12. V Trefu, w tetrtek, dra 20. avgusta 1914 Izhaja \ ~>z\ dan. izvzen.šJ nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. ttednirtvo Sv Frančiška Asi&cga št. 20. I. nadstr. ~ Vn«rjev. rastarelc Številke po ifi vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre * širok osti ene koloa« Cene: Oglasi trgovcev in otetnikov .... .um po 10 vin Osmrtnice, zahv'e, poslanice, oglasi denarnih _ vodov..............nun po 20 vUl Oglasi v trksui lista do pet vrst........ K S-— vsaka nadaljna vrata.......... . 2*_ Mali cj'asl po 4 vinatje 'urseda, (iaj<*ani r-» 40 vtaarfe« Og'ase sprejeto« Ustrilnl *d4elet .FAootfi*. in rekiamadje se r*«*ti«j« t-p* a vi M*. PUfefe se izkljuCno le upravi .Edinosti". — P*mč* i j to** se v Tata. Uprava in inseratni oddelek. se uhajata v uHd Sv. ftaaOflk« Asiftcfa Jt 2a — Poftoobraailai/ni ra*u*» » 94LTZ SMR PAPEŽA PIJA X Japonska vlada izročila Nemčiji kategoričen ultimatum. t Papei Pli X. RIM 20. (Kor.) Danes ob 2.50 ponoči je papež Pij X. umrl. RIM 20. (K.) „Agenzia Štefani- objavlja: Takoj, ko je bila smrt papeža razglašena, je ministrski predsednik Salandra ukrenil precizne odredbe, da bodo zajamčena popolna svoboda provizorične cerkvene vlade in posvetovanj svetega kolegija. RIM, 20. (Kor.) Proti 1 in 10 m. zjutraj sta dr Marchiafava in dr. Amici ugotovila, da jc sv. oče v zadnjih vzdihljajih. Dala sta obvestiti državnega t jnika Mery de Vala, monsignora Misciatelli a in kardinala Bislet-tija, kateri poslednji je spal v Vatikanu Kardinal Mery de Val in monsignore Misciatelli sta našla papeža že mrtvega. Pri njem sta bila zdravnika, sestre in nečakinje papeževe. Kardinal Bisletti je dospel kmalu po smrti papeževi. Brata in nečaka pričakujejo danes predpofudne. Tudi komornlk sv. rimske cerkve, kardinal deMa Volpe je dospel danes prerfpoldne iz Imole. Državni tajnik konzi-storijalne kongregacije se nahaja od danes zjurraj v Vatikanu. RIM 20. (K.) „Tribuna" javlja: Ko je dr. Marchiafava ob 11. uri predpoludne dajal papežu kisikove inhalacije, se je pripognil nsd sv. Očeta in ga prosi! z ljubeznivimi besedami, naj skuša kaši jati. Papež je zrl zdravnika uprašajočim očesom, in senca u-smevo mu je zaigrala preko lica, kakor da bi hotel izraziti, da je vsega konec. Slednjič je skušal papež ustreči prošnji zdravnika in je imel po nekolikem naporu lahko ekspek-toracijo. Ko mu je monsignore Zanini podelil sv. olje, si je bil sv oče v svesti pomena tega trenotka, in si je prizadeval, da bi odprl oči in molii. Obraz je ohranjal uraz vzvišene pobožnesti. Potem je sv. oče zaprl oči in je rekel umirajočim glasom: Božja volja naj se zgodi, mislim da gre h kraju. RIM 20. (Kor.) „Tribuna" javlja: Kralj Viktor Einanuel je bil obveščen o stanju papeževim med deženejem ob 11.50. Kraljeva dvojica je kazala živo sočutje ter zahtevala obvestil od ministrskega predsednika. Vlada je neposredno in potom uradnikov, ki so v službenih stikih z Vatikanom, opetovano poizvedovala o stanju papeževem ter odredila dispozicije za vse eventuvalnosti. Av-stro-Ogrski veleposlanik pri papeževi stolici se je podal ob 2.40 popoldne vnovič v Va tikan. Državni tajnik Mery de Val je brzojavno obvestil vse sorodnike papeževe, potem kardinala della Volpe, ki se je mudil v Romanji in ki ba kot komornik svete rimske cerkve eventuvelno vodil obredne ce-remoni e po smrti papeža, kakor tudi pod-k m omika sv. rimske cerkve, monsignora Passerinija. RIM 20. (Kor.) Kardinali, ki so se mudili v sobanah papeževih, so se podali zvečer v svoja stanovanja, da se odpočijejo. Tudi dr. Marchiafava je šel za eno uro domovin se potem povrnil v Vatikan. Za časa njegove odsotnosti je ostal dr. Amici z mon-signorom Bressanom in sestrami papeževimi v b lmški sobi Vnljub nagovarjanju zdravnika in druge okolice niso poslednje hotele ostaviti bolniške sobe. Papež ni spregovoril od zjutraj nobene besede. Ohranjal pa je razmerno prisotnost duha Ko je prejel sv. zakramente za umirajoče, je dal razumeti, da je pri zavesti. • • • Kratka brzojavka nam je danes, 20. avgusta 1914 ponoči javila: Papež Pij X. je umrl ob 2.50 zjutraj. Naglo je prišla ta vest med nas in nas je presenetila. Znalo se je sicer, da papež Pij X. ni bil prav trdnega zdravja in večkrat so poročila o njegovem zdravju vznemirjala katoliški svet; tako nam je tudi pred tremi dnevi brzojavka sporočala, da ie napadla lahka mrzlica Nj. Svetost; toda ravno zato, ker so se take vesti mnogokrat