Amerik anski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in

K. S. K. Jednote.
8. številka
Joliet. Fllinois. 31. ja^dai*}^ 1908
Imetnik ZSCVlJ
JOHN MITCHELL JEMLJE SLOVO.
Zveza "United Mine Workers of America" na letnem zborovanju v Indianapolisu.
0 SOČUTNIH ŠTRAJKIH IN DR.
Velezaslužni predsednik Mitchell odstopi dne 1. aprila. Noče nagrade.
Indianapolis, Ind., 27. jan. — V današnji seji letnega zborovanja zveze "United Mine Workers of America" je naznanil dosedanji predsednik John Mitchell, da po svojem odstopu iz predsedniškega urada ne hrepeni po nobeni nadaljnji službi v premogarski zvezi. S tem naznanilom jc končano gibanje, imenovati Mitchclla načelnikom' svetovalne oblasti, ki naj bi se ustanovila. Gospod Mitchell je rekel, da ni bil samo po imenu, marveč tudi v dejanju predsednik, dokler je opravljal to službo.
Haywood.
w. D. Haywood, v senzačni pravdi zaradi umorjenega guvernerja v Idahu oproščeni tajnik in blagajnik zveze "Western Federation of Miners", je imel tudi nagovor na delegate. Govoril je ganljivo o spoštovanju in sočutju, katero je kazal delavski živelj cele dežele za Moyerja, Pettibona in nje-,.ga samega s tem, da se je nabralo $300,000 za njihovo zagovorništvo.
O štrajkih na zapadu.
Izjavil je, da je vse štrajke in ho-matije po zapadnih rudnikih svinca, premoga in zlata povzročilo dejstvo, ker se rudniški posestniki niso držali svojih dogovorov in pogodb z rudarji. In obdolžil je rudniške posestnike uničevanja lastnine, s pomočjo razne-sil, da se tako vpliva na javno mnenje proti rudarjem, katerim se te stvari Podtikajo.
Kaj pravi Mitchell.
Po Ilaywoodu je spet govoril Mitchell. Izrekel se je za 'nasprotnika sočutnih štrajkov in djal je, da ne more uvideti, kaj naj dobrega izide, če tudi premogarji štrajkajo, v slučaju da štrajkajo delavci v svinčenih aH zlatih * rudnikih. Gospod Mitchell pa je priznal, da utegnejo v skrajnih slučajih sočutni štrajki bistveno pospeševati skupne svrhe, in v takih slučajih je tudi on zanje. Nazadnje je tudi zagovarjal' ožjo zvezo med Združenimi premogarji ameriškimi in Zapadno rudarsko federacijo ter je predlagal, imenovati komisijo, ki naj natančneje določi to skupno razmerje.
Mitchell noče nagrade.
Indianapolis, Ind., 28. jan. — V današnji seji konvencije Združenih pre-mogarjev ameriških se je enoglasno sklenilo, predsedniku Mitchellu, ki odstopi dne 1. aprila iz svojega urada, plačati polletno služnino in vse njegove stroške, vštevši izdatke med njegovo zadnjo boleznijo, v priznanje zaslug, ki si jih je stekel za premogar-sko zvezo. Zavrženih je bilo vec skle ■pov, naj se za Mitchella ustanovi posebna služba ali naj se med člani nabere zanj večja svota kot nagrada, kajti Mitchell je izjavil, da ne sprejme nobene take pomoči. Gospod .Mitchell bo po svojem odstopu iz urada dalje časa počival, da se popolnoma ozdravi. Vsi socialistični predlogi so ■bili zavrženi z ogromno večino delegatov.
Goldfield.
Goldfield, Nev., 26. jan. — Zveza rudniških posestnikov je odpravila ta-kozvani "kartni sistem", ki je obstojal v tem, da so bili vsi delavci v rudnikih omenjene zveze prisiljeni, pismeno odpovedati se Zapadni rudarski federaciji in delati pod sistemom "odprte delavnice" (open shop). Odslej imajo vsi, ki iščejo dela, samo prepričati tajnika zveze rudniških posestnikov, da so "pristojni in zanesljivi".
Pod temi pogoji sprejme zopet delo v tem okraju najmanj 1000 članov Zapadne rudarske federacije, pravijo.
Italijane izganjajo.
Bedford, Ind., 28. jan. — Italijani v Reeds-postaji so zelo vznemirjeni nad lepaki pribitimi po mnogih krajih v naselbini, svarečimi jih, zapustiti me steče do dne 20. fcb. ali pa pretrpeti smrt. John Meno, najbogatejši Italijan v mestecu, je prejel pismo, čes, odidi, če ne gorje ti! Stvar utegne postati mednarodna zadeva. Kacih 15U Italijanov je zaposlenih v kamenolo-mih.
Požari.
Indianapolis, Ind., 29. jan. — Ogromno skladišče tvrdke Henry Coburn & Co. je sinoči zgorelo. Nad 100 trgov cev, ki so svoje blago hranili v tem skladišču, utrpi škode nad $100,000, a tvrelka' H. Coburn & Co. skoro $1,-000,000.
Detroit, Mich., 29. jan. — Petnadstropno poslopje št. 41—49 Grand River Ave., ki se v njem nahaja "Parisian Laundry'', je danes zgorelo. Škodo cenijo na $200,000.
Chicago, 111., 29. jan. — V kupčij-skem delu mesta je sinoči spet strašil hud požar, ki je vpepelil velikih pro-dajalnic in poslopij ter napravil škode nad milijon dolarjev. Ob polsedmih je eksplodiral benzin v skladišču tvrdke A. Peats Co., No. 144 Wabash Ave. in nastal je ogenj, ki se je neverjetno hitro razširjal. Požara ni bilo mogoče pogasiti, dokler niso užgana poslopja popolnoma zgorela. Sever je mrzlo bril in zaviral gašenje.
Kansas City, Kans., 28. jan. — V veliki klavnici tvrdke Nelson Morris & Co. ob reki Kaw je nastal ogenj, ki je napravil škode pol milijona dolarjev, prodno se je mogel omejiti. Bati se je bilo, da pogori vsa klavnica, vredna $27,000,000.
Portland, Me., 27. jan. — Davi je izbruhnil ogenj v kupčijskem delu mesta, ki je 'bil ves v nevarnosti, in šele po 10 urnem trdem naporu raznih gasilnih društev se je posrečilo požar omejiti. Škoda znaša $900,000. Zgorelo je mnogo poslopij.
Baltimore, Md„ 27. jan. — V novi tovarni Standard Oil-kompanije je davi napravil ogenj $180,000 škode.
DRŽAVNI ZAVODI V SLABEM STANJU.
Uprav grozne razmere vladajo v raznih bolnišnicah in zavetiščih v Illinois.
PREISKOVALNI ODBOR LEN.
Več slučajev, kako so slaboumne trpinčili in tako dalje.
UUUIIMMUUS
8,000 delavcev odslovljenih.
Oma:|i«i,;Nebr., 25. jan. — Vsled odredbe iz glavnega urada v New Yorku so tnkajšriji glavni uradniki Union Pacificržči« znice tako omejili delo, da izgubi sv'oj'zaslužek okoli 8,000 delavcev. Inz'akaj? Baje vsled Roosevel-tove pohejke, ki preveč tlači truste, in ti se maščujejo nad nedolžnimi de-lavci/iJiS "
Hočejo otresti jarem.
New York, 27. jan. — Kapitan danes iz Vzhodne Azije semkaj dospelega nemškega parnika "Neidenfels", g. William Rhode, sporoča, da se 300,-000,000 prebivalcev Vzhodne Indije prav resno pripravlja na to, otresti britanski jarem. Vzhodnoindi so po uspehih Japonije prišli do nazora, da 'Evropci nimkjo več biti njihovi gospodarji in mojstri in da so vštanu, stati na svojih nogah. V Pundshabu hujskaje agitatorji ljudstvo k javnemu uporu proti Angliji in- če se ta
B. leta: ifiSJ 1'	oWoviti, nego ga
pričakuje.
--!—i-
Miss Gladys Vanderbilt poročena.
New York, 28. jan, — Danes opolu-dne se je v domovanju gospe Cornelius Vanderbilt ob S, Ave. vršila poroka njene hčere Gladys Moore z grofom Laszlo Szechenyi, lajtnantom v 6. huzarskem polku in dednim članom ogrske gosposke zbornice. Poroka je bila seveda velikansko potratna. Kacih 350 "višjim 400" pripadajočih oseb se je udeležilo ženitovanja. Poroko po katoliškem obredu je izvršil Monsig-nore M. J. Lavelle, rektor katedrale sv. Patrika. Navzoč je bil tudi avstro-Ogrski poslanik poslanik baron Hen-gelmueller.
Springfield, 111., 27. jan. — Posta-vodajni odbor, ki preiskuje uprav ne-opisno slabo upravo zavoda za slaboumne v Lincolnu, bo bržkone svojo pozornost obrnil tudi še na ostale pod nadzorstvom državne oblasti stoječe državne zavode v dobrodelne svrhe. To delo bo trajalo več mesecev, morda celo leto, dokler se ne doseže temeljita preureditev teh zavodov, ki so ponekod baje v groznem stanju.
Vedno groznejše pripovedke.
Springfield, 111., 28. jan. — Vedno groznejše pripovedke se doznavajo o vodstvu, upravi in nadzorovanju raznih bolnišnic in zavetišč, stoječih pod nadzorstvom državne oblasti za dobrodelne zavode. Tako je bil n. pr. v državni popravni šoli v Pontiacu izza septembra meseca neki revček to-likrat in tako oparjen, da je za rana-" mi kmalu potem umrl; dva druga sta utekla iz zavoda in se na begu tako poškodovala, da sta za poškodbami tudi umrla; in četrti se je pri kopanju smrtno opekel. Vse to je bilo gorenji oblasti natanko znano, a zahtevala ni od guvernerja Deneena, naj se superintendent nemudoma odstrani, nego dala mu le ukor.
Sredstva v odpomoč.
Predsednik postavodajnega odbora, ki je preiskava! upravo zavoda za* slaboumne v Lincolnu, John W. Hill, bo predložil poslanski zbornici sledeča priporočila: popolno ločitev uprave državnih »vodov od politike; odpravo sedanje državne oblasti za dobrodelne zavode in imenovanje iz plačanih urad n i kov obstoječega nadzorovalnega o-blastva, ki ima posvečati ves, svoj čas vodstvu državnih zavodov; ustanovitev državnega departmental ki ima oskrbovati vse nakupe potrebščin in živil za državne zavode; uvedbo najnovejših in najboljših načinov zdravljenja nesrečnežev in nameščenje sa-sarno izvrstnih posebnih zdravnikov za te zavode in konečno ustanovitev zavoda s priležno farmo za epileptike ali božjastne.
Bode li postavodaja tem priporočilom pritrdila, je več nego dvomilo.
Kaj pravi Rockefeller.
Atlanta* Ga., 25. jan. — Včeraj sta se s;ejap!j: pripeljala John D. Rockefeller iti zvezni senator Tillman. Neki uradnik ju je predstavil. Govorila sta nato o Rooseveltovi politiki, slabih časih, železniškem postavodaj-stvu in drugih sličnih predmetih. "Jaz mislim,'' je rekel kralj olja, "da je Roosevelt, napravil veliko napako. Če je hotcB odpraviti namišljene neprili-ke, bi kil to storil lahko drugače, nego s i,WoJimi razdražljivimi govori in napaSfyrta korporacije. Ali nisva J. P.'*Moygan in jaz med zadnjo paniko rešila okoli 70 newyorških bank? Ali sva'!<.'■> tako slaba?"
GUVERNER DENEEN SIJAJNO ZMAGAL.
poslanski zbornici bila sprejeta predloga o prvotnih volitvah z veliko večino.
'MAŠINA' IN 'B0SSISM' STRTA
Volivci bodo sami odločevali usodo svojih kandidatov.
1 a Spet delo.
D|r:ri'jit, Mich., 28. jan. — Velike tovitffei "American Car Foundry"-korjipaitijey ki so bile zaprte več mesecev/;' so danes zopet zaposlovale s 3000 d.-iavci.
Listnica uredništva.
Minoli teden smo prejeli iz Cleve-landa o onečaščenju slovenske cerkve več dopisov, ki pa drug drugemu nasprotujejo, zato ne priobčimo nobene* ga. Jedna stranka obdolžuje zločina drugo, dokazov pa nima nobena. Ampak, naj je storil dotični zločin Peter ali Pavi, pijan ali trezen, dejstvo ostane, da je bil storjen nesramen zločin in kdor ga zagovarja, ni nič boljši od zločinca samega.
Ugoden izkaz.
Is'» York, 29. jan. — Danes objav-ljcuOHttno in četrtletno poročilo jekle-negiftrusta (United States Steel Corporation) ima nekaj zanimivih podatkov;'';,.' Čisti dohodek za zadnje četrt-letjev,|907 je znašal $32,553,905, mnogo Vf*L nc $0 so pričakovali delničarji in finančniki. Čisti dohodek poslovnega let t ;1907. znaša; $1,60,984,477, torej je največji v zgodovini jeklenega trusta. Koncim leta je bilo še ne izvršenih naročil vknjiženih za 4,624,553 ton jekla, /:
Springfield, 111., 29. jan. — Sijajno je zmagala danes državna uprava, ko je bila v poslanski zbornici z 88 proti 33 glasom sprejeta Jones-Oglesbyjeva predloga za naravnostne prvotne volitve (direct plurality primary bill), torej z enajstimi glasovi nad potrebno večino*
Nova sprejeta predloga, ki jo ima samo šc guverner Deneen podpisati, da postane postava, zagotavlja volivcem po vSej državi pravico, da si izbirajo iz svoje stranke kandidate za javne urade. "Bossism" je potisnjen v o-zadje.
V	bodoče ne bodo več male skupine politikov zbirale tiketov na shodih volivcev; ne bodo več visoki in mogočni načelniki raznih strank razdeljevali javnih uradov kot nagrade ali poplačila svojim ljubljencem. Nova postava odvzema politično moč "malinam" in "bossom" ter jo daje volivcem samim.
Sprejetev nove postave odpira pot najtemeljitejši reformi ali preustroji-tvi, kar jih je doživela država Illinois že desetletja.
Dalekosežna naredba.
V	Springfieldu je nocoj vsepovsod veselje. Saj je trajal boj za novo na-redbo čez tri mesece, zmaga je sijajna, guverner Deneen triumfira. Pred tre-
Kardinal Richard umrl.
Pariz, 28. jan. — Pariški kardinal-nadškof, Francois Marie Benjamin Richard, je danes umrl po kratki bolezni za pljučnico. Kardinal je bil rojen 1. marca 1819 v Nantesu in leta 1889 imenovan kardinalom.
Rim, 28. jan. — Smrt pariškega kardinala je sv. očeta globoko ganila. Pokleknil je in molil, in potem rekel; "Dovoljeno mu ni bilo uiti, da v svoji lastni hiši zatisne oči za vekomaj." (Francoska vlada ga je namreč prisilila izseliti se iz nadškofijske palače, ker je grajal ločitev cerkve in države.)
Viljem star 50 let.
Berolin, 27. jan. —■ Danes je 50; rojstni dan cesarja Viljema. Po stari šegi so ga "vzbudili" godci in pevci, ko je že par ur "delal". Potem se je vršila služba božja v zasebni grajski kapeli, in nato predstava kacili 1000 knezov, visokih uradnikov in častnikov.
Avstrija prijateljica Stric Sama.
Dunaj, 27. jan.—Avstro-ogrski minister vnanjili zadev, baron Aehrenthal, je danes odda! pred odborom za vna-nje zadeve ogrske delegacije svojo običajno letno izjavo glede mednarodnih odnošajev Avstro-Ogrskega. Ob tej priliki je tudi omenil prijateljske mi leti niti sanjati ni bilo na sprejetje | iutC) ki jih goji Avstro-Ogrsko do take reforme.	Združenih držav.
Po novi postavi bodo volivci sami
Ogromno vojaško skladišče.
San Francisco, Cal., 28. jan. — Zvezna vlada namerava v tukajšnji bližini zgraditi ogromno vojaško skladišče. Kongres je za potrebno stavbišče in zidanje že dovoli! $1,500,000, a skladišče je preračunjeno na več milijonov.
Dvajset let ni videl.
San Francisco, Cal., 25: jan. — P™v romantično jc življenje nekega C. Ho-skina. že dvajset let je oženjen, vendar svoje žene še ni videl, ker je slep. Naenkrat je po srečni operaciji spregledal in «.edaj vidi prav dobro. Vse okolu stoječe "je videl in spoznal. Zelo želi videti svojo ženo, o ona prebiva sedaj v Colorado Springs. Obvestili so jo o srečnem izidu operacije in brez-dvomno bo takoj prihitela k možu.
"Local Option".
Kewanee, 111., 29. jan.__Volivni o-
blasti je predložena prošnja, podpisana od 200 volivcev, s katero se zahteva za volitev aprila meseca glasovanje glede vprašanja o krajevjji volitvi (Local Option). Mesto je imelo doslej iz licenc za krčme dohodkov $21,000.
Star parček.
Superior, Wis., 28. jan. — Mrs. P. M. Leffingwell iz Chicage in S. P. Carpenter iz tega mesta sta bila danes poročena po 50 letni zaroki. Žetim je star 72 let in nevesta 70. Leta 1859. sta se bila zaročila v Palmyri, a Carpenter je kmalu odšel v Californijo iskat zlata. Dopisovanje je on konečno prenehal, in nevesta je mislila, da je ženin mrtev. Čez nekaj let se je omožila in preselila v Chicago. Pred dvema mesecema je slučajno cula, da njen zaročenec izza mladih dni še živi, in ker je medtem postala sama vdova in je, letos prestopno leto, mu je pisala in povedala vse.
Linčana.
V pobijanje prohibicije.
pjt.i',::n\v- Y'orkf 281 jan. — V svrho pobijanja prohibicijske kuge, Ki se: sedaj širi po deželi,.se je včeraj tukaj oživo-tvorila krajevna združba zvana "The Manufacturers and Dealers Club of Greater New York" in takoj je pristopilo k istej mnogo najodličnejših trgovcev Greater New Yorka. Pozneje se ima iz te krajevne razviti narodna, t. j. deželna organizacija.
na prvotnih volitvah (primaries) no minirali strankine kandidate za vse volilne, državne, kongresne, senatne, okrajne, mestne in selške urade. Konvencija delegatov je odstranjena in vr-žsina med šineti. Nova postava se' tiče nominacije aklermanov, sodnikov, zdravstvenih zaupnikov, prizivnih o-krajnih klerkov itd.
Harry K. Thaw.
Commerce, Miss., 29. jan. — Dva črnca, po imenu doslej'še neznana, ki sta v ponedeljek prežala na svojega očeta, ga oropala in usmrtila, sta bila od množice ljudi zasledovana, ujeta in linčana.
Vulkan bljuje zlato.
Washington, 27. jan. — V srednjih Andah v Južni Ameriki je po naključju odkril neki potovalec v lavi zlato. Z nogo je namreč zadel ob lavo, od katere se je odločil kos ter v svoje začudenje videl, da se v lavi nahajajo zlate žile. Natančnejša preiskava je dognala, da je v vulkanu zlato, katero vulkan med lavo pomešano bljuje.
Banka počila.
New York, 26. jan. — Milijonar W. F. Havemeyer, predsednik banke "National Bank of North America", je sinoči naznanil, da so ravnatelji sklenili, izročiti bančne posle državnemu pri-gledniku.
Rus in Japonec.
Pariz, 27. jan. — lz Pekinga poročajo: V Mukdenu se je osnovala nova divizija kitajskih čet. Sedaj se nahajajo v Mandžuriji 2 novi diviziji in okolu 20,000 mož starih kitajskih čet. En kitajski polk je bil odposlan proti pokrajini Kinčav. Kolikor je možno razvideti, ne popusti Japonska v vprašanju Kinčava. Rusija si prizadeva, da napravi v Harbinu trgovsko središče v Mandžuriji.
Maroko.
Pariz. 27. jan, — Od poročevalca lista "Matin", ki se je blizu Chaonije pridružil armadi Mulai Hafidovi, je danes dospela z dne 17. januarja datirana brzojavka, po kateri šteje proti-sultanova armada 20,000 mož. Potenj dostavlja, da Mulai Hafid namerava, francoske čete tako dolgo pobijati, dokler bodo podpirale Abdel-Aziza.
New York, 28, jan. — Pravda proti Thawu se je danes skoro končala.-Na vrsto prideta še sklepčna govora, obe-stranskih pravdnikov.
Okrožni pravdnik Jerome, je skleni! dokazati, da ni bil podan noben zadosten dokaz, da je bil Thaw blazen pred, med aH za usodnim umorom.
Incognito.
Dunaj, 28. jan. Prestolonaslednik, vojvoda Franc Ferdinand bo vkratkem v družbi nemškega ccsarjeviča Viljema in danskega kraljeviča Kristijana odpotoval v Italijo. Visoki potovalci hočejo medpotoma občuvati strog incognito, to je, potovati pod tujim imenom, da jih ne bodo motili nobeni državni oziru v njihovem potnem opazovanju in proučavaaju.
Obešen bolgarski vstaš.
Carigrad, 28. jan. — Obesili so v Monastiru na smrt obsojenega bolgarskega vstaša Stojana \ikolo Natl-teja, ki je usmrtil decembra lota 1906, tri turške vojake. NSute je usmrtil skupno petnajst oseb, deloma mohame danec, deloma Grke. Od: oktobra so obesili v Makedoniji osem bolgarskih vstašev.
Rockdalska novica.
Rockdale, P. O. Joliet, II!, 29. jan. —Tu smo imeli v ponedeljek 27. t. m. veliko veselico, da malo talcih. Ože- ' nil se je namreč g. joe Levstek z gdčno. Rozo Scinkovec. Novoporo-cencema obilo sreče! Prisotnik.
Portugalci uporni.
