ekonomsko ogledalo maj 2009, št. 5, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Judita Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2008) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Prevent Naklada: 160 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Izbrane teme..................................................................................................................................................25 Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2008.........................................................................................................27 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Okvirji Okvir 1: Pomladanske napovedi IMF in EK....................................................................................................................8 Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin..........................................................................................................................11 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Ekonomsko ogledalo, maj 2009 3 Aktualno Aktualno Upad BDP v evrskem območju je bil v prvem četrtletju še večji od pomladanskih napovedi EK, vendar so se v zadnjih dveh mesecih začeli izboljševati kazalniki razpoloženja. Znižanje BDP v evrskem območju v prvem četrtletju je bilo največje doslej (-2,5 %), na medletni ravni je upadel za 4,6 %. Postopno se povečuje stopnja brezposelnosti, ki je marca narasla na 9,3 %. Med pozitivnimi znaki je v zadnjih dveh mesecih opazno manj pesimistično razpoloženje potrošnikov in podjetij, stabilizirajo se tudi napovedi gospodarske rasti, ki so se od septembra lani nenehno zniževale. Še vedno pa obstaja precej tveganj, zaradi katerih bi lahko bilo dejansko znižanje rasti v evrskem območju letos še večje od zadnjih napovedi. V Sloveniji se je mesečno padanje vrednosti kazalnikov gospodarske aktivnosti začelo umirjati, zaradi velikega upada v zadnjih dveh mesecih lani pa je njihova vrednost bistveno nižja kot pred letom. Po desezoniranih podatkih so se vrednosti blagovnega izvoza, industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodka v gostinstvu v prvih treh mesecih ohranile na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta, upadanje prihodka v trgovini je bilo bolj postopno, vrednost opravljenih gradbenih del pa je rahlo narasla. Kljub trenutni stabilizaciji je bilo medletno znižanje vrednosti teh kazalnikov v prvem četrtletju eno največjih doslej. Izvoz blaga je bil nominalno nižji za 22,9 %, uvoz za 27,9 %, prvič je bila medletno nižja tudi storitvena menjava. Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bil nižji za 21,0 %, podatki o zalogah in novih naročilih pa ne kažejo kratkoročne pospešitve proizvodnje. Podobno velja za gradbeno aktivnost (-20,6 %), kjer podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo zniževanje gradbene aktivnosti, znižuje se tudi število transakcij in cene rabljenih stanovanj. Na relativno stabilizacijo gospodarskih razmer, čeprav na zelo nizki ravni, pa kaže vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se maja prvič po 16-ih mesecih ni poslabšala. Po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih v prvem četrtletju za 3,9 % manjše kot v predhodnem; število registriranih brezposelnih se je maja povečalo na 84.519 oseb. Število delovno aktivnih se je v prvih treh mesecih najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah. Število registriranih brezposelnih je bilo maja za 38,2 % večje kot v enakem obdobju lani. Poslabšanje na trgu dela odraža tudi stopnja anketne brezposelnosti, ki se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 o. t. na 5,4 %. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je marca po trimesečnem padanju nominalno zvišala (3,1 %), okrepila se je tudi njena medletna rast (5,3 %). Marca je do precejšnje rasti plač v zasebnem sektorju (4,0 %) prišlo tudi zaradi enkratnih izplačil v nekaterih dejavnostih, povezanih s poslovno uspešnostjo in nadurami v lanskem letu, v javnem sektorju (1,0 %) pa so plače stagnirale le v javni upravi. V prvem četrtletju (5,5 %) je bila medletna rast plač za dobre 2,0 o. t. nižja kot v enakem obdobju lani, pri čemer je bila v javnem sektorju rast hitrejša za dobrih 5,0 o. t., v zasebnem pa prav za toliko počasnejša. Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi maja, medletna inflacija se je znižala na 0,7 %. Znižujejo se cenovni pritiski v večini skupin cen, kar je povezano predvsem z umirjanjem gospodarske aktivnosti, pomembno pa k zniževanju inflacije prispeva tudi učinek osnove, povezan s cenami nafte in hrane. Zaradi enakih razlogov se umirja tudi medletna inflacija v celotnem evrskem območju (0,0 %). Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je bil v prvem četrtletju medletno nižji za 312,8 mio EUR; finančne transkacije s tujino so bile v prvem četrtletju prvič po dveh letih neto odlivne. Manjši primanjkljaj je bil predvsem posledica nižjega blagovnega primanjkljaja zaradi večjega upada uvoza kot izvoza, nižji je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkovzaradi nižjih neto plačil obresti v tujino. Neto odliv kapitala (176,4 mio EUR) v prvem četrtetju je bil večinoma posledica neto odliva ostalih naložb (832,7 mio EUR), kjer so največji neto odliv izkazovale gotovina in vloge. Kreditna aktivnost domačih bank je tudi aprila ostala skromna, kljub bančnemu depozitu države v višini 1,3 mrd EUR. Banke so aprila neto odobrile kredite v višini tretjine mesečnega povprečja zadnjih 12 mesecev (104,9 mio EUR), peti mesec zapored pa so neto odplačevale kredite najete v tujini. Najpomembnejši vir likvidnosti ostajajo vloge države, ki so se v štirih mesecih letos povečale za 2,2 mrd EUR, banke pa so po naši oceni večino teh sredstev porabile za odplačilo tujih kreditov. Vloge prebivalstva so aprila drugi mesec zapored upadle in so bile le za 2,0 % višje kot na začetku leta, njihova ročnostna struktura pa se še naprej spreminja v korist dolgoročnih vlog. Ekonomsko ogledalo, maj 2009 4 Aktualno Razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki se je v prvih treh mesecih letos precej povečal. Po nekonsolidiranih podatkih so se prihodki državnega proračuna v prvih treh mesecih letos zmanjšali za 7,8 %, odhodki pa povečali za 15,0 %, tako da je primanjkljaj znašal 506 mio EUR. Zmanjšanje prihodkov in povečevanje javnofinančnih odhodkov je posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev, na pospešeno rast odhodkov pa vplivajo tudi diskrecijski proticiklični ukrepi in učinki ukrepov fiskalne politike, sprejetih v preteklem letu. Zaradi povečevanja razkoraka med prihodki in odhodki vlada pripravlja drugi rebalans proračuna. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, maj 2009 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju letos glede na zadnje četrtletje lani znižal za 2,5 %, medletno pa je bil nižji za 4,8%. Po občutnem medčetrtletnem padcu BDP v zadnjem četrtletju lani (-1,8 %), se je ta v prvem četrtletju letos znižal še nekoliko bolj (-2,5 %). Največji negativni prispevek k padcu BDP je imel izvoz (6,6 o. t.), tako da je zaradi manjšega pozitivnega prispevka uvoza, saldo menjave s tujino negativno prispeval k skupni rasti. Na znižanje BDP je pomembno vplival tudi negativni prispevek investicij (2,3 o. t.), medtem ko se je prispevek zalog v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani znižal (-0,4 o. t.). Pozitiven prispevek k skupni rasti je ohranila le potrošnja države (0,3 o. t.). Padec BDP (medčetrtletni in medletni) v prvem četrtletju letos je bil v večini držav članic EU še nekoliko večji od pomladanske napovedi Evropske Komisije. Slika 1: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju Gospodinjstva I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz -BDP (desna os) i Država I Spr. zalog in vred. pred. Uvoz 4 3 2 1 ? 