklenjena med francosko vlado ter turškiir: nacijo-nalisti najbrž razveljavljena in to rad i te ga , ker ni nacionalistični parlament v Angori odobril te pogodbe, ki je hila sklenjena dne 12. marca. j Poroča se da so imeli zadnji turški uspehi proti Grkom za posledico, da so turški nacijonalisti 'zavzeli stališče, ki ne pozna nobenega kompromisa napram Francozom. Ob istem času se poroča, da boljševiki utrujujejo naeijona-liste v njih odporu proti Kraneo-zom in da je moskovska vlada obljubila nadeljno podporo naei-jonalistom. čo pogodbo, ki je bila sklenjena s francosko vlado, de-fnitivr.o zavrnjena. i VRHOVNI ZDRAVNIK WHITE; ZBOLEL. Washington, D. C., 16. maja. — Vrhovni zdraxnik White se je moral podvreči nevarni operaciji. Operacijo je rrečno prestal. Nahaja se v Garfield bolnišnici. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vaio družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite sa cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-no slovensko bančno podjetje: FRANK BAKHKR STATE BANK (potnliU oddelek) O OorttadlSt, V«w Tartt, X. T.1 T I PRINCEZINJE NA LOVU ZA AMERJKANCI. Slika nam kaze grško princezinjo Ksenijo, ki bo kmalo postala Mrs. William B. Leeds, če se ne bo zadnji čas stvar preobrnila. Mati mladega Leedsa se je pred kratkim primožila v grško kraljeve rodbino ter prinesla seboj par milijonov ameriških dolarjev. — Ksenija je stara sedemnajst let ter je hčerka velike vojvodinje Marije, sestra grškega kralja Konstantina. Vzgojena je v Angliji. PROPAGANDA PROTI BALTIŠKIM VLADAM! Sovražna propaganda sovjetov ignorira pogodbe s temi narodi. Delo internačijonale. TT . T Stockholm, Švedska, 17. maja. j V krogih, v katerih se skrbno in natančno zasleduje vsako, tudi najmanjše gibanje sovjetov, se že' dalj časa vzdržuje poročilo, da so! vprizorili sovjetski uradniki, ki imajo v rokah propagande zadeve, veliko kampanjo po vseh baltiških državah v namenu, tla pod-iuinirajo sedanje vlade v dotičnih deželah. Čeprav je vsaka teh baltiških držav sklenila posebno pogodbo z Rusijo, v kateri se je slednja obvezala, da s«? bo vzdržala vsake propagande, niso vendar teh pogodb podpisali propagandni urad-' niki Tretje intrrnaeijonale, ki trdijo, da lahko prosto operirajo v kateremkoli kraju, brez ozira na' politične pogodbe, ki sta. jih sklenila Lenin iu Troeki. Ta sov jet na propagandna sekcija je odgovorna za, skrajno nevarne komunistične nemire na Estonskem, odkoder se poroča, da' tli pod površjem državljanska vojna. Danes je vzvišeno nad vsak; dvom, da je poiitika sovjetov pod-minirati te države, ki meje na Rusijo. Sovjetske oblasti nočejo za enkrat nobenega oboroženega kr.nflikta, a vsprico tajnih, področnih metod katerih se poslužu-jejo, je pričakovati kake prezgodnje eksplozije. Sli, ki so dospeli iz Petrograda ,v Hclsingfors na Finskem, poro-Čcjo, da je opaziti v Petrogradu med vsemi razredi, tudi med urad-ništvom, vedno večje ogorčenje radi stalnega pomanjkanja živil. Nikake zaloge živil ne prihajajo sedaj v Petrograd z dežele in ker ne morejo meščani potovati v daljne poljedelske okraje, morajo stradati. __ t bojah naboOajte se m a "GLAS NARODA". NAJVB&JI sLonm dnevnik ▼ zde KOLIKO VOJAKOV JE , ŠE POD OROŽJEM? Francija ima sedaj največjo armado v Evropi. — Za njo pride Poljska in &a slednjo Italija. Washington, D. C., 17. majaj Francija in Poljska imata med kontinentalnimi državami Evrope' rajvečjo stalno armado, soglasno z angleškimi statistikami, ki so' dospele danes semkaj. Kontinentalne armade obsegajo naslednja števila: ! Avstrija 30.000; Belgija 106' tisoč; Bolgarska 33,000; Cehoslo-j vaška 147,000; Danska 15,400;' Finska 35.000; Francija 809,000;* Nemčija 100.000; Grška 250,000;' Madžarska 35,000; Italija 300,000; I Nizozemska £1,000; Norveška 15 tisoč; Poljska 600,000; Portugalska 30,000; Kumunska 160,000; Španska 190.000; Švedska 56,000; Švica 200j000 in Jugoslavija 200 tisoč. . Franeija kontrolira dve tretini od nekoliko vci: kot tri miljone mož, ki so sedaj pod orožjem v Evropi in to radi dogovorov, ka-tre je sklenila z Belgijo, Čehoslo-vaško, Jugoslavijo, Poljsko in Ru-munsko. Število 100,000, katero se dovoljuje Nemčiji, ni pravilno. To je število oborožene sile, katere sme imeti Nemčija na temelju mirovne pogodbe a na Bavarskem samem je 320,000 oboroženih in uniformiral ni h miličarjev, veteranov svetovne vojne. ZNAČILNA IZNAJDBA RUSKIH BEGUNCEV. Terioki, Finska, 16. maja. — Tukaj se nahaja več tisoč Rusov, ki so pobegnili malo pred zavzetjem Kronštadta. Ker so brez denarja, dela in zaslužka, jih pre-hranja ameriški Rdeči križ. Načelo ameriškega Bdečega križa je pa, da mora vsak kdor hoče imeti juho, prinesti lonec seboj. Begunci so vsled tega polo vili u Finskem zalivu veliko min, odstranili iz njih eksplozivne snovi ter jih sedaj uporabljajo za lonce. ZAPLETEN POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI Slezija se bliža boljševizmu, ko se delavci polaščajo kontrole. Poljski delavci in nemški kapitalisti. Katovice, Gornja Slezija, 17. maja. — ^Revolucija v Gornji Sle-ziji ima čudovito sličnost z boljše viškini državnim preobratom. Tukaj so Nemci lastniki rudnikov1 iu Poljaki navadni delavci. Nemški uradniki so izobraženi ter predstavljajo bogato buržuazijo, ki se ozira ua poljke rudarje in farmerje kot na družabno nižje stoječe ljudi. Nemci so vladali, zelo pogosto b/ez dvoma, ne da bi dali Poljakom enake pravice ali priliko, da izboljšajo svoje stanje. Mesta so nemška, a dežela je poljska. j Korfanty, načelnik poljskih ustašev, kojega prevejanost se splošno priznava od strani Nemcev, je izkoristil položaj, da raz-^vije gibanja za oproščenje ter se .poslužil pri tem gesla: — Oproščenje izpod pruskega kapitalističnega zatiranja. — Za to svoje geslo je našel med Poljaki nav-!dušene, pristaše. Poljski kmetje in |delavci so povedali piscu teh vrst. da so narodni soeijalisti. Neki] poljski plakat laže na tleh ležeče-1 ga nemškega kapitalista v uniformi ter poljskega delavca, stoječega v bližini, ki pravi: — Sedaj, ko je tiranski vojaški kapitalizem na tleh, ne pustite, da bi zopet vstal. I Od socijalistične vstaje v nacionalistične svrhe je le majhen korak do boljševizma in anarhije in poljski voditelji, ki so se obrnili na te sile, se sedaj boje, da so spustili z verige strasti, katerih (iie bodo mogli kontrolirati in ki jbodo dovedle do velikih izgredov. .Neki poljski častnik je povedal poročevalcu, da resno upa, da bo kmalu prišla odločitev, kajti ni znano, kako bodo rudarji in drugi delavci prenesli pritisk, če se I'jim bo odvzele okraje, ki se nahajajo sedaj varno v njih rokah, i Rekel je odkrito, da se boji, da bo dovedla zavlečena odločitev do uvel javi jen ja boljševizma, j Katovice, Gornja Slezija, 17. maja. — Adalbert Korfanty, voditelj poljske ustaje v Gornji Šle-iziji, je izdal ultimatum na indu-jStrijalne interese, v katerem jih je pozval, naj podpišejo posebno poljsko-šlezijsko pogodbo za izdajo papirnatega denarja, in to vsled pomanjkanja tekočega denarja, ker ni hotela nemška državna banka prevesti 250,000,000 mark v okraj, da se izplača plače rudarjev. Korfanty jo vprizoril to akcijo iz strahu, da bodo razjarjeni delavci uničili nemško lastnino v ozemlju ali da bi še bolj naraslo boljševiško gibanje, ki je že itak mogočno v deželi. V pričakovanju odgovora na ultimatum ojaeuje Korfanty mejne črte ter spravlja na lice mesta vse čete iz notranjosti dežele, puščajoč v mestih le majhne posadke, ker smatra te kraje varnim pred Nemci, ker so preveč oddaljeni od fronte." POTNI USTI SE DOBIJO Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar ee vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list, vojaako ali delavsko knjižicco, naj jo prinese s seboj. Glede odhoda in cene parnikov se obrnite na tvrdko FRANK SAKfUSR STATE BANK 132 Cortland! Street, New York RESNO SVARILO FRANCOSKEGA PRESEDNIKA FRANCOSKI PREDSEDNIK JE SVARIL PRED NEVARNOSTJO KI PRETI, DOKLER NE BO NEMČIJA PRIZNALA SVOJE — KRIVDE. Lille, Francija, 16. maja. — Francoski predsednik Millerand je v nekem nagovoru, katerega je imol v navzočnosti belgijskega kralja v trgovski zbornici v Lille izjavil, da se ne moreta Franeija in Pelgija poslužiti nobenega drugega teka kot sedanjega, dokler ne prizna Nemčija svoje krivde in odgovornosti ter popravi škodo, katero je storila Belgiji in Franciji. Potem, ko je navedel trpljenja, katera je moralo prenesti prebivalstvo mesta Lille, tekom štirih let nemške okupr.cije, je rekel pred sednlk: — — Č'c so meščani Lille ter severne Francije in Belgijo preveč velikodušni, da bi zahtevali osveto, zahtevajo vendar v družbi vse ostale Francije in Belgije pravičnost z ozirom na vlado in narod, ki je dovedel do vojne in ki je tekom sovražnosti ter brez vojaške potrebe sistematično uničeval in opustošal rudnike in industrije ter se posluževal ropa in požiga, da si zagotovi svojo lastno ekonomsko in industrijalno nadvlado tekom bodočega mirnega časa. — Dokler bo Nemčija potom svojih javnih mož zanikala svojo cdgovornost, ne more biti nobenega resničnega miru na svetu. Moč mora stopiti na mesto pravice. Niso demokracije, željne dela in miru, na katere se je treba ozirati, če se govori o imperializmu. Mi nimamo nikakih drugili ambicij, kot da zagotovimo bodočim generacijam mir, bratstvo in svobodo, v kateri bo individualna sreča sad r.einteresiranega posvečenja stvari pravice in r«>nice. V svojem odgovoril na izvajanja Milleranda je rekel belgijski kralj Albert, da so trdno utemeljene simpatije, ki vežejo francoski in belgijski narod. — Vaše besede najdejo med mojimi rojaki v Belgiji simpatetičen odmev. Poznajo razpoloženje Francije napram sebi ter vidijo v Franciji zavezniški in prijateljski narod, ki je prav tako veren svojim prijateljem kot svojim tradicijam ženija in heroizma. Tekom sestanka s kraljem Albertom je predsednik Millerand otvoril razstavo socijalnega dobrotvornega dela. Inšpiciral je pro- " store Ameriškega Rdečega križa ter čestital podpolkovniku Oldsu in strežnicam Rdečega križa. Zahvalil se jim je za vse, kar je ameriški Rdeči križ storil za matere iu otroke v opustošenih industrijalnih okrajih severne Francije, na katere se sedaj omejuje delo ameriškega Rdečega križa v Franciji. POJEMANJE NEPISMENOSTI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Po dosedaj objavljenih s*tatlsti-kih na podlagi ljudskega štetja leta 1920. je razvidno, da nepismenost v Združenih državah anat-no pojema. Dosedaj so bili izdani dotičui podatki o državah Alabama, Arkansas, Delaware m District of Columbia. Brezdvomno v drugih državah "prevladujejo iste okolščine. Odstotek nepismenosti se vedno ozira na osebe, deset let stare ali več. V Alabama je proporcija onih ljudi, ki ne znajo pisati v nika-' kem jeziku, padla tekom desetletja 1910—1920 od 22.9 od sto na 16.1 od i>*l ttrwt lifiml sf Manhattan. Wtw York City. M. Y. "Olaa Nmdi* lakaja *mM r«aHfcw. -1. .............................—.............. ....... -.....-......... ■ —- 1 U mm lata vatla M aa «MrM Za N«w Vsrfc u eale lata Ni Canada tUB za sal lata HJO Ca »a« lata CMI Za Ineaamatvo za m<<> Mi wrm JU faU lata_iUI_MMtliU — M M • L A • NARODA (Votes ar tira PmpI«) MM iNriMtai^aujet tandai^ snd laMivc MinlliiaiM on arssmstrt potili bres pnri^t la oasboostf m prtoacajejo. Denar nai aa biacovoU po-■OKU pa Momt OrOar. Pri iprabembl kr»M naro£mkcrr prosimo. da aa M« tudi prtjtajt MnflH!« —"■««!, da hitreje najdemo naaHrmfltA._ • LAtNAAOPA m llandl Street »oraos* o« kM«hstta»,. Now York. N. Y. __TafsSone: Cartlaadt IOT__. Spor med Lloyd Georgem in Briandom AnsrleSki in frane-'ski ministrski predsednik '-ta se ja^no sprla in M< er radi govora, katerega, je imel Lloyd (Jeor-re v angleškem parlamentu, v katerem je rekel, tla imajo po njegovem mnenju Nemci pravico naplaviti mir v notranjosti svojih meja in čeprav bi morali pri tem uporabiti vojaštvo. Franeo-ski ministrski predsednik pa je povsem drngaenega — mnenja. On trdi, da je treba mirovno pogodbo natančno izvesti, da nimajo Nemci nobene besede v Gornji Šleziji in da bo Francija pri-j« lit za orožje, kakorhitro bodo nemške čete ndrle v ^ležijo. da za-trejo poljsko vstajo. K.Jt /nano, je bib Gornja Š lezi j a pripisana Poljski, a ker niso boteli Nemci niče>ar vedeti o tem, s<> se zavezniki udali v toliko, da -u privolili v ljudsko glasovanje, ki naj bi odkrilo bodoeno pripadnost bogate dežele, ki je za Poljsko prav tako bistvene važnosti kot : a NVmčijo, kaijti v Gornji šleziji jt. najti bogate premogovnike ter sklad«* drugih rud. Tudi industrija je bogato razvita in Francozi trdijo, da bodo napravili Nemci iz šlezije nov vojni arzenal, s pomor-jo katerega bodo zopet ogrožali svetovni mir". Francoske »Vte -»toje ob nemški meji. pripravljene, da vdro v de-želo ob prvi priliki. Francoski imperialistični krogi, ki si na vsak i i m prittdevsjo popo'noma uničiti Nemčijo. gt» bili naravnost razočaran, ko je Nemčija sprejela zavezniški ultimat ter privolila j v vse zahteve. Izgubili so namreč vsled tega priliko, katero so že dol--o isknji, da >e namreč polaste bogatega Ruhr industrijalnega okraja. ne začasno, pač pa za vedno. Korak Nemčije iim je prekrižcl njih !W$rte in nM tega iim prišla vstaja v Šleziji kot božji dar. — Briand izjavlja >.ieer, tla so bile francoske in italijanske čete v Šleziji nepristranske in da so skušale obdržati red in mir, da pa jih je' premalo, da bi bile kos stavljeni nalogi. Briand je patetično vzkliknil: — Francija ni zastonj žrtvovala skoro dva milijona ljudi ter ne J pusti, da bi napravili Nemci iz Šlezije nov vojni arzenal za ogrožanja svetovnega miru. Z druirih strani pa prihajajo poročila, da Francija direktno podpira vstaško pihanje v Šle*iji, kajti