Lizbona, 126. jan. — Dasi je navidezno vlada kos položaju, so vladni krogi vendar vznemirjeni nad ponesrečenim poskusom prekucije. Opozijto-nalne stranke so namreč zadnje dni resno poskušale, monarhijo (samovlado) strmoglaviti in ustanoviti republiko (ljudovlado). Po nasvetu policijskem spi prvi minister Franco vsak dan v drugi hiši, zastraženi po kfmjištvu. Policija je zasledila več kra jev, kjer so imeli zarotniki nagroma-denih revolverjev in bomb. Čete, rezervni policaji in čolne straže stoje v vojašnicah pod orožjem. Kajti tudi v armadi vre. Prijeta glavna zarotnika, Borger in Chagas, sta prepeljana iz ječe v trdnjavo.
Stric Sam in Japonija.
Tokio, 27. jan. — V nekem razgovoru je bivši poslanik japonski v Washington!!, grof Aoki, ki se je vrnil iz Amerike, izjavil, da ima protija-ponsko mišljenje Američanov edinole v tem vzrok, ker ni bilo veliko število zadnja leta v Ameriko priseljenih Japoncev takih, katerim je dohod dovoljen. Bili niso učenjaki, dijaki in trgovci, nego navadni delavci, ki delajo ceneje nc-go ameriški dninarji in tako zadnje pripravljajo ob zaslužek. "Javno mnenje," je rekel, "nikakor ni za sklenitev ameriško-japonskega dogovora, samo gotovi krogi so, ki to zahtevajo.. Ne verjamem, da se Japoncem sovražno mišljenje na Pacifiški brežini s tem bistveno omisli."
Strašen detomor.
Budimpešta. 26. jan. — Tu je povila 19 let stara dekle Gered otroka. Gered je vzela otroka, vrgla ga na tla in toliko časa ceptala z nogami po otroku, da se je novorojenčku glava odtrgala od trupla. Detomorilko so zaprli.
Huda zima v Evropi.
Dunaj, 26. jan. --- Hudo zimo imajo na iN^mškem. Okolu "Kiela je padlo snega dva metra nad normalom. V Luebecku stoji voda po nizko ležečih mestnih delih. Na Dunajskem so taki snežni viharji, da je promet na vseh železnicah ustavljen. Na Ogrskem je več ciseb zmrznilo.
Cesar Viljem o Bismarku.
London, 26. jan. — Angleški časnikar Batford objavlja z Viljemovo vednostjo: Np morem pomagati, ako me ljudje ne razumejo. Nočem igrati na prestolu punco iz cunj. Ko sem zasedel prestol, so sodili starejši, ki so videli v Bismarku vtelešeno pamet, da je Bismark pravi vladar, kar je tudi bil pod mojim dobrim očetom, ki je vse odobril, kar je hotel Bismark. Meni je to nemogoče. Potrebno se mi je zdelo z ozirom na korist države, da ljudstvo izpozna, da njegov cesar ni punčka iz cunj v Bismarkovih rokah, ki. jo lahko zvija in obrača, kakor mu ljubo. Ljudstvo je moralo zapopasti, da sem jaz cesar in da hočem vladati.
Pravda Steselj.
Petrograd, 29. jan. — Pravda proti generalu Steslju pred vojnim sodiščem zaradi dozdevno neopravičene predaje Port Arturja Japoncem se, je danes končala, kar se tiče zaslišavanja prič. Sodišče se je odgodilo (preložilo) do dne 2. februarja, ko začno pravdniki svoje govore.
Vojske ne bo.
Petrograd. 26. jan. — Bivši finančni minister Šipov se je danes vrnil po 5 mesečni odsotnosti s svojega potovanja po daljnem Vzhodu. Obiska! je po vladnem naročilu Japonijo, Kitajsko in Sibirijo.
Šipov je danes optimistično govoril o položaju na daljnem Vzhodu. Po razgovorih z odličnimi osebami vseh strank v Tokiu je pridobil prepričanje, da začasno nikakor ni misliti na vojno med Združv državami in Japonijo.
Jolietske novice.
—1 Glasovita zveza sarnovodopivcev zvana "Anti-Saloon League" jc toliko časa bobnala, da je zbrala pod svoj« zastavo nad 750 volivcev, ki poj de j 6 zanjo v boj. Kajti z omenjenim številom je liga dosegla zahtevano četrti1-no skupnega števila glasov ob zadnji volitvi, ki je znašalo 2,168, in vsted tega se bodo vršile letošnje spomladanske mestne volitve aprila meseca pod geslom: "Ali naj ta mestna ob* čina postane protisalunsko ozemlje?" No, upajmo, da bo slavna liga slavno propadla; drugače bo treba njene privržence napoditi v jeklarno k plavžem delat — in gotovo se spreobrnejo ti samovodopivski čudaki.
—	Pisma na jolietski pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Bogdan Majk Dolešak Mike, Flisnik Andrej, Junko-rič Mijo, Landekič Stanko, Nedelak Ignac, Repa Izidor, Zapisek Frančišek in "Pozak, Meri".	...,„,
—- Mraz pritiska zadnje dni, a snega le nič.
—	Naznanja se članicam društva srv. Genovefe štev. 108 K. S. K. J., da bo prihodnja .mesečna seja drugo neotelj'o mesto prvo v februarju t. j. 9 tega omenjenega meseca. —- Vzrok temu je, da je dana članicam prilika udeležiti se veselice, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, v korist slovenski cerkvi. S pozdravom! Odbor.
Službo dobi takoj
Slovenec ali neoženjena Slovenka, vešča pravilne pismene slovenščine za uradno delo. Kdor zna nekaj angleščine in knjigovodstva ima prednost. Zahtevajo se spričevala ali priporočila. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: "Dobra služba" in care of Arae-rikanski Slovenec, Joliet, 111.
Rojaki, naročajte in priporočajte naš list Amerikanski Slovenec, ki je prvi slovenski list v Ameriki. Samo $1.00 na leto.
Severova drnvinska zdravila so prav zanesljiva proti vsem navadnim Z	boleznim. Ni so zdravila, ki zdra?ijo 'VSAKO."	T '
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Vnetji^^ mnoge žrtve,
Vnetje pljuč ima ogromno število vsako leto. Mož ali žena v najlepši dobi je lahko žrtev te bolezni. Hiter prehlad povzroči naglo smrt v par dnevih. Vsi smo tej bolezni povrženi, radi tega je treba hitro odstraniti nasledke te bolezni v začetku. Začetki iste so: mrzlota telesa, bolečine v prsih, težko dihanje, mrzlica in kašelj. Začnite z odstranjenjem teh nadlog ter rabite
4U*,tf<M.J» m.***
Severov balzam za pljuča
n. w"<«""*S
M «f «'«««»
Ifeul »J l"1?- ^ .A I"'- '
um /«"».
pneurocinl«.'C«««*;" WW-
. pnjce so tLN.s
-f.'r.sw««-
ki bode odstranil nerede. Postavite bolnika v obsežno in dobro ozračeno sobo; ribljite njegove prsi s SEVEROVIM OLJEM SV. GOTHARDA (SOc) in dajte mu SEVEROVE FEBROKURE (75c), proti mrzlici. Balzam za pljuča ima čudežno moč v takih slučajih. Pomanjša vnetje in kašelj ter zdravi pljuča.
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA je precenjeno zdravilo vseh prsnih in pljučnih bolezni, kakor oselski kašelj, prsna tišina,. hripa, hud kašelj, ki ako se zanemari, privede človeka do jetike. Cena 25 in 50c steklenica.
Joliet, 111., 29. jan. — Veselica, ki jo priredi šolska deca slovenske cerkve sv. Jožefa v čast č. g. župniku F. S. Šustersiču v Golobičcvi dvorani na Svečnico, to je prihodnjo nedeljo 2. februarja bo imela nenavadno bogat spored, da bode občinstvo imelo izreden užitek. Spored obsega sledeče točke: 1. Naj čuje zemlja. Pesem in voščilo. A. štampfel. — 2. "Welcome". Angleška pesem invoščjlo. J. Maren-ti. — 3. Rožni zbor. — 4. Murillo or Mysterious Artist." Igra v enem deja- J vc nju. Igralci: Mojster Murillo, A. Kolman; Isturiz, Ferdinand Cordova, Mondez, Carlos, Fernando, Gonzales, učenci, M. Malovrh, J. Kostelcc, J. Benedik, J. Petrovčič, J. Šuklje, E. Štukel, J. Zlogar; Al-phonso, Murillov brat, J. Kobe; Gomez in Sebastian, sužnja, A. Šraj, J. Črnovic; obiskovalci, A. Jurjevič, J. Maeak, J. Legan. — 5. "Inquiry". Koti certno predavanje. — 6. "The Flag That Waved A Hundred Years." Pesem. — 7. "Dumb Bell." Vadba. Razreda 4. ill S. — 8. "Trades." Dcklama-cija. Razred 2. in 3. — 9. "Wreath." Vadba in pesem. Razred 4. — 10. Kmet in fotograf. Kmet, F. Kostelec; fotograf, M. Prše. — 11. Letni časi. Vadba in korakanje. Razreda^. in 6. — 12. Lahko noč. Pesem, f oje pevsko društvo Sokol., Godbene komade bosta imela v rokah dva velika mojstra: Rev. J. Tonello in prof. Geo. Malovrh. Vstopnina 25c. V nedeljo popoludne torej v Golobičevo dvora-
— Jako redek dogodek, prvi v zgodovini jolietskih.katoličanov vseh narodnosti in bržkone med vsemi Slovenci v Ameriki, nam je sporočiti danes. V naši naselbini smo namreč obhajali včeraj, to je v torek, zlati jubilej oziroma 50 letnico poroke dveh naših dobroznanih starin, gospoda Matije Nemanich in njegove gospe soprog« Katarine, rojene Skof. ki sta to svojo veselo slavnost dočakala v popolni telesni in duševni čilosti.
Včeraj zjutraj ob 8. uri so se slovesno oglasili vsi zvonovi z visokih lin naše farne cerkve sv. Jožefa, in od vseh strani je hitelo ljudstvo, predvsem naše ženstvo, v prostrani božji hram, ki je bil kmalu napolnjen do zadnjega sedeža. In prišla sta "ženin in nevesta" v spremstvu tovariša al-dermana Antona Nemanicha in tova-rišice Mrs. Katie Weber iz Chicage ter ostalih sorodnikov. Nato so se pričeli cerkveni obredi zlate poroke, katero je- najslovesneje izvršil naš domači župnik, č. g. F, S. Šusteršič, ob asistenci g. župnika iz South' Chicage, Rev. John Kranjca, in domačega g, pomožnega duhovnika, Rev. Al. Kra-schowitza. Pred poroko je imel naš g. župnik primeren nagovor na slav-ljenca in vse zbrane vernike v tako ganljivo izbranih besedah, da so se vtisnile vsem navzočnikom globoko v srce. Potem je bil izvršen obred zlate poroke in nato je sledila peta sv. maša. Pohvaliti moramo ob tej priliki naš cerkveni zbor, ki je pod vodstvom g. Malovrha spet pokazal, da stoji na višku svoje popolnosti.
Po dovršeni zlati poroki se je za-
in šampanjec je dvigal duše v višine rajske blaženosti.
Dodati hočemo redki slavnosti kratek življenjepis g. Matije Nemanicha in njegove soproge Katarine. Oba sta skoro enake starosti. Rojena sta bila leta 1835. na Lokvici, fare Metlika na Kranjskem. V zakonski stan sta stopila dne 28. januarja leta 1858. Bili so takrat burni časi, takoj po odpravi tlake in v vednih vojskah, ka.tere je imela Avstrija ravno tista leta. Vztra-trdem in težkem delu, sta od-gojila 5 otrok, ki so: Janez, sedaj gospodar na Lokvici; Anton, naš dični alderman, podpredsednik K. S. K. J., trgovec itd.; Matt, supervisor in po-grebnik, ter dve hčeri, Katie omožena Weber v Chicagi in Bara omožena Željko. Srečna jubilanta imata 26 vnukov in enega pravnuka. Zraven tega živita še dva brata stare gospe Katarine, namreč Martin Skof, posestnik v Iowi, in Marko Skof v Pittsburgh, Pa. Prišedša pr^d desetimi leti iz sta rega kraja v Joliet, nastanila sta se zlatoporočenca pri sinu Antonu, kjer živita zadovoljna in vesela. Opomniti moramo, da sta starčka vkljub tako visokej starosti zdrava, čila in čvrsta, tako da imamo pred sabo lep primer trde kranjske korenine.
Konečno kličemo slavljencema: O-hrani Vaju Bog brez starosti nadlog še vek |in dan premnog!
—	Šest peči ali topilnic v podkvami zvani "Phoenix Horse Shoe Mills" in sicer pet v oddelku št. 3 in ena v od delku št. 1 je spet zaposlovalo v ponedeljek, ko so bile zaprte izza mese ca decembra. Zaposlenih je spet že dokaj delavcev in pravijo, da v bližnji bodočnosti zaposlujejo še ostale peči Tudi pravijo, da bo odslej podkvama stalno "ronala", ker je dospelo dovolj naročil. Ampak pravimo, da ta ko samo pravijo tukajšnji angleški dnevniki, ki so nas s svojimi pravca-nii že večkrat spravili v zadrego, da smo poročali po njih in tako poročali neresnico, kar nas je vedno v srce speklo, ker nočemo slepiti naših čital-cev in jim zagotavljati nekaj, če^ar ni.
—	Po kamenolomih Commercial Stone-kompanije severozapadno od našega mesta se je začelo zopet delati v ponedeljek. Delajo pa štrajko-lonici pod zaščito pomožnih šerifov, ki !<o doslej preprečili kak nov spopad med štrajkarji in štrajkolomci, kot se jih je nekoliko pripetilo zadnji teden, ftecena koinpanija jih vsekako graje vredna.
—	le odškodnine je zadnjo soboto prisodilo sodišče g, Josipu Tušku, ki je tožil g. Johna Plešeta zaradi necega obrekovanja. Tožitelj in toženec sta dobroznana Hrvata in le čudimo se; zakaj sta se šla izpostavljat angleškim ljudefn v zasmeh.
—	Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 7" N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102.
ker on v resnici skrbi za povzdigo cerkve v korist nam in šolski mladini. Naj ga nam Bog ohrani še mnogo let!
Ravno danes se je rodila g. Alojziju in Mariji Lah hčerka, častita-mo! Oče je star 20 in mati 18 let.
19. januarja je umrla 15 let stara hčerka našega rojaka in poliemana g. Franc Sedeja. Boina je bila že precej časa. Drugi dan 20. jan. mu je umrl pa še 19 mesecev stari sinček, tako da je imel kar dva mrliča v hiši. Žalost, katero občuti očetovo in materino srce ob izgubi dveh ljubljenih otrok, se ne da popisati. Preteklo leto mu je tudi umrla ena hčerka v starosti 2*/2 let, tako da sta g. Franc in ga. Ivana Sedej v'8 mesecih zgu bila tri otroke, to je* vse upanje, nado in veselje, katero občutijo stariši v krogu svojih otrok. Vsi trije angelčki počivajo skupno v eni jami, njih dušice pa nad zvezdami Boga časte in slave. Tem potom se v imenu žalujočih starišev prisrčno zahvaljujem g. Rev. John Plevniku za vse, kar je dobrega storil, vsem dekletom in go-spem za krasne vence in rože, vsem tistim ki so se pogreba udeležili in tistim, ki so prišli pokropit za vse tolažilne besede, ki so jih prejeli v naj večji žalosti. Žalujočim starišem moje sožalje in z očakom Jobom pravim: Bog je dal, Bog je vzel, njegovo Ime bodi češčeno. N. v m. p.!
Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike in vsacemu enkrat na teden Am. Slovenca.	John Dobrovolc.
La Salle, 111., 22. jan. — Zopet imam Vam nekaj novega sporočiti od naše naselbine. Dne 20. t. m. zjutraj ob 3:50 je pogorela Illinois Central-po-staja. Deset minut do sedmih pa se je pripetila še hujša nesreča. Namreč eno miljo zapadno od La Salle, 111., se je ponesrečilo 9 oseb v premogokopu št. 1. Naših rojakov je 5 med njimi in ti so: Frank Kostello, Jos. Kaušek, Jos. Močnik, Anton Kovačič in Frank Žokalj. Ti so šli 10 minut pred 7. uro v premogokop in nesreča je hotela, da so padli 40 čevljev v naglosti do tal, ker ni mogel strojevodja pare zapreti. Umrl ni še dozdaj nobeden. Vseh devet ima noge polomljene, a Jos. Kaušek ima obedve, eno v dveh krajih.
Za žalostjo pa pride veselje. Namreč ob 9. uri so bili pa 4 pari poročeni v cerkvi sv. Roka. Ti so bili; G. Karo 1 Okleščan in gdčna. Alojzija Kle-menčič iz Jolipta; g. Aleš Sever in gdčna. Mary Pire; g. Jernej Senica in gdčna. Ana Dolar, ter g. John Maru-šič in gdčna. Uršula Lambert. Bili srečni!	Simon Jesenšek.
Waukegan, 111., 26. jan. — Cenje-
čelo veselo pirovanje v krasnih pro- 1 ni gospod urednik: Prosim sprejmite štorih našega aldermana, ki je storil | par vrstic v nam priljubljeni list Am. vse mogoče, da ob tej izredni priliki j Slovenec.
spet pokaže svojo iskreno sinovsko j Pri nas gre z delom bolj počasi, ali ljubezen do ljubljenih staršev. Da ni- , upamo, da se v kratkem obrne 11a boso v izkazovanju ljubezni in spošto- Ije. Vreme smo imeli do sedaj bolj
Okrepča življenje.
Slabost, žalost, nezadovoljnost — to so tri reči, ki bra
nijo človeku do napredka v življenju.
okrepča vsak organ in daje veselje do življenja. Prenovi življenje. To je ide-jalna tonika za človeško življenje; krepča ves sestav.	Cena 75c.
Nataodni glavobol.
Prebavne organe lahko ohranite v redu ako rabite Severov Laksoton (25c) in proti glavobolu je najboljše zdravilo Severovi Praški zoper glavobol in nav-ralgijo. Cena 25c.
Anton Pospishil iz Tony, Wis. piše sledeče:
"Severovi Praški zoper glavobol vedno Odstranijo moj glavobol. Na nje se vedno zanesem."
Gnila in trobnjena jetra.
Jezik je nekako nečist; bolečine okoli želodca in nenavadno polna je desna stran telesa; glavobol nadleguje in v ustih je nekak neprijeten okus. Ko se tako počutite, vedite, da so vaša jetra in obisti v neredu. Storite svojo dolžnost in rabite v takem slučaju Severo-vo Zdravilo za obisti in jetra, ki je najboljše zdravilo. Cena 75c in $1.25.
Severov kričistilec.
Štefan Paholsk- iz Anita, Pa., piše sled če:
"Ja, Štefan Paholsky in vsa moja družina se Vam u iskreno zahvalujemo za dobro medicino Severove-ga Kričistilca. Moji ženi 1 je hitro pomagal; ozdravil jo je čudežno, da sedaj postaja vedno bolj prijazna vsak dan. Sedaj je nežna kakor cvetica; rudeča kot roža, za kar se na moramo zahvaliti Vašemu kričistil-cu."
Cena $1.00.
Prodaja se v vseh lekarnah.	Zdravilni navod brezplačno.
Vprašajte za Severov Slovenski alraanak za leto 1908.
vanja zaostajali tudi ostali sorodniki, se razumi samoposebi. Pa tudi nešteti prijatelji in znanci so prihajali ves dan in v pozno noč čestitat in se so-radovat v hišo, ki je bila ta dan polna pristne domače zabave, kot je lepše morda še ni bilo v naši naselbini. Tudi naš Sokol, ki je pred pnr meseci spet vstal od dozdevno mrtvih, je prišel zvečer in zapel nekaj krasnih pesmic v čast. slavljencema. Vsestransko veselje je resnično kar prekipevalo, in kako tudi ne bi? Saj so se mize kar Šibile pod najokusnejšimi jestvinami
milo, ali kakor, se vidi, nam tudi letos zima ne bo prizanesla.
Naša naselbina prav dobro napreduje in posebno veliko je mladih fantov, da bi jih bil sam cesar vesel. Naša cerkev se zmiraj bolj kinča, in posebno lepo cerkveno petje privabi mar sikoga noter. Želeti je še, da se napravi nekaj lepih slik na belo pobarvanem stropu in cerkpv bo v resnici krasno izgledala. V lepi slogi živimo tudi z našim g. župnikom Rev. John Plevnik'om in lahko smo veseli in ponosni, da ga imamo v svoji sredi,
Etna, Pa., 19. jan. — Slavno uredništvo A. Slovenca, prosim malo prostora v predalih nam priljubljenega lista.
Naše tukajšnje tovarne, katere so bile zaprte že 1. dec, m. 1., s.o nam odprli dne 15: t. m., a to samo v jednern oddelku zvanem "bar mili", tako da je spet dobilo svoje delo nazaj par sto delavcev. Kedaj bodo zaronale ostale tovarne, to Bog zna. Pravijo, da kmalu. Če res, bomo že videli.
Tudi dam vedeti, da smo zadnjo denarno krizo tudi tukaj zelo občutili, posebno bolj revni delavci. Nekateri od hrvatskih obitelji so morali celo trkati na mestni "poor fond" za nekoliko živka, pa kaj čemo, glad je vrag. Upam, da smo najhujše zdaj prestali, ko smo začeli spet z delom, in upam, da bode marsikateri rojak bolj pametno ravnal se svojim zaslužkom to leto, kakor zadnje, kajti obetajo se še slabši časi, ko bodo spet nove volitve predsednika Združenih držav. Lansko leto smo preveč radi imeli ječmenovo vodo in rženo lutovko. Jaz mislim, da se bo tega blaga letos rabilo v manji meri, kakor se .je tudi že pokazalo. Samo malo v pregled: Lan sko leto je neki Hrvat, razvažalec piva in whiske, v našem mestu prodal te pijače za blizu $1,200.00 na 14 dni, a letos na isto dobo samo za $300. Kaj ne, smo se privadili na malo maiij?