0 s _c ro -1 £ -2 -3 četrtletju leta 2007 je narasel IFO kazalnik svetovne gospodarske klime. Slika 2: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju -Predelovalne dejavnosti -Gradbeništvo -Trgovina na drobno Vir. Eurostat, preračuni UMAR. Majase je nadaljevalopadanje obrestnih mernamedbančnih trgih. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je glede na april znižala za 0,14 o. t. in v povprečju meseca znašala 1,28 %. Glavni razlog za padanje medbančnih obrestnih mer je v nadaljnjem zniževanju ključne obrestne mere ECB, ki so jo maja znižali za 0,25 o. t. na 1,0 %. Kljub temu zadnja raziskava posojilnih pogojev ECB kaže, da so se ti v prvem četrtletju nadalje zaostrili, čeprav v manjšem obsegu kot v zadnjem četrtletju lani. Cena nafte Brent se je maja ponovno povečala in v povprečju meseca znašala 57,3 USD za sod. To je 14,2 % več kot aprila, na medletni ravni pa je bila nižja za 53,3 %. 115 110 := 95 90 85 8 6 Et 4 2 ^ 0 Vir: Eurostat Padanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je marca nadaljevalo, medtem ko so se zaradi izboljšanih pričakovanj začele izboljševati vrednosti kazalnikov razpoloženja. Mesečni desezonirani padci industrijske proizvodnje in prihodka v trgovini na drobno so se rahlo umirili, vrednost opravljenih gradbenih del pa je marca celo rahlo narasla v primerjavi s februarjem. Še vedno so vrednosti kazalnikov na precej nižji ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta. V prvem četrtletju je bil obseg industrijske proizvodnje v evrskem območju medletno nižji za 20,4 %, obseg opravljenih gradbenih del za 8,7 %, prihodek v trgovini na drobno za 3,7 %. Stopnja brezposelnosti je v prvih treh mesecih letos narasla za 1,1 o. t. in marca znašala 9,3 %. Medletna Inflacija se je maja znižala na 0,0 %. Pozitivne znake je mogoče opaziti pri kazalnikih razpoloženja, katerih vrednosti so se povečale predvsem zaradi manjpesimističnih pričakovanj. Maja so se nekoliko občutneje povečali vrednosti kazalnika gospodarske klime in razpoloženja za evrsko območje, prvič po tretjem Slika 3: Gibanje cene soda nafte Brent 150 140 130 120 110 100 d 90 ' 80 70 60 2009 2008 2007 2006 v XI/ n .^v-l . r A/ E 50 40 30 Vir: EIA Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja 8 Okvir 1: Pomladanske napovedi IMF in EK Po pomladanskih napovedih EK in IMF se bo gospodarska aktivnost v letu 2009 še naprej zniževala ob še vedno precej zaostrenih pogojih financiranja in majhnem zaupanju med gospodarskimi subjekti. Potem ko je evrsko območje v tretjem četrtletju vstopilo v tehnično recesijo, se je medčetrtletni padec BDP v zadnjem četrtletju lanskega leta poglobil, v prvem četrtletju letos pa še stopnjeval. Tako naj bi BDP v evrskem območju letos realno upadel za okoli 4,0 %. Postopno okrevanje naj bi se začelo prihodnje leto, vendar naj bi v celotnem letu še vedno beležili realni padec BDP. Sicer so se napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za letos in prihodnje leto pričele stabilizirati, kar kaže tudi majski Consensus. EK je za leto 2009 in 2010 pričakovano navzdol popravila napovedi za vse komponente povpraševanja (z izjemo državne potrošnje) in zvišala napoved stopnje brezposelnosti. Zasebna potrošnja bo zaradi občutno negativnih trendov na trgu dela in s tem povezano nižjo rastjo razpoložljivega dohodka letos upadla za 0,9 %, še večji pa je popravek glede na januarsko napoved za prihodnje leto, ko EK napoveduje 0,3-odstotni upad. Padec svetovne trgovine bo močneje vplival tudi na izvoz evrskega območja, ki se bo letos znižal za 13,2 %, v letu 2010 pa za 0,3 %. Celotne investicije se bodo letos znižale za 10,4 %, prihodnje leto za 2,7 %, kljub večjim investicijskim izdatkom države. Višja od januarske je le napoved državne potrošnje, ki bo v letu 2009 ohranila stopnje rasti iz preteklosti in narasla za 2,0 %, v letu 2010 pa za 1,7 %. Gospodarska in finančna kriza se bo močno odrazila tudi na trgu dela, kjer se bo stopnja brezposelnosti v evrskem območju letos povečala na 9,9 %, prihodnje leto pa na 11,5 %. Umirjanje inflacije, na katero bo do sredine leta vplival tudi učinek osnove, se bo ob šibki gospodarski aktivnosti nadaljevalo v drugem in tretjem četrtletju letos, tako da bo inflacija v povprečju leta znašala 0,4 %. V prihodnjem letu se bo povprečna inflacija povečala na 1,2 %. Še vedno obstajajo tveganja, zaradi katerih bi lahko bilo dejansko krčenje BDP še večje. Po oceni IMF vrednost sprejetih fiskalnih ukrepov in načrtov v skupini držav G20 predstavljajo 2,0 % BDP letos in 1,5 % BDP v letu 2010. Vendar IMF opozarja, da je trenutna napoved še vedno precej negotova, saj obstajajo številna tveganja, zaradi katerih bi lahko bilo dejansko krčenje BDP še večje od trenutnih napovedi. Kot glavno tveganje navajajo možnost, da do sedaj sprejeti ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti pri prekinitvi negativnega vzajemnega vpliva med poslabšanimi finančnimi pogoji in padcem gospodarske rasti. Tveganje predstavlja tudi morebitno nadaljnje padanje cen premoženja in izgube na finančnih trgih, kar bi lahko onemogočilo hitrejšo povrnitev zaupanja v finančni sistem. Tabela 1: Primerjava januarskih in aprilskih napovedi MDS in EK Slika 4: Primerjava aprilskih napovedi EK in IMF 2009 2010 MDS EK MDS EK CON MDS EK MDS EK CON jan 09 jan 09 apr 09 apr 09 maj 09 jan 09 jan 09 apr 09 apr 09 maj 09 EMU -2,0 -1,9 -4,2 -4,0 -3,7 0,2 0,4 -0,4 -0,1 0,3 EU -1,8 -1,8 -4,0 -4,0 -3,6 0,5 0,5 -0,3 -0,1 0,2 DE -2,5 -2,3 -5,6 -5,4 -5,0 0,1 0,7 -1,0 0,3 0,4 IT -2,1 -2,0 -4,4 -4,4 -4,0 -0,1 0,3 -0,4 0,1 0,1 AT np -1,2 -3,0 -4,0 -2,8 np 0,6 0,2 -0,1 -0,1 FR -1,9 -1,8 -3,0 -3,0 -2,5 0,7 0,4 0,4 -0,2 0,4 UK -2,8 -2,8 -4,1 -3,8 -3,8 0,2 0,2 0,4 0,1 0,3 US -1,6 -1,6 -2,8 -2,9 -2,9 1,6 1,7 0,0 0,9 1,8 Vir: IMF World Economic Outlook (januar 2009), European Commission Interim Forecast (januar 2009), IMF World Economic Outlook (april 2009), European Commission Spring Forecast (april 2009). I Stopnja brezposelnosti 2009 (EK apr. 09) 2009 (IMF apr. 09) 2010 (EK apr. 09) 2010 (IMF apr. 09) Inflacija Vir: EC Economic Forecast (april 2009), IMF World Economic Outlook (april 2009). 12 10 3 6 4 a2 0 Maja je vrednost evra tretji mesec zapored narasla glede na ameriški dolar in japonski jen. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar povečala za 3,5 % (povprečni tečaj 1,3650 USD za 1 EUR), glede na japonski jen za 1,2 % (povprečni tečaj 131,84 JPY za 1 EUR). Evro pa je maja izgubil vrednost v primerjavi s švicarskim frankom (za 0,2 %; povprečni tečaj 1,5118 CHF za 1 EUR) in britanskim funtom (za 1,5 %; povprečni tečaj 0,8844 GBP za 1 EUR). Gospodarska gibanja v Sloveniji Mesečno padanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti se je po desezoniranih podatkih v prvih treh mesecih letos rahlo umirilo, na medletni ravni pa je, predvsem zaradi strmega upada v zadnjih dveh mesecih lani, njihova vrednost precej nižja. Vrednost nominalnega blagovnega izvoza, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in realnega prihodka v Ekonomsko ogledalo, marec 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja gostinstvu se je po desezoniranih podatkih v prvih treh mesecih ohranila na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta, v gradbeništvu je vrednost opravljenih del celo narasla, medtem ko realni prihodek v trgovini ni doživel tako strmega padca kot ostale dejavnosti ob koncu lanskega leta, ampak je njegove upadanje bolj postopno. Na medletni ravni je vrednost vseh kazalnikov precej nižja, najbolj izrazito nominalnega izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Slika 5: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji Slika 6: Rast slovenskega blagovnega izvoza in gospodarska rast v EU - Izvoz blaga (nom.) - Ind. proiz. predelovalnih dej. - Vred. opr. del v gradbeništvu - Prihodek v trgovini • Prihodek v gostinstvu Vir: SURS, preračuni UMAR. Blagovna menjava se je marca po desezoniranih podatkih tretji mesec ohranila na podobni ravni, medletno znižanje pa je bilo v prvem četrtletju letos največje po letu 1991.1 Medletno znižanje vrednosti blagovne menjave se je začelo že v zadnjem četrtletju lani, v prvem četrtletju letos pa je bil izvoz blaga medletno nominalno nižji za 22,9 %, uvoz blaga za 27,7 %. Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga marca tretji mesec zapored ohranjal na podobni ravni, padanje uvoza pa se je umirilo. Medletni upad vrednosti blagovne menjave se je v prvem četrtletju še okrepil, padec uvoza pa je bil še večji od izvoza. Slovenski blagovni izvoz je po nizki medletni rasti v tretjem četrtletju (3,2 %) začel upadati že v zadnjem četrtletju lani (-8,9 %). Zaradi poglabljanja recesije v naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah in posledično manjših tujih naročil se je v prvem četrtletju medletno znižal največ doslej (-22,9 %). Velik del slovenskega blagovnega izvoza je odvisen od povpraševanja industrijskih proizvajalcev EU, katerih proizvodnja se še naprej krči. Izvoz blaga v države EU, ki se je začel zniževati v tretjem četrtletju lani (-0,9 %), še bolj pa v zadnjem četrtletju (-11,8 %), je bil tako v prvem letošnjem četrtletju medletno nižji kar za četrtino. Tudi izvoz blaga v države nečlanice EU, katerega padec je - Blagovni izvoz (leva os) -BDP v EU (desna os) 15 10 -15 -20 a a a a Vir: SURS, Eurostat. Opomba: Ocena za blago v Q1 UMAR. Slika 7: Geografska struktura rasti blagovnega izvoza 20 E 0 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. Vir: SURS, preračuni UMAR. bil v zadnjem četrtletju lani še skromen (-2,2 %), se je v prvem četrtletju letos močno znižal (-21,8 %), kar je po naši oceni predvsem posledica hitrega poslabševanja gospodarskih razmer v teh državah, kamor se je finančna kriza prenesla z zamikom. V strukturi SMTK je imel po razpoložljivih podatkih za prva dva meseca letos največji negativni prispevek k skupni rasti blagovnega izvoza izvoz cestnih vozil. Padanje izvoza nekoliko blaži rast izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov, električne energije in telekomunikacijskih proizvodov. Še bolj kot izvoz je medletno upadel uvoz. Po še razmeroma visoki rasti v tretjem četrtletju (10,1 %) je v četrtem četrtletju sledilo znižanje (-6,1 %). V prvem četrtletju letos pa je uvoz (-27,7 %) medletno upadel še bolj kot izvoz. V namenski strukturi blagovne menjave se je skladno 20 4 5 0 90 ce EU 80 10 70 5 -15 10 Ekonomsko ogledalo, maj 2009 Tekoča gospodarska gibanja s krčenjem slovenske industrijske proizvodnje najbolj znižal uvoz proizvodov za vmesno porabo. Storitvena menjava se na medletni ravni znižuje, vendar počasneje od blagovne. Izvoz storitev, katerega rast je bila v četrtem četrtletju lani še visoka (13,9 %), se je v prvem četrtletju letos občutno znižal (-12,8 %). K znižanju rasti izvoza je največ prispeval izvoz cestnega transporta in potovanj. Po umirjeni rasti v četrtem četrtletju lani (1,5 %) je bil tudi uvoz storitev v prvem četrtletju medletno nižji (-5,6 %). Od pomembnejših skupin po SMTK je k rasti prispeval le uvoz potovanj, prispevek transporta in skupine ostalih storitev pa je bil negativen. Slika 8: Storitvena menjava -Izvoz storitev 30 25 - Uvoz storitev a a a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. a a a Marca se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti ohranil na podobni ravni kot mesec pred tem, v prvem četrtletju letos pa je bila proizvodna aktivnost medletno nižja kar za petino. Po desezoniranih podatkih je bila v primerjavi s februarjem industrijska proizvodnja višja za skromnih 0,8 % in se tako na podobno nizki ravni giblje že tri mesece. Naglo upadanje proizvodne aktivnosti se je tako v zadnjih mesecih ustavilo. V povprečju prvih treh mesecev je bil obseg proizvodnje na medletni ravni predvsem zaradi strmega upada proizvodnje konec lanskega leta nižji za dobro petino (-21,0 %, delovnim dnem prilagojeni podatki). Ob sicer občutno nižjih realnih prihodkih od prodaje na vseh trgih so se glede na prejšnje četrtletje ti najbolj znižali izven evrskega območja. Trendi industrijske proizvodnje v ostalih državah članicah EU so podobni, najmanjše znižanje proizvodnje beležijo potrošne dobrine. V povprečju EU-27 se je obseg proizvodnje v prvem četrtletju znižal nekoliko manj kot pri nas (za 19,4 %). Tako v Sloveniji kot v povprečju EU se je proizvodna aktivnost najbolj znižala pri proizvodih za vmesno porabo in proizvodih za investicije (povsod preko 20 %). Ob nadaljevanju kopičenja zalog v teh dejavnostih pri nas in izjemno nizkih skupnih novih Slika 9: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti Medletna -Desezonirana medčetrtletna 1 1 Li a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR naročilih ni pričakovati pospešitve proizvodnje teh dobrin v prihodnjih mesecih. V prvem četrtletju letos se je proizvodna aktivnost še najmanj znižala pri potrošnih dobrinah, pri čemer pa je bilo krčenje proizvodnje teh dobrin v Sloveniji (-14,3 %) bistveno večje kot v povprečju članic EU (-7,1 %), in sicer pri trajnih in netrajnih dobrinah. V Sloveniji so se v skupini potrošnih dobrin zaloge v prvem četrtletju znižale, prihodki od prodaje so se znižali precej manj kot proizvodnja, poleg tega pa so se povečala nova naročila, kar nakazuje ugodnejše trende v prihodnjih mesecih. Po podatkih poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih so bili kazalniki trenutnih stanj maja še vedno zelo nizko, kazalniki pričakovanj za prihodnje mesece pa so se precej izboljšali. Slednje sicer velja za vse kazalnike pričakovanj Slika 10: Prihodek od prodaje in industrijska proizvodnja po namenskih skupinah ■Q4 2008/ Q4 2007 -Q1 2009/ Q1 2008 Prihodek od prodaje po geografskem Industrijska proizvodnja po namenskih območju skupinah J L T JL j 20 ro ro 10 T) m :> 0 -10 -20 -30 - Motorna goriva - Živila, pijače, tob. izd. - Neživila - Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. - Trgovina na drobno, skupaj / \ \ ' \ / \ \ ''' \ y v '"I ------T" Vir. SURS, preračuni UMAR. 3 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 1300 1200 0 Ekonomsko ogledalo, maj 2009 13 Tekoča gospodarska gibanja četrtletju prvič, odkar so razpoložljivi podatki, medletno nižji, in sicer predvsem zaradi skorajpetino nižjega prihodka v prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati, gradbenim materialom ter avdio in video zapisi. V trgovini z motornimi vozili je bil prihodek drugo četrtletje zapored nižji, kar je bilo v veliki meri posledica več kot petino manjšega števila prvič registriranih osebnih vozil. Prihodek v trgovini z motornimi gorivi se je po visoki lanski rasti v prvem četrtletju znižal najmočneje, odkar so razpoložljivi podatki, medtem ko se je v trgovini z živili, pijačami in tobakom skorajda ohranil na ravni lanskega. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo nadaljnje umirjanje aktivnosti, saj je kazalnik zaupanja v trgovini na drobno maja ostal na nizki ravni preteklega meseca. Marca je bila aktivnost v gostinstvu na mesečni ravni prvič po nekaj mesecih višja, na medletni ravni je bil četrtletni realni prihodek znova nižji. Na medletno nižji prihodek gostinskih in nastanitvenih storitev marca je vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov kot lani. Marca se je na medletni ravni ponovno znižalo število prihodov in prenočitev turistov, od tega prenočitev tujih turistov za četrtino. Znova je bil nižji tudi prihodek v gostinstvu, ki se je v prvem četrtletju znižal najmočneje, odkar so razpoložljivi podatki (januar 2001). V prvem četrtletju se je znižalo tudi število turističnih prihodov in prenočitev, slednjih zaradi manj prenočitev tujih turistov. Slika 16: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu -Prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj ----- prenočitve-tuji ----- prenočitve-domači 16 12 8 i 4 a n ï 0 TD e S -4 -8 -12 -16 i\ „ \\ trk K x ____ \ ✓ ' \ a /\ « !/! v \ \ \ * / \ \ v \ a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Kratkoročni kazalniki kažejo umirjeno rast trošenja gospodinjstev v prvem četrtletju, medtem ko je bil maja pesimizem potrošnikov najmanjši v zadnjega pol leta. Kot kažejo podatki zadnje Ankete o mnenju potrošnikov, imajo potrošniki vidno manj pesimističen odnos do prihodnjega gospodarskega stanja in pričakovane brezposelnosti kot v preteklih nekaj mesecih. Nasprotno so gospodarsko stanje v zadnjih 12 mesecih ocenili najslabše doslej (razpoložljivi podatki od marca 1996). Umirjeno rast trošenja gospodinjstev nakazujejo med drugim tudi podatki o Slika 17: Kazalniki zasebne potrošnje ^^M Prihodek v trgovini na drobno Masa izplačanih neto plač -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (desna os) 25 20 15 10 "" 5 ar a nt 0 el ld e S -5 -10 30 20 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. zadolževanju prebivalstva, ki se je v prvih štirih mesecih letos zelo umirilo, saj so gospodinjstva v primerjavi z istim obdobjem lani najela le petino vrednosti neto toka posojil, medtem ko so potrošniška posojila neto odplačevala (njihov delež v strukturi obsega se je v letu dni zmanjšal za 2,4 o. t. na 36,1 %). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja prvič po 16-ih mesecih ni znižala, in sicer predvsem kot posledica višjega zaupanja v storitvenih dejavnostih in kazalnika zaupanja potrošnikov. Naraslo je tudi zaupanje v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, medtem ko je zaupanje v trgovini na drobno ostalo nespremenjeno. Slika 18: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. -----Predelovalne dej. -----Potrošniki Gradbeništvo Vir: SURS. 50 40 10 0 -15 40 30 20 10 0 14 Ekonomsko ogledalo, maj 2009 Tekoča gospodarska gibanja Trg dela Padanje zaposlenosti se je marca nekoliko umirilo. Tudi marca se je število delovno aktivnih po statističnem registru zmanjšalo (za 0,3 % oz. 2.713 oseb) in je tako že za 0,9 % nižje kot pred enim letom. Nadaljuje se upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah, še naprej pa raste zaposlenost v javnih storitvah. Število potreb po delavcih se je aprila sezonsko zmanjšalo, število realiziranih novih zaposlitev pa sezonsko povečalo. Oboje je za okoli tretjino nižje kot pred enim letom. Povečevanje števila delovnih dovoljenj za tujce se je ustavilo. Veljavnih dovoljenj je bilo konec aprila 569 manj kot marca, to je 92.073. V prvem četrtletju 2009 je bilo povprečno število delovno aktivnih po statističnem registru medletno nižje za 0,2%, v primerjavi s preteklim četrtletjem pa za 1,8 %. Nižje kot v preteklem četrtletju (za 3,9 %) in nižje kot v enakem četrtletju lani (za 0,9 %) je bilo tudi število delovno aktivnih po anketi o delovni sili. Po področjih dejavnosti se je v primerjavi s preteklim četrtletjem najbolj zmanjšalo število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, kmetijstvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, gostinstvu, najbolj pa se je povečalo v izobraževanju ter zdravstvu in Slika 19: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti Q2 08 / Q1 08 Q3 08 / Q2 08 Q4 08 / Q3 08 Q1 09 / Q4 08 Vir: SURS, preračuni UMAR. socialnem varstvu. Manjše kot v enakem četrtletju lani pa je še vedno le v predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu in rudarstvu. Tudi število registriranih brezposelnih se še naprej povečuje. Aprila se je povečalo za 3.150 oseb (4,0 %), na 6 4 2 0 Tabela 3: Formalno delovno aktivni po dejavnostih Število v 1.000 Medletne stopnje rasti, v % 2008 XII 08 III 09 2008/ 2007 III 09/ XII 08 III 09/ II 09 III 09/ III 08 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39.7 38.8 37.8 -1,8 -2,4 0,2 -7,4 B Rudarstvo 3.6 3.4 3.4 -5,2 -0,8 -0,6 -8,1 C Predelovalne dejavnosti 222.4 216.3 207.0 -0,5 -4,3 -1,2 -7,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7.7 7.7 7.9 -1,1 1,6 0,4 2,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8.8 9.0 9.0 4,7 -0,1 0,9 2,7 F Gradbeništvo 87.9 89.5 87.5 12,2 -2,2 -0,2 3,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115.8 116.9 115.7 3,5 -1,0 -0,2 0,5 H Promet in skladiščenje 51.2 51.4 50.4 5,4 -2,0 -0,7 -0,7 I Gostinstvo 33.8 34.3 33.8 1,7 -1,3 -0,2 1,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21.9 22.4 22.5 4,8 0,3 0,0 4,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24.3 24.6 24.7 4,2 0,1 0,0 2,9 L Poslovanje z nepremičninami 4.2 4.3 4.3 9,6 -0,2 -0,4 7,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42.8 44.4 44.2 7,1 -0,5 0,0 5,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26.0 26.0 25.3 5,2 -3,0 -0,8 -2,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51.0 50.8 51.3 1,3 0,9 0,5 1,1 P Izobraževanje 60.0 61.0 61.7 1,5 1,1 0,4 2,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 51.0 51.6 52.0 2,7 0,8 0,5 2,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13.8 14.0 14.1 6,5 0,3 0,4 1,9 S Druge dejavnosti 12.8 13.1 13.1 1,3 -0,1 0,4 4,9 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0.5 0.5 0.5 6,4 1,0 2,1 10,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja 82.832, kar je 32,7 % več kot aprila lani. Na novo je bilo prijavljenih 9.468 oseb, od tega 8.160, ker so izgubile delo, kar je več kot predhodna dva meseca in za dobro četrtino več kot aprila lani. Delo je dobilo 3.680 brezposelnih, kar je tudi več kot predhodna dva meseca oz. aprila lani. Iz drugih razlogov se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 2.407. Stopnja registrirane brezposelnosti se je marca povečala na 8,4 %. Povečala se je tudi anketna stopnja brezposelnosti, na 5,4 %, kar je 1,1 o. t. več kot v zadnjem oz. 0,3 o. t. več kot v enakem četrtletju lani. Število brezposelnih se je povečalo tudi maja, in sicer na 84.519, kar je že 18.280 več kot decembra in 23.355 (38,2 %) več kot maja lani. Slika 20: Komponente prirasta registrirane brezposelnosti Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) Brezposelni dobili delo Izgubili delo ^^M Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve -Prirast registrirane brezposelnosti Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Marca so se plače po trimesečnem padanju zvišale. Bruto plača na zaposlenega se je marca povsod, razen v javni upravi, nominalno zvišala, v povprečju za 3,1 % (zlasti zaradi rasti v zasebnem sektorju), na medletni ravni pa se je njena rast okrepila na 5,3 %. V prvem četrtletju je znašala rast povprečne bruto plače 5,5 %, kar je dobri 2,0 o. t. manj kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je bila rast počasnejša za dobrih 5 o. t., v javnem pa za prav toliko hitrejša. V zasebnem sektorju je bila marčevska rast plač krepko pozitivna, zvišala se je tudi medletno. Bruto plača se je zvišala v vseh dejavnostih, v povprečju kar za 4,0 %; ob dveh delovnih dneh več tudi zaradi izrednih izplačil, ki jih je bilo dobra polovica več kot februarja (s plačami za marec so se namreč ponekod4 izplačala tudi enkratna izplačila za ugotovljeno poslovno uspešnost v preteklem letu in 4 Zaostala izplačila (predstavljajo približno 3,0 % povprečne bruto plače zasebnega sektorja, mednje pa sodijo tudi izredna izplačila za ugotovljeno poslovno uspešnost in opravljene nadure v lanskem letu) so po naši oceni k 4,0-odstotni rasti bruto plače sektorja prispevala 1,1 o. t. oz. 28,0 % (nadpovprečni prispevek k rasti so imela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih (nad 40,0 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in trgovini (33,0 %). v % 2008 III 09/II 09 III 09/ III 08 I-III 09/ I-III 08 Aktivno prebivalstvo -0,6 0,0 0,8 0,9 Formalno delovno aktivni 3,1 -0,3 -0,9 -0,2 - Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 -0,4 -1,0 -0,2 Registrirani brezposelni 11,4 3,2 24,0 15,1 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 3,1 5,3 5,5 -zasebni sektor 7,8 4,0 2,7 2,8 -javne storitve 9,8 1,0 11,5 12,0 2008 III 08 II 09 III 09 Stopnja registrirane brezposelnosti 6,7 6,8 8,2 8,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.352,87 1.381,87 1.425,05 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.286,83 1.271,42 1.322,07 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.569,96 1.733,31 1.750,52 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Slika 21: Nominalna bruto plača na zaposlenega 18 16 14 12 > 10 (C 8 OJ > 6 4 2 0 -Skupaj - Zasebni -----Javni \ / ! x/' 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. lani opravljene nadure). Na medletni ravni je znašala rast bruto plače v zasebnem sektorju 2,7 %, v prvem četrtletju skupaj pa 2,8 % (najnižjo so zabeležili v industriji (0,9 %), najvišjo v poslovnih storitvah (3,9 %). Plače v javnem sektorju so bile marca nekoliko višje kot mesec prej, njihova medletna rast se je prav tako okrepila. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila marca v primerjavi s preteklim mesecem za 1,0 % višja; v javni upravi je praktično stagnirala (-0,1 %), povsod drugod pa se je zvišala. Medletna rast bruto plače sektorja se je ponovno okrepila (11,5 %) in še naprej ostaja precej višja kot v zasebnem sektorju. V prvem četrtletju skupaj je bila 12,0-odstotna; najvišja v zdravstvu (21,4 %), najnižja pa v 16 Ekonomsko ogledalo, maj 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 22: Bruto plače v zasebnem sektorju -Industrija (B-F) -Proizv.stor.(G-I; S) -----Posl.stor.(J-N) Kmetijstvo (A) 18 16 14 ^ 12 tS 10 g 8 ■o 6 tu 4 2 0 -2 -4 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 24: Razčlenitev medletne inflacije 8 7 6 5 o 5 4 ro * 3 » 2 £ 1 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 23. 28 Bruto plače v javnem sektorju -Javna uprava (O) - Izobraževanje (P) ■ Zdravstvo in soc.varstvo (Q) Kulturne, razv.in rekr.dej. (R) Vir: SURS, preračuni UMAR. izobraževanju ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (6,9 %). Cene Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi maja. Ob 0,6-odstotnem povišanju cen življenjskih potrebščin glede na april (lani 1,1 %) se je medletna inflacija pričakovano ponovno znižala in je znašala 0,7 % (lani 6,4 %). Znižujejo se cenovni pritiski v večini skupin cen, kar je povezano predvsem z umirjanjem gospodarske aktivnosti, pomembno pa k umirjanju prispeva tudi učinek osnove. V prvih petih mesecih letos so se cene povišale za 1,8 % (lani 3,2 %). Podobno kot v predhodnih mesecih se je tudi aprila medletna inflacija pričakovano znižala. Na umirjanje inflacije zelo močno vpliva t. i. »učinek osnove«, ki je povezan z naraščajočimi cenami nafte in ostalih surovin na svetovnih trgih v prvi polovici lanskega leta. Ta učinek se odraža v negativnem prispevku rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k medletni inflaciji (-0,8 o. t.) in skromnem prispevku cen hrane (0,3 o. t.). Čedalje bolj je opazno tudi pojemanje inflacijskih pritiskov, ki so posledica gospodarske aktivnosti. V zadnjih mesecih je namreč opazno umirjanje rasti cen storitev, ki je aprila k 1,1-odstotni medletni inflaciji prispevale 0,8 o. t. Umirja se tudi rast cen ostalega blaga (0,8 %). Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so aprila drugi mesec zapored ostale nespremenjene. Nekoliko so se povišale cene v proizvodnji kovinskih Slika 25: Inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju -Slovenija: Inflacija -----Slovenija: Inflacija brez energije in nepredelane hrane -Evrsko območje: Inflacija -----Evrsko območje: Inflacija brez energije in nepredelane hrane 5 5 Vir: SURS, Eurostat. 24 20 16 12 8 4 0 4 7 6 ro 4 3 2 0 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 5: Cene v % 2008 2009 XII 2008/ XII 2007 ® (I 08-XII 08)/ ® (I 07-XII 07) IV 2009/ III 2009 IV 2009/ IV 2008 ® (III 08-IV 09)/ ® (III 07-IV 08) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 0,1 1,1 4,0 Blago 1,3 6,0 0,3 0,5 3,9 -Goriva in energija -7,2 10,6 0,8 -4,6 4,9 -Drugo 3,2 5,0 0,2 1,4 3,7 Storitve 3,8 5,0 -0,3 2,5 4,2 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 0,2 1,1 3,9 Regulirane cene1 -7,8 9,6 1,2 -6,5 3,3 -Energija -11,9 14,4 1,2 -11,5 5,2 -Drugo 0,4 0,1 1,3 1,7 0,2 Osnovna inflacija -odrezano povprečje 2,6 3,9 0,2 1,6 3,1 -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 0,0 2,6 3,9 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,4 0,6 2,4 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,5 5,6 0,0 0,2 3,9 -na evrskem območju 0,1 2,2 -1,3 -3,1 1,4 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. izdelkov, še naprej se znižujejo cene v proizvodnji kovin in v proizvodnji živil. V zadnjih dvanajstih mesecih so se namreč cene v proizvodnji kovin znižale za 22,6 %, v proizvodnji živil pa za 3,0 %. Zniževanje cen v proizvodnji obeh skupin proizvodov je tudi glavni razlog, da se je v zadnjih mesecih medletna rast cen industrijskih proizvodov zelo umirila. Potem ko je bila še avgusta lani 6,7-odstotna, je aprila letos znašala le še 0,2 %. Potem ko je bila cenovna konkurenčnost gospodarstva v prvih dveh mesecih stabilna, se je marca nekoliko poslabšala. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, se je marca okrepil na mesečni (1,4 %) in medletni ravni (0,8 %). Njegova rastje bila posledica rasti tečaja, pa tudi relativnih cen5. Zaradi okrepitve evra do USD, JPY in CHF je na mesečni ravni porastel nominalni efektivni tečaj (za 0,6 %), posledično pa se je umirilo tudi njegovo medletno upadanje (na -0,1 %). Hkrati se je Slika 26: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu -Skupaj -Proizvodnja živil ^roc'^'-roc'4-1-Vir: SURS. Slika 27: Realni in nominalni efektivni tečaj fc .i^ fc fo .i^ fo .i^ fo .i^ rc Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. 5 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 18 Ekonomsko ogledalo, maj 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 28: Realni efektivni tečaji do pomembnejših skupin trgovinskih partneric, deflacionirani s CPI Slika 29: Tečaji evra v prvem četrtletju leta 2009 Realno ♦Nominalno 14 12 10 8 6 f 4 Hi 2 ro £ 0 1-2 -4 -6 -8 -10 -12 » Skupaj (20 partneric)* EMU (7) EU izven EMU (7) Izven EU (6) ____ \ \ "i v-A/ /\ \ » i i v -'V \ l \ v » \ V . 