ponavljale in so se smatrale le kot navaden pojav pri človeku šibkega zdravja, se ni mislilo na najhujše posledice. Naenkrat pa nas je presenetila vest: papež Je mrtev. Sredi tega vrvenja, ko cela Evropa gori in ko grozi plamen, da zaneti ogenj tudi izven Evrope, prihaja ta nenadna vest Kakor da se je zarotila usoda, kopiči zaplet I jaje vrhu zapletljajcv: k obilnim političnim dogodkom sedanjega časa se pridružuje sedaj papeževa *,rirt. ki ho goto- vo imela dalekosežne politične posledice. Nejasni, temni bodočnosti gremo naproti. * ♦ * Dne 4. avgusta leta 1903. je »Edinost« prinesla brzojav: Rim, 4. ob 11. uri 25 minut predpoldne. Papežem je izvoljen kardinal Sarto. — Bil je torej papež od 4. a v g. 1903 do 20. avg. 1914. torej 11 let in 16 dni. Pokojni papež Pij X. se je rodil dne Z. julija 1835. leta kot sin kmetskih staršev v trgu Riese v škofiji Treviso; pisal se je Josip Sarto. Dne 12. junija 1893. leta je bil imenovan za kardinala-svečenika z naslovno cerkvijo sv. Bernarda ad Thermes: pred izvolitvijo papežem je bil patrijarh v Benetkah. 2e kot patrijarh si je znal pridobiti s svojim postopanjem vsestranske simpatije. Rojen kot kmetski sin je tudi kot kardinal in beneški patrijarh živel jako priprosto in skromno, ter je to svojo skromnost in priprostost obdržal tudi kot poglavar vesoljne katoliške cerkve. Zanimivo je, da je bil pok. Pij X. po rodu Avstrijec, ker je pokrajina Treviso spadala ob njegovem rojstvu pod Avstrijo. Ko je bil imenovan od sv. Stolice škofom in patrijarhom v Benetkah, je nastal konflikt med sv. Stolico in italijansko vlado vsled dejstva, da je Avstrija odstopila Benetke direktno Italiji in je s tem tudi pravica imenovanja škofa in patrijarha beneškega prešla na Italijo. Italijanska vlada se zato dolgo časa branila dati Sartu priznanje za izvrševanje škofovske službe. Ker so pretrgana med Vatikanom in italijansko vlado vsa službena občevanja, so se vršila izvendiplomatična pogajanja, koncem katerih se je doseglo sporazum -ljenje, in sicer v tem smislu, da je dobil tedanji patrijarh, poznejši papež Sarto priznanje proti temu, da je dobila Italija mesto Francije protektorat nad misijonarji kapucini v severni Afriki. Izovlitev Sarta za papeža je rimsko prebivalstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem. Ob tej priliki so se vršile po trgu Sv. Petra v Rimu velikanske ovacije. — Kardinal Macchi je množici sporočil izvolitev novega papeža z besedami: Nun-tio Vobis gaudium magnum, papam habe-mus, eminentissimum et reverendissimum dominum cardinalem, JoseDhum Sarto, qui sibi nomen imposuit Pius X. Nato se je novi papež v pontifikalni obleki prikazal v notranji loži cerkve Sv. Petra in je ljudstvo blagoslovil. Po vseh rimskih cerkvah pa so zvonili zvonovi. Nato so sledili v cerkvi običajni obredi. Papež je sedel se-dia gestatoria, in je sprejemal poklonstva udanosti od strani kardinalov, ki so mu poljubovali najprej nogo in roko in potem obe lici, nakar je papež vsakega objel in mu podal poljub miru. Posebne politike pokojni papež ni tiral. Nadaljeval je sicer v smislu in duhu pokojnega svojega prednika Leva XIII., ne da bi dal svoji politiki tisto izrazitost, kot njegov veliki prednik. Pokojni papež Lev XIIL je Josipa Sarto, ko je bil še beneški patrijarh, dobro poznal ter ga je jako ceniL Izjavil se je tudi napram njemu, da ne bi nerad videl, če bi postal Sarto njegov naslednik. V Benetkah je Sarto igral odlično vlogo in je upravljal svojo škofijo v najlepšem redu. Cerkev je strogo branil pred napadi, ni pa pri tem nikoli postajal brezobziren. Bil je splošno priljubljen in je znano, da je živel celo s kraljevo hišo italijansko v lepem sporazumu. V vatikanska spletkarenja, pri katerih so bili izlasti zadnja leta pred smrtjo Leva XIII. udeleženi kardinali Oreglia, Ram po 1-la in Vanutelli, se pokojni papež kot beneški patrijarh nikoli ni vmešaval. Tudi ni bil izmed onih, ki so postali papeži potem, ko so veči del svoje svečeniške karijere prebili v Vatikanu, temveč je pričel svojo svečeniško poslanstvo kot navaden dušobrižnik in potem kot župnik, kanonik, škof. postal kardinal in ki tudi kot tak ni nikoli bil stalno v Vatikanu. Slednjič je dosegel najvišjo stopnjo katoliške hijerarhije in postal poglavar vesoljne katoliške cerkve. Značilno za njegovo skromnost je tudi govorica, da je ob priliki, ko je šel v kon-klavi v Rim po smrti Leva XIII., kupil listek za povratek v