ribariti hoče v kalnem ter razveljaviti na t* način izid ljudskega glasovanja. ( e so bili Francozi od prvega početka naprej proti temu, da bi Nemčija dobila Gornjo Šlezijo. zakaj pa so potem privolili v ljudsko jrlasovauje» Ali bi ne bilo tisočkrat odkritosrčnejše. če bi takoj pripisali Šlezijo Poljski, kot so jo dejanski izpočetka nameravali? Francoski šovinizem ne pozna nobenih meja in ravno zaraditega je tudi prišlo do spora z Anirlijo, ki je predvsem trgovska dežela, ki skrbno pretehta materijalne prednosti, preduo se odloči za to ali * no stvar. Anglija ve, da bi imela sama največjo škodo, če bi se — Nemčijo dejanski tako oslabilo, da bi nc mogla zadostiti svojim obveznostim. a v svojem slepem sovraštvu do Nemčije gredo francoski imperijalističui krogi eelo tako daleč, da so pripravljeni sami trpeti »kodo, samo da l>i bil dedni sovražnik ponižan in dejanski uničen. Neizmerni in naravnost panični strah pred Nemčijo je najslab-š" izpričevalo, katero si morejo Francozi sami dati in o tem je uver-jen ves svet. S tem nikakor nočemo reči, da ni jedro francoskega na-tnda zdravo, a krogi, ki mu vladajo, so popolnoma prežeti z onim duhom revanše in nacijonalizma, ki je prinesel svetu že toliko gorja v modernem Času. Kar je bila v srednjem veku sveta vera, za katero se je vojeva-!o neprestane vojne, to je v modernem času nacionalizem, a d ejan-ski laži-nacijonalizem. ker ni nič drugega kot oproda in igrača v ro-litdt mednarodnega knpitalizma«. ki litijska narode drug na drugega ter živi od njih krvi in solza. Mogotei, ki vladajo dandanes svetu, nočejo, da bi zavladal mir, nočejo, da bi se narodi vrni H k delu ter posvetili svoje sile produkciji. mesto da jih tratijo v bedastih sporih ter neprestanih medsebojnih bojih. Splošno se je domnevalo, da bo svetovna vojna izučila ljudi, a U zadevne nade so bile prazne, kajti svet kot tak je danes na slabši« m kot je bil leta 1914, ko je bil zaneten svetovi.' požar. Sveti Volstead v inozemstva. Napihnjeni vsled srvojega uspeha, ker se jim je posrečilo posušiti vrelce ruma v Združenih državah, skušajo sedaj razširiti prohi-bicijonisti "dobrodejue" določbe Volsteadove postave tudi na Ame-likance v inozemskih deželah. Povsem naravno je. da so ameriški di-pknuatičtti in konzularni zastopniki prvi cilj njih skrbi in nežnosti. Mr. Lineberger iz Californije je vložil v poslanski zbornici predlogo, ki naj bi prepovedala Amerikaneem v drugih deželah kršiti postavo, kateri se morajo j»okoriti doma. Konzulat ali poslaništvo J je del ameriškega teritorija. Brez vsakega dvoma je, da veljata tam osemnajsti amendment in Volsteadova postava. Ali ni konzula, po-i slanika ali pooblaščenca samega smatrati delom ameriškega ozem-' lja, katerejra se ne sme zalivati r. močnejšo pijačo kot polodstotno in čeprav se mndi v hiši ali klubu kakega inozemea? Razentega, ali naj se dovoli Amerikaneem v tujih deželah kršiti postave njih domače dežele? Lahko se reče, da bo težko kaznovati te kršilce postave, razen če bi izpremenili obstoječe ekstradicijske pogodbe. To bi bila lahka stvar pogi:janj z vladami. Vsako nezaposleno i li prazno ladjo ameriške trgovske mornarice bi se lahko porabilo zat to. da spravi take zločince domov ter jih izroči krempljem postave. Ali pa sploh hočemo take ljudi v Združenih državah, čeprav le v namenu, da jih kaznujemo? * ' Kot ponavadi ima tudi v tem slučaju Mr. Bryan večjo vizijo in obširnejši pogled kot pa njegovi tovariši prohibicijonisti. 1 — Kadar gre kak Ameril^anec iz te dežele v namenu, da krsi i.jene postave, bi se mu ne smelo dovoliti, da bi se semkaj vrnil, — pravi on. — Taka postava bi uničila ves biznes na Kubi. Ker bi bilo malo težko dokazati kriminalen namen od strani potnika, bi bil« najbolj varna pot sploh prepovedati mu vsako potova-j nje v inozemstvo. Nikakor ni varno poslati A m tri kanca v svet ter; ga odtegniti nežni skrbi in nežnemu varstvu prohibieije. Vse Ame-rikautte naj se internira, dokler ne bo ves svet suh. To je sicer stro-1 go, a pravično. Kakšna strašna kazen bi bila za Amerikance, če bi bili obsojeni živeti v večnem izgnanstvu v deželi, kjer še ni usahnil vrelec soka, ki je prepovedan doma! v V Živinska koga kot posledica vojne. Listi so pred kratkim poročali o zadregi, ki se je pojavila, ko niso hotele oblasti v Montevideo pripustiti v ono pristanišče majhnega psa, last neke ženske, ki je prišla tjakaj z nekim parnikom. Ži-Aiilice se ni pripustilo radi epidemije živinske kuge, prevladujoče med govejo živino v republiki Uruguay. Kuga je najbolj .strašna izmed bolezni, ki se lotijo domače živali ter je znana kot navadna kuga. V kolikor je znano dosedaj. se prime ta bolezen le parklarjev, — to je goveje živine, ovac, koza, kamel in drugih, — a bolezensko kal prenašajo tudi lahko ljudje, psi, ptiči in drugč živali, ki pridejo v stik z govejo živino. Psa se je izključilo ne iz strahu, da bi zbolel na tej bolezni, temveč iz strahu, da bi ne širil te bolezni. Vzrok te živinske bolezni ni še natnčno znan. vendar pa je to stara bolezen, ki se vedno pojavi po velikih vojnah. Divjanjem Gotov in Hunov v pričetku Srednjega veka so sledile strašne epidemije živinske kuge. Navadni simptomi te bolezni so n.rzliea, kašelj, driska in shujša nje. Umrljivost je visoka, a bolezen ni v vsakem slučaju smrtonosna. Strojna industrija v Sloveniji. Za narodno gospodarstvo države je umetni delo eden najvažnejših faktorjev' in potreba posameznika že daleko presega delo-zmožnost človeka. Umetno delo strojev mora izvršiti veliko večino dela narodnega gospodarstva, in stroji stoje vsled tega na prvem mestu produkcije. Naravno je. da je vsled tega vsaki državi razvoj strojne industrije, torej industrije, ki proizvaja umetne delavce, silno važen. Država, ki je navezana na inozemstvo pri dobavi svojih umetnih delavcev je trajni dolžnik inozemstva in mora s svojimi produkti trajno kriti pasivno postojanko trgovske bilance. Pri kupovanju strojev iz inozemstva se seveda ne gre samo za lir.noriranje tujih delavcev, temveč tudi za kritje trgovskega dobička inozemskih trgovcev, torej za dvojno Izgubo. V Jugoslaviji se kot vsaki državi Evrope koncentrira industrija ^ zapadnem deln njenega ozemlja. Slovenija je in bo brez dvoma mdustrijalni del države ne le zaraditega, ker jo nerodovitnost zemlje sili k industrijskemu delu, temveč tudi zaraditega, ker ima premog. vodne sile in potrebno industrijalno osobjev Po prevratu so v Ljubljani iz nekdanjih manjših strojnih tovarn nastale "Strojne tovarne in livarne1*, d. .Ta delniška družba je pričela s 6,000.000 kron akcijskega kapitala, dvignila je v kratkem ta kapital na 10,000.000 kron. Že v tem brzem razvoju se kaže. kako nujno potrebna je domača strojna industrija za razvoj našega -narodnega gospodarstva in kako važnim potrebam odgovarja novo i narodno podjetje. Jugoslavija je dežela velikih gozdov in vsled tega dežela močne lesne industrije. Za inozemstvo imamo v lesu naših gozdov močne kompenzacije za vse ono, kar moramo uvržati; Naša trgovska bilanca stopi pod vplivom eksporta lesa naših gozdov. Naravno je vsled .Tega, da je treba obračati vso pozornost na ta ek^port. Če je inozem-• si v o in pred vsem Italija, naš sosed, navezano na naš les, potem je naravno, da ne gledamo samo na to, da eksporiiramo les kot tak, temveč, da eksportiramo obdelan les, skratka ne samo ciaterijal, temveč tudi delo naših dleavcev. Nujno potrebno je torej, da povsod v krajih, ki imajo bogate gozdove, nastanejo žage, ki so dobro opremljene s stroji za obdelovanje lesa. En korak dalje je. da nastanejo tvornice. ki izdelujejo finejše lesne izdelke, od lesenih eve-kov do finega pohištva. Za vse te tvornice so potrebni stroji za obdelovanje lesa različnih konstrukcij z ozirom na različe potrebe lesne industrije. Izdelovati te stroje in s tem preskrbovati lesno industrijo z umetnimi delavci je postala prva in najvažnejša naloga "Strojnih tovarn in livarn d. d.'* Jugoslavija je tudi dežela vodnih sil. Lesnu industrija potrebuje povsod za pogon svojih strojev naravno energijo. Istina je, da imamo premog. Važnejši nego premog pa je vojna sila, ker je ee-r.ejša, ker je trajna, ker njene zaloge niso izčrpljive. kot so izčrplji-ve zaloge premoga. Za vodne sile, ki morajo priti polagoma v obrat, potrebuje industrija turbine in vodna kolesa. Te gonilne stroje bi morala dobiti iz inozemstva, če bi se domača strojna industrija ne bila stavila na-(lopre, da izdeluje potrebne turbine in vodna kolesa sama. Da je domača industrija .zadostila tej svoji nalogi, kažeta iz množice slučajev, dva fakta: velika turbina za 1500 k. s. v elektrarni na Zawsnici in turbina za 300 k. s. v novo sezidani elektrar- [ ni v Škofjiloki. Podpisanima dvema točkama programa domače strojne industrije se pridruži automatično še tretja. izdelovanje transmisij. Povsod v tvcniieah, kjer tečejo parni stroji, turbine, vodna kolesa, so potrebni oni strojni deli, ki prenašajo energijo do delavnih strojev itd. Transmisije so torej ^noebhodno poirebni del strojne o-jpreme vsake tvornice in naravno je, da so "Strojne tovarne in li-| varne" tudi izdelovanje vseh transmisijskili delov postavile na svoj program. S tem, da je domače podjetje svoj delavni program prilagodilo potrebi države, je obenem seveda črtalo vse drugo iz svojega programa. Da postanejo (izdelki prvovrstni, je bila potrebna speeijalizicija in nova organi- : zacija podjetja mu kaže pot. Do- ] mače podjetje se je takoj opremilo s prvovrstnimi tovarniškimi i 'stroji, tako da je zajamčeno precizno delo in prvovrstna izvršitev ' konstrukcij. Vrhutega si je po- < d jet je zgradilo In izpopolnilo last- ■ ne livarne za železne in kovinske i 'odlitke, tako da je v istini popol- ; noma neodvisno od tuje indu- 1 atrije. . *i Ko-vinska livarna- ima pred seboj posebno i;- važno nalogo, katero ji je zapustila svetovna vojna. Znano je, da je Avstrija svo-ječasno oropala vse nase cerkve [zvonov, ker jc potrebovala bro-novino za svojo vojno industrijo. Vse naše cerkve imajo prazne zvonike in naravno je, da bo imela stara, daleko znana zvonolivarna "Strojnih tovarn in livarn" o-gromno dela, predno bo zopet nadomestila to, kar je vzelo svetovna vojna. Zvonolivarna "Strojnik tovarn in livarn" se razvija tako rapidno, da je domače po-djetje pravkar pričelo graditi novo moderno ^.vonolivarno, da bode moglo zadostiti potrebam. Kljnb temu, da se je obrat zvo-nolivarne potrojil in vkljub temu, da bode nova zvonolivarna podjetja dovolil-i še veliko večjo fa-brikacijo, ima ta del podjetja pred stboj naporno delo za najmanj 1C let. Kako nujne potrebno je domače strojno podjetje za državo, kaže najjasnejše to, da svetovna kriza strojne industrije, pod katero trpe vse zapadno evropske države, ni pustila občutnih sledi pri nas. Istina je, da je dalj časa padajoča . nemško-avstrijska krona povzročila ostro konkurenco Nemške Avstrije. Istina je tudi, da je Nemčija v pretečeriem letu z velikim uspehom začela dobavljati svoje stroje Jugoslaviji. Nemška Peter Zgaga Te dui je prišel v New^ork Francoz Carpentier, ki uživa dvomljivo slavo, da ima najmočnejšo pest v Evropi. V Ameriki jo ima Dempsey, in žnjim se hoče poskušati. * * * Navsezadnje je čisto vseeno, kdo zmaga. Eno je pa gotovo: ob tej priliki bo doprinešen precejšen tribut na oltar barbarstva. • » * Profesijonalni pretepač je v Ameriki velik junak. Tisti, ki si pa predrzne v božjem strahu privoščiti kapljo vina, je puntar proti postavam, nemoralnei in državi nevaren človek. * * • * Značilno je tudi to, da ameriško časopisje desetkrat več piše o Carpentier-ju kot pa o iznajdite-ljici radija, madami Curie, katera je prišla pred kratkim v Ameriko. * * * To je znamenje sedanje done, to je najboljša slika štimunge današnjega časa. * * * Po pošti sem dobil pesmico, ki se pričenja z besedami: "Ves svet je moj". Pogledal sem podpis. Niti Rockefelier niti Morgan nista bila podpisana. Ker je dolžnost vsakega časopisa. poročati edinole resnieo, je vrgel urednik pesmieo dragega rojaka v koš. M M. Angleži so prišli na novo idejo. Da enkrat za vselej napravijo konec nemirom, so sklenili vstano-viti posebno kraljevino — kraljevino Irsko. In kralj naj bi bil princ iz Walesa, kakopa! * * * To je ravno tako kot če bi se Italjani naveličali neprestanih pritožb primorskih Slovencev ter vstanovili posebno kraljevino z D'Annunzijeia kot kraljem. * * * — Čas je denar — pravijo. Kljub temu te bo pa ponavadi tisti človek prosil za posodo, ki ima največ čisa. * » V newyorški slovenski koloniji ni nič novega. Sempatam je kakšna poroka ali kakšen krst, sicer je pa kot ponavadi. Ker je prohi-bieija, se zabava ne more prav posebno razviti. Kdor pride do vina, je lahko srečen. Nevesta z veseljem pusti na mizi poročni venec, če more vzeti galono vina seboj. * . * * Boljše je bilo na nekem kršče-nju. Botrov pomagač se je bil toliko nalezel prepovedanega sadu. da je v kleti zaspal ter kazal fige vsem prohibicijskim agentom. * # * Časopisje poroča, da je vrhovni sodnik Združenih držav blizu smrti. Zatrjuje, da noči ne bo več preživel. Vsak mu žeii še dolgo življenje, toda žal, proli odloku Najvišjega Sodnika ni nobenega priziva. Delavcem na železnicah bodo s prvim julijem znižali plače. Prevozni stroški zaenkrat še ne bodo znižani. (Časnikarska vest.) # . # Časnikarska vest je to, pa je kljub temu strahovito resnična. * . • Ljubljana se bo počasi čisto balkanizirala. Te dni je operni pevec pretepel na ulici kritika, kateri se je pre-drznil zapisati v list, da pevec dobro ne poje. Avstrija pa. je pri svoji konkurenci imela uspeha samo zaradi tega, ker njeno državno gospodarstvo nima realne podlage, ker njeni delavci ne plačajo sami svojih živil temveč v veliki množini država sama. V zadnjem času pa eene strojnih izdelokov v Nemški Avstriji rapidno naraščajo, in konkurenca te države postaja polagoma brezuspešna. Na drugi strani Nemčija dolgo časa ne bo mogla motiti razvoja domače industrije, ker je prišla sedaj pod velikanski pritisk kazenskih sankcij entente, katete je pravkar pričela! zvrŠevrti tudi naša država. Medtem ko glavni dve inozemski' konkurenci izgubivata bolj in IttgnBlmmttaka Ustanovljena L 1898 Satol. Sriiturta Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gfaival »ftw iilli 1 Predsednik: BUDOLF PERDAN. 