'i i /JI A -'V 1 f~ vH V. » / V / \ ' /_A- / \ \\ _\ w * ;J vi V i / \ 1 V 1 i i .........*".......'v j \ 1 k' i i \ i i / -- ¥ Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. Opomba: * vključno s Hrvaško, Rusijo in Turčijo. marca okrepila tudi rast relativnih cen (mesečno na 0,8 %, medletno na 0,9 %) kot posledica nekoliko pospešene mesečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in njihove umirjene rasti v trgovinskih partnericah. Kljub marčevskem poslabšanju gibanj cenovna konkurenčnost v povprečju prvega četrtletja od primerljive ravni v zadnjem in prvem četrtletju lani ni bistveno odstopala (0,9-odstotno oz. 0,4-odstotno poslabšanje). 20 ♦ I GBP SEK CZK HUF PLN USD CHF JPY HRK RUB Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. medletno poslabšanje je bilo v povprečju prvega četrtletja kar 12,4-odstotno, v največji meri zaradi okrepitve evra do PLN, GBP, SEK, pa tudi HUF. Predvsem zaradi močne okrepitve evra do RUB se je v prvem četrtletju letos glede na zadnje četrtletje lani poslabšala tudi cenovna konkurenčnost izvoza blaga v pomembnejše trgovinske partnerice zunaj EU, ki pa je bila medletno še vedno precej boljša (za 6,8 %). Njeno medletno izboljšanje je bilo v največji meri posledica močnega medletnega padca evra do USD in JPY, v manjši meri pa tudi CHF. 30 10 c 0 -10 Po dvomesečnem izboljšanju se je marca poslabšala tudi cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti, posledično pa seje okrepilo tudi njeno medletno poslabšanje. Realni efektivnega tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti (na domačem trgu), je po dvomesečnem padanju marca porastel (za 0,9 %), kar je vplivalo na povečanje njegove že sicer višje medletne rasti (z 2,5 % na 3,1 %). V povprečju prvega četrtletja se je cenovna konkurenčnost v predelovalnih dejavnostih na četrtletni in medletni ravni (oboje za 2,7 %) poslabšala precej bolj kot na ravni celotnega gospodarstva. Ob precej podobnem gibanju cen življenjskih potrebščin se je gibanje cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti v Sloveniji nekoliko boljrazlikovalo od njihovega gibanja v trgovinskih partnericah. Po posameznih valutnih območjih je gibanje cenovne konkurenčnosti močno odstopalo od relativno majhnega poslabšanja na agregatni ravni, merjenega z relativnimi cenami življenjskih potrebščin6. Zaradi močne okrepitve evra do večine preostalih valut EU se je v zadnjem četrtletju lani in prvem letos izrazito poslabšala cenovna konkurenčnost izvoza blaga v pomembnejše trgovinske partnerice EU, ki niso članice evrskega območja. Njeno 6 Do razširjene skupine 20-tih trgovinskih partneric, vključno s Hrvaško, Rusijo in Turčijo. Plačilna bilanca Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je marca znašal 40,8 mio EUR, v prvem četrtletju letos pa je dosegel 154,9 mio EUR. Medletno nižji primanjkljaj Slika 30: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ^^B Bilanca blagovne menjave H Storitvena bilanca ^^B Faktorski dohodki Tekoči transferi Tekoči račun 300 200 Vir : BS. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Plačilna bilanca I-III 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-III 08 Tekoče transakcije 5.244,7 5.399,6 -154,9 -467,7 -Blagovna menjava (FOB) 3.916,9 4.017,5 -100,6 -484,7 -Storitve 947,2 678,6 268,5 367,7 -Dohodki od dela in kapitala 250,8 457,3 -206,5 -239,4 Tekoči transferi 129,8 246,2 -116,3 -111,2 Kapitalski in finančni račun -492,3 424,8 -67,5 419,3 -Kapitalski račun 43,0 -47,9 -4,9 -0,9 -Kapitalski transferi 42,4 -45,8 -3,4 0,2 -Patenti, licence 0,6 -2,1 -1,5 -1,1 -Finančni račun -535,3 472,7 -62,6 420,2 -Neposredne naložbe -48,2 -114,1 -162,3 147,8 -Naložbe v vrednostne papirje 251,0 583,8 834,8 301,3 -Finančni derivativi -20,1 3,8 -16,2 2,4 -Ostale naložbe -831,9 -0,8 -832,7 50,0 -Terjatve 820,8 -0,8 820,0 -997,3 -Obveznosti -1.652,7 0,0 -1.652,7 1.047,3 -Mednarodne denarne rezerve 113,8 0,0 113,8 -81,3 Statistična napaka 222,4 0,0 222,4 48,4 Viri: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. (za 312,8 mio EUR) je bil večinoma posledica nižjega primanjkljaja v blagovni menjavi. Nižji sta bila tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in presežek v storitveni bilanci, nekoliko višji pa primanjkljaj v bilanci tekočih transferov. Blagovni primanjkljaj se je po nenehni medletni rasti od tretjega četrtletja leta 2005 v prvem letošnjem četrtletju močno znižal. Trgovinski primanjkljaj se giblje proticklično, kar je opazno pri večini malih odprtih gospodarstev. Ob nižji gospodarski aktivnosti pri večjem padcu uvoza kot izvoza in izboljšanih pogojih menjave je v prvem četrtletju letos znašal 100,6 mio EUR. Pogoji menjave blaga so se namreč v prvih dveh mesecih letos medletno izboljšali za 4,3 %.7 Izvozne cene so v prvih dveh mesecih letos medletno upadle za 1,5 %, uvozne cene pa so, predvsem zaradi precejšnje pocenitve cen nafte in ostalih surovin, upadle za 5,6 %. Izboljšani pogoji menjave v razmerah recesije blažijo upadanje domače gospodarske aktivnosti. Presežek v storitveni bilanci, ki se je od drugega četrtletja lani medletno še krepil, se je v prvem četrtletju letos znižal za 99,1 mio EUR na 268,5 mio EUR. K znižanju je največ prispeval manjši presežek v menjavi potovanj in cestnega transporta. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so tudi v prvem četrtletju letos najbolj znižala neto plačila obresti na tuja posojila. Zaradi upadanja obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih so k temu največ prispevala nižja neto plačila obresti domačih poslovnih bank, deloma pa tudi BS in podjetij. Neto odhodki od neposrednih naložb se na medletni ravni še niso bistveno 7 Po zunanjetrgovinski statistiki. Slika 31: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe ■ Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe -400 -600 -800 Vir: BS. spremenili. Višji primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil večinoma posledica večjega primanjkljaja državnega proračuna RS v odnosu do proračuna EU. Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so bile po dveh letih neto kapitalskih pritokov v prvem četrtletju letos neto odlivne v višini 176,4 mio EUR (v enakem obdobju lani je bil neto pritok v višini 501,5 mio EUR). Neto odtok kapitala v prvem četrtletju je bil večinoma posledica neto odliva ostalih naložb, deloma tudi neposrednih 0 20 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja naložb, neto pritok kapitala naložb v vrednostne papirje pa se je medletno povečal. Neposredne naložbe so bile v prvem četrtletju neto odlivne v višini 162,3 mio EUR. Domače neposredne naložbe v tujini so bile sicer nižje zaradi skromnih vlaganj v lastniški kapital. Slovenska podjetja s tujim kapitalom so se neto razdolževala do tujih matičnih in z njimi povezanih podjetij, tokovi v obliki lastniškega kapitala so bili šibki. Naložbe v vrednostne papirje so v prvem četrtletju dosegle 834,8 mio EUR neto pritoka kapitala. Država je za namene proračunskega financiranja in za odkupe obstoječih obveznic izdala referenčno državno obveznico, ki so jo večinoma kupile banke in investicijski skladi. Neto odliv kapitala iz ostalih naložb, ki se nadaljuje drugo četrtletje zapored, je v prvem letošnjem četrtletju znašal 832,7 mio EUR. Največji neto odliv so izkazovale gotovina in vloge (395,1 mio EUR), BS je namreč del gotovine in vlog iz tujine prenesla na račun pozicije do Evrosistema. Dostop do finančnih virov se še ni sprostil, Slovenija se je v tujini v prvem letošnjem četrtletju pri posojilih neto razdolžila v višini 229,1 mio EUR. Bruto zunanji dolg Slovenije je konec marca znašal 37,5 mrd EUR (102,4 % ocenjenega BDP), bruto dolžniške terjatve do tujine pa 27,8 mrd EUR (75,8 % BDP). Neto zunanji dolg je konec marca dosegel 9,8 mrd EUR in se je v primerjavi s februarjem znižal za 54 mio EUR. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank je tudi aprila, kljub depozitu države v višini 1,3 mrd EUR, ostala precej skromna. Banke so v tem mesecu neto odobrile kredite v višini 104,9 mio EUR, kar dosega le dobro tretjino mesečnega povprečja v zadnjih 12 mesecih. Ocenjujemo, da banke sredstva, ki jih dobijo od države, v veliki meri neto namenjajo za tekoča in prihodnja poplačila najetih tujih kreditov, medtem ko viri na tujih medbančnih trgih še vedno ostajajo precej omejeni, saj so banke že peti mesec zapored tovrstne kredite neto odplačevale. Najpomembnejši vir likvidnosti tako še naprej ostajajo vloge države, ne pa več tudi vloge prebivalstva, kjer se je v zadnjih dveh mesecih spreminjala le ročnostna struktura v korist dolgoročnejših vlog. Obseg neto zadolževanja prebivalstva se je aprila sicer nekoliko okrepil, a kljub temu še vedno ostaja na precej nizki ravni. Višji obseg neto zadolževanja je izključno posledica manjšega neto odplačevanja deviznih kreditov, ki je bilo s 4,3 mio EUR na najnižji ravni v zadnjih treh mesecih. Prebivalstvo se še naprej v glavnem zadolžuje v obliki stanovanjskih kreditov, aprila pa je tudi prvič po petih mesecih neto odplačevanja neto najemalo potrošniške kredite, in sicer v višini 1,7 mio EUR. Banke so v prvih štirih mesecih letos neto odobrile kredite prebivalstvu v višini 83,5 mio EUR (polovico tega aprila), kar dosega 13,1 % vrednosti iz primerljivega obdobja v letu 2008. Podjetja in NFI so se aprila neto zadolžila za 46,2 mio EUR. Pretežen del tega zadolževanja gre pripisati podjetjem, sajso se NFI v tem mesecu neto zadolžile le za 2,7 mio EUR. V primerjavi s preteklimi meseci je prišlo do občutnega umirjanja zadolževanja za investicije, saj so bili neto tokovi z 1,6 mio EUR na najnižji ravni, odkar imamo primerljive podatke (leto 2005), kar je najverjetneje odraz manjše investicijske aktivnosti podjetij. Obenem je neto zadolževanje za obratna sredstva s 108,1 mio EUR beležilo najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih. Ocenjujemo, da so podjetja s tovrstnim zadolževanje nadomeščala likvidnost ob izpadu prihodkov od prodaje. Podjetja in NFI so se tako v prvih štirih mesecih letos neto zadolžila pri domačih bankah v višini 350,6 mio EUR, kar je za skoraj Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 30. IV 08 30. IV 09/ 31. III 09 30. IV 09/ 31. XII 08 30. IV 09/ 30. IV 08 Krediti skupaj 31.549,1 32.101,8 0,3 1,8 11,8 Krediti podjetjem in DFO 23.137,5 23.488,1 0,2 1,5 12,0 Krediti državi 584,6 703,2 2,4 20,3 34,6 Krediti prebivalstvu 7.827,0 7.910,5 0,5 1,1 9,3 Potrošniški 2.883,9 2.856,1 0,1 -1,0 2,4 Stanovanjski 3.395,3 3.503,7 1,2 3,2 18,8 Ostalo 1.547,7 1.550,7 -0,1 0,2 3,5 Bančne vloge skupaj 13.689,1 13.961,3 -0,2 2,0 7,6 Čez noč 5.249,4 5.278,9 0,0 0,6 -1,0 Kratkoročno vezane 5.644,8 5.631,9 -1,9 -0,2 3,0 Dolgoročno vezane 1.957,7 2.403,1 3,0 22,8 80,9 Vloge na odpoklic 837,2 647,4 0,8 -22,7 -23,8 Vzajemni skladi 1.513,4 1.537,8 8,3 1,6 -35,5 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, april 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja 80 % manjkot v primerljivem obdobju lani. Po štirih zaporednih mesecih neto zadolževanja podjetij in NFI na tujem pa so marca tovrstne kredite neto odplačevala, in sicer v višini 0,4 mio EUR. Negativni neto tokovi pa so posledica odplačevanja kratkoročnih kreditov, medtem ko je bil neto tok dolgoročnih kreditov že peti mesec zapored pozitiven. Kljub marčevskemu neto odplačevanju so neto tokovi v prvem četrtletju letos s 108,9 mio EUR za dobro desetino presegli vrednost iz primerljivega obdobja lani. Precej drugače pa je pri zadolževanju bank na tujem, kjer so te marca že peti mesec zapored kredite, najete v tujini, neto odplačevale, in sicer v višini 422,6 mio EUR, kar je druga najvišja vrednost v tem obdobju. Tudi banke so podobno kot podjetja in NFI neto odplačevale kratkoročno kredite, medtem ko je bilo neto zadolževanje z dolgoročnimi krediti prvič letos pozitivno. Banke so tako v prvem četrtletju neto odplačevale tuje kredite v višini 601,0 mio EUR, medtem ko so v istem obdobju lani neto najemale kredite v višini 561,6 mio EUR. Slika 32: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem 800 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 I Prebivalstvo (leva os) i Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) Podjetja in NFI (leva os) Prebivalstvo (desna os) ■ Skupaj (desna os) 40 35 30 25 20 5 ro 15 ro c 10 "a S 5 0 -5 -10 CO CO CO CO CO o o o o o o > ^ m ^ si O ro ™ C oj c — E c ^ Vir: BS, preračuni UMAR. Medletna stopnja rasti obsega kreditov se še naprej pospešeno znižuje in je bila aprila na ravni 11,8 %, kar je najmanj, odkar imamo primerljive podatke (leto 2005). Že četrti mesec zapored upada obseg deviznih kreditov, ki so tako na medletni ravni beležili 3,5-odstotni upad. Banke so v prvih štirih mesecih letos neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 552,7 mio EUR, kar dosega dobro četrtino vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Kreditna aktivnost ostaja še naprej šibka tudi v celotnem evrskem območju, kjer se je medletna stopnja rasti znižala na 2,5 %, kar je najmanj od uvedbe evra leta 2002. Neto tokovi kreditov pa so v prvih štirih mesecih letos s 27,1 mrd EUR dosegli le 7,8 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Slika 33: Neto tokovi kreditov podjetjem in NFI po namenu Krediti za investicije v osnovna sredstva ■ Krediti za obratna sredstva Ostali krediti Vir podatkov: BS, preračuni UMAR Potem ko so bančne vloge prebivalstva marca stagnirale, so aprila beležile upad. Takšno gibanje je predvsem posledica visokega neto odliva iz kratkoročnih vlog, ki je že drugi mesec zapored presegel vrednost 100 mio EUR. Velik del kratkoročnih vlog je bil sicer tudi aprila preusmerjen h dolgoročnim vlogam, vendar je bila njihova 3-odstotna mesečna rast na najnižji ravni v zadnjih petih mesecih, kar je najverjetneje tudi posledica hitrega zniževanja pasivnih obrestnih mer. Ocenjujemo, da se je pomemben del kratkoročnih depozitov prelil tudi na kapitalske trge, ki so aprila zabeležili precej visoke stopnje rasti. Z izdajo obveznice v višini 1,5 mrd EUR pa se je v tem mesecu močno okrepil obseg vlog države pri domačih bankah. Neto tokovi so bili na ravni 1,3 mrd EUR, v štirih mesecih Slika 34: Neto tokovi bančnih vlog prebivalstva in države i Prebivalstvo Država 500 400 cc 2 300 oi £ 200 100 0 -100 -200 JlilJIiliLl ■ II -302 _i_i CO (Ti (Ti Vir podatkov: BS, preračuni UMAR 22 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja letos pa so dosegli že 2,2 mrd EUR. Skupni obseg vlog države se je tako na medletni ravni skoraj potrojil. Ob velikih prilivih depozitov države v domače banke njihova ročnostna struktura še naprej ostaja manj ugodna, saj več kot 95 % vlog države predstavljajo kratkoročni depoziti. Po marčevskih neto odlivih so aprila vzajemni skladi domačih upravljavcev zaradi pozitivnih gibanjna vseh (domačih in tujih) kapitalskih trgih že drugič letos beležili neto prilive, in sicer v višini 5,1 mio EUR, kar je sicer daleč pod ravnjo iz leta 2007, ko so bili povprečni mesečni neto prilivi na ravni skoraj 40 mio EUR. Podrobnejša struktura neto prilivov pokaže, da se je odnos vlagateljev do