Ker sem že preveč zašel se svojim pisanjem, sklenem za danes ter pozdravljam vse rojake širom Združ. držav, a tebi, Am. SI., pa želim obilo dobrih predplačnikov in čitateljev.
John Škof.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
G- Matija Nemauich in ga. soproga, ki slu slavila zlato poroko.
Mohawk, Mich., 20. jan. — G. urednik, prosim, da mi dovolite malo prostora v priljubljenem listu A. S. Gotovo boste mislili, da me ni več na Gorenjem polotoku, ker Vam nisem žc toliko časa nič poročal od bakrene okolice. Pa saj veste, da se delavec težko pripravi k pisavi, ker so mu roke preveč utrujene. No, nazadnje sem se vendar namenil podati Vam nekoliko vrstic iz našega starega okraja Keweenaw.
Krajina Keweenaw je bila dolgo let zapuščena, a zdaj se prelepo razvijajo bakreni rudniki. Vredno je, da se malo spominjamo stare Keweenaw, ker takrat so jo obiskovali najprvo naši slavni možje, katerih se je vre dno spominjati. Kakor je Slovencem dobroznano, so bili tukaj slavni misijonarji, kakor Friderik Baraga, Andrej Andoljšek in drugi, ki nam osta nejo v spominu še mnogo let. Slava tem slavnim našim rojakom!
Sedaj Vam bom nekoliko omenil o tukajšnjih rudnikih. Mohawk ima pet rudnikov ali rovov in je globočine 1500 čevljev. To so največji rudniki v tukajšnjih rudnikih. Tudi Mohawk družba ima mnogo poslopij ali Stanovanja za svoje delavce in sicer čedna stanovanja. Tudi je zgradila nove stroje ali komprešei da bomo dobivali več mrzlega zraka v rudnike. Prej so
imeli samo eno sesalko ali komprešo, pa ni zadostovala, kajti rudniki so zmeraj globokejši in potrebujejo več zraka; zatorej je Mohawk Co. naredila veliko sesalko, katera bo davala dovolj zraka v rudnike, da ne bo treba trpeti vročine delavcem. Tudi drugi rudniki v Keweenaw lepo napredujejo. In družba je tukaj zgradila tudi bolnišnico: to je jedina bolnišnica za Keweenaw. Tudi ne smem pozabiti omeniti, da so tukaj začeli z novim letom delati na pocestni železnici, Ta se bo gradila iz Calumeta čez Mohawk na Lac La Belle. Železnica bo dolga 36 milj. To bo kaj veselja za naše občine, ko bomo imeli zlahka vožnjo na Calumet.
Mnogo se čita po časopisih o neki paniki. Mi še nismo občutili slabih časov. Tukaj se obeta na spomlad dosti dela. Tukaj bo nova električna družba napravila velik park in zgradila v njem več zabavališč, kjer se bodo vršile veselice tudi pozimi. Nova železniška družba bo zgradila tudi nove električne stroje, da bodo tukajšnji naseljenci dobivali električno razsvetljavo. Novi park z zabavišči se bo imenoval Metropolitan Park.
Tudi ne smem pozabiti omeniti, da imamo tukaj jako lepo vreme in malo snega, kar ni navada pri nas v mrzlem Michiganu. Tudi Keweenaw Central-železnica lepo napreduje in upamo, da bo dogotovljena za nekaj mesecev. In tudi upamo, da bo pocestna železnica dogotovljena za šest mesecev. Drugih novic nimam kaj poročati.
K sklepu lista pozdravljam vse rojake po Stric Samovi deželi in v stari domovini. Tebi, dragi list A. S., pa želim mnogo naročnikov in da bi nas kratkočasil še mnogo let.
Ivan Butala.
Lebanon, Steelton, Harrisburg, Reading — povsod kjerkoli mi je znano je
jako slabo. Dragi' rojaki širom Amerike, ne svetujem nobenemu semkaj hoditi, zakaj dela ne dobiš. Ni dolgo kar je en moj rojak bivajoč v SteeJ-tonu, Pa., prašal bossa za delo, pa kaj mu je rekel? Da se delo niti kupiti ne more, ne da bi ga tako dobil!
Še malo imam omeniti. Ovde je res mal kraj, ali nas je že precej veliko Slovencev. Žali Bog, drl nimamo nobenega društva. Pa saj ni zamere: ova družba posluje le leto ali dve, potem tri štapa! To ni mogoče redno plačevati. Ali okraj je pa lušen, dobra pitna voda, zdrav zrak, zdi se mi večkrat glih tako kakor onda, ko sem enkrat na Cerkviščih ovčice pasel še ko sem bil v otročjih letih in je bistra voda zraven mene tekla. Samo takrat se še nisem razumil v karte zdaj sem že precej izučen,' ta le 66 ga imenujemo, tako da sem že hlače precej znucal, nevem za kaj bom druge kupil. Tako, zdaj nimam več kaj novosti. Želim srčen pozdrav vsem či-tateljem Am. Slov., tebi, mi dragi list, pa dosti naročnikov in tudi "dobrih plačnikov.	Peter Lukanič.
Cornwall, Pa., 26. jan. — Dragi mi urednik Amerikanskega Slovenca, ker se res redkokedaj sliši kaj iz naše male naselbine, prosim, da prihranite malo, prostora za ta le dopis. Žali Bog nimam nič kaj dobrega naznaniti; ampak to, da vreme smo imeli jako dobro do 24. jan. zdaj smo pa dobili bolj zimo in tudi precej snega.
Za delo nimam nič kaj dobrega poročati, z delom gre jako slabo, in tudi ne vemo, kedaj bo se na bolje obrnilo, ali pa morebiti nikoli več. Ovde imamo pet, reci 5 plavžev ift to so 3 na Cornwall-u in 2 v Lebanon-u po imenu Cole-Braock Furnaces, in teh vseh pet plavžev je last takozvane "The Lackawanna Iron & Steel Co." In ta družba nič kaj dobrega ne obeta. Pravijo, da ne bo ni za 2 leti zaposlovala. Imamo še en place ali po imenu Ore Bank. Tukaj dela. samo malo ljudi in to tisti, ki so od te družbe v njih hišah. In dragi čitatelj širom Amerike, vedi, da to velja tudi za vse druge plavže, kakor v bližnih mestih
Brockway, Minn., 23. jan. — Ni velikokrat slišati iz našega kraja. V zadnji številki smo brali ,en lep spis. Ffiran je pozabil tudi povedati, da ima mo nekaj novih reči v cerkvi. Imamo dve lepi statvi, eno Srca Jezusovega, eno pa sv. Jožefa. Tudi imamo krasne nove jaslice in nekaj lepih cvetlic za na oltarje. Društvi jako lepo na predujeta, posebno pa dekliško Mari jino društvo. To društvo je imelo svojo letno sejo. Tudi je izvolilo svoje prednice. Mislim, da mi ne bodo zamerile, če jih omenim, in te so: Ivana Trobec, Margareta Žumer in Ne ža Peternell. Naš č. g. Ivan Trobec je bil bolan zadnji čas, ampak se bolje počuti. Zelo se trudi za blagor ljudstva. Bog ga živi še mnogo let med nami. Tudi naša šola lepo napreduje, ker imamo dobro učiteljico gdč. Marijo Trzewik, kateri gre iskrena zahvala za njen veliki trud. Zadnji teden nas je obiskal naš nekdanji župnik Rev. Roman Homar. V petek bomo imeli pogreb Evelinke Vouk, hčere Franca in Regine Vouk. Bila je okoli štirih let stara. Nesle jo bodo šolske dekleta v belih oblačilih in z venčki na glavi. Tudi mi izrekamo svoje sožalje z njima.
Srčni pozdrav vsem čitateljem Am. Slov. Tebi, cenjeni list, pa obilo vspe-ha.	K. R.*
Ur
store"; zraven še gostilna A, P Ogenj je nastal iz stroja za ža,
lesa.
Ta predpust smo že imeli dve žen^j tovanji, pa bo še eno. Vreme iinafl1^ lepo in toplo: to je dobro za nil*'J fante, da lahko ženine s starimi kflt Mri nabijajo.	Naročnik-
Kašelj ali prehlad.	C(;
> to
Ko ste nadlegovanj od kašlja prehlada morate dobro paziti, da fl vic poslužite dobrega in zanesljivega zd*1 N vila, ki bode res odstranilo take na1 loge. Rabite in poslužujte se zdrav' la, ki bode v resnici odstranilo Pft hlad in kašelj. Severov Balzam stt pljuča bo storil vse kar potrebuj«1' Poskusite steklenico, ki stane 25 50 centov. Zoper prehlad se posluM te Severovih Tablet proti hripi, stane 25 centov. Ta zdravila ved"' prinesejo zdravje. Prodajajo se ' . vseh lekarnah. W. F. Severa Co., & v' dar Rapids, Iowa.
_A

Denare v staro domovin
pošiljamo: ..........•
VrOl" .
za $ 10.35 .............. 50. kroi
za $ 20.45 .............. 100 kro"
za $ 40.90 .............. 200 kro"
za $ 102.00 .............. 500 kro"
za $ 204.00 .............. 1000 kro"
z i $1017.00 .............. 5000 kr<"|Ka
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St Clair Ave., NE., Cleveland, ^
Tem potom se naznanja rojakinjam, da se sem preselila iz 603 N. Bluff ceste, na
618 Broadwa:
Cor. Stone Sts
Browns, la., 24. jan. — Polar je uničil poslopje John Cajzarju v petek popoldne. Zgorelo je hišno poslopje, grocerijska prodajalna, "dry goods
ANA VOGRIN,
IZKUŠENA IN IZPRAŠANA
BABICA.
Henrik H. & Menno H.
STASSEN
Sobo 801 tn 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI ^ NOTAR f?
KOROŠKO.
- Shod v Svečah. V nedeljo, dne S. t. m. je imelo bistriško delavstvo sijajno obiskan shod v Svečah. O vzrokih draginje in o potrebi delavskega stanovskega združevanja je govoril Moškerc iz Ljubljane. Tov. Čebulj z Jesenic je govoril o potrebi organizacije.
IZ STARE DOMOVINE.
— Iz Višnjegore. (Predstava.) V Višnjigori je priredila na Silvestrov večer tukajšnja požarna hramba v dru štveno korist jreselico. Predstavljala se je veseloigri v enem dejanju "Dr. Hribar". Za 'Jas je to bilo nekaj čista novega, ker je minulo že 24 let, odkar je .bil g. nadučitelj vprizoril burko "Boječi Matevž". Udeležba od strani občinstfa je bila prav obilna, le prostor je bil premajhen za gledal-
ŠTAJARSKO
—	Petindvajsetletnico obstanka 87. pešpolka in' desetletnico imejiteljstva sed. imejitelja pi. Succovatyja je obhajal celjski • bataljon polka štev. 87 dokaj slovesno. Zjutraj je prisostvoval cel bataljon v paradi maši v župni cerkvi, nato sta v vojašnici razjasnila slovenski in nemški majorja Pišely in Krasser vojakom pomen dneva. Slavn. častniškega obeda se je udeležil tudi opat g. Ogradi.
—	.Umrla je pri Novi cerkvi bi. Voj-nika v četrtek 2. jan. veleposestnica &a. Ana Gorečan.
—	Imenovan je praktikantom v c. *n kr. biblioteki na Dunaju g. dr. Fr. Kidrič, rodom Stajerc iz Rogaške Slatine.
—Uboj pri vasovanju. V "Sibiki pri Šmarjah so trije kmečki fantje ubili 24 let starega fanta Antona Orača, ko je vasoval pod oknom 22 let stare ože-njene Ane Močnik. Orač je bil takoj mrtev.
—	Nagla smrt. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici se poroča: Žganje je zopet zahtevalo svojo žrtev. Na Novega leta dan zvečer je umrl nanagloma vsled preobilnega zavžitega žganja Jakob Lepej, 44 let star, rojen v Peč-keh. Služil je za hlapca pri Ludoviku Kresniku, kjer se je napil, da so ga vlekli ;2 krčme in pustili pod kolarni-co —. umreti. Bil je dobro znani do-brovoljček in preskrbljeval celo vas s potrebnimi rečmi, po katere je hodil s košem na rami v Slov. Bistrico. Že .lani osorej- se mu je zgodila ta nesreča, da se ga je preveč "navlekel"; obležal je na potu. Nesli so ga takrat v mrtvašnico v Slovensko Bistrico, potem pa so šele spoznali, da je še življenje v njem, ga oživili in zopet je s svojim košem hodil naprej.
—	Hudo zimo imajo na Koroškem— po 18 do 20 stopinj.
—	Prste si je odrezala s strojem za rezanje klaje zadnjega decembra gostilničarka Gruemvald v Št. Danijelu v Zgornji Ziljski dolini. Pri rezanju klaje j.j je roka zašla v rezalnico, na kar ji je na mah odrezalo'vseh pet prstov na roki.
PRIMORSKO.
—	Zopet roparski napad v Trstu. V ponedeljek 6. jan. ponoči ob 1. uri sta dva lopova v ulici della Barriera vecchia napadla 33 letnega trgovskega agenta Josipa Benčiča, ki stanuje v ulici del Salice. Benčič se je namreč vračal domov, ko sta lopova skočila nadenj ter ga začela biti s pestmi. V tem mu je pa eden njiju strgal raz telovnika zlato verižico, vredno 134 K, a iz žepa mu je vzel petkronski srebr-njak. Na Benčičevo vpitje sta prihitela dva redarja na policijo. Aretova-na sta 28 letni Ivan K. in pa 241etni Ernest P. Benčič je moral pa na zdrav niško postajo, ker ie bil ranjen na glavi.
—	Umrl je v Gorici občespoštovani trgovec g. Gašper Likar, star 64 let.
—	Godčeva nesreča. Iz Trsta poročajo: Zadnji dan leta je hodil voznik Jožef Vatovec s harmoniko voščit in delat "ofrehte" po Sv. Ivanu. Seveda se ga je mož pri tem precej nalezel. Ko se je popoldne ob pol 4. vračal pijan proti domu, se je na Ferdeniču s harmoniko vred zvrnil v kanal in tako nesrečno padel, da je ostal na mestu mrtev 1
—	Smrtna kosa. Iz Opatije se piše: Dne 3. januarja je nagloma umrl hrvaški rojak občespoštovani slovanski rodoljub, odvetnik na Dunaju, dr. Kar. pl. Kožič. Rajnik je prišel iskat zdravja v Opatijo pred nekaj dnevi.
HRVATSKO
— Zlata maša nadškofa Posiloviča. Zagrebški nadškof dr. Juraj Posilovič praznuje dne 8. avgusta 1908 svoj SO letni mašniški jubilej. Za to proslavo pripravljajo v celi nadškofiji velike svečanosti.
608 N. Broadway Joliet, Illinois
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
i do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglasu-jem harmonike in orgije.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti lam in boleznim, ije vsakovrstna v notar-!«> spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
&tf)**B>mmr/t*
1 9 1
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $i.oo do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA C or. Bluff and Exchange Strast
JOLIET. ILL.
—	—-u
O. W. Brown, preds Robt. Pllotor, podprud W. O. Wilcox, kaalr.
Citizens' National Ml
Kapital $100,000.00.
UARBEK OILDINO. .OETnlLL je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjen« pripiše glavnici na prvi dan mesec« januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsaka vsote, ki }• Sila nložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Zdruš držav. Nje trgovina je poslovana pa nacionalni bankarski postavi ter s« mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
bolnice so oddali g. dr. Frana Pikla, odvetnika v Postojni.
, — Za potovanje si je preskrbel tuj denar. Dne 2. januarja je v gostilni Martina Jerant na Prežganjem št. 8 pri Litiji ukradel Martin Jereb pri belem dnevu 200 kron. Z ukradenim de narjem. jo je popihal najbrž v Trst; orožniki ga zasledujejo.
— Osemdesetletnico rojstva je praznovala dne 27. dec. v širnih krogih znana gospa Elizabeta Elbert, mati novomeškega prošta dr. F.lberta, v duševni in telesni čilosti.
—Deželni odbor je dovolil "Mlekarski zvezi", katere načelnik je g. stotnik v p. Kump, 2,000 kron podpore.
— Kresnica o Božiču. Sin g. Jar-ca, stanujoč v stari kresiji v Novem mestu je na božični večer našel kresnico, ki je prav lepo svetila pri jaslicah.
— Svojo mater je zaklal dne 2. januarja pop. krog 4. ure Janez Milie-lič vg. Švir, posestnik v Sneberju št. 2 radi domačega prepira. Prišel je pred 2 letoma iz Amerike in je veljal za skrbnega gospodarja. — O tem še poročajo iz Ljubljane z dne 3. t. m.: Sin 30 letni posestnik Ivan Mihelič se je tožaril z materjo in očetom radi vžitka. Včeraj popoldne je prišel k svoji materi, ki je stanovala v drugi h'iši. Ljudem se je to čudno zdelo, ker ni nikdar obiskoval svoje matere. Mati je ravno kuhala. Sin je pristopil in je s toliko silo zabodel z nožem da je bila mati takoj mrtva. Morilec je pobegnil proti Ljubljani. Zatrjuje se, da se je danes zjutraj pripeljal v Ljubljano na koleslju s svojo ženo in otrokom. Orožniki in policisti zasledujejo morilca. Danes dopoldne je bil na mestu umora komisionelni o-gled. — In z dne 7. t. m. se poroča z Iga: Morilca Janeza Miheliča iz Sne-berjev so orožniki prijeli v petek, 3. t. m., proti večeru na Dobravici nad Igom. Tje se je bil pripeljal s svojo ženo in otrokom v poset k starišem svoje žene rojene Merkun iz Dobra-vice. Koliko iznenadenje in žalost je povzročilo nenadno aretiranje zeta-morilca dobri, krščanski rodbini Mer-kunovi, ki ni o umoru ničesar slutila, si lahko mislimo.
— V pijanosti se je izdal. Pri lanskih vojaških vajah na Krasu je neki stotnik pozabil ' ne nekem stranišču denarnico z 800 kronami. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Te dni je prišel mlad človek v cerkniško okolico ter je po gostilnah popival. Zvečer se je dal peljati v Postojno. Med vožnjo je ta vinjeni človek hotel plačati voznika z umazanim 20kronskim bankovcem. Voznik je opazil, da ima tujec še več takih umazanih bankovcev. Naznanil je to orožništvu, ki je tujca prijelo in dognalo, da je vojak 17. pešpolka, ki je preoblečen prišel po svoj skriti plen, po 800 kron, katere je ukra del stotniku.
— Božično drevesce — Prešernu. Nekdo je prinesel na Prešernov spomenik božično drevesce ter drevesce okrasil s trobojnim trakom.
Na poseben način prišla do denarja. — Mijo Pleše iz Delnic na Hrvaškem je naznanil policiji, da se mu je pridružil neki neznanec in ga povabil na kozarec vina, ko je čakal na zagreb škem kolodvoru na vlak. Neznanec ga je peljal v Baroševo ulico. Ondi je našel denarnico ter jo pobral. V tem
John Golob
KRANJSKO.
H ~~ Iz Amerike na ljubljanski Južni iolodvor se je pripeljalo 30. decembra I Hrvatov, Slovencev in Makedon-?evJ 2. jan. 400 Hrvatov, 105 Makedonca in 19g Slovencev; 7. jan. 360 Slovencev in Hrvatov.
—Deželnozborske volitve Kranjcem. Kmečke občine volijo 21. febru-mesta, trgi in trgovska zbornica ™ februarja, veleposestvo 6. marca.
—- Zakon o belokranjski železnici je Cesar sankcijoniral.
. Ubogi Amerikanec. Težak Mati-la Erjavec iz Trsta je bil svoj čas šel v Ameriko. Naporno je delal, pa si Prištedil par stotakov. Ko je izbruhni-a kriza, je šel nazaj v domačijo. Zad-je šel, komaj prispel v Trst, v gostilno "Andemo de Piero". Tu sta mu ,a prijatelja, ki jima je plačeval za yino, Mat. G. iz Ljubljane in Krist-P. iz Vipave, obadva nastanjena v ,tstu> ukradla ves v Ameriki prihrani denar.
Slovenska podružnica avstrijske f^faelove družbe v varstvo katoliških '2seljencev objavlja sledeči dopis c.
ministrstva za notranje zadeve: Delovanje izseljeniškega agenta Mir-Livadiča. Neki agent Mirko Liva-lc iz Iirvaško-Slavonske zadnji čas *laSti v južnih deželah dela marljivo ?r°Pagando za izseljevanje v Brazilijo !n se v to svrlio poslužuje tudi sode-°vanja časnikov. Interesovane kroge nuino svarimo, da naj se od tega a-8eWa, proti kateremu je predloženih Več tožb, ne dajo zapeljati k izselitvi v Brazilijo. Dunaj, 4. januarja 1908."
Umrl je 8. jan. v Vodicah vlč. ?°SP- Janez Žužek, brat tamošnjega illPnika in duh. svetnika vlč. g. SI-"?0t»a Žužek. Pokojnik je bil rojen ??e 31. decembra 1837. v Velikih La-fCah; kot bogoslovec je šel v Ameri-],?' kJer je bil posvečen v mašnika leta deloval je potem dolgo časa kot ?lsijonar v škofiji Winona, države "f'nesota, dokler se ni leta 1900. povr-nazaj v staro domovino, da se tu-M odpočije od trudapolnega misijon-e8a dela v Ameriki.