Benetke, ker ni računal, da postane papež. Genend Jczritov unL RIM 20. (K.) Lfeti javljajo, da Je jezuitov pater Ftm Ksaver W< ponoči umri v TftrCVL DUNAJ 19. (Kor.) »Potitische K< pondenz« poroča: Glasom iz Carigrada došlih poročil, se vrše tamkaj v vseh mo-šejah molitve za zmago avstrijske in nemške armade. To je jako važen dogodek, kajti sedaj se je zgodilo prvič v zgodovini muslimanske države, da molijo muslimani za zmago krščanskih narodov. Meščanski zbor v Pragi. PRAGA 19. C. kr. pri v. praški meščanski zbor je bil danes v navzočnosti nekega generalmajorja vojaško zaprisežen, ker je bil imenovani zbor z današnjim dnem dodeljen vojaški policijski službi. Prihod ovtfrijsKegn posleniku v Berilo. BERLIN, 19. (Kar,) Avstro-ogrski poslanik princ Gotfried Hohenlohe - Schil-lingsfiirst je danes z avtomobilom dospel semkaj. _ Ultimatum Japonske nemem! DUNAJ, 20. (K.) WoHfov biro Javlja iz Berolina: Tukajšnji japonski poslanik je v imenu svoje vlade izročil uradu za vnanje stvari noto, v kateri — sklicujoč se na ru-sko-japonsko zvezo zahteva, naj Nemčija takoj umakne svoje vojne ladje iz japonskih in kitajskih voda, ali pa jih razoroži! Dalje zahteva, naj Nen»*iia do 15. septembra brezpogojno izroči japonskim oblastim ozemlje Kiačavsko, ki je ima v najemu! Slednjič zahteva nota, naj Nemčija do 23. avgusta brezpogojno sprejme te zahteve. Odlikovanja. DUNAJ 20. (K.) Cesar |e podelil vojaški križec za zasluge z vojno dekoracijo stotniku Henriku Weissu pešpolka št 30 v pripoznanje hrabrega vedenja pred sovražnikom. Cesar je za ukazal, da se iz enakega povoda sporoči nadporočniku Alfredu Lamerju ulanskega polka št 8 pohvalno pripoznanje. Cesar je podelil vojaški križec za zasluge nadporočniku Alfredu pl. Lavriču pešpolka Št ki je 41, pridodeljen generalnemu štabu, in častniku generalnega štaba 18. pehotne brigade za odlično vedenje pred sovražnikom. Z naredbo vojnega ministrstva je podeljena srebrna hrabrostna medalja II. razreda obmejnima lovcema Josipu Hlouseku in Ivanu Sinu, oba od kompanije obmejnih lovcev št. 2, za njiju hrabro vedenje pred sovražnikom. Nov generalnoštabnl zdravnik. DUNAJ, 20. (Kor.) „Wiener Zeitung" javlja: Cesar je imenoval vseučiliščnega profesorja dra. Julija Hohenegga generalnoštab-nim zdravnikom. Nov general konjenlčar. DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je imenoval generalom konjeništva F. M. L. Vladimirja barona pl. Giesla, zastopnika ministrstva za vnanje stvari pri armadnem višjem poveljstvu. Nov državni tajnik pri ogrskem ministrstva za deželno brambo. DUNAJ, 20. (Kor.) „Wiener Zeitung- javlja: Cesarje imenoval državnim tajnikom v ogrskem ministrstvu za deželno brambo F. M. L. Aleksandra Szurma. Odlikovan redarstveni Inšpektor. DUNAJ, 20 (Kor.) „Wiener Zeitung* obavlja : Cesar Je podelil rajonskemu inšpektorju L razreda, zbora redarjev v Trstu Jerneju Jazbinšeku, povodom zaprošen« ga umirovljenja srebrni zaslužni križec s krono. Hrratie za dinastijo! Javili smo že, da sta se dne 14. in 15. avgusta na avstrijsko-srbskem bojišču posebno odlikovala hrvatska polka zagrebški in varaždinski: št 53 in 16. K temu priznanju od najkompetentneje strani pripominja »Agramer Tagblatt«: »Sicer ni dvomil noben človek v avstro-ogrski monarhiji na tem, da hrvatski polki na vsakem bojišču, kamor-koli jih pozove ukaz cesarjev, izpolnijo svojo dolžnost v polni meri, kakor so to delali vsik-dar in povsod. Odlična hrabrost, s katero so se Trenkovi pandurji in »Varaždinci* borili za cesarja, ne preseneča torej pri njih. Okolnost pa, da so vesti o sijajnih vspehih njihovega orožja, o heroičuem vedenju imenovanih hrvatskih p»xkov, došle ravno par ur pred proslavo rojstnega dne cesarjevega, ta okolnost je, ki jo blagoslavljamo. Hrvatska se čuti srečno, da so mogli sivolasem in vroče ljubljenemu vladarja v trenotkn, ko se mu iz vseh mest in vasi njegove velike in mogočne drfave navdušeno - odaao poklanjalo, sporočiti od najvišje odgovoree vojaške strani, da sta se posebno hrvatska poli.-a št. 53 in 16 od- likovala na bojšču. da sta se držala hrabro, junaški, tako hrabro in tako junaški, da je njiju vedenje zaslužilo posebnega pripo-znanja od vojnega vodstva. Cesar - kralj slavi svoj rojstni dan. V svojem dolgem, na dogodkih obilnem in skrbipolnem življenju je moral voditi marsikatero vojno. In vsikdar in povsod, na vseh bojiščih: v Italiji, na Ogrskem, v Avstriji in na Češkem, v tu- in inozemstvu so mu bili Hrvatje, hrvatski r»olki zvesto ob strani. Do današnjega dne. ko je vsa Evropa v plamenu, mu 53- in 16-jaki pokla-dajo na bojišču spričevalo svoje zvestobe. Zvestobe do smrti.