933 JEL 185th 8U Cleveland O Podpredsednik: LOUIS BAS^NT, Bd 106, t earl Avenue, Lotah!, O Tajnik- JOSEPH PI8HLKxt, Ely. MW Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik nelrplaftinHi amrtaln: JQHK MOVEHN, <24 N. 2nd At*., W. Dnlntfe, Minn. _ THwral Dr. JOS. ?. QttAHEK, 843 E. Oblo St., W. 8.. Pittsburgh, Pa. __Nadsorcl edbor: MAX KERŽlfiNIK, Box 872, Rock Spring«, Wvo. MOHOR MLADIC, 2003 So. XawLdate Are., Chicago, ril. FRANK gKBABEC, 4822 Washington Bu, Dearer, Goto. Porotni iA«c: LEONARD SLAJiODNIK, Box 480, Ely. Mitn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wuh. FRANK ZORICH. 6211 St. Clffir A ve., Cleveland, O. __Združevalni edbor: VALENTIN PIRO, 319 Meadow Ave., Rocsdale, JoUet, 111. PAULINE ERMENC. 839 — 3rd Street. La SaUe, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELA.RO, 706 Market Street, WanSegan, HI. - Jednotlno uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". f=j—gi Vaa stvari, tikajoče Be uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tTO naj »e poSUjajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novlo > članov la bolnlSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška-.Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljlinega dru&va J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na ?L tajnika. Novo druStvo se lahko v stanovi ■ g. Bmt au članicami. bolj svojo meč, se dvipa domača1 industrija I10I3 in bolj. Država saiii-i se je pri zadnjem zasedanju gospodarskega sosveta odločila postaviti se na stališče za-j ščite domače industrije in te za-' ščite bode deležna samo od sebi umevno tudi strojna industrija. Na posamezne njene izdelke kot 1.. pr. pred vsem na zvonove sklenila je tako visoko zaščitno carino. da je vsak upad inozemske konkurence izključen. Vse kaže, da bode pod zaščito države in vsled inicijative domačega kapitala in domačih inženirjev strojna industrij« Slovenije v kratkem času postala tako močna, da bode uspehom prestala vsak boj z inozemstvom. Znaeilno je, da je že veliko speeijalnih strojnih izdelkov našlo tudi sedaj v najtežjem času svojo pot v inozemstvom. Z upravičenjem se lahko računa s :em. da bo v nekaj letih domače podjetje ne le okupiralo ves domači trg. temveč, da bo tudi nspešno. pričelo izvažati domači mateiijal in delo domačih rok v inozemstvo. Dr. M. Vidmar. Zvezde govore. Človek je majhno bitje. Ali to j mu ni všeč; on hoče biti — se. manjši. Priroda ga j*1 postavila na zem-j Ijo. To je prašek v brezkončni — brezmejnosti. V sami Rimski cesti je okoli osemnajst milijonov nepremičnie. Vsaka taka nepre-miČnica je solr.ee in mi.slite si. da ima vsrka okrog sebe planete kakor naše. Videti jih 110 moremo, ker nimajo svoje svetlobe; s pomočjo fotografske plošr-e, ki je vedno občutljivejša od našega <►-česa, pa so eksistenco nekaterih že dognali. Naša Rimski cesta je le en svetovni sistem; takih megel je nešteto, ki jih *idimo z našimi daljnogledi, neskončno več pa je nam nevidnih. Za ogromno število svetov nimamo ne izraza ne pojma. Povsod so pogoji za življenje, ir. kjer so pogoji, tam je tudi res! življenje. To lahko opazujemo na zemlji. Kaplja vode je svet za in-J fuzorije; v temnih oceanskih glo-bočinah, v zraku in v blatu, v kraških jamah, na snežnikih in na severnem '.edu se najde živi je-' nje. Tudi na svetovih izven naše zemlje je. Nas planet ni v ve*o!no»ti niti toliko, kolikor majhna vas na zemlji. Ampak človeku se zdi prevelika, še to je moral razdelit i v države in državice, v domovine in do-movinice, okreg njih je potegnil meje in mejice, in zaradi teh mej in mejic se bojuje, kolje in uni-ŽEje! Majhna je naša zemlja, ali kot norišnica je velika. Yes neskončni svet je enake snovi; to nam dokazuje spektralna analiza, to nam pripovedujejo meteorji, ki padajo, kosi tujih — svetov na zemljo. Nič neresnične- ga ne hi bilo, če bi človek dejal: Svet je moja domovina, prebivalci Marta in Venere. Siriovili in Veginih plime i ov so moji bratje, ktikor zemljani. Ali se zemlja sama mu je prevelika,- en sam kotiček na tem prašku mu je "dcraoviua". Smešen je človek in komičen je njegov patriotizem. Kakor da bi hotel 11a vekov veke ostati otrok, ki se ne upa izpustiti materinega krila, v strahu, da se izgubi. Tako majhna je ta zemlja — in neskončen je svet. In kdo še ni občutil njegovega neizrečnega čtira. če se je v jasni noči zagledal v bleščeče zvezde, v katerih drhti toliko skrivnosti in toliko privlačnosti. Povečal bi so človek sani, če bi povečal svojo domovino. Xlc bi ga ne stalo, če bi porušil umetne plo-jtove. ki so jih med dežele 111 na-|rcde postavili naši očetje, ki so i smatrali zemlji še za ves svet. — j Ji: če bi se združilo Človeštvo, da se otrese vseli malenkosti in po-jstane veliko v življenju in stremljenju. Tu je naš pr>xed Mars, tam naša 'sosedinja Venera. Tudi tam je — {življenje. (V hi bil človek večji, hi iztegnil svojo roko, da bi pozdravil svoje brate in sestre tam «ori in od njih izvedel, kakšna je njihova domovina in jim povedal, ki'ksna je naša. Pustil bi svoje malenkostne prepire, rešil bi svo-jje krušno vprašanje, če ne bi bilo .treba milijonom neprenehoma — skrbeti, ki j bo z golim življenjem j temveč bi lahko posvetili svoje sile višjim ciljem. Razbil bi puške in polomil sabi.^e, te žalostne ostan ke barbarske dobe, pa bi nabavil teleskope in spektroskope in mo-gočne signalne aparate. Izbrisal bi meje na zemlji ter jih razširil če/, zemljo. Ali on noče hiti velikan. Rajši je polž in mravljinec, in da more ■«*arpti ?am»»jr:i sebe. si je izmislil bajke o polžji in mravlji slavi. Ne pozna romantike. Ona (sanjavo) - — Mislim, da je to najkrasnejši mesec v celem letu. Želela bi, da bi vedno trajal. On: — Tudi jaz. Imam zadolž-rsieo, ki zapade prvega naslednje-git meseca. Revmatizem. ZNAČILNO DOMAČE ZDRAVLJENJE DANO OO OfSTEGA, KI GA IMA. Spomladi 1. lifil. me je lotil Tiu-skularni in vnetni revmatlxem. Trp«l sem več kot tri leta. Lrpt-1 kot vedo «a-ml oni, ki ga «ma5o. T'oskuSal zdravilo xa. zdravilo«, zdravnik* u zdravnikom toda dobljena pomoč je bila »afatna KTonečno sem dobil zdravilo, ki me Je ozdravilo in bolezen ae ni več vrnila. £>al eem ga dottim revmatičnim celo takim, ki so mon>t| biti v postelji vsled rt\rmauima nekateri stari od 70 do 10 let in uspeh! so bril taki kot v mojem slučaju. Moja želja je. da bi vsak poskušal to čudovito zdravilno moč. Ne po«11te nobenega centa. PoAlJit* sa mo svoje ima in naikur in Jas na bom postal posktdhnjo sastocj. Ko bo« ste to porabi U in ae bosta praprtčatt da Js nspsSno n ravmatisam, po- prostovoljno. AU niso to Cisti računi Zakaj bi UPS« nadalje, čs s* vas nu di ospeftna pomoč? Ne odlalajte PlUt« Mark H. Jackson. N* 425 O. Dnratoa jCldjc.. Syracuse. N- T, Mr. Jackson odgovoren Gornje poročile J« resnično. Krvna osveta. *-=—~ Kulturna črtica. — Herbert Vivian. Sardinci so morda najbolj prijazni ljudje, kar se jih je kdaj pečalo z rezanjem vratov. Po celem otoku lahko pol ujete in povsod vas todo sprejeli s pravo starodavno gostoljubnostjo. Le malo gostilen ju na otoku, razven v dveh ali treh največjih mestih, a gostilen sploh ni treba, kajti vsaka vrata so tujcu odprta. Predstavi se mu najbo-: ljšo jed, zakolje takoj najdebelejše tele ter poišče v kleti najstarejše vino, V resnici bi celo lahko povzročili krvno osveto, če bi zanikali gostoljubnost ali hoteli oditi prekmalu. Dokler se ne smehljate ženskam ter ne pričnete koketirati ž njimi, ste spoštovan gost in si--ver dalj časa kot želite ostati. Etiketa glede žensk pa je tako stroga in natančna, kot v katerikoli mohamedanski deželi. Ko so prišli različni pesniki in umetniki na Sardinijo, se je njih smehljaje in prijaz-re besede napram ženskam razlagalo povsem napačno in poslužiti so se morali številnih posredovalcev ter ponoči izginiti iz hiše gostiteljev, da se izognejo sunkom z nožem. Krvna osveta ali vendetta je kot plaz, ki vedno narašča. Vi se mogoče nasmejete moji ženi ali primete mojo hčerko za lirado, in jaz bom počakal za kako skalo ter vas ustrelil. Če bi bila cela porota priča dogodka, bi me oprostila, — prvič, ker je to običaj dežel?, in drugič, ker bi vedela porota, da bo kmalu tudi mene zadela kazen. Vaš prvi sorodnik bi nato ubil mene. in moje sorodstvo bi ubilo njega. — T«ko bi šla stvar naprej ad infinitum, neskončno. Mogoče bi se srečno vrnil v svojo domačo deželo, a strah pred f svetniki bi mi zagrenil vsako uro življenja. Ko sem bil pred par leti v Sevilli na Span.sk"jn, je vladalo tam veliko razburjenje glede ne-lega Angleža, ki je *-I s svojim ciganskih vodnikom na Gir^ldo. — Anglež je šel naprej po strmih stopnicah. Neko čudno čustvo ga je napotilo, da se je ozrl nazaj in videl je, kako je cigan ravno dvignil s oje ostro bodalce, da ga zabode v Angležev hrbet. Takoj je potegnil revolver ter ustrelil zavratnega napadalca. Nato je šel na policiji ter sporočil, kaj s** je zgodilo. Policija ga je vtaknila v ječo, da ga zavaruje in cigani so več dni poskušali z naskokom zavzeti jetnišni-co Španska porota ga je oprostila, a domov je prišel le z največjimi t?, kočami in dolga leta so ga preganjali in plašili cigani. To je duh vciidettr ali krvne osvete. Tega duha pa se sporoča od generacije do g*>ueracij«, — prav posebno na Sardiniji, kjer t\ori del vsakdanjega življenja in kjer se j« vendetto razvilo v fino umetnost. Težko je pojasniti, zakaj cvete krvna osveta \ eni deželi, dočim v drugi ni v navadi. Za Sardinijo pride Korzika, kjer žive približno Isti ljudje. I>osti prelivanja krvi je opaziti na Siciliji, a to prelivanje krvi povzroča tajna družba ter nima nobenega opravka z vendetto. Albanska krvna osveta je zelo slična sardinski in slično napravo je najti pri največjih sovražnikih Albancev, Črnogorcih, dočim j« krv-ra f*veta med Srbi, nr j ožji mi sorodniki Črnogorcev, skoro nepozna-r.a stvar. Mogoče ni le slučaj, da imata krvna osveta in fevdalen sistem isti izvor. Velika težkoča, ; katero se mora boriti vlada, ko skuša zatreti krvno osveto, je ta. da smatrajo ljudje krvno osveto kot del njihovega častnega zakonika Možje, ki hodijo redno v erkev, odličnjaki in poštenjaki, katerhn bi lahko človek zaupal vse zlato sveta, smatrajo za svojo sveto dolžnost ubiti daljnega sorodnika človeka, ki je nekoč ubil kakega člana njih družine v upravičenem Mlobranu. Na celem »odu je pravcat sramotni madež, če se krvi ni opralo s krvjo in če se ni za en zob plačalo i desetimi. To ni nikako os*bna zadeva, temveč primitivna, divja pravica. Ko sem bil r Abesiniji, sem se sestul z mladimi ljudmi, ki so nosil- na svojih kopjih majhne obročke iz inedi. Vsak obroček je pred-l siavljal človeško življenje, ki je bilo uničeno. Ti Abesinci so morili, indijske trgovce, ki hodijo ob obalah, a ne radi njih marija-terezij-, hkib tolarjev, katere nosijo pri sebi, temveč radi onega obročka iz nudi. To je vprašanje nudaljnega obročka na sulici ali kopju. V is-, tem duhu bo tudi Sardinec iz zasede umoril majhnega dečka sovraž-j nt družine, da dokaže svetu, da ni niti odpustil, niti pozabil žalitve/ ki se je mogoče završila pred petinsedemdesetimi leti. Ti strašno dolgi spomini na storjene krivice predstavljajo del releju sistema krvne osvete. V Albaniji sem spoznal nekega človeka, ki je umoril nekega drugega pred četrt stoletjem ter nato našel zavetišče na nekem polju, ki je pripadalo cerkvi in kjer se ga ni smel nihče dotakniti. Tam si je postavil kočo, se pečal z živinorejo ter — \ z gaj al svoje otroke. Petindvajset let se ni prikazal na dan ter bjl navidezno popolnoma varen. Člani sovražne družine pa so bili ves ta' Čas na straži in ko je enkrat prišel ven, seveda zelo oprezno, da spravi nazaj kravo, ki se je izgubila, je bil takoj ustreljen od vnuka žrtve, ki je prežal za nekim plotom. V Albaniji ^e zelo strogo drže etikete krvne osvete. Nekoč sem tim prisostvoval pogrebu ter zapazil par vdeleženeev, ki so se držali' na strani in na katere so vsi zrli z antipatijo. l)va teh sta nato odja-! hala proti goram. Zakonik krvne osvete pn\i, da se ne sme ničesar' storiti pred solnčnim zatonom. Komaj so zadnji žarki solnca izginili' za griči, ko je skupina mojih gostov odjahala, da zasleduje oba vde-lcženca pri pogrelA*, ki sta ravnokar umorila enega iz njih družine.' Vendetto se smatra za doinost, ki nima nobenega opravka z zločinom. Ko sem obiakal ječo v Cetinjah, v Črnigori, sem vprašal ječar .ia, kateri je bil glavni zločin kaznjencev. — Zločin, — je rekel ogorčeno. — v Črnigori ni nobenega zločina. — Zakaj pa torej zadržujete tukaj te častivredne Črnogorce! — O, le radi umora. Postava določa le lahko zaporno kazen za osveto, prav kot jej tudi v Nemčiji postava izjavljala, da je dvoboj prepovedan, a dejanski se je dotičnega krivca veliko bolj zaničevalo, če je zanemaril svo-j jc tradicijonalno dožnost. V ječi v Cetinjah ni bilo nikakih zaprtih vrat. Kaznjenci so lahko prihajali in odhajali kot se jim j« poljubilo, a vedno so bili v ječi, kadar je bilo treba večerjati ali piti "kafu" Na Sardiniji sta si cerkev in država cela stoletja na vse kriplje' prizadevali, da zatreta krvno osveto, a tozadevno delo je bilo poča-' .mo. Spominjam se sestanka z nekim Sardincem ob