,"- Umrli v Ljubljani leta 1907. Lan-> leto je v Ljubljani, vštevši tudi de-, re|no bolnišnico, umrlo 128S oseb, to-20 več nego leta 1906, ko je bilo t 5 mrliče v. Prirastek je uprav nezna-^''vii Ce se "Pošteva dejstvo, da se šte-0 Prebivalstva redno množi in da je ni* / "" tega lani razsajal legar, ki je za-tudi nekaj žrtev.
I: 'Umrl je mesarski mojster, pose-?n'k in ljubljanski meščan g. Ivan erne, star 62 let.
■ V gozdu zmrznila. Iz Kostanjevi-
/r<lan iz Gor. Orehovca pri Kostanje lifSii! * Sozdu zmrznjeno. Nabirat je šla 'j, 'jad, a pri tem jo je zalotila smrt. "aPušča dva nedorasla otroka
C
rf Umrl je v Ljubljani g. dr. Josip
d Etrnterlechner>
brat čevljarskega moj-{ a S- Hinterlechnerja.
5t Taščo je hotela umoriti. 73 let ic|Vaua ženica Margareta Prelesnik iz J .Pplja pri Kamniku je naznanila
j na Dolenjskem se poroča: V sobo-4. jan popoldne so našli Marijo
j, Qlscu, da ji Je dala žena njenega sina tetaičiška Prelesnik jesti potico, v ka-
ška Na
ter'
1 je bilo razdrobljeno steklo, vsled ;žltSar Čuti bolečine v trebuhu. Franči-. ,a Prelesnik je priznala svoj čin. Ho
te., Se je tašče iznebiti, ker jo je bilo vzdrževati v hiši. Mož Prelesni-i® v Nemčiji rudar. Doma zato
Pir r el ostati> ker 30 se ved*10 Pre" Se .Žena z otroci je šla za njim, pa ljele *etos spomladi vrnila na Vrhpo-
Umrl je v Ravnici po dolgi muč->" °'ezni bogoslovec Avgust Belin-
0, v Umrla je 6. jan. zvečer ob 9. uri >t>0 1 'etu mati državnega in deželnega ^ i>jj • Ca S- Franca Demšarja na Ceš-S-Cl Pri Selcih, Helena Demšar, rojena ttrm.
Utonil je v Ljubljanici 341etni Hj,0 Pijači vdani delavec Josip Celeš-yulgo Florjan, rodom iz Ljubljane.
(^Smrt radi pijanosti. V občino Do-5t nje pristojni Anton Garbajs, 70 let-dninar, je padel v pijanosti v nek
»ost 'n pri tem zadobil tako znatne v , °dbe, da je deželni bolnici umrl
eh dneh.
2rtev alkohola. V neki soteski i0 Gorenji Luži, okraj Škofia Loka, zmrznjenega oženjenega A11-,h Vidmarja, ki je bil goreč časti-a'kohola.
C je zadela onega Pintarja v i0r 8°ri proti Grojni, o katerem so ^ °Cali, da so ga našli mrtvega ter se i^votno sumilo, da bi ga bil kdo ■ °ril.
a^ V zapuščeni Toenniesov kameno-i) v Nabrežini je padel Anton Legiš e nevarno poškodoval.
P Na opazovalni oddelek deželne
— Simbolično dramo "Nioba" piše Ivan Cankar in se drama uprizori začetkom meseca februarja. Istočasno izide tudi knjigr pri Schwentnerju. "Nioba" naj bi bila po pisateljevem mnenju simbol slovenske zemlje.
— Imenovanja na južni železnici. V Št. Peter 11a Krasu pride za načelnika postaje g. Jožef Gostiša, dosedanji načelnik v Zagorju ob Savi, v Zagorje dosedanji načelnik v Trnovem g. J. Poženel, v Trnovo pa pride za načelnika postaje g. Ivan Kejžar, revident južne železnice v Mariboru. Ljubljan. revident gosp. Lavoslav Pahor je imenovan za načelnika v Borovnici; sedanji borovniški postajenačelnik gosp. Franc Cvek je prestavljen za poštaje-načelnika v Posteljno; načelnik v Postojni gosp. I. Smolič stopi v pokoj.
— Dvorazredno šolo dobe v Kamni-gorici. Šola se otvori 1. febr. Za prvo učiteljico je imenovana gdčna Her-mina Bukovic.
— Sin požigalec. 21 let stari kočarjev sin Franc Humovec, ki boleha na epilepsiji, je dne 20. dec., ko je bil sam doma, nalašč zažgal hišo svoje matere. Pogorela je hiša, hlev, orodje, shrambe. Škode je 3000 K, zavarovanje pa znaša 800 K, Franc Humovec je pobegnil v gozd in iz gozda gledal ogenj. Požigalec pravi, da je zažgal, ker mu mati ni hotela izročiti posestva.
— Postojnski vodovod v kratkem zopet otvorijo. Higijenični zavod v Gradcu ne more dati zagotovila, da voda v vodovodu v kratkem zopet ne bo nanovo infekcirana, Treba bo torej vodo periodično preiskavati, da se prepreči zopetni izbruh tifusa. Res — krasen vodovod!
trenutku se pridruži neznancu še drug neznanec, rekoč, da je zgubil denarnico, nakar je začel takoj preiskavati Pleševe žepe. Pleše je 'imel v žepu zavitih 120 kron, katere mu je drugi neznanec vzel in vtaknil v svoj žep. Ker je začel Pleše kričati, je dobil po vrhu še eno krepko zaušnico. Oba tatova sta brez sledu izginila z denarjem.
— Jesenice, 25. volitev župana so nostjo obstruirali.
novembra. Sobotno Nemci z nenavzoč-
— Pohotni dninar. Jakob Turšič 31 let stari dninar v Pokaljišču je ne-nravnostim podvržen človek, ki je bil zaradi enakega zločina že enkrat občutno kaznovan, a se vzlic temu ni poboljšal. V dveh slučajih ni dosegel svojega namena, zato je poiskal drugo žrtev, v osebi neke pet let stare deklice, a bil od njene matere še pravočasno zasačen. Sodišče mu je prisodilo za kazen 15 mesecev težke ječe.
— Odlikovanje ljubljanskih gasilcev. Kranjski deželni predsednik je podelil članoma ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva gg. Furlanu in Preteku častni svetinji za 25 letno zaslužno delovanje.
— Petrolejska svetilka vzrok smrti. Na Dolenjski cesti št. 14 je padla dne 7. dec. zvečer vdovi, 351etni Mariji Kra marjevi na štedilnik petrolejka, ki se je razbila in je začel razliti petrolej goreti. Kramarjeva, hoteča ogenj pogasiti, je s svojim krilom gasila. Pri tem se je pa vnela obleka, ki je zgorela na nji. Hudo opečeno so pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je umrla. Tudi njena hčerka 14-letna Antonija, katera je pomagala gasiti, se je na rokah močno opekla in je istotako prepeljana v deželno bolnišnico. Ogenj je konečno pogasil nadučitelj g. Anton Likozar.
— Ljubljana po potresu. Glasom u-radnih podatkov je štela Ljubljana 1. 1895. ob času potresa 1373 hiš. Novozgrajenih je bilo v tej dobi (1895— 1907) 392 hiš; vsled inkorporacije jed-nega dela Vodmata je prirastlo mestu 106 hiš. Ljubljana se je torej povečala v tem času skup za 408 hiš, od teh je bilo demoliranih 150, ostane uporabnih 338. Vseh hiš je zdaj v .Ljubljani vštevši 14 letošnjih dograjenih — 1726. Po posameznih letih razdeljeno imamo sledeči pregled o stavbah: Leta 1895.: 5 novih stavb, .236 prezidav, 35 prizidav; 1. 1896. 10 novih stavb, 37 prezidav, 21 prizidav; 1. 1897.: 52 novih zgradb, 18 prezidav, 9 prizidav; 1. 1898.: 48 novih stavb, 20 prezidav, 7 prizidav; 1. 1899.: 68 novih stavb, 33 prezidav, 12 prizidav; 1. 1900.: 29 novih stavb, 32 prezidav, 19 prizidav; 1. 1901.: 18 novih stavb, 28 prezidav, 13 prizidav; 1. 1902.: 12 novih stavb, 32 prezidav, 33 prizidavjl. 1903.: 22 novih stavb,36prezidav,22 prizidav; 1. 1904.: 42 novih stavb, 29 prezidav, 27 prizidav; 1. 1905.: 32 novih stavb, 35 prezidav, 31 prizidav; 1. 1906.: 23 novih stavb, 30 prezidav, 28 prizidav; 1. 1907.: 31 novih stavb, 28 prezidav in 21 prizidav. Troški teh stavbenih del so znašali okroglo 31,038,300 IC. Razen teh se je popravilo vseh pet žup-nih cerkev in pri Sv. Jakobu, ter v Trnovem zgradili novi zvoniki. Za stav bne stroške je država izplačala cerkvenim predstojništvom nevračljive podpore ob potresu 220,000 K.
Hude bolečine v prsih,
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHIERJEV1M SMroFainExpeilcrjem
Dr. Goldstein, 131 I<ivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. l<ich-terjev Sidro Pain Exptller sem iznašel, kot nai bol jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je trena po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. R1CHTI-R & Co.
215 Pearl St , New York.
— 12 roparjev. Dne 20. dec. je prišel delavec Franc Zgonc, stanujoč na Železni cesti v Mariboru, doma iz Tur-jeka na Dolenjskem, v stražnico pri dravskem mostu in. je ovadil, da je preteklo noč vlomilo v njegovo stanovanje 12 roparjev, ki so oplenili celo hišo. Zgonca, ki je naredil vtis zblaznelega, so obdržali in poslali na opazo valni oddelek v Ljubljano.
—• Pruske pikelhavbe je dobila mariborska policija.
TEUEPON: 1-27Q RECTOR.
PRANK SAKSER CO.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,	New York.
6104 St Clair Ave. N. E.	Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
JXENARJE V STARO DOMOVINO.
"V logo izplačuj« c. kr. poStni hranilni urad na Dunaju; o. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v ljubijani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
^JMfr^jfe^- originalne parobrodne listke za vse
I' 1 & prekomorske črte po izvirnih cenah.
J ,	■•^O^^pMBfc' Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike
V^^^^Pp	'^p^ čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo
Kdor hoče b>UJ so^no in Ibraso postrežen naj se izvestno obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1, 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-Al. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti ptedplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
voska na kvišku. Saj veš, kaj to po- j čije, burke in kvante, ki so skrajna meni. Saj si že skusil to pri svojem stopnja vsakdanje šale. Kvante ali očetu ali materi ali kom drugem — ob- klafarske besede so najcenejši dpvtipi, zadnji uri.	in tudi najslabši, in vendar se smatra-
Tako bo tudi s teboj in z nu noj. jo mnogi ljudje za zelo dovtipne in Umrli bomo, morda nenadoma. Bog • duhovite, če zajemajo svojo dovtip-nani bodi milostljiv! morda polagoma,! »ost iz tega umazanega vira. Tudi tako kakor ugašujoča sveča. Bo-li smrt! zvani "šaljivi listi" si časih dozvolju-naŠa smrt pravičnega? Da, če bomo jejo umazanosti, in če se take "bistro-
živeli po naukih, ki nam jih daje blagoslovljena sveča. Če bomo povžili sami sebe v ljubezni božji in v zvestem spolnovanju svojih dolžnostij, potem bo ob svitu mrtvaške sveče ugasnila našega življenja luč, naša duša splavala k Bogu in ob naši postelji stoječi bodo s solzami v očeh lahko rekli z mirnim srcem: Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!
Published Friday," by the iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Ž, TR APE S (Vt nnj COUNCIL )l
CERKVENI KOLEDAR.
2.	feb.	Nedelja	Svečnica; D. G.
3.	it	Pondeljek	Blaž; Oskar.
4.	a	Torek	Andrej Kor.
5.	u	Sreda	Agata dev. muč.
6.	It	Četrtek	Rotija, Amand.
7.	II	Petek	Romuald; Rili.
8.	II	Sobota	Janez Mat; Juv.
BLAGOSLOVLJENA SVEČA.
(Za Svečnico.)
Katoliška cerkev izraža v vseh svojih obredih ali ceremonijah nekaj vzvišenega. Ni ga obreda v cerkvi Kristusovi, da ne bi odseval iz njega globok, verski duh.
Isto velja tudi o blagoslovljenju sveč, ki se vrši na Svečnico. Blagoslovljena sveča nas uči in spominja onih glavnih lastnosti;, od katerih mora biti prepojeno srce vsakega, pra Vega kristjana. Opozarja nas na to, da moramo v svojih srcih vedno skrbno gojiti ljubezen do Boga, stavi nam pred oči večno kraljestvo, kamor moramo vsaki čas upirati svoj pogled, bodri nas k čednostnemu življenju ter nas vnema za čast božjo. Gotovo lepi in za vsacega kristjana prevažni na uki!
Po končanem blagoslovu prižge duhoven sveče, ter jih razdeli med ljudstvo. Potem se prične sprevod z gorečimi: svečami, ki se še 1<? ugase, ko je že vse pri kraju. Iz vsega tega odseva lepa verska misel. Goreče sveče nam predpodobljajo ljubezen božjo, procesija pa nas svari, da ne smemo navezovati svojega srca na posvetne minljive reči, nego hrepeneti po stalni Hebeški domovini, saj tu smo le popotniki, Ljubezen božjo, katero nam jie vli); v- naša srca sv. Duh pri svetem krst«: iti drugih zakramentih, moramo toplo, gojiti ter jo čuvati z vso skrbjo. Gotovo bi ne bilo prav, če bi se ude težili verniki procesije z neprižganimi svečami, a mnogo večja nesreča bi bila, akp.bi se nam na našem težavnem potovanju skrila zvezda vodnica — ljubezen božja.
Plamen pri sveči plapola zmirom kvišku. Naj obrnemo svečo, kakor že hočemo, bodisi vodoravno, bodisi poševno, plamen ima vedno svojo smer. Tudi ta prikazen ni brez pomembe. Vse naše delovanje in mišljenje mora »tneti gotovo smer, ne smemo se zadovoljiti le s čutnimi, zemskimi dobrotami, temveč prodreti moramo tja, kjer je naš konečni namen, delajoč po besedah apostolovih: "Hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je. na zemlji." Zemlja jc za nas le začasno bivališče, nebesa nam bodo večni dom. "Saj nimamo tukaj obsto-. ječega mesta — pravi sv. Pavel — temveč prihodnjega iščemo."
Sveče razsvetljujejo s svojo žarečo ttičjo daleč na okoli. Svetijo nam po noči, da ne,,zaidemo v temi in da lahko varno izvršujemo svoja opravila. "V vseh rečeh skazi sam sebe zgled dobrih del", tako piše sv. Pavel Titu. Te besede veljajo nam vsem: kot otroci luči moramo dajati svojim sobra-tom dober zgled, saj je uprav moč zgleda — kakor kaže zgqdovina in Skušnja — velikanska.
Blagoslovljene sveče vnamejo verniki seboj na svoj dom. A ne rabijo jih pri vsakdanjih opravilih, ampak jih prižigajo le pri svojih pobožnostih, ob hudi uri, ob previdenju bolnika in ob smrtni uri svojih domačih. Pobožna navada je, da prižgo umirajočim blagoslovljeno svečo. Kako lepa podoba umiranja je ugašujoča sveča 1 Povžila je samo sebe, še parkrat vsplameni in -—ugasne. Vse je tiho. Toda sladek ■vonj zaveje od čistega, posvečenega
BLAŽEV BLAGOSLOV.
Sv. Blaž je živel v tretjem stoletju; bil je imeniten škof v mestu Sebaste na Armenskem. Poprej je bil zdravnik m je živel kaj izgledno. Bog ga je izvolil, da ni ozdravljal le telesnih boleznij, ampak tudi dušne. Po tem svetniku je delal Bog veliko čudežev; zlasti pa se mu pripisuje eden čudež, v katerem ima izvor "Blažev žegen". — Mladeniču neke vdove je obtičala v grlu ribja koščica. Otekel mu je vrat in vsi so obupali nad njegovim življenjem. Skrbna mati, ko je slišala o čudežih svetega škofa, vzame umirajoče dete, hiti z njim pred sv. Blaža in ga prosi pomoči: "Usmili se mojega sina, služabnik našega Zveličarja." Svetnik položi svojo roko na vrat umirajočega otroka, povzdigne oči proti nebu in moli: "Gospod Jezus Kristus! Ti naglo uslišiš nje, ki te kličejo in jih rešiš, usliši prošnjo svojega služabnika in otmi bolezni in smrti tega mladeniča." Ko je konča! to molitvico, bil je bolnik'zdrav.
Na priprošujo sv. Blaža imajo zato pravoverni kristjanje že od nekdaj posebno zaupanje, zlasti se zatekajo k njemu v vseh vratnih bolečina h. Sv. katoliška cerkev, ki zaupa na priprošnjo in zasluženje sv. Blaža, blagoslovlja v ta namen sveče, katere se rabijo pri podeljevanju Bla-ževega blagoslova.
Večkrat se čuje, da se ljudje čudijo temu blagoslovu. K temu pa je pripomniti le to: Sedanji svet se čudi vsemu, kar je svetega. A pravoverni kristjan, goreč vernik, spoznava za dobro in pametno vse, kar dela sv. katoliška cerkev. In ko se cerkev v molitvi priporoča sv. Blažu, da odvrne vse vratne bolezni, bilo bi to pač res nespametno, ako bi takih boleznij sploh nič ne bilo in pa ko bi priproš-nja svetnikov in molitev sv. cerkve bila brez m6či in brez vspeha. A koliko imamo uprav dandanes vratnih bolezni! Zato naj bi bil priprošnjik prav naše dobe sv. Blaž. In dobri kristjani delajo prav, da se udeležujejo tega cerkvenega blagoslova.
O ŠALAH IN POŠALICAH.
"Šale' ne more prenesti" — to je bridka beseda, in s človekom je težko občevati, o katerem to velja. S ta kitrti butci, ki jemljejo šalo za resnico in odgovarjajo s psovkami, je bolje nikdar se šaliti ter jih pustiti po njihovem, kajti prezamerljivi so; tudi Se nikarte šaliti z ljudmi, ki stoje glede omike globoko pod vami, kajti razu mejo vas krivo, ali sploh ne, niti ne : osebami višjega dostojanstva, kajti takoj navihajo nos nad najmanjšo po šalico in pravijo: "Kaj se ta človek predrzne?" Ampak: "Ž njim se ni šaliti," t. j. ne pusti si vsega dopasti in se v šali ne žaliti, je resnična hvala. Tisti, ki je dobil klofuto in zarohnel: "Gospod, je li to šala ali resnota?" "Resnota!" — "No, to je Vaša sreča, kajti tako se z mano ni šaliti," — ni razumel ne norčije, ne šale, ne resnote. Taki potem radi navajajo besede: "Kakor kličeš v gozd, tako odmeva iz njega." "Na grob čok grob klin." "Dva trda kamena se redkokdaj zmeljeta."
Šala je za človeka resničen eliksir ali lek življenja; če je pristna, oživi družbo, posebno mešano, in tudi mi slitelja razvedri in okrepi, da se vrne k svojemu delu takorekoč pomlajen.
Šala skuša pospešiti veselost in dru žno zabavo; šala je dete dobije volje, ki preganja čemernost in zle muhe. Šaljivec hoče soseda v hipu preslepiti, sosed ima namero zapaziti, in to ga ima razveseliti, ampak dostikrat zgrešimo svoj namen. Šala je kakor god-ba; nekoliko dobre godbe nas veseli, premnogo utrudi čim težja in umet-uejša je. Šala deluje samo, če je ta korekoč mimogredoča, zato se tiska ne šale tako prilegajo, kakor slikano smejanje. Šala ne sme razžaliti in žalostiti, nego mora ugajati in razve seliti. Šala naj sploh občevanje nav dušuje, ure pospešuje, radost zvišuje lehkotno in veselo švigajoč semtertja, kakor metulj okoli cvetic v solnčnem žarku, potem se tluša razvije, liki rastlina v pomladanskem dežju. Šala se vzbuja v prijetni družbi pri slovesnem obedu in dobrem vinu, da, celo pri pivu pod mamljivim zaduhom tobačnim.
Pristna šala igraje druži ljudi, in odpira celo srca, ki so bila preje zaprta. Zgrešena šala pa vzbuja sum v zlobnem srcu, neslanem človeku, in moti neredkokdaj dobrovoljnost veselih krogov. Šala ne o pravem času ali takošna, ki žali okus, nravstvo in čast, postane norčija, ki je ne lepa ma-lovredna šala, in če je kak norčevavec ali pavliha prezarobljen in sirov, si sam Sebi krade spoštovanje. Šala ne žali dostojnosti, pač pa jo žalijo nor-
umnosti" vpletajo v humoristična predavanja, postanejo podlost, posebno v navzočnosti žensk. So pa ljudje, ki ne morejo opustiti takih razuzdanih dovtipov, bodisi v družbi, ali za baro. Tu pa naj bi vsakdo posegel vines in tacega klafarja prav pošteno zavrnil, bo že pomagalo, če mu tudi zasoliš: "Vi ne razumete šale" — to nič ne de; podle dovtipnosti niso več šale.
Umeteljnost je, šaliti se duhovito, ki je pustim glavam redkokdaj podeljena, marveč baš trdnim značajem. Veliki rimski govornik Ciceron sam hvali šalo, a po pravici svari, tudi pri dovoljeni šali ne povedati vsega, česar se domislimo v hipu dobre volje. Zlato pravilo. Šale so dostikrat odstranile zavire pri kupčijah, poravnale prepire z lepo, ali ustavile pričkanje. Kralj Jurij II. je hotel neko važno službo oddati proti svetu svojih ministrov. Lord Chesterfield je prinesel odlok, da vpiše ime in v podpis. "Komu rači Vaše veličanstvo dati službo?" "Dajte jo hudirju," je odgovoril kralj jezno. "Ali ukazujete veličanstvo, da se pri-drže besede: Našemu zvestemu preljubemu stričniku?" Kralj se je moral zasmejati in se je udal. Friderik Veliki je vprašal frančiškana prijorja v Clevu: "Ali je res, da je velika svota, ki jo dobiva njegov samostan iz gozdne blagajne, Volilo vojvod za maše zadušnice?" in frančiškan je odgovoril: "Da, Vaše veličanstvo." — "Toda kako dolgo pa ostanejo moji ubogi stričniki še v vicah?" — "Bržko bodo svobodni, ne bom pozabil, poslati v Potsdam posebnega brzovestnika. Friderik se je smejaje obrnil k svojemu spremstvu: "Tega človeka ni moč užugati, gotovo je študiral pri jezuitih."