« Te historične, z rekami krvi posvečene resnice in največja pripoznanja od najkompetentneje strani činov hrvatskega naroda za državo in dinastijo treba še posebno zabeležiti ad memoriam za poznejše čase, ko bodo morda zopet kaki e-lementi hoteli sumničiti lojalnost hrvatskega naroda. Kako staIBče zavzame v sedanjem evropskem konflikta Romunija? To vprašanje, ki je izredne važnosti, zanima sedaj vso Evropo. Rumunija pa ne da od sebe nobenega takega glasu, iz katerega bi se dalo z gotovostjo sklepati na stališče, ki je zavzame. Naravno je zato, da se v evropskem časopisju mnogo ugiba o tem in ni neinteresantno, kako ugibajo razni listi. Prav posebno pa je zanimiv Članek, ki so ga prinesle te dni „Dresdener Nachrichten", vsled česar hočemo slovensko javnost z njegovo vsebino seznaniti. Omenjeni list iz-vaia na uvodnem mestu tako-le: Sedanja svetovna vojna provzroči gotovo tudi na Balkanu bistvene spremembe. Sicer ni izmed balkanskih držav raz ven Srbije nobena zapletena v vojno, toda vse mobilizirajo ali so že zmobilizirale: prav gotovo zato, da tudi one s svojim orožjem posežejo v boj, kakor hitro se bodo na evropskih bojiščih odbile odločilne bitke. Nevtralnost namreč, ki so jo te države proglasile, velja le za sedaj, ne pa za bodočnost. Največ pozornosti moramo pri tem posvečati Rumunski, ki sicer po drugi balkanski vojni ni več obnovila svoje prejšnje vojaške konvencije (pogodbe) z Avstrijo, ki se je pa vendar osamosvojila od Rusije, Rumunija hoče z ozirom na svojo vodilno vlogo ohraniti „balkansko ravnotežje", za katero pa so podani sedaj drugi predpogoji, nego preje, ker je z avstro-srbsko vojno bukareški mir ogrožen. In tu bo morala Rumunija predvsem gledati na svoje interese, ki leže v tem, da si zopet pridobi Besarabijo (ki sedaj spada pod Rusijo), ali vsaj oni njen del, ki ga je Rumunija imela do I. 1878. Nihče ne more Rumuniju braniti, da si jo sedaj vzame, ko se ruska vojska od tam umika. Rumunija, obogatena z Besarabijo, postane vodilna moč na Balkanu. Seveda pa mora imeti Rumunija gotovost, kako stališče bi v tem slučaju zavzele ostale balkanske države proti nji. Rumunija si tedaj lahko zagotovi v ta namen Bulgarijo, a to s tem, da ji prostovoljno vrne Dobručo, ki jo je dobila po drugi balkanski vojni; poleg tega dovoli Rumunija Bulgariji prosto roko proti Srbi i, vsled česar bi mogla Bulgarija od Srbije dobiti nazaj Makedonijo. Bulgarija si je gotovo že zagotovila ali si zagotovi mir od strani Turčije. Bulgarija se ni dala prepričati po Rusiji, da naj pomaga Srbiji. Ostaja sedaj le Še Grška, kjer so se sicer javle simpatije za trosporazum in kjer so tudi simpatije za Srbijo ; toda tudi na Grškem se že čuje glas .Proč od Rusije", a v Atenah se že popolnoma resno računa z razdelitvijo cele Srbije, in se za ta slučaj računa tudi, da pripade del današnje Srbije Grški. Ni torej misliti, da bi Grška pritekla Sibiji na pomoč, in to tem manj, ker bi v tem slučaju Turčija na podlagi svojih dogovorov z Bolgarijo nastopila proti Grški: turška mobilizacija je namreč naperjena naravnost proti njej. K istemu poglavju poroča „Politische Kor-respondenz" iz Bukarešta, da se odloČite, kronskega sveta v Sinaji, da mora namreč Rumunija ukreniti vse potrebno v obrambo svojih mej, razlaga v Rumuniji v smislu neugodnem za Rusijo. V Rumuniji ni politične stranke niti resnega politika, ki bi se bal, da Avstrija hoče napasti ozemlje kraljevine Rumunije. Prej so verojetne t ke skrbi z ozirom na Rusijo 71 slučaj, da bi se Rumunija branila ugoditi ruskim zahtevam Razmerje med Rumunijo in Bolgarijo se jt po ureditvi mejnih sporov spremenilo n& bolje. Rumunija si želi, da bi se ti ocinošaji še utrdili. V političnih neuradnih rumunskih krogih prevladuje prepričanje, da si mora Rur.u-nija v sedanji krizi pridobiti neodvisnost na vse strani in da mora biti pripravljena, da v ugodnem trenutku poseže v evropski konflikt. Pot, po kateri naj hodi Rumunija v tem slučaju, bo odvisna od poteka stvari. Ponos Rumuniej zahteva, da situacijo tako izrabi, da poraste njen ugled po razrešenju sedanje svetovne krize. T zahteva, da Rumunija pri bodočih dogodkih energično poseže vmes. s čimer bi m^gl? doseči povečanje svojega ozemlja in z- do ščenje za svoj ponos Pri