italijanski Rivi-' jeri, v bližini Genove. On je ljubil, a obenem zaničeval tamošnje do-' tuačine, to je severne Italijane. Dejanski zaničujejo Sardinci skoro vsakega, ki ne prihaja iz Sardinije. Ta človek mi je rekel: Ti ljud-j je morajo imeti mleko v svojih žilah. Videl sem danes nekega moža z nevesto. Neki tujec je popolnoma svobodno govoril f njo, ne da bi' ji bil predstavljen, — in ta nesramnež je še sedaj živ._ Od časa do časa pa se završi tudi kaka sprava. Pred petinšest-' desetimi leti se je vršila slovesna ceremonija sprave med dvema dru-J žinama, ki sta si bili v laseh celi dve stoletji, ki sta se medsebojno I pobijali ter si uničevali živino in drugo lastnino. Ta sprava je pov-1 zroeila velikansko senzacijo ter pomenila celo dobo v zgodovini otoka. Pred nedavnim časom pa se je završil sličen dogodek, pri katerem imata glavno zaslugo vaški župnik ter župan iz Tempio. Skoro brezkončna pogajanja so se vršila pred formalnim poljubom miru. Nihče se ni hotel odpovedati svoji osveti. Čast petih dražin je bila prizadeta. Zopet in zopet, skozi celo generacijo, fo bili odra&Ii moški in dečki za vrat no umorjeni in čeprav je vsakdo poznal krivce in vzroke zločinov, ni bil kljub temu nihče kaznoven od postave. Nato p& je naenkrat prišel k pameti nekdo, ki je hnel zadostno oblast in1 zadosten vpliv. Vaeh pet sovražnih družin se je dogovorilo, da bodo skupno prisostvovale maši. Grozna krvn* osveta med temi petimi družinami je bila odgovorna za nič manj kot petinsedemdeset ubojev in umorov v teku petnajstih let. Cela atvar pe je pričela z umorom profesorja Piere Felice Stag-noni, vdovca, ki je bil nastavljen' te L menam zavodu v Sassari. i Kaj je bil storil, ni popolnoma jasno. Nekateri pravijo, da je hodil za neko gospodično iz družine Pes in da se nato ni hote! poročiti ž Druga povest pa pravi, da ga je brez namena ubil neki razposajeni dečko iz sovražne va-| 'si. Profesor je Sel na sprehod po ; deželi s svojimi tremi imliffi' si- I novi, Albertom, Marionom in Ar-j noldom, ko ga je nekdo, ki se je skrival v grmovju, zadel v Čelo s J kroglo, oddano iz ročne frače ter ga na mestu ubil. Vršil se je sen-zacijonelen proces, a vsi osumljeni so bili oproščeni. Par mesecev pozneje pa je bil eden teh, neki Martin Pes, ubit. Nato so oblasti artirale tasta profesorja Stagno-'nija, Pavla Leporija, močnega starega moža, ki pa je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov. .Umori so nato sledili drug drugemu z naravnor.1 blazno naglieo. — Nikolaj Vasa je bil nekega dne zelo poškodovan in naslednjega dne ubit. Člane različnih družin so našli mrtve na samotnih mestih jali pa so izginili ter jih ni bilo več na izpregled. Velikanska množina lestnine je bila uničena in veliko število nedolžnih ljudi se je sle-lirni dan treslo za svoje življenje. Dvesto članov teh petih družin je prišlo od blizu in daleč, da se (vdeleže ceremonije sprave. V tem sprevodu so najprvo korakali deč ki oz deškega seminarja v Tempio. Nato je prišel mQnsignore —j Sanna, škof iz Tempio in Castel-sarda, kateremu sta sledila vaški župnik in župan z veliko italijansko zastavo. Za njima pa je prihajala velikanka ljudska množica iz cele pokrajine. Pelo se je spo-kotne pesmi in maša je bila darovana na prostem vspričo splošnega ginjenja. Nato je imel pater Deligios. slave** frančiškanski pro povednik, go\or, v katerem je slavil krasoto Sardinije, gostoljubnost njenega prebivalstva, ki 'je vedno miroljubno in velikoduš-i no. razen kad:.r se ga loti tradici-jonalno sovraštvo. Namignil je na I petinsedemdeset žrtev krvne os-ivete ter prosil za blagoslov in milost neba za preživele. I Nato pa so člane sovražni družin razdelili v dve dolgi vrsti in šii sta druga poleg druge, da prejmeta blagoslov škofa. Bil je tam Pavel Lepori. znan po celi pokrajini kot "stric Pavel", tast in domnevani osvetnrk prve žrtve, star sedaj devetdeset let, a še vedno visoko vzravnan in močan.-- Poleg njega .ie šel Salvatore Pes, sin Martina Pesa. kojega umora je bil stari Lepori obdjjlžen. Salvatore je sedaj star nekako štiri-, deset let. Nato sta prišla Merio in ' Amoldo St-agnoni. sinova prve zrt ve, ki sta se prav dobro spominja-, la umora očeti in sicer Arnoldo v, uniformi ardlta v dvema kolajnama na prsih, kateri si je zaslužil za junaštvo v vojni. , Po blagoslova sta se stari Lepo-' ri in Salvatore Pes slovesno objela ter jokala v medsebojnem ob-j jemu vspričo velikanskega odu-ševljenja ljudske množice. Polju-' bovanje je postalo splošno in čuti; je bilo slovesne prisege medsebojne ljubezni in spoštovanja. I Vsakdo je prepričan, da bo o-i stala sprava trajna. Dr. Mario' Stagnoni, sin prve žrtve, je kandidiral pri zadnjih provincijalnih volitvah ter bil izvoljen s pomočjo glasov vseli prejšnjih sovražnikov in govori se celo o poroki" kot je bila ona, ki je končala Vojne rož v Angliji. Zadnja sprava na Sardiniji obstoja že petinšestdeset let ter r.i vsled tega nt|»ene-' ga povoda, da bi se obupalo glede! najnovejšega slučaja. Sardinci so ] dramatičen, primitiven narod, in njih čustva so bila gin jena vsled : te sprave. To je povest o zadnji spravi. — : Dve drugi družini pa sta nadalje- ' vali s krvno osveto, dokler nista bili skoro iztrebljenj. Borili sta .se kot divje zveri, posvetili vse svo- ! je vire in vso fvojo pamet le temu ; boju ter, se morili medsebojno. — Leto za. letom so padali, iz zasede ali v odprtem boju, člani obeh dru ' žin, a I»uden slučaj je hotel, da sta ostala oba načelnika sovražnih družin, moČn» starca, nepoškodo- ' vana in nemotena. Padali so mladi možje in celo otroci, a oba starca sta stala kot hrasta, navidezno nemeneča se zc vihar zločina, ki je divjal krog njiju. Končno sta bila skoro popolnoma osamljena. Še par nadaljnih umorov in bila bi edina predstavit elja moškegr. spola obeh sovražnih družin. Niti prvi, niti drugi se ni posebno zavaroval pred možnim napadom. Eden teh starcev se je nekega popoldne mirno vračal v Sassari, spremljan od služabnika. Par milj pred domom pa je počil izza neke višine strel in starec je padel v prah. Stresel se je, se dvignil na kolena, a vedel i da je prišla njegova zadnja ura. i Mirno je pozval služabnika ter mu i rekel: — Snemi sedlo. ] Ko je bilo to stopeno, se je splacfl za sedlo ter nameril svojo i puško proti mestu, odkoder j< | prišel strel. Služabniku pa je re- , keL naj hiti proti mestu ter križi i j spotoma: — Moj gospodar je mrtev j Mož, ki je oddal strel, se je dal prekaniti. Najprvo je previdno pogledal izza skale, a se nato popolnoma vzravnal ter pokazal celo svoje telo. Bil je stari glavar scvražne družine. Na smrt rsrjeni mož je dolgo in pazno meril, ustrelil ter videl v svoje veliko zadovoljstvo, da je pogodil svoj cilj. Služabnik se je hitro vrnil, kejti privabil ga je strel in temu je rekel stari mož s peklenskim zpdovoljstvom: — Povej jim, naj prinesejo dve krsti, kajti dva mrtva sva tukaj. I Izkazalo se je, da je bilo res ta-' ko. Našli so starega moža mrtvega in njegova glava je počivala na sedlu kot na blazini. Njegove roke pa so Še vedno trdno oklepala puške. Po tej zadnji žaloigri je par preživelih obeh družin privolilo v to, da se sklene mir, ksjti njim samim se je zdelo, da so izvedli postavo krvne osvete do — bridkega konca. I Krvna osveta pa je v njih krvi in celo mali otroci se igrajo krvno osveto, prav kot vprizarjajo španski otroci bikoborbe. Majhen :mo sedeli skupaj na moji nizki postelji. Jack je kadil cigareto, ki je bila lahko parfumi-raua ter dobro pristojala njegovemu temnemu licu in temnim lase n. Tom je vlekel svojo x>:pk-o ter se opiral s hrbtom na sivi zid celice. Smejal se j* rad in pod rdečkastimi lasmi je no^dl pegast obraz. Jzprva smo si pripovedova'i vse mogoče stvari lt-r se jezili nad jctnišnieo. Oe sem pripovedovr.1 o Švici, je Tom večno zamenjeval Švico s Švedsko, dočim ga je bolj elegantni Jack poučil, da je tepec ter da niti ne pozna starega dovtipa o švicarski mornarici. Nato pa smo nekdaj pričeli s "privatnimi urami". Kmalu so namreč iznašli, da mi zelo manjka izobrazbe. Jaz nisem niti vedel. — kako se zahteva v prav; spel miki v New Yorku pijačo, kako se i z-merja človeka, ki z velikimi besedami pripoveduje o vseh mogočih junaštvih, kako se moram postavljati sam in s kakimi kletvicami in ■ robat iroi besedami bom najbolj imponiral drugim. Jack in Toni sta !mc odkritosrčno obžalovala radi moje nevednost: ter me naučila ce-|io kopico besed njih posebnega jezika. Najprvo so prišle one besetle. !ki so bile pri vseh v navadi Ko sta navajala te besede, so se jima vzbudili spomini na vesele dogodke iz prejšnjih dni, iz jetnišnice ml i preje, iz vojne od včeraj ter krasnega, prostega mornarskega življenja, ki je ležalo vmes. \ Izrazov pogosto nisem razumel. Nekateri pa £0 lui ugajali in Jack si je na vse mogoče načine prizadeval, da mi jih raztolmači. — ;Končno je prišel na misel, da mi vse napiše. In ko sem občudoval 'njegovo v resnici čitljivo pisavo, me je prosil, če sme napisati naslov 'na prvo pismo, katero bom pisal svoji "punci". To je tudi storil z Jveliko skrbnostjo in velikim ponosom. Sempatam, kadar je bila noč mrzla in neprijetno vlažna. 111 i je ponudil Torn skrivoma skozi omrežje staro konservno škatljo. polno | vročega kakao. Ponavadi sem ležal že pred deveto uro na svoji železni postelji ter prezebal z drugimi vred. On je bil prijatelj kuhar-!ja. Tam je beračil za čokolado ter sc priplazil nato k moji celici. — Čakal je, dokler nisem Izpil ter izginil kot senca. Kavno nad našo galerijo so se pazniki pomenkovali med seboj, niso ničesar zapazili Kmalu so ugasnili tudi luči in zunaj pri morju je zatrobil trobentač zndnji signal. Pritajeno šepetanje v celicah je utihnilo, in zavladal je molk. — Čul Mm le še kapanje vode pri vodnjaku v kotu in ob tem enakomernem glasu kapanja sem zaspal. To je bilo moje prvo srečanje z dvema tipičnima newvorskima apačema. O njih življenju in mladosti nisem vedel še ničesar in tudi tačesar o povestih, ki so se vedno končavale z jemišnico. Doprinaša-la pa sta mi tako iskreno prijateljstvo, kot sta gojila med seboj. Tom me je pozneje enkrat obiskal, ko sem vzel v najem nv 10. za- padni cesti majhno sobico v temni hiši. Ni me dobil dome, ter mi pustil sporočilo. Nezaupna hišna gospodinja ni nikogar pustila v svoje sobe. Vsled tega sem dobil njegov pozdrav prepoyno in bilo je zame tudi njegovo slovo. Pozneje sem se veselil svojih "privatnih ur1*, ko sem stanoval ravno v tej hiši, v tem skrivnostnem svetu pošastnega Allan Edgar Foe-a; ko sem posedal po eele noči v temnih kleteh s sličniiui fanti. Govoril sieer nisem dosti, pač pa več poslušal. Sempatam pa je kaka beseda vendar pripomogla, da sem sklenil zvezo, ki bi ne bila drugače nikdar sklenjena. To sem občutil predvsem, ko sem spomladi leta 1D20 preživel par mesecev v jetnišnici v Auburn. X. Y. Tam je vladal povsem drugačen red kot v Portsmouthu. Tt-m ni bilo nikakih obiskov v celicah. Tudi brez zapovedi molčanja je vladal.! mučna tišina nad delavnicami. i Bilo je to sredi zime 1919-20. Snežni viharji so pogosto pihali po cele dneve od velikih jezer preko gričevite pokrajine. Mala jezera, Onondaga in Cavnga. sta bila popolnoma zamrznjena. Ta i-mena spominjajo na pestro preteklost. Tam so stanovali Mohi-kanci, Huroni in Irokeži. V neposredni bliž*m leži Coopertown. Številne vasi in mala mesta izgledajo kot črke in besede iz "o-nega časa palisadnih bojev in napadov. Ateviina pota, ki vodijo preko gričev ali se zvijajo ob potokih in rečicah, ki vodijo h kra-j snim jezerom, pripovedujejo o za- lezujočih Ind*janeih ter o galopi-j ran ju njih majhnih konj. Res, — čudovita pokrajina, kot poglavje iz srečne mladostne dobe. Sredi vsega tega leži malo mesto Auburn, l:i vsebuje znani te-ologični seminar ter znano jet ni-j šnico. Dve čudni znamenitosti* —J Nekaj posebnega je na takem J^-J hm ameriškem mestu. Vse živi je-' Oje se odigrava v dveh glavnih cestah, kjer je najti najlepše prodajalne. Te prodajalne niso navadne kopije neujorških department - prodajalen. temveč samostojna stvarstva s poučnimi imeni, ki spominjajo na dobre vzglede iz ljudske šole. Tu je naprimer prodajalna * Pri marljivi čebeli" in tam 4'Pri panju". Ljudje hodijo bolj počasi in mirno kot pa v velemestu. Bo!j samozavestni so in večje solidnosti. Dame niso tako elegantno oblečene, a dostojan stvene ter rade sklepajo roke kot v molitev, kadar postajajo starejše. Ob sedmih gre celo mesto spat. Po tej uri motita pokoj le še dva električna vozova, ki vozita po mestu. V Auburnu sem jih spoznal ter vzljubil, te fante, stare od sedemnajst do Štiriindvajset let. ki so bili za desetletja ali dosmrtno določeni za ječo, kot da niso nič več vredni. Kot najhujše ptičke m> jih poslali semkaj iz Sing Sin ga, v to mračno jetničnico na severu. — Delali so mirno in s stisnjenimi zobmi. Ko pa ?o čutili, da bi rad postal njih prijatelj, ne da bi pridigal bedasti kes ali nerazumljivo ponižnost, temveč enostavno, da jih razumem ter da sem tudi sam deležen nekaj razumi jen ja, so mi stopili bližje. Življenje za življenjem se je na ta način razgrnilo pred našimi očmi. Razodeta nam je bila marsikatera čudna nsoda. Tako je bil tu naprimer tudi neki dečko. Rojen je bil v Rusiji. — Starega komaj eno leto, so ga starši privlekli s seboj preko oceana v New York, v neizmerno : gorje velemesta. Oče in mati sta mu umrla že po preteku par mese-| cev. Neka tuja ženska, ki je imela sama dosti umazanih otrok, ga jr. preživljala do petega leta. nakar je bil postavljen na cesto, da si služi vsakdanji kruh s prodajanjem časopisja. Pozno v noč se je potikal po ulieali. vedno v nevarnosti za življenje. In ta strašna ; osamljenost! Otrok v krempljih pošasti velemesta. Nikjer