Šala pa je in ostane tako kočljiva stvar, da bi se smeli med' sabo šaliti samo dobri prijatelji ali zaljubljenci. "Kar se ljubi, se draži," opravičuje vse. Ljudje, ki se ne morejo trpeti, naj bi se tudi ne dražili, in prav ne-nežno je tudi, navijati ljudi, ki nimajo protiodgovorov, ali cikati na stvari, ki so dotičnika osramotile ali ozlo-voljile. Komu nagajati in ga izročati zasmehu, ne da bi se znal braniti, ni omikano. Iz njegove šale lahko bolje spoznaš soseda, nego pri kozarcu. Pravo šalo je tako težko opisati, kakor dobro odgojo. Vsakdo misli, da jo ima, in tako misli tudi vsak glu-mač, da zna duhovito šale briti.
Ostudna je šala, katera ne skuša povzdigniti zabave svojega soseda, nego sebično samo sebe, nenravna, če se nezmernež šali o svoji nezmernosti, pohotnik o svoji razuzdanosti, ali če dela kdo dovtipne opombe o čednosti in nravnem obnašanju. Glavna bistro umnost srboritih šaljivcev obstoja v tem, rdečiti dostojne ženske; mislijo si, da smejo vsaki družbi ponujati svoje pohujšljive dovtipe, kar bi s« pa gotovo nehalo, ko bi ženske tacega poštenjakoviča prav krepko zavrnile— kot je neka gospa zavrnila necega gospoda, ki si je dozvolil prav sirovih šal: "Gospod, Vi ste se odgajali pač v svinjaku, kajti za drugam niste." In "šaljivec" je kmalu odfrčal.
Veliki gospodje navadno tiste, katere imajo najrajši, tudi najbolj dražijo 111 časte z milostnimi šalami, ki je v njih le malo duha; ampak če ž njimi črešnje zoblješ, smeš že biti zadovoljen, če ti ne mečejo v lice kamenja. Le malokateri se sme drzniti, kar je odgovoril neki poslanik debeluh, ko mu je neki kralj rekel: "Tak debel osel se je moral pač podajati kot moj poslanik." — "Ne zamerite, Sire, imel sem čast, predstavljati Vaše veličanstvo." "Kako dolgo je," je vprašal Franc I. jako staro vojvodinjo, "da ste zapustili deželo lepote?" — "Bilo je začasa, ko se je Vaše veličanstvo vrnilo iz Pavije." Pri Paviji je bil cesar Franc I. premagan in ujet. Tako je odgovoril neki Švicar na grobo šalo cesarja Jožefa: "Ali je res, da Švicarji izhajajo od Nebukadnezarja, ki je bil izpremenjen v žival?" — "Vaše veličanstvo bo to bolje vedelo, saj rod Habsburžanov izhaja iz Švice, in je mnogo starejši, nego moj."
Kdor ume gojili dobro šalo, razveseljuje, a ne žali, povsod ga radi vidijo, kajti človeku je potreba, tupa-tam prisrčno nasmejati se in razveseliti.
solnca" graditi inozemske bojne ladje v svojih ladjedelnicah. Japonska se je že ponudila Španiji, da zgradi novo bojilo mornarico za mnogo nižjo„ceno, kakor druge družbe. Angleškim zaveznikom Japonske to tekmovanje gotovo lie bode posebno ljubo.
Ozimina stoji po poročilih na Ruskem splošno slabo, tudi 11a veliki ogrski ravnini so setve zelo slabe.
Najhitrejša ladja na svetu. Najnovejši rušilec torpedovk v Londonu je dosegel pri preizkušnji vožnji 44 milj in torej najhitrejša ladija.
Milijonar zadel glavni dobitek. Glav ni dobitek ogrskih hipotečnih srečk je zadel grof Wenkheim, ki je eden najbogatejših ogrskih magnatov, večkratni milijonar.
Dunajske šole. Ljudskih in meščanskih šol je na Dunaju 485. Ljudsko-šolskih učencev je 183.451, v meščanskih šolah pa je 48,745. Dečkov je 114.683 in deklic 117.513.
Slovanski shod. Ruski list "Rus" predlaga vseslovanski shod. Politični in moralni motivi zahtevajo, da bi se ta shod vršil na poljskem ozemlju. "Rus" celo predlaga, da bi se shod vršil v Zakopanem, znanem letovišču Poljakov.
Pogoltnila je 150 šivank v New Yorku neka Dressier, ker jo je zapustil njen mož. S krepkim magnetom so odpravili iz nje 134 šivank, ostalo jih je pa še 16. Nekaj šivank se je nesrečnici čez trinajst mesecev vpi-čilo v srce, tako da je 30. m. 111. umrla.
Jubilejni zlati in srebrni denar. Povodom 601etnice cesarjevega vladanja se bodo zlati in srebrni denarji kronske veljave leta 1908 kovali v posebni obliki kakor spominski denarji. Kakor prvi jubilejni denar pride dne 24. decembra v promet srebrna krona.
Bjoernson zopet proti Mažarom. SI. norveški pisatelj je zopet izjavil: Kar počno Madžari z narodnostmi, je sramotno. Pišem daljšo študijo o narodnem vprašanju na Ogrskem; ki jo objavim v najkrajšem času. — Pečal se bo z rumunskim vprašanjem na Ogrskem.
živih. Kmetje so nabrali rib okoli 600 kg, a med teitii so bile nekatere težke 12 do 16 kg. Ta uganka je bila hitro rešena. Morski vihar, ki je dvig nil v zrak velik voden steber skupaj z ribami, je odnesel ta steber za kakih 20 km. od morskega brega, in spustil iz višine na zemljo, kot da bi se oblak utrgal.
Kako dolgo boš živel?
To vprašanje bi moralo zanimati predvsem tebe samega, ampak zanima tudi zavarovalne družbe, pri katerih bi rad zavaroval svoje življenje. Te morajo preračuniti, koliko verjetnosti je, da dočakaš starost. Zdravnik vedno razsoja tvoje navade in splošno stanje tvojega telesa. Če vidi, da si dobro hranjen, da imaš redne navade in zdrav ustrpj, te z veseljem priporoči in družba sprejme tvojo prošnjo. Ohrani svojo prebavo popolno in brez dvoma boš živel dolgo. Kadar opaziš, da ne moreš jesti, kar bi rad in kolikor bi rad, pij nemudoma Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ti podraži prebavila k zdravi delavnosti, prežene bolehnost, okrepi živce i h te usposobi veseliti se življenja. Ne dopusti, da ti ostane neprebavnost kronična ali dolgotrajna, nego zdravi jo kar od začetka s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. V lekarnah. Jos. Triner 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
— Rojaki naročajte se na Amerikan-skega Slovenca, ki je najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00.
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se »i bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajSe spi. ^.j
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
34 W. 22 Place,	Chicago, 111.
Zastrupljeni milijonar. Sorodniki u-mrlega milijonarja Urlatzeanua so o-vadili njegovo vdovo oblastim, da ga je zastrupila. Urlatzeanu je volil svoji 201etni ženi, ki jo je poročil star 72 let, vse svoje nad 20 milijonov frankov veliko premoženje, sorodnikom pa le 60,000 frankov.

I1M ISM!lM®!l!l[l!lllllll!lMEMBMO
ZEMANOVO "GRENKO VINO
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL
j J
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
Operacija med viharjem na morju Na Cunnardovem parniku "Pannonia' je obolel kurjač Law 11a akutnem ap pendicitisu. Le hitra operacija bi ga rešila smrti. Kapitan je ukazal ustaviti vse stroje, okolu ladje so pa polili v morje olje. Operacija se je popol-v morje olja. Operacija se je popol noma posrečila.
Ženske kot delavke na Francoskem. Na Francoskem odpade od 37 milijonov prebivalcev na delavski stan 19, 715,075 oseb. Od teh je 6,804,510 žensk. Pač oTomno število! Na polj ske delavce odpade 8,176,569 oseb, med temi je 2,658,620 žensk. V različnih trgovinah je nameščenih 689,000 žensk.
H. Sienkiewicz proti predlogu proti-poljske postave na Pruskem. Sloveči poljski pisatelj je nastopil v listih "Echo de Paris" z odprtim pismom zoper predlog o eksproprijaciji poljskega ozemlja na Pruskem. Poljski pisatelj apelira na pravično mnenje cele Evrope ter zove znani predlog pruske vlade največjo nepravičnost in največjo podlost v zgodovini XX. stoletja.
Spomenik Napoleona III. v Milanu bodo odkrili 1909. 1. obhajajoč 50 letnico osvoboditve Milana in Lombar-dije izpod avstrijske vlade. Cesarju Napoleonu III., ki ima za to osvoboditev velike zasluge, postavijo na enem milanskih trgov velik spomenik.
Japonska kot pomorska velevlast.
Japonska ni zadovoljna z uspehi, ki jih je dosegla v Mandžuriji. Ona resno misli svojo moč še naprej razviti in popolniti. "Velika Britanija" na vzho du se oborožuje na morju in na suhem. Število vseh ladij — uštete so tudi Rusom ugrabljene ladje —■ znaša 165 z 280,622 tonami. Nadalje se gradi več bojnih ladij najmodernejšega sestava,-in sicer v domačih ladjedelnicah. Z ozirom na velikost prekašajo te ladje one drugih mornaric. Toda japonska pomorska oblast namerava še nekaj novih ladij zgraditi razven teh, ki so že v delu. Ker so dosedanje ladjedelnice prenapolnjene, bodo še nekaj novih ladjedelnic napravili, v katerih bodo baje zgradili 40 ladij s 300,000 tonami, s to pomnožitvijo vojne mornarice bode Japonska prva med pomorskimi velesilami. Kako zelo se je jap. ladijska industrija v malo letih povzdignila, se lahko sklepa iz tega, da Se pripravlja dežela "vzhajajočega
Nemški cesar in cesarica pojdeta marca meseca na otok Krf ter bodeta stanovala v krasnem gradu Achilleon, ki ga je Viljem II. kupil od dedičev pokojne avstr. cesarice Elizabete.
Rodbinska drama. Hrabri, po burski vojni znani major Philips je po noči ob Novem letu hotel ustreliti svojo ločeno ženo, a jo je zgrešil in nevarno ranil dve drugi osebi. Major ni bil pri zdravi pameti. Žena je dosegla lo čitev zakona, ker ji ni bil zvest in je grdo ravnal ž nj«. Nato jo je večkrat poskusil umoriti. Žena ga je po sodišču prisilila, da je obljubil ji dati eno leto mir. Dne 31. decembra je bil prost svoje obljube in je takoj napadel svojo ločeno ženo.
Ribji dež. Solunski listi poročajo o čudnem prirodnem dogodku, ki se je izvršil v Tesaliju, blizu grške meje. Po silnem dežju so bili potje, travniki in vasi pokriti z mnogimi in raznovrstnimi ribami. Veliko rib je bilo še
I POZOR! POZOR!]
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
l Joliet Sloven i c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Kje_jenajbo]j varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: as milijonov kron
Rezervnega zaklada Je: 800,000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana s vnem svojim premoienjem in s vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava drfava a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilarno varen denarni zarod.
Rojaki v Ameriki I Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah EDANIf CAIfCED je že več let naš rojak ' rWAHIi OAIVjEK
i«9 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
K. S. K«
-S/
JEDNOTA
nizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
edsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
i podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
Podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
ivni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
~ Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
"»gajnik:........'..........John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
'"hovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
ooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
rtlovni adravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111, IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. ^ društvu sv. Joz.-a 12, Forest City, Pa., 12733 Jožef Korošec, roj 1889, 12734 Anton Bečaj, roj 1888, 12735 Jožef Hiti, roj 1885, 12736 Anton Rižnar, roj
-	1883, 12737 Martin Omahen, roj 1872, spr. 29. jan. 1908. Dr. št. 248 članov. * društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12738 Anton Jelene, roj 1877, spr. j. 29. jan. 1908.	Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12739 Alojzij Babič, roj
1884, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 140 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, III., 12740 Franc Kunst, roj 1863, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 49 članov,
društvu Marije Sed. Zal. 84, Trimountain, Mich., 12741 Lazo Mrvoš, roj j. 1889, 12742 Anton Fadjevič, roj 1889, spr. 29. jan. 1908. Dr. št. 107 članov, društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12743 Jožef Zupanič, roj 1888, 12744 Jožef Grahek, roj 1884, 12745 Matija Vranešič, roj 1883, 12746 Šte-v fan Rožič, roj 1880, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 12747 Jakob Bratuš, roj 1887, spr. 29. „ jan. 1908.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12748 Franc Sraj, roj 1889, 12749 Janez Mehlin, roj 1885, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 41 članov. PRESTOPILI ČLANI. ■ d društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, lil., 276 Mihael Wardjan, 17. jan. 1908. • L dr. št. 101 člana.
II. dr. št. 214 članov.
d društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 2639 Franc Tanko, 20. jan. 1908.	Dr. št. 375. članov,
j.	II. dr. št. 39 članov,
d društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8751 Janez Tanko, 18. jan. 1908. I. dr. št. 257 čl.
II. dr. št. 89 članov, ^d društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu sv. Alojzija 42, Steel-ton, Pa., 8197 Janez Potočnik, 24. jan. 1908.	I. dr. št. 18 članov.
II. dr. št. 79 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
^ društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6234 Jurij Peteh, 7281 Anton Strniša, 24. t ian. 1908.	Dr. št. 257 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10103 Janez Filak, 20. dec. 1908.
Dr. št. 80 članov.
društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 7364 Martin Drganec, 21. jan. 1P08.	Dr. št. 64 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
0,1 društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 198 Jožef Meglen, 2386 Franc Štangel, 10867 Janez Husar, 88 Jakob Frančiškovič, 8858 Jurij Turk, 27. jan. 1908. I-	Dr. št. 257 članov.
d društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9559 Janez Rebolj, 9862 Ludovik Sop-ir. čič, 9720 Andrej Perman, 25. jan. 1908.	Dr. št. 345 članov.
d društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 7986 Peter Iller, 25. jan. 1908. j.	Dr. št. 102 člana.
** društva sv. Janeza Krst, 14, Butte, Mont., 9475 Matija Šikonja, 12299 Peter Šneler, 8791 Janez Špeliar, 9911 Janez Perušič, 25. jan. 1908.
Dr. št. 122 članov.
4 društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8692 Jožef Celihar, 9082 Jakob Geršič, 6. jan. 1908.	Dr. št. 214 članov.
)d društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 10571 Jakob Šutej, 12224 Valentin Vrtarič, 12368 Janez Kalčevič, 8569 Nikolaj Radojčič, 12494 Štefan Lipp, 8049 Janez Mrzljak, 11590 Maver Frankovič, 22. jan. 1908. j.	Dr. št. 145 članov,
d društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2412 Jakob Kulovic, 11657 Janez
-	Lampe, 25. jan. 1908.	Dr. št. 260 članov. Jd društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 9233 Matija Zdravič, 20. jan. 1908. is Dr. št. 98 članov. ud društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11963 Franc Bohinc, 9685 Mihael Grobih lar, 24. jan. 1908. Dr. št. 102 člana.
d društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3495 Ignacij Kastelic, 7326 Janez Vidic, 8320 Alojzij C oš, 8998 Anton Mule, 8450 Leopold Pod-^ Sornik, 8074 Anton Ruparšič, 18. jan. 1908.	* Dr. št. 251 članov.
11 društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 11965 Ivan Mišic, 28. jan. 1908. ^	Dr. št. 56 članov.
d društva Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 12004 Janez Šifrar, 22: jan. 1908.
Dr. št. 110 članov.
d društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 12276 Jožef Dolenec, 20. ian. 1908.	Dr. št. 106 članov.
k,


društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 11127 Franc Cvetan, 12013 Janez Na-
f, dižer, 18. jan. 1908.	Dr. št. 28 članov.
3	društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 11493 Janez Peček, 23. jan. 1908.
Dr. št. 13 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 9314 Orloslav Tedesco, 24. jan. Q 1908.	Dr. št. 243 članov.
® društva sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 11293 Janez Rozman, 20. jan. 1908. fs	Dr. št. 20 članov.
4	društva sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 11046 Jakob Trojer, 11047 Jožef Petric, 11847 Jernej Jeram, 11055 Anton Zajec, 11547 Peter Oblak, 11. jan.
0 1908.	Dr. št. 13 članov.
4 društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 9756 Martin Bratanič, 12281 Marko Kramarič, 8522 Janez Verščaj, 20. jan. 1908.	Dr. št. 86 članov.
0	IZLOČENI ČLANI.
d društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12487 Štefan Šofar, 1079 Janez Mike-q tič, 21. jan. 1908.	Dr. št. 119 članov.
a društva Marije Sed. Zal. 84, Trimountain, Mich., 8107 Sava Kovačevič, 20. ian. 1908.	Dr. št. 105 članov.
PRISTOPILE ČLANICE, društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3539 Frančiška Bregar, roj 1882, > 3540 Ana Kamin, roj 1878, spr. 29. jan. 1908.	Dr. Št. 108 članic,
društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa.-, 3541 Marija Zepuhar, roj 1888, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 27 članic,
društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 3542 Ana Hren, roj 1889, 3543 Marija Recelj, roj 1879, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 5 članic,
društvu Novi D0I11 102, Newark, N. J., 3544 Marija Botijev, roj 1866, spr. 29. jan. 1908.	Dr. št. 12 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.


društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Jo-iiet, 111., 168 Elizabeta Wardjan, 17. jan. 1908.	I. dr. št. 43 članic.
/II. dr. št. 73 članic.
društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 1547 Ivana Tanko,	L dr. št. 110 članic.
II- dr. št. 1 članico. 0	SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
d društva sv. Ane 106, Chicago, 111., 3018 Ana Šteblaj, 26. jan. 1908.
Dr. št. 26 članic.
0	SUSPENDOVANE ČLANICE.
5 društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 95 Marija Frančiškovič, 27. jan. 1908.
Dr. št. 107 članic.
društva sv. Barbare'92, Pittsburg, Pa., 2685 Barbara Knaz, 23. jan. 1908.
Dr. št. 26 članic.
0	IZLOČENE ČLANICE.
4 društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3450 Marija Šofar, 21. jan. 1908. fy.	Dr. št. 40 članic,
društva sv. Srca Mar. 111, Barberton, Ohio, 3085 Marija Benka, 23. jat«. 1908.	Dr. št. 17 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Društvene vesti.

Joliet, P. O., Rockdale, 111,, 28. jan. Slovensko žensko podporno društvo Marije Pomagaj štev. 119 K. S. K. J. v Rockdale, 111., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Public šoli v Rockdale, 111., točno ob eni uri popoldan. Izbrane za leto 1908 so sledeče odbornice: Marija Kastelic, predsednica, Marija Zalar, podpredsednica, Veronika Žagar, 1. tajnica, Marija Zalar, II. tajnica, Helena Pekolj, blagajnica, Ana Marentič, zastopnica. Uljudno se priporoča vsem Slovenkam in Hrvaticam, da pristopajo k temu društvu, ker je vstopnina prosta za mesec februarij, samo kaj se plača k Jednoti. Društvo šteje 12 članic.
Veronika Žagar, tajnica.
Rockdale, P. O. Joliet, 23. jati. — Gospod urednik, prosim uvrstite teh par besedi v nam cenjeni list A. S.
Tukaj gre še precej dobro z delom, samo v American Steel & Wire Co. je malo prenehalo z delom; ponoči delajo samo 4 noči, po dnevu pa 5 dni. Drugače vse dobro napreduje. Včeraj smo imeli izvanreden mraz, 1 pod ničlo.
Tudi opozarjam vse člane ali ude društva sv. Treh Kraljev, da naj vsak ud pride 11a mesečno sejo, to je v nedeljo 2. februarja in mi naznanijo svoj naslov (hišno številko in Str.), da potepi tajnik zna za vsacega uda, kje živi, kadar je treba, da ga lahko najde.
S pozdravom na vse ude K. S. K. Jednote in tebi, A. S., pa želim dosti naročnikov in predplačnikov.
Jerry Marentič, 109 Moen Ave.
La Salle, 111., 22. jan. — Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje na veliko veselico ali fair, katero priredi društvo Vit. sv. Martina št. 75 K. S. K. Jed. v La Salle, 111. v prostorih sobra-ta Antona Zupančič na Crosat in 3th St. v soboto večer dne 1. februarja, in sicer v korist društvene blagajne. To-raj, ako se kateri sobrat ne udeleži te veselice, plača kazni $1.00. Igrala bode tukajšnja slovenska godba. Vsaki bode točno in dobro postrežen. Za vse to skrbi	Odbor.
New York, 26. jan. — Društvo sv. Frančiška Ser. No. 46 K. S. K. Jednote je pri glavni seji v decembru izvolilo sledeči odbor za leto 1908: Jos. Rems, predsednik, Ivan Derčar, podpredsednik, Mihael Zobec, I. tajnik, Peter Petek, II. tajnik, Jos. Stern, zastopnik, Mihael Pirnat, blagajnik, Dragotin Vremšak, I. nadzornik, Ivan Bučar, II. nadzornik, Frank Giovanelli, III. nadzornik. Vsa dopisovanja naj se pošiljajo na I. tajnika:
I. tajnika: Mihael Zobec, 416 East 9th St., N. Y. City.
Kot vsako leto, je tudi letos priredilo naše društvo na Silvestrov večer domačo zabavo v korist društvene blagajne, pri kateri je prvič nastopila Slovenska godba obstoječa od 8 mož. V kratkem času so se izurili izvrstno ter so prav mične slovenske komade igrali, dokaz da Slovenci ne zaostajajo. Le tako naprej in zopet na svidenje pri prvi priliki.