tem prevladuje tudi mnenje, da, če hoče Rumunija di>seis izpolnitev svojih želj, ne sme vstrajati na principu, da se določbe bukareškega miru ne smejo spremeniti. (Pripuščajo se turo-tudi teritorijalne spremembe na Balkanu). Hoderna vojska. Organlzatorična razinotrivanja. Organizacija vojske je fino sestavljena mašinerija, ki sledi namenu, da napravi mase sposobne za vojno porabo in da jih ima pripravljene. Celo samo trije ljudje, ki slede skupnemu cilju, potrebujejo enotnega varstva in razdelitve nalog posamičnika. In kjer naj mase. bodi v političnem življenju, bodi na industrijelnih obratih, delujejo, morajo biti organizirane in vodjene z enotnega mesta, sicer so neporabne vzlic močem ki dremajo v njih. Organizacija vojske je doživela tekom stoletij velikih izprememb in je trebalo ve likih, s krvavimi slovi v svetovni zgodovini zabeleženih izkustev, da se je pov-spela na današnjo visino. In ni je skoro nobene znanosti, nobenega odkritja in no benega človeškega napredka, ki bi se bil postavil v službo vojske. Ali organizacija vojske ne deluje samo oblikujoče in ci Ije določujoče na materijo, ampak oblik'iic in brzda tu«.li duhove, ker jih uči plemenitega podrejanja, jim vceplja duha enotno sti, duha skupnosfi in požrtvovalnosti — jih disciplinira — in napravlja šele un U način iz mase upogibna orodja poveljnikov. pri čemer pa se od posamičnega vijaka ne zahteva lc slepe pokorščine, kakor nekdaj, ampak tudi samostojnega mišljenja, sposobnosti k lastnim odločbam in odločnosti, ki mu omogočajo, da dohljme ukaze smiselno prilagodja hipnemu položaju. Organizacija vseh evropskih vojsk — izvzemši angleško — se opira na splošno vojno dolžnost in se razlikuje po starovri in usposobljenosti v več kategorij vojnih obvezancev, vsled Česar se razvršča: v stalno vojsko, deželno brambo in čmo vojsko in podobne formacije. Bojne sile se oborožujejo in opremltajo po njihovi namembi in se razdeljujejo v pehoto in lovce, konjeništvo, topništvo in tehnične čete, h katerim prihajajo še zavodi za zdravilstvo, nadomeščanje municije in oskrbo. Pehota je glavno orožje; sposobna je toliko za boj s streljanjem, kolikor za boj z golim orožjem, in pripada jej na bojišču odločilna vloga. Zbog svojega oboroženja in svoje sposobnoMi v gibanju more povsod nastopati, more se torej porabljati samostojno, dobiva 01 v drugih orožjih dragoceno podporo. Kakor so se pri pehoti, .upnistvu in tehničnih Četah *ekom stoletij izvršile velike izpremembe. tako malo se je *zpretucnilo bistvo konjeništva. Kavalcrija odloča \ed-no z atako in golo sabljo. Nie iporamiost je v sposobnosti za hitra tfbanfct i-a delovanja z maso. Nje pravo r»»lje je poizvedovalna *mrba, preganjanje ali i>ok rivanje umikanja 5 tem. da m: n te če v Masah proti preganjajočemu vuvrainiku. Artiljr^na p'ičenj* v^irrtar i»rva delovati. uvaia hhKe 'a »aMrtiuje pri tem namen. da s svojim ovnjem vriinika, da tako olnistije nap*d od Straiii |»eho; . Topništvr se razdeljuje po uporan? v Stran U. „EDINOSnr- St 12. V Tr tu, On. 2>). v^um sko in trdniavsko, a prvo zopet po svoji organizatorični namembi v vozeče, jahajoče in gorsko topništvo. Tehnične čete se dele v ženijske, pijonir-ske, železniške, brzojavne in zrakoplovne Čete. Slednjič spadajo k tem tudi sanitetne čete in vozarske. Te vrste orožja tvorijo stavbno kamenje, iz katerega se sestavljajo armadni oddelki, ker nobena ne zadostuje sama zase zahtevam, k» jih stavlja boj. Organizacije vseh voisk ne kažejo v tem pogledu nobenih bistvenih razlik. Prvo taktično in administrativno enoto tvorijo kompanija, eskadron in baterija. Kompanija se deli v Štiri voje in šteje v vojnem času 5 častnikov in 200 do 250 pušk. Štiri kompanije tvorijo bataljon, in trije do štirje bataJjoni polk kot prvi administrativno samostojen vojskin del. Bataljonom so navadno pridodani oddelki strojnih pušk. Eskadron razpada tudi v tri ali štiri voje in ima stan 5 oficirjev in 150 sabelj in ostaja — v razliko od pehotne kompanije, ki šteje v miru le kakih 100 mož — vedno v vojnem številu. Trije eskadroni tvorijo kavalerijsko divizijo, a dve di iziji polk. Podobna je organizacija topništva in šteje baterija štiri, šest ali tudi osem topov (Rusija). Računa se okroglo na 1000 mož pehote eno baterijo. Udruženje dveh polkov tvori brigado. Pod ordre de bataille razumemo trajno ugotovljeno razvrščenje vojske in tvori pehotna divizija najmanjo iz vseh vrst o-rožja sestavljeno