ljubezni in nikjer nobenega razumevanja. — Noči so postale dan. Podnevi jc spal z drugimi enakimi nesrečneži pod temnimi stopnicami kake tuje hiše. Že takrat se je nahajal na begu pred policijo ter živel v večnem strahu pred nepoznanim zavodom. Navzel se je sovraštva do onih. ki so ga vedno pre ganjali in ki so imeli sami vse. — kar je poželelo njih srce. Končno se je zavzel zanj neki krojač, ki je krpal stare cunje v neki kjeti in kateremu je deček redno prinaša: neki židovski list. V njegovi delavnici seje ogrel ter sr naučil tudi nekoliko pisati. — Prihajal pa je k njemu le zvečer in pred polnočjo. Vsled tega ga je nekoč po po'noc-i, v sivi jutranji uri, mesto vendar zgrabilo in po-1 slan je bil v zavod. Po neskončnih letih, vsaj za otroka, je bil zopet piost, a brez prijatelja. Krojač je med tem časom umrl. in deček je postal nezaupon in zakrknjen. — Nikdar nisem vedel, kaj se pravi imeti prijatelje ali biti prijatelj. — Komaj se je vzravnal, ga je že zope; imela prisilna de- lavnica, le raditega. ker je bil sam iu ničvreden, kakor so rekli. Nato pa se je venuar pridružil tovarišem. Pričel je krasti ter se smejati temu velikanskemu mestu v zobe. Nato je postal vlomilec in a-pač ter misli, da ni zanj sploh nobenega drugega življenja. Ko je dosegel starost dvajsetih let. je prišel za nedoločen čas v jctnišnieo. — Bil j^ majhen in spreten, imel lahno kodraste lase ter globoko ležeče, žareče oči. Postal je brezbrižen do vsega, poln zaničevanja do življenja. Ljubezni ni nikdar poznal. Bil je inteligenten, dasi ni imel nobene druge šol? kot v poboljštvalniei. Bil je tam tudi neki drugi, pla-volas in oči, ki so bile nekoč svetle in blesteče. Kakšno povest nam leliko pripovedujejo oči! Nikdar nisem našel topega jetniškega pogleda. V vseli očeh je še ležalo življenje, pogosto Kot razjedajoč žar in pogosto kot mrzel ogenj. — Plavolasi de^-ko je bil bled in suh. Roke so se ran tresle in izprva je bi Inezaupen. Ko pa sva pričela govoriti o nj« sovih deških letih, o domu in veselih časih, se je razvnel. Zrastel je v nekem predmestjn New Yorka, ne v blatu, temveč v svetlem in udobnem domu. a je zgodaj padel \ roke morda deset let starejšega tovariša. Bil je eden on\h. ki imajo radi okrog sebe prijatelje. Starejši pa ga je o«lvedel s s,»boj k neki ženski, ki je oba zakladala •/ opijem in morfijem. Starejši ga je naučil njuhati heroin, ga privadil ter spravil nato skupaj z drugimi mladimi fanti, katere je imel popolnoma v svoji oblasti. Mladič je bil po svoji naravi mehak in popustljiv. Kot morfinis^ pa je post;>l popolnoma brez volje. T'stanovi I i so roparsko tolpo. Starejši jo je vodil. Mladi so vprizarjali tatvine in lastnosti. Vrnil se je k tolpi ter izmozgal iz njega zadnje dobre pričel se je lev policije. Zavod je postal drzen apač. Tatvinam so sledili vlcmi in vlomom ropi in I'boji. Radi ropa je bil komaj dvaj setletni obsojan. Tudi ostale člane tolpe so vieli in vsi so sedeli v Auburnu. Le voditelj je ušel in pa niso nikdar našli. Kako zelo je sovražil teg;* starejšega tovpris«! V njegovih tako zsrotlaj usra«;lih očeh ie vzplamtel ogenj, kadar je govoril o njeni. — Veni. d.i ie bolan, na smrt bolan, in vem. da bo kmalu umrl. Rad bi bil zraven ter ga videl umi rati, bedno umirati . . . Prišli so še drugi ter odhajali: —morilci, roparji tatovi, se je giasilo za njimi v jetniškera imeniku. Morile5, roparji, tatovi, vedno iste besetle, kot prastara, enolična popevke. Nikdar se jih nisem bal. kajti vem, da so ti ljudje v d nil svojega srca le redkokdaj nekaj strašnega. Od soprana k tenorju brez prekinjenja, t Ali bo bodoča generacija čula največji tenor v celi zgodovini iz grla Roberta Murray f Ali je mogoče kratko slavo čudovitega deškega soprana na uspešen način razviti od strani znanosti v bolj stalni tenor, k" bo lahko skozi leta in desetletja razveseljeval človeško uho! To so vprašanja, katera si stavijo danes najbolj špe-cijalisti ali izvedenci glede človeškega glasu :n petja. Robert Murray, dvanajst let stari deček i/ Taeome, Wash, ima najvišji koloraturni sopran ter najbolj obsežni glas kar jih je zaznamovati v ;:jrodovini petja. Od G pod srednjim C pa do E v altis-simo sega n.iegov glas brez pre-stanka. Violina v roki mojstra ne more storiti več. Glas mladega Murrya se da primerjati le z glasovi dozorelih žensk. Pred nekako enim letom so privedli stariši Roberta v New Vork t(r ga izročili v varstvo strokovnjakov za glasove ter grlo. Od tedaj naprej je naloga teh izvedencev poslužiti se vsake metode, znane vedi. d;t so ohrani glas tega dečka za bodočnost. | Ko bo prišla mutacija ali izpre-memba glasu se bo njegov glas znižal za eno oktavo, l e se bo to zgodilo pri mladem Murray, bo njegov najvišji glas še vedno tako visok kot oni slavne pevke Tetraz-z""ni. C'e bo padel glas za celi dve oktavi, bo š? vedno za tri note višji kot oni navadnega tenorista. Kmetska ustaja v Istri. Poročajo se nastopile podrobnosti: Okoli Krnice je Se mnogo jarkov, pripravljenih skrivališč in prostorov za strojne puške in droge vojne priprave, izvršene še od avstrijskega poveljstva v Puli za slučaj italjanskega napada na kopnem. Dobro utrjeni so bili Še-gotiči. Ko so fašisti na svojem pohodu, da "keznujejo" Krnico in okolico, vse to videli, so poklicali vojaštvo na pomoč. Vojaki so streljali s strojnicami na vasi, kmetje so odgovarjali iz jarkov. Končno hO se razpršili. Vojaki in fašisti so bili ujeli nekega dečka, ki jim je pravil, da so imeli kmetje velik sestanek na poti med Velim Vareškim in Šegotiči. Udrli so v Vareaki. Vas je bila prazna. Prebivalstvo je zbežalo na polje in v gozdiče. Fašisti so ua to zažgali vas, ki je gorela hitro na vseh koncih. Vas je popolnoma uničena. Pri pohodu v Šepotiče je bil smrtno zadet karabiner Paimerindo Simeoni, ki je umrl v bolnici v Puli. Vas Šegotiči je bila kakor trdnjava. Postavljene so bile pred vasjo velike kamenite barikade. Vojaki in fašisti so imeli ogromno dela, da so končno pregnali brani-telje, ki so se jnnaško obnašali. Fašisti so natp zažgali vas. Nato so šli do Cukonov. Tam kakor tudi pri <'vekih so prebivalci obesili bele rjuhe in prte v znamenje, da se ne bodo upirali. Pozneje so šli fašisti v Filipan in tam vrgli bombe na nekatere hiše. Sodi se, da je Uied hrvatskimi seljaki mnogo mrtvih. Varnostne oblasti mi aretirale okoli GO ljudi. Pri Mormosanu j« prišlo do spopadu med varnostnim oddelkom m seljaki. En seljak je bil ubit. okoli 20 pa je bilo vjetih in odgnanih v ječe. Vojaštvo preiskuje vse kraje okoli Krnice in pogo«toina naleti na upornike, s katerimi pride do spopadu. Vrše sc manjši in večji boji. Vojaštvo pleni orožje in streljivo. Jtaljonski listi dolže neprestano visok ošolcr. Ciligo, da je le on kriv kmečke usta je v južni Istri. Pravijo, da je neutrudno hodil o-koli in napovedoval propad italjan^kepa režim.«, hujskal k ustaji in propovedovai za volitve osvoboditev izpod italjanskega jarma. Dalje pravijo, da je Čilim delil oružje iaed kmeir in sploh vodil vko iptajo akcijo. Vsa ta akcija pa je v zvezi s političnimi organizacijami v Ljubljani in v Zagrebu. Tako podtikajo in lažejo Iraljani, da bi pokazali svetu, kako opravičen je bil nastop vojaštva in fašistov. Ali z lažmi ne h««lo zhris«ii svojih Jtltn-inov." t-ilipa je vršil volilno delo in ni<" druffefa. Xol»etie ustaj«' ni aranžiral in nobenejra orožja delil. Nie ni >toril, kar bi bilo proti zakonom. Njegova krivda je v \i m. da je zaveden Istran, ki je pomagal in učil ljudstvo pri voli- 1 tvnh Ali zato so ga hoteli fašisti odstraniti, ker hočejo doseči pri volitvah itrljanski uspeh, to je da Istra ne pošlje nobenega jugo- ' viovauskega zastopnika v rimski parlament. Oropati istrskega kmeta z« volilno pravico in onemogočiti izvolitev jugoslovanskih po-sJalu-ev, to je napotilo fašiste v Kinieo. In proti takemu zločinskemu namenu fašistov so »e ilirski kmetje uprli. \'se ilrufro. kar navajajo Italjani je gola laž. Generalni civilni ko mi šari ji« t je izdal o dogodkih v južni Istri uradno obvestilo, ki nravi da nastaja polagoma Ugotavljajo se i krivci iu zapirajo se povzročitelji dogodkov, V bolnišnicah v Puli' ležijo tri ranjenci, dva v težem stanju. Obvestilo povdarja, da so šlij iašisti v Krnico ne volilno agitacijo. j Poročila italjanskih listov so silno pretirana. Poročajo, da so se : ol>oroženi kmetje pojavili nenadoma pri Filipanu in so tam baje za-y.tf«!! it al j;in-»ke hiše. Ženske in otroci se vračajo v opustošene vasi, Vojašt o jim je dalo na razpolago nekaj šotorov. Kmetje se priprav- ; Ijajo tiajUr/e ua nov odpor. Fašisti iz vse Istre in iz Trsta so poslali svoje oddelke proti Krnici. , Ali se more jadrnica vrniti? M unrrUki krogi v Evropi se vprašujejo, če hi jademiee, stare trpovske latlje z neštetimi razpetimi jadri, ne predstavljajo delnega odgovora tia vprašanj" oceanske trar.sportaeije. Stavka perrao;;arjfv v Angliji je bila eden izmed vzrokov, da se je pospešilo sedanjo kontroverzo glede primernosti zopetnepra uve-j denja jadernie. Stroi'u premoga so visoki in na stotine parnikov mo-' ra počivati brez koristi ker jih ni mogoče obratovati z dobičkom. f Tozedevne pritožbe s« prav posebno akutne v Liverpoolu. To mesto pa je tudi glavno pozo riši-e prerekanja jriede vrednosti jadernie v primeri s paraikom. Mogt*£e je, da sc je vrednost jadernie omalovaževalo od strani j generacije, ki je bila vzgojena v dobi parnikov in ki ne more misilti da bi jademiee zavzemale kako odlično mesto v trausportaeiji. Nekateri prebivalci Sme Anglije za eno generacijo nazaj pred našim' časom se še vedno ozirajo ua dobo jadernie kot na zlato dobo ameriške navigacije. To je bih velika doba za trgovino fn tudi za pesnike, .slikarje in romantike. Morski kapitani iz onih dni so pos'ali giavni junaki le-' pih povesti. Morske povesti pa so izgubile skoro vso vrednost, ko se' jf jadro nadomestilo s propelerjem. V modernih ušesih je izgubil ves pomen znani rek: — ^esar ladja ne more nositi, mora vleči. — V morskih povesili Oooperja. Russela in celo Stevensona je za nas ne-1 kaj oddaljenega in n-resničnega. Človeku se zdi, kot da čita Odisejo' in kot da potrebuje mornariškega vežbanja, da v resnici uživa take, povesti. Trprovina pa ae no bo ozirala na slikovite in romantične faze ce-j le eadeve. Držala se bo strogo dejste\ ter bo le vprašala, če se bo —J oživljen je jademiee dejanski izplačalo. O se bo jadernievrnila, ne bo to jadernie« kot so jo poznali, r.aši stari očvtje. Veliko večja bo in njena gonilna sila bo izdatno povečana s pomočjo uovih iznajdb in priprav. Mogoče se bo celi načrt posre«"-il. a le čas in izkušnja nam moreta to povdati za gotovo. Ne brigajte «e za to, kar je storil krk človek, temveč bolj za to, kar namerava storiti .v bodoče. • * * i iovek si zeli živeti pasje življenje le takrat, kadar vidi lepo gospodično, ki gladi in poljubuje grdega pudlja # * * Po naših mislih je človek močnega duha oni, ki nikdar ne govori o vremenu. * * * Moder prerok je oni, ki lahko dovede druge do tega, da pozabijo na njegova prerokovanja. * * • Težko je dobiti 'judi, ki so ol>enem zvesti in dobri izvrševalni uradniki. * * * Ce bi dobili vsi močki to, kar zaslužijo, bi morali »graditi več jetnišnie. Sedaj, ko je Nemčija obljubila, da bo plačala vojno odškodnino, •e povsem varno lahko domneva, da tega ne bo storila. * * * V meseca maju je opaziti večje število samomorov kot v katerikoli drugem mesecu. Tudi junij je mesec s'evilnih samomorov. Najmanj jih je tf kom januarja. 1 LADY DSCIES IN NJENI TRIJE OTROCI. Bivša Vivian Gould, druga hčerka Georga J. Goulda, namerava ▼ kratkem času obiskati Ameriko. Sedaj je Lady Deciis na Irskem. Slika nam jo kaže z njenimi tremi otroci. Pismo iz donovirie. Za '4Glas Naroda" napisal Ksaver Meško. Ob oknu. — Poldan. — V daljavi tlve svetli megli, kot da sta v postelj modro-svileno dve bel: dekliei legii. Pod njima . vinotok, v nedeljo 1. vinotoka bo plebiscit. Se tu na Štajerskem je vse nemirno. Gre govorica, da se Nemci pripravljajo na velike nasilnosti. Zmožni so ti ljudje vsega. In vsak, ki bo po-bii kakega Jugoslovana, bo mislil, da je storil dobro in zaslužno delo. i Saj so zadnji čas zabodli kar na lepem orožnika Turka in do — smrti pobili orožnika Karbona, — Naj bi ubili Slovenci kakega Nemca ali nemčurja — vsa antanta. ne sj'mo Nemci, bi padli po nas! A take uboje naši listi .zaznamujejo, drugi dan pa je že vse pozabljeno. Kakšni ljudje smo vendar mi Slovenci? Ali je res vsa naša kri in vsa nata duša do globine zastrupljena s suženjskim duhom? Skoro sram bi bilo človeka časih, da je Slovenec. Zlasti, kadar mora gledati neokusno malenkostne, podle naše strankarske boje. In kadar sliši c^nezaslišni naši korupciji. Pri nas kar mešetarijo, koliko bo imel ta ali oni uradnik plače. Če ima "milostno", ki je žc od doma bclj razvajena, mora dobiti večjo plačo! Kam pl°ve-mo? Kam drviš, domovina, uboga Slovenija ! Ponosen pa je človek na rojake v Ameriki. Kako veliko ljubezen in požrtvovalnost ste pokazali me(i vojno I Amerikanci ste v prvi vrsti podprli, naravnost vzdr zevali "Jugoslovanski odbor". — In zdaj spet zbirke za vojne jetnike! Zdi $e, da je idealizem zbežal iz stare domovine čez morje v nove kraje. Da pa živi vsaj tam, nas tolaži. Morda, sc bo ob teh iskrah uzgal kdaj plamen spet tudi v domovini. Bog vas živi- Bog živi tudi vašo jekleno delavnost, Bog povrni vašo nesebičnost in požrtvovalnost. pravijajo pot do ceste. V kratkem pridejo frtroji. ki bodo začeli z vrtanjem. Dela bo dovolj. Požar v ljubljanski tovarni. V skladišču Hribarjeve tovarne na Ziioški cesti je nastal požar. Na nepojasnjen način so se vneli zaboji z bombažem. Požarni brani-bi, ki vsled počasnosti konj ni dospela na lice menta v pravem