Istotako priredi naše društvo pred-pustno veselico dne 22. svečana 1908 v dvorani Češke Narodne Budove 321-325 E. 73 cesta v New Yorku, h katerej vse Slovence in Slovenke' v Great New Yorku in okolici najuljud-neje vabimo.
Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote
M. Zobec, I. tajnik.
Steelton, Pa., 21. jan. — Naznanjam imena odbornikov društva sv. Nikolaja št. 67 K. S. K. J., kateri so bili izvoljeni na redni mesečni seji 19. januarja 1908. Odborniki so sledeči: Predsednik John Žlogar, podpredsednik Jožef Kambič,
I.	tajnik John Hočevar,
II.	tajnik Martin Petric, blagajnik Miko Matjašič, zastopnik M. N. Matjašič, gospodarski odbor Jožef Verbos in
Mihael Pezderc, bolniški načelnik Lovrenc Verbos bolniški obiskovalci Alojzij Berjak in John ICraševec in Valentin Tkauc, poslanca Jožef Nemanič in Anton Bukovec, vratar Anton Rajk. Zatorej vas prosim, da vse pošilja-tve pošiljajte sedaj na I. tajnika John Kočevar. Toraj z bratskim pozdravom
John Kočevar, tajnik.
Ely, Minn., 14, jan. — y moj dopis v št. 3 A. S. se je vrinila neljuba pomota. Odbor društva sv. Antona Pad. št. 72. K. S. J. se ima spopolniti
sledeče:
Frank Verant, predsednik, Jakob Muhvič, tajnik, Jakob Petrič, zastopnik, Frank Klančar, blagajnik. S spoštovanjem
Jakob Muhvič.
bratom za izkafano pomoč. Poslala so s!a'ltča društva:
Sv. Štefana 1, Chicago, 111......$5.00
Sv. Družine 5,;La Salle,, 111.... 2.00 Sv. Janeza Kri. 13, Biwabik
Minil. .....J................. 3.00
Sv. Jožefa 21, -Federal Pa...... 4.50
Sv. Barbare 23,' Bridgeport, O... 2.00 Sv. Barbare 24, Bloctpn, Ala... 1.00
Sv. Vida 25, Cleveland, 0...... 5.00
Jezus Dobri Pastir 32, Enttmcjaw
Wash. ...'..j................. 5.00
Vitezov sv. Fl<frijana 44, So. Chi?
ca go] 111...................... 2.50
Sv. Cirila in Metoda' 45, East Helena, Mont. 'j'.................. 3.00
Sv. Frančiška 46, Ney York, N. Y. 2.00 Sv. Petra in Pavla 38, Kansas
City, Kans. ..................
Sv. Jožefa 55, Crested Butte, Col
Sv. Barbare 68, Irwin, Pa........
Marije Vneb. 77, Forest City, Pa Sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich Sv. Alojzija 95, Broughton, Pa...
Sv. Barbare 96, Kaylor Pa......
Sv. Jurija 100, Sunnysidc, Utah 3.00 Sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O. ...................... 1.60
Sv. Jožefa 112, Ely, Minn...... 3.00
Sv. Srca Jezus. 117, Murray, Utah 2.00 Bog Vam tisočero povrni! Hvaležni sobrat St. Louis, Mo., 23. jan. 1908.
Anton Fabčič, 2123 Gratiot St.
3.55 2.65 3.25 6.20 3.40 2.75 1.00
Bridgeport, O., 26. jan. — Društvo sv- Barbare štev. 23. K. S. K. J. uljudno prosi vsa sobratska društva, katera so prejela tikete za srečkanje ure na korist društvene blagajne, da nam vrnejo vse tikete, razprodane in lieraz-prodane do dne 7. februarja t. 1., ker dne 8. februarja bode ura izžrebana. Zatorej še enkrat prosimo, da vsa društva, katera se še niso izglasila, da to zagotovo storijo do tega časa, za kar njim bomo srčno hvaležni. za odbor Mihael Hočevar, Box 315.
V
Divji mož.
bližini občine Huklenberg na 1'rancoskcm so našli v šupi za seno "divjega moža", ki se je najbrže rešil iz kake ponesrečene ladje. Proti večeru, ko je nesrečnež zapustil zavetišče, so ga odkrili kmetje, ki so ga obkolili in ga skušali prisiliti k govorjenju. V odgovor so dobili le nerazločne glasove, ki pa niso bili prav nič podobni človeškim. Z veliko slastjo je pojedel kose kruha, ki so mu jih dali kmetje. Njegova vnanjost je bila taka, da postane človeka kar groza. Njegovi lasje so bili 70 cm dolgi, ravno-tako brada; nohti na rokah so imeli dolžino 10 cm. Male oči vdrte in le nekoliko odprte. Telo je bilo popolnoma umazano, to ga je tudi napravilo, da je imel vnanjost kake divje živali. Kdo da je nesrečnež, se ne ve.
Zahvala.
Podpisani član društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. St. Louis, Mo. se iskreno zahvaljujem vsem so-
Mažari ropočejo.
V Budimpešti je veliko vpitje med Mažari. Celih 40 let niso skrivali pred javnostjo, da hočejo pomažariti vse, kar je na Ogrskem nemažarskega. Ma žarizacija in to neusmiljena, surova mažarizacija se vidi v vsem javnem življenju 11a Ogrskem; more se zapaziti v vseh najnovejših šolskih postavah, mažarizuje se z vsemi sredstvi državnih uradov, mažarski jezik se že celo vsiljuje v cerkev; tisočletna imena vasi in krajev se odstranjujejo in zamenjavajo za mažarska. Vsak novi ministrski predsednik, ki se zbornici predstavi obljublja ustanovljati ma-žarsko enotno narodno državo (to je mažarizovati z ognjem in mečem). In ko končno cela stvar pride pred ves omikan svet, Mažari igrajo ulogo razžaljenega in obrekovanega jagnjeta. Že nekoliko dni mažarski listi ropoče jo radi avstrijske državne zbornice. "Budapesti Hirlap" na primer v smešni pozi deklamira: "Doslej smo morali braniti proti cesarskemu vojaštvu, diplomatom in potikom svojo gospodarsko in politično neodvisnost, ustavo, mažarsko narodnost, enotno sv. šte-fanske krone; in sedaj bodemo morali isto braniti proti avstrijskim narodom. Mažarski narod bodemo morali braniti proti avstrijskim narodom. Nimamo kaj izgubiti razun življenje."
t	-S,™™™—————-
1
J, J. KUKAR,
$	ZASTOPNIK
I vseh parobrodnih družb.! |
v Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
❖	dnevnem kurzu. a Priporočam se rojakom.
*	J". J"- KTJKZ-AuR
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL. I [

JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Morilka stanovala z mrličem.
Prebivalstvo v Lipskem je grozno razburjeno. Pogrešali so že od 17. decembra nadalje knjigotržca Gieglerja. Policija je zaman poizvedovala za njim. Nekega dne je pa zmanjkalo njegove gospodinje in policija je preiskala Gieglerjevo stanovanje. Ob tej priliki so našli v postelji mrtvega pogrešanega Gieglerja. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je Gieglerja u-morila njegova gospodinja Doli. Svojega gospodarja je zadavila in mu vzela 10,000 mark. Mrtvo truplo je skrila v posteljo, ki je je tako zadelala s perilom, da ni bilo v sobi niti sledu o mrtvaškem duhu. Postelja je bila pogrnjena tako, da se je videlo, da že dol go ni nihče spal v njej. Morilka je stanovala in spala v isti "sobi s svojo mrtvo žrtvo. Če so jo vprašali, kje da je Gicgler, je rekla, da leži v neki dunajski bolnišnici. Ker je vedela, da policija poizveduje za rajnikom, je pre teklo nedeljo pobegnila. Dobili je še niso.
Čudne ženitve.
Znan pariški bogataš se je zopet oženil s svojo ženo, od katere se je ločil pred 30. leti. Po ločitvi se je oženil z drugo, ko pa je ta umrla, se mu je zdelo življenje kot vdovcu neznosno. Poiskal^ je torej svojo prejšnjo ženo, ker si drugače ni znal pomagati, ter se zopet poročil z njo. Mož se je tedaj trikrat poročil, imel pa je le dve ženi.
Collins Street, Joliet, 111,
Pijte samo "Elk Brand" pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
J. F. KZUSTGr
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
German Loan and Savines Bank M ARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTF NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k^m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
^T^^CDT 'B
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
SIMM*
i . 'f
AMERIKANSKI SLOVENEC, 31. JANUARJA 1908.
rite nam veliko uslugo; toda le brzo, brzo!"
"Kaj pa naj storim?" sem vprašal.
"Le hitro, prosim, hitro! Še tri minute, drugače je prepozno in neveljavno!"
Skoro vlekli so me pred oltar in pre-dno sem prav vedel, kaj se vrši, sem že odgovarjal to, kar se mi je v uho narekovalo in potrdil nekaj, o čemur ne vem kaj, — skratka: bil sem kot priča pri slovesni poroki gospice Ireni? Adler z gospodom Godfroyem Nor tom. Hipoma je bilo vse pri kraju in nato se mi je zahvaljeval gospod z desne, dama z leve, duhovnik pa od spredaj. Veruj mi, Watson: v bolj nerodnem položaju nisem bil še nikdar v svojem življenju. Bilo je presmeš-110! Ko sem se domislil tega prizora, posilil me je poprej tak smeh. Gotovo so bile kake zapreke zaradi poročnega lista, zato se je duhovnik branil, poročiti ju brez prič. Če bi ne bil slučajno jaz navzoč, moral bi bil ženin kot pričo naprositi prvega moškega, ki bi ga sreča! na cesti. Nevesta mi je podarila zlatnik, ki ga bodem nosil za spomin pri verižici kot obesek."
"Pač nepričakovano naključje," sem pripomnil jaz. "Kaj storiš sedaj?"
"Res, bal sem se, da mi izpodleti moj načrt. Zdelo se je, da namerava novoporočena dvojica takoj odpotovati. Moral sem toraj energično in urno na delo, da to preprečim. Toda ob cerkvenih vratih sta se ločila; on se je odpeljal proti "Temple", ona pa na svoj dom.
"Ob petih — kot ponavadi se pripeljem v park," mu je še zaklicala. Več nisem mogel razumeti. Odpeljala sta se v nasprotni smeri, jaz pa sem seveda tudi ubral pot pod noge, da uredim tudi svoje zadeve."
"Katere zadeve?"	4
"Kos mrzle pečenke in zraven kozarec piva!" je odgovoril in pozvonil. "Niti toliko nisem imel časa, da bi bil mislil na jed in pijačo. Zvečer pa bodem imel najbrž še več opravila. Ali se smem zanašati na tvojo pomoč, doktor?"
"Brez dvoma! Z veseljem."
"Saj se menda ne bojiš, storiti nekaj, kar ni ravno v soglasju s postavami ?"
"Niti najmanje!"
"Ali se ne bojiš, da bi te morda v skrajnem slučaju celo zaprli?"
"Za dobro stvar gotovo ne!"
"O kar se tega tiče, ta stvar je iz-borna!"
"Torej sem ti na razpolago."
"Vedel sem, da se na te lahko zanašam."
"Toda kaj pa vendar nameravaš?"
"Takoj ti povem, ko prinese gospa Turnerjeva, kar sem naročil. — Oprosti!" je dejal ter v znamenju resniič-nega gladu obrnil pozornost skromnemu kosilu. — "Oprosti, da med tem, nadaljujem svoje pripovedovanje; preostaja mi le malo časa. V dveh urah morava biti na mestu, kajti gospica, to se pravi, sedaj gospa Irena se že ob sedmih vrne s sprehoda. Če jo ho-čeva dobiti, morava v Briony Lodge."
"In kaj potem?"
"Ostalo prepusti meni. Preskrbel sem že vse, kar je potrebno. Toda na nekaj te moram opozoriti: naj pride, kar hoče, nikar se ne vmešavati. Ali me razumeš?"
"Ostati moram torej nepristranski."
"Popolnoma. Prišlo bo najbrže do nek'ili dejanskih nasprotstev. To naj tebe nič ne briga. Ko bodo spravili mene v hišo — kar je glavna stvar -— bode tudi prepira konec. Štiri ali pet minut potem se bode odprlo okno sobe. Ti moraš biti v bližini tega odprtega okna."
"Da."
"Tam boš opazil mene in me ne smeš izpustiti iz oči."
"Razumem."
"Kakor hitro dvignem roko, vržeš v sobo neko stvar, ki ti jo dam kasneje, obenem pa na ves glas zakričiš: Ogenj! Gori! ali pa si tudi vse zapomnil?" "Popolnoma."
"Ni prav nič nevarnega," je dejal ter vzel iz žepa dolg, smodki podoben zavitek. "Čisto navadna' raketa je, ki povzroča dim; na obeh koncih ima vžigalice, ki se same vžgo. V tem obstoji vsa tvoja naloga. Naenkrat bode razširjena vest, da gori. Med tem pa greš ti mirno dalje po cesti, in predno preteče deset minut, bodem skoro gotovo že pri tebi. Upam, da ti je jasen moj načrt?"
"Ostati moram nepristranski; približati se moram oknu; vreči na tvoje znamenje to-le v sobo; kričati, da gori — ill pričakovati te na ovinku ob cestnem voglu."
"Popolnoma pravilno."
"Zanesi se name."
' Izvrstno. Sedaj je pa čas, da se.pripravim na svojo vlogo." i
Odšel je v svojo spalnico, a se vrni! že po preteku nekaj minut, preoblečen kot preprosj, ljubezniv in rahločuten pridigar metodist. Čirok, črn klobuk, bela lasulja, smehljajoč obraz in poseben izraz v zvezi z dobrodušno zvedavostjo: skratka tak, da si ga nisi mogel misliti dovršenejšega. Pa Holmes ni zamenjal le obleke. Zdelo se je, da jez novo vlogo spremenil vse poteze, obnašanje, sploh celo osebo.--
Deset minut pred sedmimi sva bila že v Serpentine Avenue. Mračilo se je in ravno so jeli prižigati svetilke. Hodila sva pred vilo semtertja ter pričakovala, da se vrne njena stanovalka. Hiša je stala natančno tako, kakor sem si jo mislil po Holmesovem opisu. Menil sem le, da je' okolica sa-motneja. Nasprotno pa je bila z ozi-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
"Hill Girt Vineyard"
Dobro vino od 35odo 45o gal., staro vino po 50c galon, ries-Ung vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon, Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 11— Crockett, Contra Costa Co.,Ca«
S. HONET.
krojač
9xS North Chicago St, Joliet, ID. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnttji ceni
FRANK ME DOS H
9478 Ewlng Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
OLEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTEF
! Posebnost je |Pale Wiener Birr.
Joseph Stokal,
avatr aartopnlfc
SOUTri BLUFF STREE-.	JOLIET, ILL.

—

STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev In flrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah
L Chicago telet. 2794
telel.N
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokuanejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite nase meso.
Nizke cene in dobra postrežba je •ale geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naSej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone u 13
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogretoiiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 4x6.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustresa.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344.
(Dalje.)
"To sliko moramo na vsak način dobiti."
"Doslej je bil" ves tru\l brczvspc-
"Ali ste poskusili z denarjem?
"Ne izroči je za nobeno ceno."
"No, potem jo je treba izmakniti."
"Tudi to se je že petkrat poskusilo. Dvakrat sem dal vlomiti v njeno stanovanje, enkrat preiskati med potovanjem vso njeno prtljago. Dvakrat je bila napadena. Vse zaman!"
"Niti sledu niste našli?"
"Niti najmanjšega!"
Holmes se je smejal.
"Ta mala zgodbica je prav lična,"
"Toda zame vražje resna," je zavrnil knez očitajoče.
"To jc res.' Kaj pač namerava s fotografijo?"
"Spraviti me hoče v nesrečo."
"Na kak način?"
"Nameravam se poročiti."
"Čul sem že o tem."
"Ill sicer s Klotildo, drugo hčerjo kralja.... Gotovo vam niso neznana načela in principi te dinastije; prince-sinja sama je vtelešena občutljivost. Najmanjša senca suma.— in zveza se namali razdere."
"I11 Irena Adler?"
"Grozi, da j,i pošlje sliko. To tudi stori, o vem, da stori. Ne poznate njene jeklene volje. Ah, seveda ne kaže tega njeno ljubko nežno -lice. Ni na svetu stvari, česar bi ona ne bila zmožna, da prepreči to poroko. Prav nobene ovire ni na svetu."
"Ali je gotovo, da je slika še v njenih rokah?"
"Prav gotovo."
"Kako to veste?"
"Prisegla je, da jo odpošlje isti dan,, ko se razglasi moja zaroka. To se zgodi prihodnji ponedeljek."
"Potem nam preostaja še tri dni časa," je dejal Jiolmes. "Kakor nalašč, ker imam opraviti ravno z dvema važnima zadevama. — Visokost nameravate itak ostati za sedaj v Londonu?"
"Gotovo. Dobite me'vsak čas pri L a 11 g h a m u pod naslovom grof Kramm."
"Poročal bodem torej tja o uspehu."
"Prosim vas za to. Saj si lahko predstavljate moje razburjenje."
"Preostane torej še denarno vprašanje."
"Imate popolnoma vse na razpolago: car.te blanche."
"Vsako ceno?"
"Svoj najlepši grad bi da! za ono sliko."
"In za stroške, ki bodo neizogibni takoj?"
Knez je izvlekel polno denarnico ter jo . položil na mizo.
"Tu je tristo funtov v zlatu in sedemsto v papirjih," je pripomnil.
Holmes je iztrga! list iz svoje belež-nice ter spisal nanj potrdilo.
"Še naslov dame?"
"Briony Lodge, Serpentine Avenue, St, Johns Wood."
Holmes si je zapisal naslov.
"Še eno. vprašanje: ali je kabinetna slika?"
"Vsekakor."
"Lahko noč torej, visokost; nadejam se, da mi- bode kmalu mogoče poročati o ugodnih vesteh."
"Lahko noč tudi tebi, Watson," je pristavil,, ko je oddrdral knežji voz. "Veselilo me bode, če se potrudiš jutri ob treh popoldne k meni, rad bi se razgovarjal s teboj o tej zadevi."
II.
Točno ob treh popoldne sem prišel v, Bakersko ulico, toda Holmesa še ni bilo doma. Oskrbnica mi je povedala, da je odšel še pred 8. uro zjutraj. Sedel sem h kaminu ter sklenil, da ga na vsak način počakam. Zadnji slučaj me je posebno zanimal, četudi ni bil eden izmed groznih dogodkov, ki nosijo na sebi pečat hudodelstev, vendar je bil pomenljiv že z ozirom na visoko osebo, katere se je tikal. Pri tem pa sem iznova občudoval neovrg-Ijivo logiko svojega prijatelja in mojstrski način, s katerim se je vsake stvari lotil. Niti mislil nisem na to, da !>i
se mu izid ponesrečil, tako sem bil gotov, da reši vsako še tako težko nalogo, Malo pred četrto uro so se odprla vrata in vstopil je. navidezno pijan konjski hlapec. Lase je imel raz-mršene, rdeč obraz in slaba obleka sta naredila name vtis propalega človeka. Četudi sem poznal nedosegljivo spretnost svojega prijatelja kar se tiče ravno preoblačenja, trajalo jc vendar do kaj časa, predno sem se uveril, da je on. Pokimal je nalahno ter izginil v spalno sobo. Po preteku petih minut se je vrnil kot ponavadi elegantno oblečen. Z rokama v žepu sedel je k meni ter se pričel prav iz srca smejati.
"To je izborilo," je izpregoVoril, a takoj se ga je lotil zopet nevzdržljiv smeh, dokler triu je pošla sapa.
"Kaj pa se jc vendar pripetilo?"
"Presmešno je. Tega pač ne. uganeš, s čem sem se danes pečal in kako sem zaključil svoje delovanje."
"Niti pojma! Gotovo si natančno o-pazoval stanovanje in navade ter početje gospodične Adler?"
"To žc, in pri tem doživel marši kaj pomembnega. Čuj, da ti povem. Danes jutro odšel sem z doma kot brezposelni kočijaž. Med temi konj-
skimi strežniki ti vlada čudovita sloga. Pridruži se jim in vse poizveš, kar želiš. Tako sem kmalu našel njeno stanovanje. Dvonadstropna vila je pravcati bijou; v ozadju se razprostira vrt, med tem ko stoji poslopje tik ceste. Na desni je prostrana, lepo opravljena sobica; velika okna segajo skoro do 'tal ter so po neokretnem angleškem načinu tako izdelana, da jih lahko odpre vsak otrok. Sicer nisem mogel ničesar posebnega odkriti, k večjemu, da bi se dalo s strehe postranskega poslopja, kjer se nahaja kočijaževo stanovanje, priti skozi okno v notranjost vile. Šel sem po cesti dalje, dokler nisem našel, kar sem iskal. V ozki sosednji ulici sem našel konjski hlev. Pomagal sem hlapcu snažiti konje ter zato dobil napitnino, kozarec piva, o gospici Adler pa toliko pojasnil, kolikor sem jih le hotel. Seveda sem se moral obenem zadovoljiti z ži-votopisi najmanj dvanajsterih drugih oseb iz soseščine, ki me niso prav trie zanimali."
"No, in Irena Adler?"