taktično enoto, ki je torej sposobna za samostojno porabo v vsakem pogledu. V ta namen je preskrbljena še z vsemi organi za vodstvo, namreč z divizijskim štabom, ter obstoji iz dveh pehotnih brigad, torej iz šest do osem bataljonov pehote in enega lovskega bataljona, potem iz divizijske artiljerije in divizijske kavalerije. Razen tega je opremljena z divizijskim sanitetnim municijskim parkom in dvema oskrbovalnima kolonama. Ima torej bojno stanje 6000—8000 mož pehote, 24—36 topov in 500 jezdecev. V korakajoči koloni zavzemlje torej ena pehotna divizija daljavo skoro desetih kilometrov. Divizija konjeniških čet sestoji iz dveh konjeniških brigad, torej 24 eskadronov, in jahajoče baterijske divizije z dvanajstimi topovi in zavodi. Po udruženju dveh ali treh pehotnih divizij se tvori vojni zbor, ki so mu razen tega pridodeljeni: zborni artiljerijski polk, po potrebi kavalerija in drugi zavodi, potrebni za sanitetstvo, spopolnjevanje municije in oskrbo. • Dva ali trije vojni zbori tvorijo eno armado. Ecmače vesti. Veteranska in strelska društva za varnostno službo. Vsled odrejene mobilizacije se pritegnejo sedaj veteranska društva, meščanski in strelski zbori, na Tirolskem in PreJčrlskem tudi c. kr. strelska združ -nja, k--t korporacije, obvezane v črno vojsko, k vršenju enega dela varnostne službe. Za člene takih korporacij ta uporaba nikakor ni kika dobrovoljna služba, ampak dolžnost, utemeljena v zakonu o črni vojski oziroma deželni brambi. To se pravi: člani so obvezani v to po zakonu 1 Službovanje pa se razteza navadno le na čas 24 ur, ki mu v največ slučajih dva sledi dneven odmor, tako, daje irreiovanim vzlic temu omogočeno, četudi skrčeno vršenje svojega poklica. Ob takih ok lnostih se poživljajo vsi oni, ki imajo take člene k črni vojski obvezanih korporacij v svoji službi, da — uvaževaje pomen tega ukrepa za lastno in za varnost skupnega prebivalstva — ne delajo mkakih težav, posebno pa naj tem povodom ne odpovedujejo služb, marveč naj v patrijotični požrtvoval no ti zahtevajo od dotičnih nameščencev le toliko službe, kolikor je možno po označenem stvarnem položaju. Potopljeni parnik »Baron Gautsch« ie bil državna last. »Neues \Viener Tagblat-tu< poročajo od dobro informirane strani: Potopljeni parnik »Baron Gautsch« je bil legalno last državne uprave. Avstrijska vlada ie bila namreč svoj čas zahtevala, da se stavita v službo za dalmatinsko progo dva brzoparnika, a tržaški tehnični zavod se je bil ponudil, da zgradi ta dva zahtevana parnika tekom enega leta; ker se je pa neka angleška ladjedelnica ponudila, da ju zgradi tekom osmih mesecev, je trgovinsko ministrstvo stavilo na razpolago sredstva za gradnjo teh dveh parnikov v znesku K 3,600.000 in obenem sklenilo z Llovdom dogovor, da mora Lloyd, v slučaju, da se poskrbi za službo na dalmatinski progi v obliki pogodbe, prevzeti tudi ta dva parnika od državne uprave. Ta dogovor dosedaj še ni bil odobren v državnem zboru, vsled česar Lloyd le začasno oskrbuje brzovozno službo na dalmatinski progi z onima dvema parnikoma, ki sta bila zgrajena z državnimi sredstvi. Iz tega torej izhaja, da je bil potopljeni parnik »Baron Gautsch« prav za prav last vlade. Genialnost vojskovodje. Nekdanji načelnik pruskega generalnega štaba Schliessen trdi, da ni pri Zvaniku zmagala macedon-ska falanga, marveč da je zmagal Aleksander Veliki. Rubikona niso prekoračile rimske legije, marveč Cezar. Pri Nasebyi niso zmagali »sveti« dragonci, marveč zmagal je Cromwell. Schliessen trdi: Vojske so samo proizvodi genialnosti svojega voditelja, s katerim se vojaki skupno bore, žive in -umro. V kako tesnem stiku mora biti vojskovodja s svojimi četami, nam najbolje očrta Friderik Veliki. General mora, da postane popularen, govoriti z vojaki, bodisi v taboru, bodisi na pohodu. Na generalovem licu mora vojska citati, zakaj se mora to tako izvesti. Če je general zamišljen, govore častniki, da njih general gotovo snuje nekaj velikega. Ce je otožen, menijo, da stoje stvari slabo. Taki glasovi vplivajo na srčnost, govorice se v taboru širijo in poizve zanje tudi sovražnik. General mora zato biti v takih stvareh komedijant in mora imeti v oblasti svoj obraz. General mora svoje načrte snovati z največjo premišljenostjo, a kadar nastopi, mora postopati hitro in odločna Boljše je, da ukaže kaj napačnega, kakor pa, da se nič ne ukaže. Klasični teoretik F. Clause-witz zahteva, da mora biti vojskovodja