času. ni bilo treba stopiti v atkcijo. ker so domači k srwi že sami pogasili ogenj. Podstrešni ogenj je povzročil Ivaili Pretner v Sp. Šiški v omari za obleko škode l:i tisoč GfH) kron. Pretner jeva je s svojima sinovoma ogenj sama pogasila. Usmiljeni bratje v Kamniku se obračajo na vsa dobrn srca doma in v Ameriki s prošnjo za pomoč ustanoviti zavod v korist bolnikom. ubogim in invalidom z brezplačno postrežbo. Naslov je: Usmiljeni bratje v Kamniku pri Ljubljani, Dom sv. Antona, Slovenia. Jugoslavia. Pobegnila je na sentpeterskem mostu v Ljubljani svojemu očetu umobokmi Marija Sever doma iz Doba. Doslej S4* ni vrnila domov. Pes je popadel na Lepi poti v Ljubljani ©letnega Marijana Lahore a. Lastnik psa dosip Kunster se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Srboriti tehniki. Iz srofjtilne ipri " Pajmoštrvi'* v Ljubljani je o polnoči odkorakalo [5 tehnikov, ki m* ves^elo kričali in ženske nadlegovali ter ogoneali ljudi, ki so odhajali Iz gledališča domov. Ko jc nastopila policija, so zmerjali stražnike: "L/jirHjan-ska policija je neumna, zarukana : lic ve. kaj ima opravita in kako postopati z akademiki." Eden je I nekemu stražniku očital: "Vi imate še mokre brke, obrišem vam jihT* in mu je segel v brke. Zagovarjati se l>odo morali -pred. deželnim sodiščem. Dober plen ljubljanske poliaije. Policija je zaprla Bošnjaka Ramo Lumbtča iz Dubiec v Bosni, ker so dobili pri njem 1765 dve-kronskih in o09 enokronskih bankovcev s ponarejenimi žigi žigo-sene. Dalje je imel Boš-njak pri sebi tudi za 5900 kron pravilnih dinarskih novca nie. Starega postopača so prijeli. Tone Kittler iz Karlovca je b>il zaradi raznih prestopkov že 20-krat kaznovan. Zagrebškemu, tržaškemu, karlovškemu in tudi ljubljanskemu deželnemu sodišču, katero ga je obsodilo leta 1913. na 14 mesecev težke ječe, je prav dobro znan. iz Ljubljane je sicer iz-um an. toda priklatil se je t-e dni ;zope«t v Ljubljano in beračil, dasi je šele 37 let star. Policija ga je prijela in zaiprla. Pomoč Koroški Beli Deželna vlada je naklonila p°-gorelcem na Koroški Beli ter prizadetim posestnikom in družinam na Javoraiku, katerim »o italjan-ski letalci uničili v letu 1917 z za-žigalnimi bombami hiše, gospodarska poslopja, obleko itd.. 636 tisoč 700 kron kot prvo pomoč za zboljšanje socialne bedo. Povozil je v Radovljici Anton l^cgat iz Lesc posestnikovega sina Avguština Pogačnika in ga zelo poškodoval. Legat je bil zaradi nagle in neprevidne \x*žnje ie enkrat ovaden oblastem. Mesna draginja. Dne 11. aprila je šla deptitaoija ljubljanskega občinskega »veta k predsedstvu deželne vlade za Slovenijo ter predložila n«jne predloge glede neznosne mesne draginje, povzročene po v vseh ozirih svobodnem izvozu in trgovanju z živino, brez vsakega ozira na domači trg. Predsednik deželne vlade dr. Baltič je vzel predlog, da se ukine začasno izvoz potpolno-ma ali omeji samo na izvoa mesa po prejšnji carini, kot se je to 'vršilo pred 19. februarjem 1921, na znanje in obljubil v tem vprašanju naj izdatnejšo pomoč. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1906 [WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež* Denver, Colorado. GLAVNI OOOOBt ftifl-itlK JOHN FBKBCV MM Wa*. St, Dwwi, Oda Mmtateft: JOHN FAJDIOA, Bos 88, Leadrlla. Odo. Glavni tajnik: FRANK SKEABTC, 4822 Wash. St. Denver, Cola EtiteUkar: HOBELBT JtOBLBCK. Sta. fi. Pueblo. Ooio. Qlavni blagajnik: JOSIP VIDETlC. 4486. Lo«an St_ Dam, *Mt Zaupaik: nUNK ZAITZ, 514 W. Bt, LaadrUa, OoW. NADZORNI ODBMt PndatMk: John a krm, TS4 Mafimt ▲▼«. MIHAEL KAPSGB. 006 N. Sprue« St, Ookx Bprtnca, GBOILGI PAVLAA OYICH, 471? Grant Bt« Doom, (Ma FOBQTNI ODBOB: PredatOoik: ARTOK EOGHETAB, UM Berwted Am, Poatdo, Ctoto JOHN SOCMAN, 1208 Mabrvn At«l, Pueblo, Ooio. FRANK CANJAB. 500401 — 4ft A**, Denver, Goto. UiftOfCVALNI ODBOB ž Predsednik: FRANK BOTTT» St. 2, Box 132, P^Mo, Oak*. FRANK MARTINJAK. BOK 900, By, Mlw. PETER GKSHRLL* 4484 Wuk. St., Daw, Gola _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. K. S. BURKMTT, 4487 Washington 8L, DeBV«, Oda •LAS NARODA. 82 OorOanOt Btrwt. Nov lor*. H. I. Va* dm* oMmMw In m qm4m atnrl » poMlJaJo aa jrodnednlka tfanwa pwoten odbora. Razmotrivanje o 6. glavnem zborovanju Z. S. Z. Set-to »lavno zborovanje, ki Ke bo vršilo meseea avgusta tega lita, bo jrotovo eno naj\ažtu jših kar jih je bilo do sedaj. V prvi vrsti ne jrr« tudi *rl«*d** zdmženja 7. Jedr,otami in Zvezami. Popodba, katera je bila daua : plu*un jflasovauje pretečeno leto, je bila sprejeta z nad dve ttetiin^ko večino oddanih glasov. Seveda, ko smo dali na splošno glasovanje, smo mislili, da bo odločitev takoj, toda smo se motili tako mi kot tudi drugi. Postave \ raznih državah so zelo strog** v tem oziru in zaht evajo, da koiiveucija. odobri s potreb-] no vet'iuo glaaov in šek |H>tt».eda ako se tudi mi združimo ali ne. Soda j pustim to malo razmotrivati članstvu Z. S. Z. ill ob priliki bom izrazil odkrito svoje mnenje glede združenja. Ker pa moramo biti pripravljeni na vse, to je v slučaju, da konvencija ne odobri združenje, moramo potem izboljšati pravila v marsičem, ker so zelo pomanjkljiva. Posebno >e mora paziti, komu se izroče, da jih sestavi. V sedanjih je nekaj izpuščenega in to v važnih točkah. V zadnjem konvenenem zapisniku je, toda v pravilih dni. Tako pride Aečkrat v neprilike glavni odbor, društveni in čle.nstvo. Vsak se hoče ravnati, kar je v pravilih črno na belem in to je prav. Zato jje pa treba pri sestavi pravil zelo paziti, da so izpolnjena kakor jiji konvencija odobri. Ako so pravila jasna in dobra, je z lahkoto delovati v pravem bratskem duhu med glavnim odborom in društvi. Tem potom se hočem sedaj najprvo dotakniti novih društev. Vidim, da so velike težkoče pri vstanovitri, ker organizator sam riskira in rajvečkrat preskrbi popir, kuverte in še kake knjige po vrhu in to največ iz svojega žepa. Da bi bilo to zanaprej olajšano, bi jaz priporočal, da je stroškr.vni sklad malo višji in da se preskrbi pisalni popir za v^a. krajevna društva za uradne namene. To bi bilo precej olajšano društvom. Dalje je priporočljivo, da bi se tudi naročilo finančne knjige za vsa društva in tla bi se sistematično uredile tako, da bi odgovarjal«4 sistemu kakoršnega ima oziroma bodo imelu Z. S. Z. Seveda, d<^-ti«"ne knjige bi moralo v->ako društvo samo plačati Zvezi. Zveza naj b« jih le dala skupaj d«-lati. kajti, ako bi se jih več dalo skupaj delati. pride veliko eeneje. Dalje naj bi se tudi druge formularje izpolnilo in naredilo, da bodo odgovarjali današnjemu sistemu, tako. it. pr. bolniške nakaznice, prestopni listi, mesečna poročila in drugo. Jaz sem zato. da bi se za v to svrho izvolil odbor na konvenciji in to uredil. j (Jlede novo pristoplih članov in članic, imamo sedaj v pravilih.! da se da vsak prosilec ali prosilka zdravniško preiskati in potem se pošlje prošnjo na vrhovnega zdravnika. Ako pa potrdi, pošlje vrhovni zdravnik prošnjo na društvo nazaj, na kar se sprejme v društvo in pottm šele to prošnjo tajnik krajevnega društva pošlje na gl. tajnika, da vpiše v gl. knjigo. To dostikrat vzame cel mesec, prodno je praven član Z. S. Z. Moj nasvet v tem oziru je sledeči: Kadar je prosilec ali prosilka preiskan od krajevnega zdravnika, naj se ga sprejme takoj pri prvi seji v društvo ter pošlje prošnjo na vrhovega zdravnika, v pregled. Vrhovni zdravuik naj bi imel v to svrho kartice narejene, da lahko takoj a to kartico naznani nazaj društvu, ako je prosilec (ilka) sprejet (a) ali ne. Prošnjp pa naj potem vrhovni zdravnik pošlje direktno na glavnega tajnika, ako je dotičnik sprejet ali ne. Po mojem mnenju bi se to boljj redna in hitro vršilo kakor dosedaj in tudi nekoliko stroškov bi se prihranilo pri poštnih znamkah itd. Toliko naj bo za danes, bodem prihodnjič pa o drugem porq*-ht To so pa le moji nasveti. Vsak naj toraj izrazi svoje mnenje ijt najbolje se bo gotovo vpoštevalo. Torej z bratskim pozdravom Prank Škrabec, gl. tajnik. Ljadje z visokim krvnim pritiskom, če drugače popolnoma zdra?i vi, so izvrstni prenašalci krvi, katero se potrebuje pri transfuzijah; Iz tega izvirajoča izguba krvi lahko reši življenje starejšega moži kega li ženske s tem, da prepreči kap. JI , , 4 j Prah krrtnenea, če pride v pljuča, dela slednja posebno občuti ljrva za jetiko. Prah premoga pa ima ravno nasprotni učinek, a se-j •\eda ta nedaatanek, da ima pogosto za posledico naduho. . f ... : ... i * poiaatn V into** gotov. ^ . j Arab el & Roman. Spisala Pavlina Pajkov*. (Nadaljevanje.) 1'Roza. kaj je to!" poprasuje v skrbeh Arabe4a. "Cula sem pretrgano govorjenje, stokanje in iSmeh." ' * Hodite dol, gospodična; saj sem vam že prej povedala, da tu gori strata", odgovori Roza in se trese po životu. A rahel a jo pozorno pogleda. '*Da bi strašilo? Pri belem dnevu strašilo?** vpraša ona počasi s sumljivim obrazom. 4 * Roza. vi ne pojdete od tod, dokler mi ne raaloeite te uganjke!" pristavi odločno. "Vaša vest ni cista; to čitam z va&efta obraza. Sam .strath ne prpvzema človeka tako. kakor fete zdaj vi plahi in prestrašeni. Za tem se skriva nekaj!" • Roza gre k vraten in jih skrbno zapre; potem pa se vrže pred A rahel o na kolena in govori joka je ; "Vse vam hočem odkriti, gospodična; saj si ne vem zdaj pomagati. A za Boga, ne ovadite me svoji strogi teti; sicer nas spodi od hiše in moj mož je zopet brez službe. Ah, in vi ne veste, kako je to bridko!___Saj ni nič hudega". nadaljuje ona, videč, da jo Arabela z ostrejšim očesom opazuje. 4'Ona ženska, ki tam notri tako vpije, je blazna." Govoreč pa kaže s prstom na majhne du-riee, katerih prej še Arabela niti zapazila 111. "Ona ženska?*' ponavlja Arabela kakor v sanjah in spremlja s pogledom Rozin prst. "Tedaj vi imate neko žensko zaprto?" poprašuje zavzeta. "Da, gospodična", nadaljuje! vrtnarica bolj zaupno m vstane. "Gospod Karpeles imajo tu na podstrešju zaprto blazno žensko in jaz sem njena strežnica. A ker, gospa nočejo, da l>i svet izvedel o tem trdeč, da Bog samo ona dobra dela plačuje, za katera; svet ne ve, zažugali so mi, da nas *podč od hiše ako izdam to skriv-i »ost. Osobito pa bi vam. gospodič- NAZNANILO. Denver, Colo. I Tem potom se uradno naznanja, da je bila v zadnjem glasilu pomota glede volitev delegatov, in' sicer je bilo poročano, da se bo vo--litev vršila meseca julija, v resnici 'pa naj bo povedano, da. se (bo vršila meseca JUNIJA. Z bratskim pozdravom Frank Škrabec. NAZNANILO IN ZAHVALA. Prisrčna hvala vsem društvom Zap. fJk>vv Zveze, ki so priskočila na pomoč naši sosestri Ani Plut. Nismo mislili, da bi se društva tako zavzela za eno samo članico. Lahko rečem, da Slovenci še skupaj držimo. Do danes je sprejelo naše društvo svoto $75.35. Reva je vdova s šestimi otroci. Dobi sicer od občine dvajset dolarjev na lesec podpore, toda s tem ne more živeti. Njen mož je bil sicer zavarovan pri Zap. Slov. Zvezi za 400 dolarjev, toda oporoka je bila napravljena za otroke in je ta denar sedaj pri zaupniku. Otroci bodo denarja šele tedaj deležni, ko do-» sežejo gotovo starrest. Vsak, ki je zavarovan za .smrtmno, naj izstavi oporoko na ime svoje žene, kajti v slučaju njegove smnti mora mati preživljati otroke. Bratski pozdrav vsem članom in članicam Zap. Siov. Zveze. J os. Blatnik. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi novo vstanovlje-110 društvo Vencek Vijolic št. 26 Zap. Slov. Zveze v Oairnbrooku, Pa., v nedeljo 5. junija popoldne pri rojaku Mike Penkotu. Ker bdt to prvi piknik omenjenega dru-^ štva, so vljudno vabljena vsa tu-» kajšnja društva, kakor tudi roja-t ki in rojakinje iz okolice. V ena-' kem slučaju tudi mi posetimo njih društvene prireditve. Kar se tiče piknika, bo vse izvrstno preskrbljeno. kakor godba in ples, tako da zabave vam ne bo manjkalo. Za to bo skrbel pripravljlni odbor. Omenjeni piknik je bil določen za 1. maj, a zaradi slabih delavskih razmer je bil odložen. Obenem opozarjam vse člane omenjenega društva, da se vrši društvena aeja v nedeljo 5. junija ob 10. tiri dopotdae v navakih prostorih. Torej vsi na sejo dopoldne, popoldne pa na piknik 1 . Z bratskim pozdravom Anton Oblak, tftfrifc. t na, ne smela ničeaa oovedati o tem." "Meni? — ravno ni«ii ne?