"O ta ženska! Zmedla je glave vsem možkim celega mestnega okraja. Ona je najdražestriejše bitje pod solncem, to je splošno mnenje in soglasna sodba v vseh hlevih, ki se nahaj'ajo v Serpentine Avenue. Živi popolnoma zase, poje po koncertih, vsak dan se odpelje z doma točno ob petih popoldne in se vrača ob sedmih k večerji. Sicer čez dan le malokrat odhaja z doma. Obiskuje pa jo čestokrat mlad in jako lep, temnolas gospod. Vsak dan prihaja gotovo enkrat, če ne celo po dvakrat. Znan je pod imenom Godfroy Norton. — Vidiš li, koliko to človeku lahko koristi,- če ima prijatelje med konjskimi hlapci! Vsak ga je že več kot desetkrat vozil domov, zato so ga tako natančno poznali. Ko sem dovolj poizvedel od njih ter jim je tudi prošlo gradivo, hodil sem počasi sem-intja v okolici, in koval svoj vojni načrt."
"Ta gospod Norton se gotovo ni smel podcenjevati in jV; bilo treba računati ž njim. Bil je jurist, to je zahtevalo previdnosti. Kakšna zveza je bila med obema in kakšen povod če-stim obiskom? Ali je bila ona njegova klieutinja, ali prijateljica ali morda ljubica? V prvem slučaju mu je morebiti izročila sliko v varstvo, — v slednjem vsekakor ne. Vendar pa je bilo od rešitve teh vprašanj odvisno, ali naj si izberem kot torišče stanovanje imenovanega gospoda. Te točke rešiti ni bilo baš lahko in cela zadeva je postajala tembolj zamotana. -— Pa morda te dolgočasijo te podrobnosti, toda potrebne so, da se da situacija pravilno razmotrivati."
"Tvojim izvajanjem sledim s popolno pozornostjo", sem 11111 odvrnil.
"Nisem bil še na jasnem, kako naj se lotim stvari, ko se je pripeljal lahek voziček in ustavil pred vilo. Izstopil je mož jako lepe vnanjosti, z orlovskim nosom sredi z lepo brado obra-ščenega obraza. Brezdvoma je bil to oni, katerega so mi bili opisali. Zelo se mu je moralo muditi, ker je ukazal vozniku čakati in je mimo hišine, ki je odprla vrata, odhitel v vilo kot človek, ki se čuti popolnoma doma. — Približno kake pol ure je trajal obisk; skozi okno sem ga večkrat videl, kako je razburjeno govoreč korakal semtertja po sobi. Nje nisem mogel opaziti; niti sledu ni bilo. Nenadoma se je 011 zelo razburjen vrnil iz vile. Predno je sedel v voz, je pogledal na uro. "Vozite kot vrag!" je ukazal; "najprej k Grossu in Hankey, potem v cerkev Sv. Monike v Edgeware Road. Pol gvineje za napitnino, če dospeva tja v dvajsetih .minutah."
Voz je oddrdral. Ravno ko sem premišljeval ali naj sledim, se je pripeljal drug eleganten voziček po ulici. Komaj se je voznik ustavil ter zapel gumbe pri suknji, je že prihitela ona, odprla sama vrata pri vozu ter skočila vanj.
"V cerkev sv. Monike, John," je zaklicala; "pol sovereigna, če dospel" tja v 20 minutah."
"Videl sem jo le mimogrede in površno, toda zadosti, da sem razumel, če je možki radi nje zakrivil kako bu-dalost. — Kaj meniš, Watson, te prilike nisem smel zamuditi. K sreči sem dobil v bližini voz in možnost doseči isti cilj kot onadva.
Vozniku menda ni šlo prav v glavo, kaj naj počne z menoj umazanim ko-njačeni, toda predno je mogel sploh izpregovoriti, sem že sedel v vozu. "Po! sovereigna, če doSpeva v dvajsetih minutah do cerkve sv. Monike!" Še petindvajset minut je manjkalo do pol dne; vedel sem, kaj se bode izvršilo. Moj voznik je vozil naglo, kar se je dalo, toda onadva sta bila vendar hi-1 treja. Oba voza sta bila že pred cerkvijo, ko sem se pripeljal tjakaj jaz. Plačal sem hitro ter odšel v cerkev. Razen onih dveh, ki sem jii zasledoval, ter Starega duhovnika, ki je bil ž njima v živahnem pogovoru, ni bilo pri čttjoče žive duše. Stali so drug tik drugega pred altarjeni. Kakor bi bil slučajno zašel v cerkev, sem šel počasi skozi stransko ladjo. Na moje ne malo presenečenje so se naenkrat vsi trije ozrli name, 111 Godfroy Norton se mi je urno približal.
"Hvala Bogu!" je vzkliknil; "sto-

preprečeni škandal v kneževini G..
(Angleški spisal C. Doyle.)
v\čen slu
>	aosmva t&jsbr'«	V J^ *
«CC,'3Tt«r<»
Ko kdo v rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da	„
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa,
Ko se vam pripeti, da —-
izgubite okus f se utrudite tfj^Sp*	imate glavobol
^^^	izgubite upanje
/ se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači Vprašajte za nje!	A
Pnfa in edina slovenska tvrdka v Amer,
del, reče mil šaljivo: "'Servus', to se pravi 'tepec'."
Jurček se razjezi, vrne se brž k le-karju in vpije skozi vrata: "Servus, servus, — pa še jedenkrat servus, to imate sedaj!"
rom na malo ulico in redko soseščino dokaj živahna. Na voglu se je veselo razgovarjala skupina mladih ljudi, ki nima drugega posla, kot krasti Bogu čas. Na drugi strani je stal brusač s svojim kolesom. V bližini pa sta se šalila dva vojaka z dekletom, ki je pozabilo, da mora paziti na razposajene otroke. Več mladih ljudi, čedno oblečenih, pa je hodilo pušeč gorindol.
"Pomisli," je izpregovoril Holmes; "ta poroka dela celo stvar mnogo enostavnejšo. Slika je sedaj dvorezen nož. Zdi se mi, da ji pač ne bode prišlo na misel, da jo pokaže gospodu Nor-tonu, ravnotako ne, kakor bi je tudi gotovo ne kazal najin klijent svoji princezinji. Vprašanje je sedaj le, kje ima sliko skrito in kje jo bode mogoče zasačiti."
"Da, kje?"
"Nevrjetno in izključeno je, da bi jo' nosila s seboj. Fotografija v kabinetni obliki je prevelika, da bi jo bilo mogoče skriti v ženski obleki. Pri sebi jo torej nima."
"Pa kje naj bi jo sicer imela skrjto?'
"Morda ima spravljeno pri svojem bankirju ali pa odvetniku. Izključeno ni ne prvo ne drugo, toda malo vrjet-no. Čemu pa naj jo da iz rok drugi osebi? Sama nase se lahko zanese, kdo pa ve, če bi ne bilo mogoče na drugo osebo, naravnost ali pa po ovinkih vplivati. Pomisli pa tudi, da je nameravala sliko prihodnje dni rabiti, zato pa je treba, da jo ima vedno pri rokah. Iz tega sledi, da jo mora imeti edinole v svojem stanovanju."
"Toda ali niso v stanovanje že dvakrat vlomili?"
"Ej, pač; toda iskati niso znali."
"Kaj pa storiš ti?"
"Jaz niti ne bodem iskal."
"Ampak--?"
"Pokazati mi mora skrivališče sama."
"Gotovo se ti bode protivila."
"To ji he bode mogoče, ker ji ne bodem dal za to prilike. — Čuj! Voz se bliža. Sed^j je čas. Ravnaj se natančno po mojih navodilih!"
(Konec prih.)
konu. Imamo samo enega sina, to je moj srčni Viktor, ko mi je tudi tako dober, da kar jaz rečem, mi tudi besede ne odgovori, ker mu je mati v mladih letih zacepila v srce, da naj očetu ne odgovarja; in tako se spodobi vsaki materi, da otroka poduči, da očetu ne odgovarja. Kar se tiče dara, ne bom zahteval, ker pri nas pri Novem mestu ni navada. Žal mi je, da moj starašina Janez.Znane iz šmi-liela ne more priti, ki je predaleč čez lužo. Reči moram, da sem ponosen na mojo ženo, rojeno Berkobčovo An-co iz Zgornjega Suhadola, župnije Ber snice pri Novem mestu. Brate društva sv. Alojzija štev. 42 K. S. K. J. tudi vse povabim.
Srčni pozdrav vsem prijateljem in znancem po širni Ameriki in starem kraju. Zlate poroke ne bo, ker bom v grobu spal, se me pa spominjajte!
Jos. A. Pibernik, 233 Fred St.
POZOR, ROJAKU Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s.oj h so. dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111.
VpraSajte svojega mesarja za
Mlerim irte Mm
i katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. Ha Exchange St JOLIET. ILL.
BR A Y-EY A LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
.. 104 Jefferson St., blizu mosta.....
Ustanovljena 1871.
MillCiOTatioiM
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. henry, predsednik.
joseph Stephen, podpredsednik,
C. h. TAL COTT, blagainik.
ROJAKOM
priporofiamsvojo
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A.3n.t- s^off*,
N. W. Phone 6og. U3> N. Hickory St.,	Joli«t
Collins Street Wine anil Liquor House
Žgane, galon po $x.7S.	>3.
<4. in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5-Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke tr-govske cent..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago a«93
Alt. Kirinčit
Točim izvrstno prvo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens' Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
ohn Stefanič
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo priletno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
Pozor rojaki I
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
>1. B. (Schuster Young Building
•......JOLIET, ILLINOIS........
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo v««-fej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovr»t-n*ga lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, late, cederne stebre, desk« ln šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici W«u novega kanala.
Prednc kupiš LUMBER, oglasi *> Pri nas in oglej si našo zalogol Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu kES PLAINES IN CLINTON STS.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosai Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
Spodaj jim je prav.
Francek je prinesel očetovo palico k strugarju, naj bi je nekoliko odrezal, ker jim je predolga. "Toda morate jo odrezati zgoraj, ker jim je previsoka, spodaj jim je čisto prav," naroči Francek strugarju.
Kako se pošteno deli.
Jakec, ta-le kos kruha si lepo pošteno razdelita s Tonetom," reko mati svojemu sinku.
"Kako pa se deli pošteno?" vpraša Jakec.
"Tako, da večji kos daš bratcu."
"Tedaj pa naj le brat pošteno deli," odvrne Jakec.	. ,
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
Mozirje, Štajersko, 23. dec. — Od 15. do 18. grudna se je obhajala tri-dnevnica pod vodstvom P. Klementa Grampočan in P. Anzelma M urn iz reda sv. Frančiška iz Nazarij. Zupljani so se z veliko vnemo udeleževali duhovnih govorov in v velikem številu pristopili k sv. zakramentom.
Iz Amerike sta nam še poslala denarne prispevke za nove zvonove Fr. Brezovnik iz Montane 50 kron in Jože Felicijan iz Lomisidena 60 kron.
Naše izobraževalno društvo dobro prospeva. Vkratkcm priredi zopet dve šaljivi igri. Sedaj nabiramo za nov oder, tudi bi si radi oskrbeli tambura-ški zbor. Zato se obračamo do Vas, dragi rojaki, da nam s kakim denarnim prispevkom priskočite na pomoč; vsak tudi najmanjši dar v ta namen bomo prav hvaležno sprejeli.
Vtonil je v Savinji v Soteski v noči 20. grudna prevžitkar p. d. Vrtačni iz Zavodic župnije Nazarske. Mož se ga je namalo preveč nasrkal iz kozarca v neki gostilni v Lokeh. Ko se je pa zvečer podal domu, se je pa zmotil, da jo je na drugo stran nagnil. Zdaj počiva na Nazarskem pokopališču. Bodi mu zemlja lahka!
Franc Štrucelj.
Pisma.
Dijak, ki je dobival hrano z doma, pisal je svojim roditeljem, naj mu kaj Pošljejo. Naslov na ovitek pa je napravil tako-le: Pošljite'hitro to pismo mojemu očetu, ker sem zelo lačen!
Drugi sinček — dijak pa je poslal svojemu očetu nastopno pismo:
Ljubi oče!
Danes v ponedeljek Vam pišem; jutri v torek oddam pismo na pošto; v sredo Vi pismo prejmete; v četrtek mi odpišete, in če v petek ne dobim nič denarja, odpravim se v soboto na Pot in v nedeljo bodete imeli svojega sinčka doma. — Servus!
Tretji sin pa je napisal očetu to-le pismo:
Dragi oče!
Noč in dan se moram itčiti, zatorej ne utegnem mnogo pisati. Prosim pošljite rili 10 goldinarjev, drugič Vam pišem več.
Vaš sin Modrijan, mlajši.
Oče odgovori sinu:	/
Dragi sin!
Tudi jaz ne utegnem pisati mnogo; Pošljem Ti 2 goldinarja, drugič menj.
Tvoj oče Modrijan, starejši.
Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej a ker.
Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike.
Vozne listke (sifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cena h preskrbi.
John J. Pollak,
534m W. I8Th St. Chicago,111.
Rojaki, o priliki obiščite
f Iz slovenskih naselbin.
Slovenski dom
Naznanje Slovencem.
Cenjeni director Collins N. Y. Medical Institute!
Vi me vprašate za odgovor. Jaz se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi popolnoma ozdravila moje noge. Jaz nisem še vseh zdravil porabil, pa sem bil že popolnoma zdrav.
Se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujem ostajajoč Vajn iskreni prijatelj Tony Platnar, Box 179, Bessemer, Pa.
»©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦0404*©*©«?
Za kratek čas.§
♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦of
Kaj v šoli dela.
"Tako majhen, pa že hodiš v šolo, Ijubček moj!" nagovore gospod župnik majhnega učenca, ki gre iz šole.
"I kaj pa vender delaš v šoli?"
"Čakam, da gremo spet iz šole," odgovori učenček.
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. ,
123 Pine Street,
Slama v glavi.
Pepček iž šole domov prišedši, odloži torbico, steče k očetu ter vpraša: ''Oče, kakšno slamo pa imate vi v glavi? Meni so danes gospod učitelj rekli, da imam ajdovščino!"
Prodaj om tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
Steelton, Pa., 26. jan. — G. urednik: Ker malo dopisov pride od nas, hočem jaz nekaj sporočiti.
Kar se dela tiče, je tukaj slabo, ker delajo samo pri plavžu št. 3, a plavži št. 1, 2 in 4 počivajo. Open hart stari počiva, 12 plavžev ali farnezov v novem openhart je pred Božičem delalo pri 5 farnezih. Bosi so rekli, da po Novem letu bo boljše, zdaj so 2 za-štapala, tako. so sami trije, kjer se dela. Ne verujte rojaki, ako kdo, vam pišeA d-Vje '1' la tukaj. Ivstjar ga bo, čem jaz sporočiti, ako bo boljše. Tukaj' je se naselilo na tisoč Macedon-cev, pa ne vem, če jih 100 dela, ker je malo dela in slab narod, majhni in slabi, za teško delo niso.
Nadalje čem sporočiti, da je se. ponesrečil naš rojak Jakob Zagorc iz Ošterca pri Kostanjevici na Dolenjskem. Sel je 3. jan. 1908 zvečer na delo, ko pravijo tukaj "Šlep mille". Ob 4. uri zjutraj je polival z vodo šlek in se je vlil šlek iz druge luknje in ga je oblil, da je živ gorel. Tako je umrl v strašnih mukah ob 6. uri. Sprejel je sv. zakramente za umirajočega. Naj v miru počiva!
Nadalje smo imeli tukaj tudi en umor. Dva pravoslavna sta prišla iz starega kraja prijatelja in sta se v eno vdovico skupaj zaljubila, ker je bila pravoslavna in komaj par tednov vdova; njen mož je nanagloina umrl, po danu je bil zdrav, zvečer mrtev. Tako 011, ki je imel dojače, jo je dobil. Pa jedno jutro pride ob 5. uri oni, ki je korbeo dobil, in gre v gorenjo sobo. In ga je na spanju na postelji ustrelil in utekel. In kar mi je po najboljših pričah znano, je žena izpričala, da je eden moža ustrelil in povedala ime. Potem je šel eden Hrvat in šifpolis, da sta šla ga iskat in Sta na kolodvoru zvedela za njegovo bivanje in sta ga pripeljala v Steelton nazaj in potem v ječo. Ko je bil par dni v ječi, je pisal Škvajeri, da ga naj pustijo von/da ga je ona popihala, da ga naj vstreli, da mu bo dala 200 dolarjev in ga bo vzela za soproga. Zdaj pa sta oba notri v gajbi. Mislim, da on štriku ne odide za njega bo kort čez 3 mesece.' 1
Ker pa znam, da bo več mojih prijateljev in znancev zanimal ta moj dopis, ker poznajo mene in mojo soprogo, tak prosim, da ne zakasnite pred 1. febr. pritisniti v vaš cenjeni list sledeče:
Jaz Jozelnov Pepček, ali po domače Šumeštrovega sina sin, bom obhajal 25 letnico moje poroke. Poročen sem bil v Smihelu pri N. m. To se pravi, srebrno poroko bom imel 2. februarja. Ker je pa nedelja, bomo imeli na 3. febr. pirovanje. Vabim vse znance in prijatelje, da pridejo na to mojo veselico, ker tukaj mi ne dajo mira, da moram dati v novine. Saperlot, pa naj bo! Ko po novinah čitanmta išče Svojo ženo in da mu je utekla z drugim moškim in da mu je denar pobrala — pri meni je vse drugače. Midva sva ko jedeh, ko pravi sv. Ambrož: kar je žena, to je mož. Za njeno zakonsko zvestobo ne dvomim in mi je dobra tovaršic.a že 15 let, ni nobene besede naskriž kar smo bolj v letih. Poprej ko mlada sva včasi se kaj spo-rekla. Saj se zna, da je svojega očeta ime izgubila, mojega dobila v za-
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Radoveden učitelj.
Mala Anica, prvič iz šole domov pri šedša, pravi opoldne pri mizi: "Mama, ko bi vedeli, kako radovedni so naš gospod učitelj — vedno in vedno izprašujejo — vse bi radi vedeli."
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži> najboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premo«
TELEFON 7612. (Oia N. Broadway.....JQLIET. ILL
TR0ST Sc KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
"Tie D, S."lPc.ir'Meersclianni"5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa 11»
108 Jefferson cesti v Joliet IIIr
Pozor rojaki!
Jaznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
gostilno
kjer se toči dobro pivo, whiskey in '•no ter prodajajo fine cigare. Obi ičite nas!
DRNULC & iJUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Fr.Bambich
Slovenski gostilničar {
priporoča rojakom fino "Elk Brand" pivo, dobro importir;jno žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom sc priporočam v posest.
N. W. Phone 406. Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim 1. hko govorite v slovenskem jeziku In n je? Dr. Struzinsicy. N. Chicago St
NajnovejšlSvelika SANJSKA KNJIGA se dobi za 7.5c v knjigarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA Joliet, Illinois.
To je druga.
Mati pošljejo Tončeta k peku po dve žemlji. Tonče pride in prinese le jedno žemljo.
"ICje pa imaš drugo žemljo?" vprašajo mati.
"To je druga," odgovri Tonče.
"Pa sem ti rekla, da prineseš dve žemlji," reko mati, "kam si deial drugo ?v
"Jedno sem snedel, to pa je druga," odgovori Tonče.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Sehoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prod njem d i Sede Union-Made' smodke.' Hoj a ko m se priporočam.
rudolf
Washington St., blizo lOth Ave ,	GARY, JND,
l'rxl liem :> 1 * <!>!• >'l t * listke; pošiijam demir v staro domovino i« pnrekujein pri k ti loviinju /emljiSg iu lot.
VSAKDO TE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL V' PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar
B. BERKOWITZ, "XS^--
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stfo?~ spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
■ ■ ■ SggBS.. '	.......—	.........'	mJ
COIPAGIP. UME BALE TEAMLAHTIP
FRANCOSKA , PROGA.	________Y
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in f~	" ~	"lili
Hrvatsko.	■	...
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,100 H. P.	Si
LA LORRAINE 22,000 H. P.	if
LA TOURAINE js.ooo H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo • .'i-—	•
brezplačno hrano na parnikih družbe,	. M
Snažne postelje^ vino, dobro hrano in
nik za zapad, 71 Dearborn8St..
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovick, agent, 2127 Arc'ier Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Razločno.
"Kako daleč pa si spremila teto?" vpraša oče svojo hčerko.
"Do drevesa, na katerem je sedel golob," odgovori mu hčerka.
Vzrok.
Deklica (učenka): "Škoda, da ni naša šolska soba okrogla!" Mati: "Zakaj pa dete moje?" Deklica: "Tedaj bi mi ril bilo treba v šoli stati v kotu."
Strup za podgane.
Deček pride v prodajalnico in zaželi strupa za podgane.
"Za koliko?" vpraša ga trgovec.
"Gospod, tega pa res ne vem natanko, pa kakih trideset jih je že," odgovori deček prostodušno.
Denar na poNojilo.
Posojujemo denar na zemljišč« pod ugodnimi pogoji.
Mtjnboe Bros
MilSM
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.0.
T. A. MASON, predsednik G. M. CAMPBELL, podpredsedmi ROBT. T. KELLY, blagainik
Na voglu Chicago in Clinton uh<
Halo, Johnv!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne vel, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO. ILl
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstne "-Elk Bn\nd" pivo, ruio žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,	Joliet, IU,
Barometer ni padel.
Oče: "Andrejček idi in poglej, je li barometer padel?"
Andrejček sluša, a ko se vrne, reče: "Ne, oče, barometer ni padel, vedno še visi na istem mestu pri oknu!"
Servus.
Jurčka so poslali v lekarnico po zdravila. Lekar mu jih da in pravi: "Servus Jurček!" — Ker te besede Jurček še ni slišal, vpraša jednega svo jih tovarišev, kaj pomeni beseda "servus". Tovariš pa, ki tega sam ni ve-


|rust\E
1jožb3
1st 53.1 gkoktobl mUKEGld iffl ILL. H
Joliet. ilu
KRANJSKA MESTA.