v prvi vrsti hraber, odločen in vztrajen. Odločnost ustvarja Čudeže tudi v dvomljivih položajih in dobi tudi izhod, ko bi kdo mislil, da je že vse izgubljeno. Napoleon govori o sebi: O neprijatelju nisem ničesar znal, niti nisem poznal velikih pogreškov, ki sem jih učinil, samo dolgo in dolgo sem strmel v zemljevid! Moltke je zato trdil o strategiji isto, kar je trdil Bismarck o politiki, »da ni veda, marveč umetnost«. Nova ruska infanterijska municija. Letos spomladi se je izdal nov predpis za streljanje, veljaven za rusko pehoto, ki je predvsem potreben za sedaj splošno vpeljano ravnanje z novo municijo. Nova patrona tehta 22.55 g (dosedanja 25.81 g); oblika cevke, ki ima, kakor znano, plošč-nat rob, je ostala neizpremenjena. Top je zaznamovan z S, čegar zrno obstoji iz zmesi svinca in WoIframa in je pokrit z jekleno pločevino. Top je podoben v svoji obliki zelo nemškemu S-topu; je ostro koničast, njegov premer je nasproti okrogli-častemu topu na izlivu radi točnejšega teka in boljše umerjenosti nekoliko večji. Top ima malo, keglju podobno odprtino, ki pospešuje hitrejši tek in omogoča točno prodiranje krogle. Teža topova je nasproti okrogličastemu topu manjša, znaša namreč 9.6 g proti 13.4 g starega topa (nemškega S-topa 10 g). Strelnega smodnika je bilo treba pri starem topu 2.22 g, pri novem se je količina zvišala na 3.25 g (pri nemškem S-topu 3.2 g). Začetna hitrost se je dvignila od 635 na 880 m (pri nemškem S-topu 860 m). Večja početna hitrost in boljša odprava zračnega pritiska vsled ožje konice omogoča, da napravi top mnogo daljšo pot. Predstoječi podatki dokazujejo natančno, da ruska pehota s splošno vpeljavo S-municije z ozirom na oboroženo pehoto stoji povsem na isti višini, kakor nemška ali avstroogrska. Umrli so: Prijavljeni dne 19. t. m. na mestnem fizikatu: Rezinović Elizabeta, 10 mesecev, Skedenj št. 112; Luin Renata, 8 mesecev, Skedenj št. 575; Branca Ar-gija, 2 meseca, ul. Economo št. 8; Nasivera Angela, 18 dni, ul. Ugo Foscolo št. 18; Komac Hema, 7 let, ul. Massimo d'Azeglio št. 3; Bembič Julijan, 3 mesece, Sv. Mar. Magdalena Zgornja št. 646; De Angeli Henriketa, 71 let, ul. dell'Acquedotto št. 22. — V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: Klavora Anton, 85 let; Ček Roman, 6 ur; David Antonija, 11 let; Kumar Peter, 42 let. — V mestni bolnišnici dne 16. t m.: Passioni Galijan, 9 let; Dibarbora Edvard 38 let; Buranello Viljem, 40 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 18. t. m.: Avon Ivanka, 18 let; Grlica Ana, 31. let. Vesti IZ GOfffln. Goriški knezonadškof, mons. dr. Sedej, se namerava podati — kakor zatrjuje neki goriški list — za eno leto v neki samostan na Gorenje Avstrijsko. Dosedaj še ni znano, kdo ga bo nadomestoval za časa te njesrove odsotnosti. Za Rdefl križ. (Dalje) V denarja ^o uarovali: Ivan Costi K 200.—; Ivan Corosek K 20.—; Ivan Cergol K 20.—; Ana vd. Con-zina K 4.—; Amalija Corfiotto K 5.—; H. Bruchbacher K 20.—; Karlina vd. Cai-calis K 5.—; Margarita Cacalcante Kron 20.—; Josip Cramer K 2.—; Alojzij Cor-gnolan K 15.—; prof. dr. H. P. Chajes, višji rabin K 50.—; Caro & Jelinek Kron 30.—; Rudolf Bar K 10.—; Karel in Fran Schnor K 20.—; Marija Giacomelli K 10; Ivan dr. Suvan K 50.—; Ernest Nanon in soproga K 200.—; Adela &. Josip Verona K 30.—; direktor Friedmann K 30.—; neka Švicarka K 10.—; dr. Blodig K 10.—; zakonska Brsek K 10.—; gostje gostilne »Citta di Vienna« K 19.—; Marija pl. Hut-terot K 1000.—; gospica Karlin K 30.—; Marija vd. Hochwind K 10.—; Gino Al-pron K 30.—; nabrano med redarji in finančnimi stražniki v Skednju K 34.72; Fran in Josip Kozancic K 40.—; Brande-burg Aldo K 3.—; Humbert Donati Kron 15.—; Gustav Donati K 15.—; Milena Hessler K 5.—. V blagu so darovali: Edmund Honsell in družina. Zadnje brzojavne vesti. novi vpokncL DUNAJ, 20. (Kor.) Z danes izdano objavo so vpoklicani: Vsi za žetev vporabljeni rezervisti, oz. rezervisti in črnovojniki in sicer za 24. avgust. Rezervisti in nadomestni rezervisti ocr-ske deželne brambe, ki so se že javili a se jim je kot nadštevitaim dovolil dopust in sicer za 24. avgust. Vsi v te« leta potrkal, ie ne vpoklicani referati, vitevii enoletne prostovoljce in utaifitM rezerviste za 24. in 25. av-pst Vsi 42-tetiri in Blagi črnovojniki avstr. državljanstva, ki se slažifi in do sedaj še niso bOi pokflcani ali pa jim je bil po javljen ju radi aadštevila dovoljen dopust in sicer onim, ki Imajo