*' začudi se Arabela. "Od kdaj pa je ta nesrečnica pod stričevo streho!" poprašuje daJje z nekim sumom. Ona ni mogla verjeti, da bi njeni redni ki bili res skrivni do b^otniki, dočim jib ona samo kot trdosrčne in skope proti bližnjemu poenava. "Ali me res ne ovadite, gospodična?" ponavlja Roza in si solze briše. '*0d kdaj. ste vprašali, da je blaznica tu? — Tega ne vem in nisem tudi nikdar miloKtljive ffo*pe vprašala po tem. Ko je moj mož prod štirimi leti dobil tukaj vrtnarsko in dvornisko službo, bila je že tu. Ona rervica pa govori tako zmedeno, da se iz njenih besed ne da nič izvedeti. To so mi vaša milosti ji va gospa teta pr«^>o-vedali, mucki bolnico z vprašanji, kajti to bi baje njenemu razumu, še bolj škodilo." "Ali je reviea sicer zdrava na telesu?" poizveduje Arabela sočutno. "Ah, gospodična, tako je shujšana, da molim vsak dan ljubega Boga, naj bi jo real. Že nič ne more jesti; hud kašelj jo muči in vedno sprašuje j»o nekem otroku." Vodke me k njej!" ukaže ni-enkrat Arabela. "'Ali, gospodična, tam ne pre-stanete; sopar je ntiprenes!jiv", brani vrtnarica. "In zakaj ne čistite?" odvrne ji Arabela osomo. "Saj ste zato plačana." "Blaznica ne dopušča"t odgovori Roza užaljena. BolHo jo je, da ji Arabela očita zanikernost.' "Neke papirje skriva vedno na i prsih in meni, da ji hočem to vze-i ti, kadarkoli se ji približani, da bi' jo snažila. Ko bi še nekoga imela,1 bi že šlo, ali meni sami je to ne-i mogoče." j Arabela je čim dalje postajala' tem bolj radovedna; blaznica pa se je ravno zopet z odurnim sme-1 hom oglasila. Vrtnarica gre k majhnim dve-rim, pritisne na skrito gumbico in vratca se odpro. I "Pridite za menoj, ker že tako I silite T, reče potem tiho iu Ara-1 beli z roko pomigne. j Arabela se v trenofoku ne more ganiti. Nekaj čudnega začuti v »e-| bi; nefca neznana tesnoba se polasti njenih prsi, da ne more skoro sopsti. in noge no ji te«ke kot svinec. Ali njena trdna volja je brž premogla to slabost. Zravnala se je po koncu in odločno stopila skozi vratca. "Ne dam vama spisov, ne dam jih ne!" klical je obupno slabotni glas, ko sta obed ve ženski vstopile. Blaznica je bila razdražena, videč, da vsakdanjo strežnico še nekdo spremlja. Na borni, razmetani postelji je sedela blazna ženska s steklenimi očmi, uprtimi na] prišli dve gostinjj. Roki je imela krčevito stisnjeni na prsi. Suhi obraz je bil skoro ves pokrit z zmršenimi, dolgo navzdol visečimi lasmi, ki so ji .padali čez rami. "Nič se vam ne stori, ttboga ženska", nagovori jo prijazno Arabela in se polagoma blaznici približuje. "Samo dovolite, da se vam postelja poravna." "Postelja — postelja, da, — ali papirjev ne", odvrne nekoli-to ubolažena in potegne krepko čez prsi, kjer je skrivala papirje, veliko ruto ter skuša vstati, Arabela ji pomaga, a ona se ne brani. "Ali ste že dolgo tut" poprašuje jo Arabela, medtem ho Roza postelj poravna. "Dolgo — dolgo —" odgovori ona in sa položi prst na čelo, kakor da bi se hotela domisliti, kako dolgo že. "Ah, kako me tu peče — peče, odkar so mi ukradli dete", toguje ona, kažoč vedno na čelo. "Tako majhno dete!" ponavlja neprestano in glaano za-plače. "Otroka so vam veeli?" reče pomilovalno Araibela in jo ostro opazuje. Blaana žena je bda velike postave in oblečena v staro hišno haljo, katero je gmpa Kaapeieao-va, kakor se Se Arabela spominja, pred nekimi lati nmoia. .Ker pa je bila Karpelesovtka majhna in debela, blaznica pa velika iu suha, Zato je bita uboga renafcrw v njej jako rerma videti. Qoie nage, obu- te samo v stare papuče, ^o gleda-j le izpod halje; enako sta bili tu-j di roki napol goli. Noge in roke so bile majhne ter niso nosile zna-' menja o težkem delu. Arabela je! takoj sklepala, da ženska ni pri-proKt ega stanu. Dksi je blaznica j amela popolnoma sive lase in lice že močno uagubaneeno. vendar je Arabela pri prvem pogledu sodila, da ni tako stara, kakor se je videla; temveč le bolezen, trpljenje in pomanjkanje prostwai so jo pred časom postarale. Blaznica ni odgovorila na Ara-belino vprašanje, ampak sklenila je roki ter nepremakljivo zrla kvišku, kakor da bi molila. "Ta revica ima tudi mrzlico; glejte, kako trepeee, dani je tu g(H-i huda vročina", opomni »krb-Ijivo Arabela proti vrtnariei. "Ostanite tu, jaz pa pojdem po perila in toplih oMek. da jo pre-oblečeva." Ni dolgo trajalo, in prišla je nazaj z veliko culo. Roza je začudena gledala, s kakšno ljubeznijo urejuje Arabela majhno so-bieo. Postelj je bila čisto preoblečena, in na tla pri postelji je razprostrla volneno pletenico. Da bi bila sobica prijaznejša, je postavila na okno posodo s cvetlicami. Za blaznico pa je priskrbela vsakoršnegaperila, a eno svojih prostejšili oblek in toplo ruto je položila na stol ter dala blaznici razumeti, naj se preobleče. In nesrečnica jo je res razumela ter se iz celega srca zasmejala. videč, da je vse to pripravljeno za njo. Ko zapurte ženski blaznico. reče Arabela proti vrtnici: "Skrb za Ijolnieo prevzamem od danes naprej sama. Vi ji bo-dete le še kakor doslej stregli ter jedila prinašali. In ker ste mi pravili. da moja teta nikdar gor ne pride, zato se tudi ni bati. da bi [ona kdaj izvedela o tem. Dajte mi j tudi napraviti še eden ključ, da j imava vsaka svojega. Za njo pa jskrbite tako, kakor da bi bila va-jša mati; trud in stroške hočem Ivam natanko povrniti." I Vrtnariea je bila veselja gin jena. "Sam Bog vas je sem poslal. I da pomagate tej nesrečniki \ o-p011121 i radostna, "Toda kako škoda", dostavi obžaluje, "da niste kristjanka, vi, tako dobra, tako i milosrčna gospodična!'' "Ali mislite, da nima Židinja I srca, da bi sočutila in bila bla-jga?" odgovori Arabela. — 4*Ne pozabite na naročila, katera sem I vam dala. in molčite tudi za naprej kakor do zdaj." Tako še gospodična resno dostavi in potem odide.-- (Dalje prihodnjič.) Slovenske novice. Cleveland, Ohio. Operirana je bila Mrs. Jančar, 1763 E, 30. St. Zdravje se ji olwa-ča na bolje. Starisem Klemen, 1011 E. 33. St., je umrla hčerka Frances, stara 11 let. Dne 12. maja so dobili sledeči rojaki državljanske papirje na Common Pleas sodniji: Jos. Za-bukovec, John J mi ko, Jos. Jur-nek, Anthony Sajevic, John Ježek, Fr. Drempetič, Jos. Ferkul, John Burgar, Paul Modic, Frank Pa vsi e, Mike Telič. Frank Diklič. j John Pekol, V. KILsurič, Peter iTomko. John Strekalj, M. Brati-[na, Mike Kožar, Jos. Legan, John iKirn, John H. Jeglič, Fr. Pavlin, I Fran k Perko, John Zakrajšek in John Papiž. Ta mesec dobi še '300 |nadaljmh rojakov državljanstvo. Cheat Bridge, W. Va. Dne 3. maja se je ponesrečil rojak Frank Barbeš, doma iz Sem-bilje na Krasu, star 24 let. V A-. jmeriko je prišel pred štirimi meseci. Spodrezavali so neko drevo, ki je padlo na mladeniča in mu I zlomilo levo nogo in križ. Prepeljali so ga v bolnišnico v Elkins, a je malo upanja, da bi okreval. Oalumet, Mich. Matija Spehar, star naročnik Glasa Naroda, je umrl dne 7. maja na domu svojega sina Pavla (Špeharja, mestnega stražnika v Calumetu. Star je bil 72 let. Po-(kojnik je prišel iz domovine v Calumet pred 35. leti ter bil eel čas luskiaben pri Calumet A Hecla Co„ 'za kar je bil odlikovan s srebrno 'medaljo. Preje ni bil nikdar bo-(lan. Ko je družba prenehala z o-(bratovanjem 1. aprila, ga je to ta-Jco potrto, da je dela vajenemu rnoau pripomoglo k smrti. Radi jsvcjeg* juiačajuetca. življenja je j bil spoštovan tako od svojih rojakov kakor od fujerodeev. Pri-'padal je lokalni postaji or«;anizu-Jcije Maccabees. Pogreb se jc vršil J10. maja na pokopališče Lake jView. Pogreba so se vdeležili razen sorodnikov in rojakov tudi Člani postaje omenjene organizacije in veliko število tujerodcev. Pokojnik zapušča v Calumetu soprogo tudi že v visoki starosti ter sina Pavla, a v Bovey. Minn., sina Janeea, kateri je tudi dospel v Calumet, da spremi zemeljske o-j stanke svojega očeta k večnem« počitku. Naj v miru počiva! Ivan Malnar. služeči Strica Sama iu sedaj se nahajajo»"-i v Ant-werpen v Belsriji. bo odpu>ecn na prošnjo svoje matere. Prošnja je bila upravi jena preko tukajšnjega kongresmana W. FY. Jamesa ki je isto pri po rtu" iT vojnemu oddelku v Wachinsrtonu D. (\ < Adjutant Oeneralr< Office). Od tam je dobil odgovor, da je vojna u-prava v Beliriji jxizvana kabelom. da se vojaka Ivan Maliiarja t-i-koj odpravi v Ameriko. Po svo-t jem prihotlu v Ameriko 1m» častno| odpuščen in poslan k svoji materi, i ROJAKI, NAKOCAJTE SE WJ | "O a. AS N AKO D A". NAJ VSČUI SLOVENSKI DNEVWU i T SDlUtinB DSiATia Oženite se Mljft« »>m ■MBO ai POL AR in poslali tub mim niiw. SLIKAMI, iwi im mibii mM-lIJ— u pMM*l«Mk UtO M iu- diU dolar j«. M $» poaradi aad rtn1 in ZAKONSKO SREČO. Pičita lm dana* ra: EEUABCT r. ovsn Ba I7f Lm AiplM, CbL Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tronikt znamka wg. t pat. ar. Sdr. dr. Slaven že veUch. Ce Imate moao^e aH mehur-Hte to telesa, v »rtu. lspedaoie lee. oolečine v koetah. pridite In lsCIetll ram bom kri N'e tekajte, kv te bo-naleae. Vee moike bolesnl adrevlm po o-kraJSanl metodi. Kakor hitro opastte * vam pre neguje ijravje. ae tekajte. temveč predite in vam g*, bom ■opet povniU. Hvroeolo i JI vodno kilo osdravlm v k', arah In drer brez operacije. Bo«emt mehurje, ki povkt<>č»)o bolečine v krliu !n hrbtu In vteath tudi pri puflteDja t ode. ocdtnvtm c Mo- voetjo ~ llevmatlzem. trganje. bo!««oe o-tekllne erbe«ce, škron® in drug« ko-bolezni, ki nastanejo vsled ne« •te krvi, ozdravim v kratkem tesu hi nI potrebno l«rftan. Nekateri drugI zdr_vnlkl rabijo tolmače. Aa. raa razumejo. Jas »t^-^ l« »tarec* kraja, zato v.\a uj« edra-rlm. ker vai razumen slorenakL Uradne uro: ob delavnlkili od I. do i. ZASTAVE B^siUe in vk imtvi. ne pot rebrna. Garantirajo del« ta Ma KO. Izdeluje po imenik cenah vaS rojak VICTOR NAVMSEK, 331 Gfeeve St., CONEMAUGH, PA. POZOR ROJAKI, KI POTUJETE V STARI KRAJ SKOZI NEW YORK. Mi imamo v zalogi vsakovrstno blago, kakršnega kupujejo potniki, ki se vračajo v stari kraj. Zato ne kupujte nikjer, dokler si ne ogledate naše zalgoe in ne veste nizkih cen. Pridite in prepričajte se: BALKAN MEN'S FURNISHING STORE 62 Greenwich Street New York, N. Y. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko* or, Kranj; Ljubljana; Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zayreb. Italija: Trst, Opatija, Zadar. Nemška A/sinja: Dunaj. Izvršuje hitrč in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvamedno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke to vljudno naprošem, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. * FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAK&KR, predsednik. ŽENSKA VOJNA. tf»d«viMkl romam. -I FruMMkl tpfcftl Akkaote DiiftL «» "Wm Karote" prtrodD O. F. 112 (Nadaljevanje.) Vojvoda je bil prav do .solz. Bilo je prvikrat, da je Na- t on govorila na tak način in mn dala tako obljubo. še enkrat je zagotovil Nanon, da se j: ni ii'eba nie bati, odšel '/. nj« ue »obe, poklical >Iužabniku, do katerega jc imel popolno za-i 'panje ter ruu ukazi I, naj napoti v Bordeaux ter izroč-i kralje-\<-iuii odvetniku jLaric naslednje sporoč-ilo, pisauo lastnoročno: — Preprečiti. tla >e zjiodi kaj žulejra gospodu Canolles, kapita-iiu in poveljniku v službi njegovega veličanstva. C t- je ta «"a?,t u.k aretiran, kot demnevatuo. ga oprostite z vsemi uu^roeimi sredstvi. Do stotLsoe, do miljona, če treba, iu pri tem j** zastavljena beseda vojvode Eperuoua. te se podkupljtnje ne posreči, uporabite sile. P o služi te se po-/ijyra, umora, vse je dovoljeno. 1 Popis; Visoke postave, rjave oči in zakrivljen nos, V slučaju dvoma, stavile vprašanje: — Ali ste vi brat Nanon? Hitro, nohtne minute se ne sme izgubiti. Sel je odšel. Tri ure pozneje je bil že v Bordeaux. Stopil je v t eko pristavo, so obl»*kel v kmeta ter prišel v mestc kot voznik na, \ozu, obložen z moko. Lavie jf dobil sporočilo eno uro po odločitvi vojnega sveta. Dal je odpreti vrata utrjenega gradu, govoril z ječarjem, mu ponudil dvajset tisoč liber, katere je slednji odklonil iu nato štirideset tisoč, katere je sprejel. Mi vemo, kako je odgovoril Cauvignae na vprašanje: — Ali ste brat Nation.' — l>a, zavzel mesto Canollesa ter prišel v svoje velikansko zaeudenje na prosto. Cauvignaea je hiter konj odnesti proti vasi Saint Loubes in tam je našel sla vojvode, k». um je prihajal nasproti na krasnem španskem konju. -Mi je reaen — je vprašal ter se obrnil proti načelniku spremstva. — Da, — je rekol slednji, — privedli smo g:>. Sel ni zahteval ničesar več. Obrnil je svojega konja ter hitro ('djahal v smeri proti Libourne. Poidrugo uro pozneje je pritekel konj v Libourne ter vrgel jezdeca prer noge vojvode, ki se je tresel od velike razburjenosti in pričakovanja. Sel je imel še toliko moči, da je izgovoril btf-edieo: — Da, — in vojvoda je že odhitel proti stanovanju Nanon, ki je še vedno ležala ra postelji ter upirala svoj preplašeni pogled na vrata. — Da, — je vzkliknil vojvoda, — rešen je, draga prijateljica in takoj ga boste videli. Nanon je skočila v postelji pokonei od Dvignila je oči proti nebu ter vzkliknila: — Moj Hog. zahvaljujem se ti! Poleg njene postelje je stal vojvoda, ki je bil videti vspričo njene sreče sam prav tako srečen. Šele tedaj pa se je pojavila v njeni •davi vznemirljiva misel: — Kako bo vojvoda plačan za svojo skrb, ko bo zagledal tujca ra mesto brataf Ko bo zapazil sleparijo? Odgovor, katerega si je dala Nanon sama, je bil kratek in ener-g:čen : — Naj bo. — si je mislila. — Nočem ga še nadalje varati in vse bom povedala. On me bo pognal proč, me bo proklinjal. Jaz se mu Kom zahvalila, za vse, kar je storil zame v teku ireh let. Nato pa bom odšla, uboga in ponižana, vseeno bogata v svoji ljubezni. Sredi tega razmišljanja so se odprla vrata, neki človek je pla-i il v sobo, v kateri je ležala Nanon ter vzkliknil. — Moja sestra Moja dobra sestra; Nanon se je vzravnala, odprla na široko oči, postala v lice ble-uej.sa kot blazina, zaprla zopet oči ter zakričala . — Cauvignae! moj Hog, Cauvignae! — Cauvignae, — je ponovil vojvoda ter pričel z očmi iskati človeka, kateremu bi veljal ta vzklik. — Cauvignae, — je rekel. — Kdo se piše Cauvignae? Cauvignae je seveda lepa molčal. Premalo je bil še rešen, da bi si mogel dovoliti tako odkritosrčnost, ki itak ni bila celo v normalnih časih poteza njegovega značaja. Vedel je, da bo izgubil svojo se*tro, če odgovori iu da bo izgubljen, če izgubi sestro. Čeprav iznajdljiv, je vendar molčal ter pustil Nanon govoriti v namenu, da \ sltn-aju potrebe popravi njene besede. — Fn gospod de Canolles, — je vzkliknila Nanon ter uprla svoj p! a m teč i pogled v Cauvignaea. Vojvoda je sti-nil obrvi ter pričel žvečiti s\oje brke. Nikdo ni vedel, kaj naj pomeni ta nenadna jeza ter so se pričeli začudeno ozirati drug v drugega. — Uboga sestra, — je zašepetai Cauvign;^ v uho vojvode, _ se je tako zelo bala zame, da le fantazira in da me ne spozna več. — Meni boi odgovorjal, — je rekla Nanon. — Govori! Kje je baron de Canolles t Kaj je postalo iz njega! Go\ori! Cauvignae je prišel do obupnega sklepa. Hotel je staviti vse na s-.ojo nesramnost. Iskati rešitve v priznanju ter obvestiti vojvodo, da je on dotični, ki je ne hiral vojake proti kraljici ter jih nato prodal kraljici, bi ne pomenjalo nič drugega kot pridružiti se Riehonu na vislicah. Vsled tega se je približal vojvodi ter rekel s solzami v očeh: — To ni več delirij, to je že blaznost. Bolečina ji je zmešala duha ter ne pozna več svojih ožjih sorodnikov. Prosim da, odstranite vse služabnike z izjemo Finette, kajti če kdo sem jaz v stanu vrniti ji pamet. Vojvoda bi se najbrž ne udal tako hitro v ta predlog, če bi ne prišel neki sel, ki mu je naznanil, da ga pričakujeta kraljica in kardinal, ki je sklical posebno posvetovanje. Medtem ko je govoril vojvoda s slom, se je sklonil Cauvignae k Nanon ter rekel: — Pomirite se vendar, draga sestra in vss bo dobro, če bom lahko govoril par besed z vami med štirimi %*mi. Nanon je padla nazaj na posteljo, ne še pomirjena, a vendar gospodarica same sebe. kajti upanje, katero dobi človek, je kot balzam za ranjeno srce, ki obupava. Vojvoda se je obrnil proti Nanon ter ji rekel: — Draga prijateljica, kriza je najbrž kot.