LJUBLJANA.
(Dalje.)
Zaradi te velike nesreče in še druge preteče nevarnosti od strani Turkov se je moralo vže 1475. leta pričeto utrjevanje zdaj popolnem zvršiti'. Leta 1520. so obdali Ljubljano zopet se stolpi, nasipi in jarki. To utrjenje glavnega mesta je čuvalo Ljubljančane večjih nevarnosti Turkov, ki so 1528. 1. zopet pridrli preke Kočevja do Ljubljane, neusmiljeno morili, požigali in plenili po vsem poti in okolici Lju-bljauskej. A poveljnik Turn jih je se svojo hrabro četo srečno premagal in dobro naklestil. Od sih dob Ljubljana ni več videla krutih Ozmanov. Srečno je prestajala vse nevarnosti, če tudi se so še več let morali Kranjci ob mejah junaško boriti proti turškemu nasilstvu.
Junaški branitelj domovine, Andrej Turjaški, poslal je po slavnej bitki pri Sisku 1593. 1. mnogo zaplenenega vojnega orodja in drugih dragocenosti v Ljubljano. Med temi je bil tudi turškega paše dragocen plašč, katerega so prenaredili v masni plašč, da se v njem na dan sv. Ahacija—v 22. dan meseca'junija—bere sv. maša v spomin preslavne zmage kranjskih junakov.
Maksimilijan L je Ljubljano rešil tudi zidov, ki so bile hude pijavke za ljubljansko mesto. Vže za časa Or-teuburgerjev so se židje v velikem številu naselili v Ljubljani ter vže 1213 leta tukaj svojo sinagogo imeli. Od te dobe je bila malo ne vsa kupčija v židovskih rokah in židje so domačinom napravili mnogo kvare. Na prošnjo mestnega starešinstva je ukazal cesar Maksmilijan 1515. L, da se židje za vselej odpravijo iz Ljubljane in se jim nikoli več ne sme dovoliti, da bi se smeli naseliti v glavnem mestu kranjske dežele.
V 16. stoletji je Lutrovo krivover-stvo begalo in vznemirjalo duhove po Ljubljani. Kanonik Primož Trubar je začel oznanovati novo vero v Šenk-lavškej cerkvi (1531. 1.). Največ privržencev je našel med plemiči in bogatini, ki so baje mislili, da si bodo prisvojili cerkveno imoVino. Trubar je bil prisiljen ostaviti deželo. A deželni stanovi, privrženci novej veri, poklicali so ga zopet v Ljubljand (1560. 1.) Katoličanstvu udani deželni knez, nadvojvoda £arol, pognal je vse lutrovske pridigarje iz Kranjskega (1565. 1,), a zaradi pretečih vojska jim je vendar moral dovoliti nekoliko pravic 1572. 1. Novoverci so se poprijeti yseh pripomočkov, da bi širili svojo krivo vero tudi med priprosti narod. V ta namen je ustanovil Janez Mandelc tiskarno (1561. 1.), a 1563. 1. odprli so tudi svojo šolo. Trubar, Krel, Dalmatin in drugi so začeli knjige spiso-vati v slovenskem jeziku, in Adam Bohorič je sestavil slovensko slovnico (1584. L). Ker so svoje krive nauke razširjevali v ljudstvu razumljivem jeziku, zna se, da so si jih mnogo pridobili, ki so jim verjeli.
Z apostolsko gorečnostjo se je začel boriti proti novej veri Ljubljanski škof Tomaž Hren. Leta 1601. je obnovil vže več let opuščeno procesijo sv, Rešnjega Telesa, ki se jc z veliko slovesnostjo vršila. Sezidal je tudi več cerkva, tako 1606, 1. kapucinsko Cerkev, ki so jo pozneje podrli iivna njenem mestu zasadili lepo šctahšče, sedanji drevored "zvezdo." To se je zgodilo 1817. leta. Velike zasluge ima škof Tomaž Hren tudi v tem, da je 1613. 1. postavil temeljni kamen Sent-jakobskej cerkvi ter jo izročil jezuitom ki so vodili latinske šole vže od 1696. 1. Skrbel je tudi za poduk v slovenskem jeziku; v ta namen je on sam pre ložil na slovenski jezik sv. pismo novega zakona. Svoje trudapolno a bla-.goslovno življenje je sklenil v Ljubljani 1630. 1.
: Leta 1564. je prišel nadvojvoda Ka-fol se svojitu sinom Ferdinandom v Ljubljano. V 28. dati aprila so «e mu Stanovi poklonili in prisegli zvestobo, a tri leta pozneje se je vdeležil obravnav deželnega zbora. Leta 1575. je prišel drugič se svojo soprogo v Ljubljano.
Njegov naslednik Ferdinand je se svojo navzočnostjo počastil Ljubljano 1597. 1. Stanovi so mu prisegli zvestobo. Naslednje leto je Ferdinand za-ukazal, da morajo v teku treh dni oSta-viti vsi luteranski pridigarji Kranjsko. Knjige v onem duhu pisane so na trgu očitno sežgali (1600. L). V 21. dan novembra 1616. 1. je Ferdinand zopet prišel v, Ljubljano. Leta 1651. je pa knez Ditrichstein, kot zastopnik nadvojvode, vsprejel prisego za Ferdinanda IV. O tej priliki so kranjski stanovi priredili turnir in dirko pred deželno hišo. Leta 1658. je bil za cesarja izvoljen Leopold I., mlajši sin Ferdinanda III. Dve leti pozneje je prišel se sijajnim spremstvom v Ljubljano. Ljubljana je cesarju prisegla udanost in zvestobo. Na slavo visokega gosta, so se vršile sijajne svečanosti. O tej priliki so postavili Ljubljančani vodnjak pred mestno hišo. Prekrasni vodnjak, ki stoji še danes na onem mestu, izdelal je kamenosek Roba (1751. 1.). Ta ume-teljnik je izdelal tudi prekrasna keru-bina v stolnej cerkvi.
V sedemnajstem stoletji Ljubljana tudi v umetenosti ni zaostajala. Ustanovila se je (1693. 1.) "družba učenih", ki je delala v prospeh in slavo mesta
in domovine. Družba si je mnogo prizadejala, da bi se mesto lefSšalo z novimi stavbami. Sklenila je po nasvetu stolnega dekana preč. g. Janeza Antona Dolničarja staro stolno cerkev porušiti in sezidati novo (1700. 1.). kar se je zvršilo v šestih letih. Dolni-čar je Spisal tudi zgodovino Ljubljane od najstarejše do njegove dobe. Umrl je 1714. 1. Pravo lepoto v svojem o-sredji je dobilo mesto z Uršulinsko cerkvijo, kjer počiva tudi njen usta-novnik pl. Šelenburg (umrl 1715. k) Leta 1708. se je pozidalo škofijsko semenišče, a 1717. 1. mestna hiša (ro-tovž).
Leta 1728. je Ljubljana dostojno vzprejela cesarja Ivarola VI. Deželni stanovi so mu prisegli zvestobo in pri znali takozvano "pragmatično sankcijo," po katerej mu je postavno v vladi nasledovala jedina hči Marija Terezija. Bila je to plemenita duša; pospeševala je kmetijstvo in olajšala podložnikohi njihovo borno stanje. Skrbela je tudi za omiko svojim pod-ložnikom ter v ta namen ustanavljala šole. Na veke bode živela Marija Terezija v blagem spominu Kranjske dežele. Njen sin in naslednik cesar Jožef II. je vpeljal mnogo novih naredb. Ali v verskih zadevah je zaukazal mar sikaj, kar se ne strinja z duhom katoli-"ke cerkve. Vsled tega so se podali sami sv. oče papež Pij VI. na Dunaj, da bi odvrnili cesarja od teh novota-rij. Ljubljana je vzprejela namestnika Kristusovega z največjo častjo. — Leta 1784. se je mudil Jožef II. v Ljubljani, ko je šel iz Italije. Njegov prestolonaslednik Leopold II. je počastil Ljubljano s svojo navzočnostjo v 25. dan avgusta 1790. 1. esar Leopold II. dan avgusta 1790. 1. fesar Leopold II. je tudi ustanovil licealno knjižnico iz knjižnic po Kranjskem zatrtih samostanov (1791. 1.).
Koncem tega stoletja je mesto malo ne poriolnem izpremenilo svoje lice. Zaradi vednih napadov krvoločnih Turkov je bilo mesto jako utrjeno. Bilo je obdano z debelim, močnim obzidjem, raznovrstnimi branišči, stolpi in nasipi. Samo pet vhodov je bilo v mesto: skozi špitalska, dvorna, nemška (križevniška), karlovska predmestna in frančiškanska vrata (poleg sedanje gimnazije). Nad vsakimi vrati so se vzdigovala stolpom podobna poslopja, ki so bila v prejšnej dobi bram bovcem v zavetje, a pozneje za ječe in bivališča mestnim, čuvajem. Hodi-šča skozi vrata so bila jako temna in ozka. Po večkrat so se vozovi zajezili, cla ni bilo moči ne naprej ne nazaj. Visoko mestno obzidje je zadrževalo solnčne žarke in oviralo zračenje. Ozke ulice so bile vže-same na sebi temne in vlažne, zatorej je bilo po mestu jako nezdravo. Koncem tega stoletja so razrušili stolpe in mestno obzidje (1780—1792.,1.). Ulice so postale svitlejše in mnogo bolj zračne; tudi Se je za nove stavbe pridobilo dokaj prostora.
V	tem stoletji je napravil ogenj dokaj kvare. Gorelo je 1767. 1. dvakrat. Leta 1774. je Krakovsko predmestje pogorelo do tal. Od tod se jc razširil ogenj po mestu; vpepelil je cerkev sv, Jakoba, sv. Florijana in sv. Roza-lije na gradu se 117 druzimi hišami. Taka nezgoda je zadela Krakovčane tudi 1798. 1., dve leti pozneje pa Trnovo.
Malo ne vse mesto se je zaradi tega prenovilo. Na pogoriščih so si postavili meščani lepše hiše, in na pridobljenem prostoru so zidali nova poslopja. Začetkom 19tega stoletja je štela Ljubljana s predmestji vred 11 cerkva, 950 hiš z 9000 prebivalci. (Hoff. Gemaelde v. K. I. str. 101.).
V	tej dobi so bili jako viharni časi za naše cesarstvo. Vže 1797. 1. v 30. dan marca so zasedli Francozi Ljubljano pod generalom Bernadotom. V 1. dan aprila pa je prišel sam Napoleon z generali Massenoni, Muratom in drugimi v Ljubljano. Ker je pa bil mir sklenjen v Leobenu, zapustili so vže meseca maja sovražniki mesto. Pri odhodu Francozov je začelo naj treh krajih najedenkrat goreti. Ven- ] der so srečno zadušili ogenj, da ni me sto imelo posebne kvare. Leta 1805. od meseca novembra do pričetka marca naslednjega leta je imela Ljubljana zopet Francoze v svojej sredi. Naložili so jej velik vojni davek. Leta 1809-. je napadel oholi Napoleon zopet^ Avstrijo na dveh straneh. Cesuir Ffanč je bil primoran mir skleniti i"rt mogočnemu Napoleonu odstopiti slovenske dežele, izvssemži dolenje Štirsko. Ljubljana je postala glava takozvanega "ilirskega kraljestva"; bila je, središče francoskih uradov in sedež višjega gla varstva. Za te dobe se je v Ljubljani ustanovilo vseučilišče. Poleg družili jezikov je po šolah tudi slovenski jezik dobil svoje častno mesto, kaker-šno mu pristoja.
A tudi mogočni Napoleon je izkusil, da je človeška sreča opotočna. Huda zima, grozovita lakota in meč kozakov je podrobil 1812. 1- na Ruskem v malo mesecih neštevilno francosko vojsko. O tej priliki je tudi Avstrija zgrabila za orožje, da bi osvo hodila izgubljene dežele. Združena armada je premagala naslednje leto pri Lipskem popolnoma-Francoze. Tu di Slovenci, zvesti svojemu cesarju, vzdignili so se zoper sovražnika. Blizo Ljubljane so zmagali cesarski ter zasedli Ljubljano (v 29. dan septembra 1813. 1.). Tudi francoska posadka na
gradu se jim je udala ter po pogodbi odrinila iz Ljubljane v 5. dan oktobra. Ljubljana je bila zopet avstrijska.
Cesar Franc I. je večkrat obiskal Ljubljano. Največja čast pa jo je doletela 1821 leta, ko se je bil tu zbral shod najmogočnejših vladarjev v Evropi. Tu je bilo videti razven avstrijskega cesarja tudi ruskega cara Aleksandra I., Napolitanskega kralja Ferdinanda in zastopnike drugih držav. Tako sijajnih gostov Ljubljana pač še ni imela nikoli.
Tudi Francev naslednik Ferdinand je obiskal 1844. leta glavno mesto Kranjske vojvodine. Leta 1856. pa je Ljubljana prisrčno vzprejela svojega preljubega vitežkega cesarja Franca Jožefa I. z njegovo mlado soprogo cesarico Elizabeto. Kako slovesno je Ljubljana pozdravila svojega vladarja v 11. dan julija 1883. leta, in kako se praznično olepšala, tega mi ni treba omenjati, ker je še vsacemu v dobrem spominu.
In kako zna Ljubljana ceniti brani-telje domovine, kaže nam v "zvezdi" spomenik, katerega je postavila jed-nemu naslavnejših vojskovodij zadnjega stoletja, slavnemu grofu Ra-deckijii (1860. 1.).
Mesto se je vzlasti v najnovejšej dobi jako povzdignilo ter mnogo storilo za olepšavo. Prebivalcev šteje 26,284.*) Izmed izobraževališč naj o-menim le višjo gimnazijo, realko, moško in žensko učiteljišče, raznih ljudskih šol in drugih učnih zavodov. Tu ima svoj sedež tudi več društev, ki širijo blagodejno svoje delovanje po vsej deželi, recimo: c. kr. kmetijska družba, Slovenska Matica, kranjska, hranilnica in različna druga društva. Znamenita je tudi licejalna knjižnica in deželni muzej, kjer je hranjenih mnogo znamenitih starin, katere so našli na ljubljanskem barji (močvirji). Velikih tovaren (fabrik) Ljubljana nima; vendar mi je omeniti veliko tovarno za tobak, razne pivovarne, predilnice za bombaž i. dr. Tudi trgovina, obrt in rokodelstvo napredujejo. Promet pospešujeti južna in Rudol-fova železnica. Vzlasti se Ljubljana odlikuje z lepimi cerkvami, ki so jej prava krasota. Najlepši kras pa so .Ljubljani in njenej okolici "Zvezda," "Latermanov drevored" in grad "Pod-turen," za katerim se razprostira do prijaznega holmca z lično cerkvico Matere Božje "Rožnik," rekši prijeten gozd, ki je kakor nalašč ustvarjen za sprehajališče, Z Ljubljanskega gradu vidiš prekrasno okolico. Tu se ti odpre čaroben pogled na Kamniške in druge Gorenjske planine; tu vidiš lepo ravan, no katerej se vije bistra Sava, vidiš mično Šmarnogoro z, lepo cerkvijo in široko barje, ki je.nasejano z mnogimi naselbinami.
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
Za Chicago, III.: Fr. Banich, Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishck.
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer in Fr. Hrovat.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek.
Za Springfield, 111.: John Peternell.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.: Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
Za Pennsylvania: John Verbiščar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik.
Za državo Utah: Anton Palčič.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Josi Kastigar.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik.
Za Brooklyn, N. Y. /n okolico: Fr. G. Tassotti.
Za Indianapolis, Ind.: John Hriber-nik
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
Za Soudan, Minn.: Fr. Svajgar. v , Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar. Math Novak.
Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša.
Za San Francisco, Cal.: John Sta-riha.
Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitcli.
Za Fleming, Kans, Kans.: Anton Skubitz.
Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Ker je list.jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov ,bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. "A. S."
*) Po številjenji od dne' 31. decembra 1880 1.
(Dalje prih.)
KJE JE JOHN BELAVIČ, DOMA iz Zapudja, fare Dragatuš, okraj Čer nomelj? Mislim, da živi v Seattle, Wash. Za njegov naslov bi rada zvedela Johna Bariča hči iz Zapudja št. 5. Naslov: Barbara Babitch, 207 Moran Št., Joliet, 111.
RAD BI ZNAL ZA SVOJEGA STRI ca Jureta Krala, doma iz podzemel-ske fare. Ako kdo zna za njegov naslov, prosim, da ga mi blagovoli naznaniti: Math. Kral, 310 Granite Street, Joliet, 111.	, pit
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, I--I N. Broadway, Joliet, III
PRODA SE GOSTILNA, S TREMI pravimi kegljišči, lepa dvorana za društvo in plašna dvorana. Dobro mesto za Slovenca ali Hrvata, a obenem dober promet. Prodaja se radi odhoda na deželo. Zglasite se pod št. 626—628 S. Centre Ave., Chicago, 111.	d4t
NAPRODAJ ŠIVALNI STROJ IN peč za plin (gas stove). ge novo. Proda se poceni. Math. Požek, 306 Granite St., Joliet, 111. 6t3
Železniška nesreča.
Guayakuil, Ekuador, 10. jan. — Blizu vasi Nadachi v pokrajini Pichincha je danes skočil s tira železniški vlak, in pri tem je bilo 24 oseb usmrčenih in 40 ranjenih.
Koliko nas je Slovencev?
Kijev, Rusko, 26. jan. — Koncem leta 1906. je bilo Slovencev 1,475,000. Tako poroča kijevski prof. Florinski v knjigi "Slovansko pleme". Po podatkih v tej knjigi živi sedaj blizu 149 milijonov Slovanov, med njimi 102 milij. Rusov, nad 5 milijonov Bolgarov, nad 9 mil. Hrvatov in Srbov, nad 19 milijonov Poljakov, nad 7 milijonov Čehov, nad 2 milijona Slovakov. (Nemcev je v Evropi 77 milijonov, Italijanov 3"0).—Po veri je med Slovani 103 milijone pravoslavnih 34 milijonov rimskih katolikov.
Prodaja mest v petek in soboto dne 31. jan. in 1. febr.
Sveža svinj, reberca, funt po......6c
Sveža svinj, plečeta, funt po......7c
Sveža svinj stegna, funt po.......7c
Sveže svinj, klobase, funt po.......7c
Navadna svinjina, funt po.......8c
Pork Chops, funt po..............10c
Najboljša svinjina, funt po........15c
Mast "Leaf", funt po.............9c
-Mast v posodah, funt po..!.......9c
Sirloin Steak, funt po............10c
Round Steak, funt po............10c
Govedina za pečenko, funt po......7c
Govedina brez kosti, funt po......7c
Navadne šunke, funt po..........10c
Kalifornijske šunke, funt po......8c
Najboljša Slanina, funt po......\2l/2c
Teletina za pečenko, funt po......lic
Teletina za kuhanje, funt po......9c
BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
ANA VOGRIN,
618 N .Broadway, Corner Stone St. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam. Hrvaticam
Filip Hiloler
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Premo
najboljši
Wilmington Los Prsi
prodajemo po
$3.5
tono. Za gotov
Razvažamo premog na mesta.
Naročite ga pri nas, prihran denar.
American Coal
Cor. Chicago in Columbia Sts.
JOLIET,
OBA TELEFON ŠTEV. tfl
m
BE IYNIG
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca ve-110 pri roki.
Northwestern Phone 1422.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za...................$ 5.20
50 kron za................... 10.30
100 kron za_____ .. . ______.... 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTI'
je naše delo. Gladimo obleke vrste. Prinesite jih k nam; mi pravimo, da izgledajo kot nove, uzorec našega dela vas bo prepri' Delo izgotovimo točno za tnA nar.
JOLIET STEAM DYE HOUS James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, If
Pokličite nas po telefonu N> 488. Chicago 489.
POZOR, ROJAKU urejeno
>1 odei-iio g-ostil*
National Buffet v katerej bodem točil najboljše j] terjevo pivo, izvrstno žganje, vino in prodajal dišeče smodke. | Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825.	Joli«*' "
Emil Bachmaii
580 South Centre Avenue.
Chicago, lil.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, ba»de> in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuj?^ kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahtevanje zastonj.
FINO PIVO V
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEJ' i
LOTA NAPRODAJ EN BLOK IN pol od hrvaške cerkve na North Broadway; ta lota je bila kupl-jena pred nekaj leti od rojaka Anton Horvata. To je prazna lota naspr ti 1115 N. Broadway, je za ogledati. Ker jest že več let stanujem v laj omenjenem mestu, in tudi mislim za zmiraj tukaj ostati sem se name-nil loto prodati. Za podrobnosti pišite ali se oglasite na Anton Skalla, 9627 Ave. M„ So. Chicago, 111. 6-3n
POTREBUJE SE POŠTENO IN zanesljivo dekle za knjigovodstvo. Vešča mora biti slov. in angleškega jezika. Oglasi se naj v uradu "A. S." ali pa pri J. J. Kukar, 536 Belvedere St., Waukegan, 111. 7—5
Zahtevajo dela.
Seattk, Wash., 20. jan. — Kacih 3000 brezposelnih delavcev je korakalo tukaj danes pred mestno hišo in zahtevalo dela. To so bili večinoma drvarji, ki so dospeli v mesto zaradi zaprtja drvarskih taborišč.
Največja iti najstarejša hranilnica na Kranjskem.*^fl
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jib obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama-
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron-
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepe
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............. 37,877.423 *
Posojila občinam in kor-
poracijam............ 1,979.582 £
Menice................. 738,000 £
Vrednostni papirji....... 32,977,286 *
Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ............... 2,920,893 14
Čisti upravni dobiček—razen vsot, & se pridenejo rezervnim zakladom-^")® odmenjen dobrodelnim in občekorist' nim zavodom, društvom in podjetjffl na Kranjskem.