samembnice po aavodi-lik namembuice, in vsi ostali, izvzemši Tirolsko In Predarlsko, od 27. avgusta do 12. septembra po starostnih razredih. Na Tirolskem in Predarlskem se morajo črnovojniki javiti črnovojniškemu poveljstvu v Inomostu. Vsi 42 letni in mlajši črnovojniki avstr. državljanstva, ki so služili a dosedaj niso bili vpoklicani ali jim je bil radi nadštevila dovoljen dopust, morajo dne 24. avgusta zapustiti svoja bivališča in se kolikor mogoče hitro javiti pri njihovih črnovojnis-kih poveljstvih. Nezmožni za orožje in oni črnovojniki, ki niso služili, a imajo namembnice, se morajo javiti le tedaj, če bodo imenoma pozvani. Vsi dosedaj veljavni odpusti, ostanejo veljavni za dobo njihove veljave . Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, Špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, L roi ZDRAVMK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni :n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos' ordinuje na svojem stanovanju ▼ Trst«. Corso ttev 12, Telef. 177IV od 1I»/, do IV, iu od 4«/. do pop mmmmmmgm 0 s 0 © 5> 0 & Nikdar - do letos! ?<=l*d nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, zamorim prodati obleke po nanarnih cm* h. Moderne mož Ve obleke od K 14 napre „ otroSk. „ „ „ 8 „ „ oblečled za otroke od 3—10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji nz- rci od K 32 naprei.) X* lik izbor del&vak h oblek, hlač spodnjih srmc in drugega perila. Vse po naizmerne ših cenah Alla citta di Trieste Trst, nlica G. Carducci štv. 40. M. Bemondini Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. ^^■■■■■■■■■■■BMB^BIS ! i hranilnica In posofllstai o Trstu v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4V»0/o» vloge na dvamesečno odpoved po i1/*'/., vloge na Šestmesečno odpoved po 5'/„ daje poeefle proti porofcv« mm zadolMco (menjice so izključene), aH p na vknj ibo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. U mdajc m- mmk * d 9. do dop*ld?e iod 3. do j po o' Svoji k svojim 1 Svoji k svojim 1 Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Rojanu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini nsroc^š trgovini Jestvin = Tnt^oisn št. 2 Velika zaloga testenin iz II. Bistrice ter likerjev, finega olja, namiznega vina, rlža, kave itd. — Dobi se vsakovrstno Ciril-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom in po poštnem povzetju od 5 kg. naprej. Dubrovačka plovidba. (Akcijonarno društvo) Odhodi Iz Trsta s Brza proga Trst-Gru2-Bari: Vsako sredo ob 8. uri pred poldne z dotikom : Pu e, Malega Lošinja, Zadra, Spije ta, Hvara, Korčule, Gruža. Bari. Brza proga Trst-Spic: Vsaki petfU i b 5 uri p"p. z dotikom: Pule, Malega Lošinja, Zadra, Splieia, Hvara, Korfule, Dubrovnika, Ercegnovoga. 'livata. Koto a. Risana, Kamenari, Bud e. Kaštuliustva. Spica. Brza proga Trst-Kotor s Vsako nedeljo ob : uri po pol. z dotikom : Pule, Malega Lošinja, Šibenika, Korčule, Trstenika, Dubrovnika, Cavtrtta, Pucanja, K utora. Trgovinska proga Trst-Kotor: Vsaki torek ob 5. uri pop. z dotik m: Zadra, Šibenika, Spljeta, Dubrovnika, Ercegnovega, Ti vata Risana, Kotora. ZALOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV TRST, UL. SAN MAURIZIO 9. Velika Iz&era Slinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — lzbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna deia te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo. ARGENTINSKO je vrsta najfinejšega olj , kateremu dajo koitstimenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodata se po K 1*12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Costantfaj Trst« tf, 8- Laizaro št. »5 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Casertna št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij G Ulj, prej na trgu Caserma.) TRST, ULICA CIULIA 32, TRST Prodajalna : Zeleznin« in predmetov za domafo rabo. Obrtni In poljski predmeti po zmernih cenah.:: _S v Ojl K S VujiM ! )htftto In topecarij Paolo Gashvirth, T Diko S'Bdion SL 6 TopetersM in prepregarski mojster EBAUTUI P6C Trst. 1'lfl Kelin Me 38 se priporoča cenj. občinstvu TRGOVCI! PEKI! g (kvas) Iz otiDkcvane trgovine flrož, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Vam postreže po Konkurenčnih cenim. flpollonio & Gior.i, Via .0 Td. Ni o. . -- 0 Uničujte Trst Gpcldne Ln zvečer cconement Zelo usodni Izporna kuhinja mu dEllfl r0m) In Ludjejcolško pivo (trez glavobola). - Zmerne cent Jr™ ma U,SB^^,3, .j