«"ana. Pustim vas s tem bratom, katerega tako ljubite, kajti kraljica me kliče. Verujte mi, da bi vas drugače ne zapustil. * | Nanon je čutila, kako ji je pokalo srce. Ni imela moei, da bi j odgovorila vojvodi ter se le ozrla v CaUvignaca, ki je stal poleg postelje ter mu stisnila roko, kot da mu hoče reči: — Ali me nisi varal, brat? Ali smem res upati? Cauvignae je vrnil oprijem ter rekel, obrnjen proti vojvodi, ki jc bil že skoro pri vratih: — Gospod vojvoda, najhujša kriza je pri !*.raju. Nanon se ni mogla zadržati in iz oči so ji pričele vreti solze. Pričela je ihteti iu vojvoda se je v slovo ozrl v Cauvignaea, kot da mu hoče s pogledom priporočiti Nanon. Komaj je odšel, ko je Nanon vzkliknila: — Ah, kakšne bolečine mi je povzročal ta človek. Mislim, da bi umrla, če bi ohtal še trenutek dalj. Cauvignae ji je s prstom pomigal, naj bo mirna. Nato je šel k vratom, da se prepriča, ee se je vojvoda res odstranil. —O, kaj mi je na tem, — je vzkliknila Nanon, — če me čuje. Sedaj govorite, kar mislite. Ali je kaj upanja? (Dalje Diihodnič.) A Poziv Društvo Gorjanski hrib, št. 91,S. D. P. Z. odločno zahteva, da se vzame polnomoe glede združevanja s kako drugo podporno organizacijo brstu Johnu Prostoru, glavnemu predsedniku S. D. P. Z., in to iz sledečih razlogov? 1. K«r brat Prostor kar na svojo roko mešitari in združuje — F D. P. Z. s S. N. P. J. brez vednosti gfavnih odbornikov S. D. P. Z. 2. Ker je brat Prostor preklieal 5. redno konvencijo SDPZ sami od sebe, brez vednosti glavnega odbora SDPZ in sicer samo iz strahu, da povzroči 5. redna konvencija, da se zavleče združenje še za 1 nedoločen čas. Zakaj se je tega tako bal, naj članstvo SDPZ samo! presodi. 3. Ker brat Prostor deluje sporazumno z gospodom Alešem z| \>-o hitrostjo, da bi se sklieala združevalna seja kot moproče hitro, in] sieer kar v prisotnosti štirih cli petih oseb. Poobinstil je samega sebe in še enega glavnega odbirnika, drugim glavnim odbornikom SDPZj pa ni potreba, da kaj vedo o tem. Tako hiti zato. ker se boji, da ga ne bi članstvo SDPZ prehitelo ter bi naletel na odločen odpor. 4. Naše društvo zahteva, da se 5. redna konvencija vrši v najkrajšem času ter tako reši vse reči po volji članstva, kadar pride do združenja, hočemo vedeti, pri čem da smo, in pod kakim pogojem se združimo. 5. Ker je brrt Prostor sam izjavil, da je tako nervozen, da sam; r.e ve, kaj, dela. Človeku, ki je tako zmeden, da sam neve, kaj dela. ne moremo pustiti v rokah tako važne zadeve kot je združenje ter ga imeti za absolutnega vladarja SDPZ. Apeliramo na vse postaje, kakor tudi na posamezne člane in članice SDPZ, da podpirajo to našo zahtevo. Toda treba je delat? hitro! Kajti brat Prostor pride lahko vsak čas v Johnstown s konji in vozom, pa bo lepo -naložil tisti "eok in pok" ter lepo odpeljal v Chicago. Za odbor: Sams Sindich, predsedniki Joseph Šume, tajnik. Frank Pire, blagajnik. (Društveni pečat). NOVE COLUMBIA PLOŠČE •» 85c Sloveneke* E4232) Drummers parade mart. _,,.„. ,,,,, , . _ ,. 5 )Miller daughter of the forest. E4CS8) Mill evonček. pet]« R . . , _ . ) Naprej sarta ve slave. E4998) Radeckl mar«. ▼o}aika_ EUCft) Na tujih tleh. petje. 1 > Oeeierreich mUltaer marl ) Ko bl mo] Uubl vedeL E?nM) 93 Regiment. mart E4846) Še enkrat Te objamem. | I Grenadier mar«, vojaška. ) Kedolino oko. petle R3C&4) Holzhaekerbaum marl EUMC) Hausmajstcrca ▼ tejatru. ( > Hooh vom Dachstetn mark - ,DeČ^k,° ^^ ' ES117) Stelerlieder mart, voiaika- B«n»il Spela ta Micka la Domh , ) Hop. hop. 8chnel polka ) Zaljubil se Je vrabec, šaljiva. __ .„ , , E4992) Drutirske Sladkosti * Cleveland« ,E40J*> ^ ) Od kod je Špela doma. ftaljiva. i > Sky Rocket GrUoD- E2184) Auf der Aim. nicer Nemtka voJaik* godba. j ) Postilion njarl vojalka. El 461) RosecJCer marl. vojaAka. BUM) Na zdravi pohod. marš. ) Aus dem Hochaebirc. vaJcer 1 ) Jeste se po vidam, mar A. Po dolgem časn smo dobiM prave Bralke plofiSe, vojaSka godba prve« rerste, krasni vojaSkl msrSi in Ttkcrji. Dobili smo jib par tisoč. Pravi jtlasni Columbia gramofoni od $30.00 do 1375.00. Cenik v vseh jedkih Vam počljemo brezplačno. Ko naročite b'*co. nam dajte toCni expressni naslov. «la blago prej dobite. Naročbo In deoar (money order) pofiljite na: IVAN PAJK, c*1—'IS.S™'** 24 Main St^ Conem&ugh, Pa. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 CcrUandt St. New York PouSm knjiga. Hitri računar .65 Nemški abcednik J5 Nrem6ko-an gleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 Sloven&ko-angleiki slovar. trdo ▼ platno Tesan ^ 1.50 SI'>vensko-nemžki slovar Manefi^ Bartol) 4.00 Siavensko-nemiki ilo- v«r^ek L00 Zabavne iz rasna drogi knjiga. ainerika in Aznerikan- < 5.00 Knjiga sa lahkomiselne !jndi. tipisal 1. Cankar 1.75 P#»t tednov ▼ zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem .00 Zbrani spisi Jakob Alešoree Kako sem s« jas likaL Prri dal 1 Drugi del 1.25 Trat ji dal 1.00 Ljubljanske slik«. Četrti in p^i dal Ne v Ameriko, ftesti del 1.15 CHadaBika igra. Beviek Andrejček .50 Zemljevidi. Združenih držav .15 Kranjske dežele J.0 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: N^w York, 111., Kana., Colo., Kont. Pa^ Minn., Wia, Wjo^ W. Va., Alaska vsaki po Jtf MoHtvenfld. Bajski Glasovi, v plstn ovezano .90 t usnje vesano 1.80 v kost vezano , 1.70 Sveta Ura, ▼ platno vestno 1.00 v usnje vesano 2.00 v kost vesano 1.80 Opomba: naročilom čitev ko je je njegova hčerka pisala Nadalje bi rada izvedela za rt jaka MATEVŽA ZIDARX. Do ma je iz Šmartne ol> Dret L P<) ročati mu imava važne no vi o t od njegovih sorodnikov iz do movine. — Stampfel & Vodu sek, Scofield. Utah. (18-19—5) Rad bi vedel, kje sta moja rojal; VAL.ENTIN ITRBANČIČ ii FRANK RUT AR, doma iz Vol pri Tolminu. Delata v gozdil največ okoli Norwich, Pa. Pr< sim rojake drvarje, ako kater ve. kje se nahajata, da ju op* zori na ta oglas, da se mi javi ta. Prišel sem iz starega kraj., iz Volč št. 18 in jima imam nt kaj važnega sporočiti. — Ivai Gaberšček, 1819 E. 33. Streei Lorain, Ohio. (14-16—75; NAREDBA GENERAL, JUGOSl, KONZULAT/, Vsak bo lahko dobil potni list kdor ima dokaze, da je v rcsnic jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom mi nistrstva za zunanje zadeve b konzulat izdajal potne liste vsen državljanom kraljevine Srbov Sloveneev in Hrvatov, ki bod-svojim prošnjam za potni list pri ložili tudi zadostne dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, ds so predloženi dokumenti pristn .tj zadostni, bo dobil prosilec pot ni '.ist. V slučaju, da bi pa na stali kaki poia«sleki, bo izdan pot ni list &ele z dovoljenjem ministr stva. Ker je Ste\ilo prosilcev ogrom nc in z vsakim dnem narašča, n konzulatu mogoče takoj opravit vsega dela, toda polagoma bodr prišli vsi na vrsto. Nihče naj nc kupi Sifkarte prej, predno se oseb no ne sglasi na konzulatu .ter do bi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bc konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku ir> če ladja, za katero so vzel: karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavske knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča -v starem kraju. Kdor tega nima, bo ddbil potni list šele s posebnim, dovoljenjem iz ministrstva. - KRETANJE PARNIKOV K£DAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJoflZ NEW YORTA. POCAHONTAS 19. maia — Genoa • FINLAND 21 maia — Cherboura ' LA SAVOIE XI mala — Havre ARGENTINA 24 maja — Tr«t AQUITANIA 24 maia — Cherboura ZEELAND H mala — Cherboura LA LORRAINE SB mala — Havre PRES. WILSON 28. maja — Trsi REGI. d* ITALIA28 mala — Genoa ZEELAND 1 lunl. — Cherboure ADRIATIC 1 lunl. — CWbOurg P. MATOIKA 2. junija — Genoa OLYMPIC 4 lunl. — Cherbourg FINLAND 4 lunl. — Cherbourg PESARO 4 iuni. — Genoa PANNONIA 4. junija — Trst LA FAY ETT E 4 lunl. — Havre ROUSILLON 7 lunl. — Havre LA TOURAINE 7 Junlla — Havre MAURETANIA 9 iunl. — Cherbou. j SAXON1A .i iunl. — Cherbourg PRANCE 9 iunl. — Havre LAPLAND 11 lunl. — Cherbourg BELVEDERE 11 JunJ. — Tnt AQUITANIA 14 tun. — Cherbourg ~ANOPlC 17 Iunl la — Genoa KROONLAND 1« lunl. — "Ravre LA SAVOIt iuni. — Havre ROCHAMBEAU 18 lunl.- — Havre AMERICA 72 lunl. — Cherbourg FINLAND as lunl. — Cherbourg COLUMBIA 28 jun. — Tr«t BERENGARIA SO lun. — Cherbourg POCAHONTAS 30 junl. _ Genoa LAFAYETTE 2 iuH. — Havre ZEELAND 2 |UI. _ Cherbourg AQUITANIA 5 Jul. — Cherbourg LA LORRAINfc 6 juil. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 julija — Tr*t CRETIC 12 Juil. — Genoa MAURETANIA 14 lul. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 juil. ~ Genoa LAPLAND 16 lull. — Cherboura ARGENTINA 21 j-l.je _ Tnt SAXON IA 21 lul. — Cherboura AMERICA J3 lull. — Cherboura ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi..re PARIS 27 lull. — Havr* KRCONLAND 2« full. — Cherbourg FINLAND 30 lull. — Cherbourg ! WASHINGTON 3D lull. — Ohcrbour, , BELVEDERE It aug. — Tnt IM« cen u vexne Hetlre lh v*» eolaanlla. obrnit« m ne PRANK INKIER »TATE BAN- Q Cortlentft N«.v Ygrr UoS.MASL STEAMSHIP COMPAWY.K Direktna vožnja iz NEW YORKA in BOSTONA V NAPOLI in GENOVO, Š^karte do PaWraa in Messine. Velika punilu u dva vijaka: POCAHONTAS" HplnjeZl. maj« - 30. junija — 13. avemta •"PRINCESS MATOIKA" odphije 8. jun. — 20. julija — 31. avg. • -Va l>oli uroti vzhodu se ne vstavi v Bostonu. Izvanredne udobnosti. — Izoorna eluiba. Oeno NapolJ In Genovo: za kabine od S1SO. naorel. Za 3. razred »95- In 99.00 vojnega davka. Potnički oddelek: 4ft Broadermy. New York. Telefon: Wbiteball 1200. IWfcVlfk T« tnvnre: 12A Rroadwajr. New York. THpf.m: Rioter ftrtfW CUNARD-ANCHOR Največji, najhitrejši parnikl na svetu. Izborna postrežba potnikom. V vašem mestu ali bližini je lokal. nI aaent. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. PANNONIA 4. JUNIJA Kabina $200. III, razred $125. Vojni davek $5.00. ITALIA 14. JUNIJA Kabina $175. III. razred Dubrovnik »125. Trst ali Reka $115.00. Vojni davek «5.00. Preko Cherbouraa: AQUITANIA .......... 24. maja MAURETANIA .......... junija French Line iOHPASHE GENERALE TMNSATUKTIQM ' JUGOSLAVIJO PREKO HAVRr 3AVOIE ...................... 21. maia CHICAGO ........................................21. mala LORRAINE ....................................28. maia LAFAYETTE ................................4. Junija OURAINE ....................................7. Junija Direktna lelextilika -zveza Iz Pariza * vse alavne točke Juooslavlle -*ttr| parnlki a Stlrlml In dvema vijake -na. Poaeben zaeto?nik Juaoslovanak« ■ ade bo pričakal potnike ob prihodu na Ih parnlkov v Havru ter lih točno od »•mil kamor so namenjeni. *arn!k| Francosko Črte ao transporttrai ekc*n volne na tisoč« čehostovaftklh vo aov brez ves neprlllka ' Za flfkarto In cen« vpratalt« v mlm\ PISARN!, 19 stati St. N.Y. C aH oa prt lekalulh aoontlh. PREDNO SE ODLOČITE * irojo droimo sorodnika al jrijatelj« uročiti v o mi li»tek, »oalati denar ▼ domoriso, da » ?a potnik aam knpi, pifite najpr -o aa tozadevna pojasnila na ana «> in osiji^o trrako }*A2fK SAKSEB STATE BANI R9 Cortlandt Rt . Haw TorV NAZNANILO. Rojakom ▼ dižavi Pennsylvanii laznanjamo, da jih bo obiskal nai -ojak ANTON OT.AŽAR, d je bil 3 leta nepretrgano v sve-ovni vnjni. On je pooblaščen po-»irati naročnino za Glas Naroda a ga rojakom toplo priporočamo, šedaj se nab&ja v Pittsburgh in »koliai. Upravništvo Glasa Naroda. Dospelo je novo suho grozdje. lioSkatel zelo sladke debele jagode, boksa HO funtov $10.— Cipar grozdje največje in naj-sladkcj.se jagode, boksa 50 funtov ................... flO.— Malo Črno grško grozdje, zelo ! tov .................... $10_ PoSljite S3, na račun vsake bokse i ki caro£lte ln poslali bomo takoj. . BALKAN IMPORTING CO. ' Si-53 Cherry St-. New York. N. Y. * R. M. Ss Psj Evropo Z "O" parnlki viaL'h 14 dni. NEW YORK - HAMBURG VSTAVI SE V CHERBOURG - SOUTHAMPTON ORBITA - 21. MAJA - 2. JULUA OROPESA 4. JUNIJA - 16. JULIJA ORDUNA 18. JUNL1A - 30. JULUA Zi puzallrje 1.. 2. In 3. razreda, (»borne udubnoeti xa pajsallrje B razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. SANDERSON & SON, AGENTI 28 BROADWAY NEW YORK Ali pri kateremkoli parobrod. agentu Cosulich črta Dirrktn« potormaje v Dnbmlk (Gravosa) tal Trst. ARGENTINA ...... 34. maja PRES. WILSON .... 2«. maja BELVEDERE ...... 11. junija iMktTi rani m M Ba in Kra-la w JuoealavlJI In ar*4JI. Mukali nae«aaatl mm«, aa m «retJa«a rmste. ceniki tretje aa mirrt« <»Mm|i PHELPS BROTHERS. & Cd. »seai um m 4 West Street New York BRZOPARNIK Calabria Cunard-Anchor črte odpluje 20. maja V TRST Cena za III. razred $100.00 Cena za II razred $180.00 vštevši vojni davek. • Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSEB STATE ! baJtk Sledeči parniki odplujejo v Trst, oziroma Genovo. ARGENTINA 24. maja v Trat. PRES. WILSON 28. maja v Trst. PESARO 4. junija v Genovo — Trst. PRINCESS MATOIKA i 8. junija v Genovo — Trst. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York