tveganja nekoliko spremenil, saj so največji neto priliv (3,7 mio EUR) zabeležili nekoliko manj tvegani mešani vzajemni skladi. Obseg sredstev v upravljanju domačih vzajemnih skladov je aprila po desetih zaporednih mesecih zniževanja (v tem času je izgubil več kot tretjino vrednosti) prvič letos beležil rast, ki je bila 8,3-odstotna, kar je najvišja raven po januarju 2007. Pretežen del te rasti (preko 90 %) gre pripisati predvsem rasti vrednosti naložb vzajemnih skladov. Promet na Ljubljanski borzi je aprila močno upadel. Z 28,6 mio EUR je dosegel najnižjo vrednost po letu 2000 in le dve petini dvanajstmesečnega povprečja. Upad je tako posledica za dve tretjini manjšega obsega trgovanja z obveznicami in upada prometa z delnicami za slabo polovico. Ob nizkem prometu pa se je že tretjič letos okrepila tržna kapitalizacija vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, tokrat za slabo desetino, kar je predvsem posledica dodatnega zadolževanja države, ki je v tem mesecu izdala obveznico RS 65 v višini 1,5 mrd EUR, kar je na mesečni ravni povečalo tržno kapitalizacijo obveznic skoraj za petino. Zaradi pozitivnih gibanjpa je aprila za 2,1 % porasla tudi tržna kapitalizacija delnic. Indeks SBI20 je maja že drugič zapored beležil rast, tokrat kar v višini 11,3 %; kar je najvišja rast po izbruhu Slika 35: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. mednarodne finančne krize. Nasprotno se je po visoki aprilski rast maja nekoliko umirila rast na tujih kapitalskih trgih z izjemo na tokijski borzi, kjer je rast bila še vedno močna, 7,9-odstotna, medtem ko se je rast ostalih indeksov gibala na ravni okoli 3,5 %. Javne finance V prvih štirih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,9 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost8 so vplačila znašala 4,2 mrd EUR. Aprila se je pešanje rasti javnofinančnih prihodkov nadaljevalo pri večini davkov in prispevkov, na njihov obseg pa so v tem mesecu vplivali tudi poračuni davkov za preteklo leto, predvsem davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost. Na medletni ravni so se v prvih štirih mesecih letos najhitreje povečali prihodki od trošarin (16,2 %), kar je predvsem posledica večkratnega povečanja trošarinskih dajatev na tekoča goriva za pogon in ogrevanje v zadnjih mesecih in marčevskega povečanja trošarinskih dajatev za alkohol. Pozitivno rast so imeli v prvih štirih mesecih še prihodki, ki so vezani na plače, in sicer prihodki od dohodnine (4,7 %) in prispevki za socialno varnost (5,5 %), vendar se pri obeh virih rast iz meseca v mesec upočasnjuje. Akontacije davka od dohodka pravnih oseb se iz meseca v mesec zmanjšujejo, aprila je bilo vplačanih le 16 mio EUR, kar je le okoli 20 % vrednosti akontacij iz zadnjih mesecev. Aprilsko akontacijo so zmanjšali poračuni tega davka, opravljeni po poslovnih rezultatih za preteklo leto in po določilih za leto 2008 veljavnega zakona. Prihodki iz davka na dodano vrednost so bili aprila sicer precej višji kot marca, glede na lanski april pa so bili le za 1,0 % višji; v štirih mesecih letos so se glede na enako obdobje lani zmanjšali za skoraj 12 % in ob siceršnjih problemih s časovnim usklajevanjem vplačil in vračil davka kažejo upadanje gospodarske aktivnosti. Po konsolidirani bilanci9 so javnofinančni prihodki v prvih dveh mesecih znašali 2,2 mrd EUR, javnofinančni odhodki pa 2,5 mrd EUR. Prihodki so se v prvih dveh mesecih medletno zmanjšali za 1,9 %, v enakem obdobju lani pa so se povečali za 10,6 %. Rast odhodkov je bila v dveh mesecih kar 16,6-odstotna, kar je bistveno več kot v enakem obdobju lani (3,7 %). Zmanjšanje prihodkov in povečevanje javnofinančnih odhodkov je posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev, na pospešeno rast odhodkov pa vplivajo tudi diskrecijski proticiklični ukrepi in učinki ukrepov fiskalne politike, sprejetih v preteklem letu. Zaradi povečevanja razkoraka med prihodki in odhodki Vlada pripravlja drugi rebalans proračuna. V ekonomski strukturi odhodkov so se v prvih dveh 8 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju janua-april 2009, Uprava za javne prihodke. 9 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Ekonomsko ogledalo, maj 2009 23 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-II 2009 v mio EUR II 09/ II 08 I-II 09/ I-II 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 2.190,8 -2,9 -1,9 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 2.048,6 -3,5 -1,2 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 489,3 8,4 10,1 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 857,1 5,9 7,9 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 669,2 -15,9 -11,9 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 39,5 98,1 16,7 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 2.530,1 23,6 16,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 639,0 25,3 19,5 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 351,0 6,2 8,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 943,7 9,0 9,8 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 117,9 34,9 19,6 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 20,4 -28,9 3,7 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 116,5 52,7 4,7 Vir: MF, Bilten javnih financ. mesecih medletno najbolj povečali odhodki za investicije ter odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim. Manjšo od skupne rasti, vendar še vedno precejvisoko rast, so dosegli tudi izdatki za blago in storitve ter transferi posameznikom in gospodinjstvom. Med transferi se zaradi naraščajoče brezposelnosti najboljpovečujejo izdatki za transfere nezaposlenim (34,2 %) ter izdatki za druge transfere posameznikom in gospodinjstvom (21,0 %), v okviru katerih se je septembra lani začela zagotavljati brezplačna prehrana v srednjih šolah in izvajati program brezplačne oskrbe za drugega otroka v vrtcih. Visoko rast (12,9 %) so dosegli tudi izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila, kjer raste tako število upravičencev kot njihove osnove (plače). Po februarski valorizaciji pokojnin je bila rast izdatkov Slika 36: Davki in prispevki za socialno varnost • Davki na doh. in dobiček Domači davki na bl. in stor. - Prispevki za soc. varnost Drugi davki za pokojnine v prvih dveh mesecih letos 9,4-odstotna. Po skromni januarski rasti se je februarja okrepila rast izdatkov za transfere za zagotavljanje socialne varnosti in za boleznine, ki so se v dveh mesecih povečali za 5,2 % oz. za 2,4 %. Močno so se februarja okrepili tudi izdatki za obresti in subvencije ter vplačila sredstev v evropski proračun. Po prvih nekonsolidiranih podatkih za marec se je razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki še povečal. Prihodki državnega proračuna so se v prvih treh mesecih zmanjšaliza7,8 %medletno,odhodkidržavnegaproračuna pa v istem obdobju povečali za 15,0 %. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh mesecih dosegel Slika 37: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 18 16 0 > 14 e, ni "ö er 12 u £ 10 Ti en če 8 <11 1- oo 6 ro a n 4 u Ti e M 2 0 — Skupaj prihodki — Skupaj odhodki Vir: UJP, preračuni UMAR. Vir: MF, preračuni UMAR. 0 24 Ekonomsko ogledalo, april 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 38: Pomembnejši konsolidirani javnofinančni odhodki -Plače s prispevki ---------Transferi posam. in gosp. ---------Plačila v proračun EU Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU 600 o 300 mi Izdatki za blago in storitve Investicije in inv. transferi A; \ \ / ,-------J \____ \ M S - V maj 07 avg. 07 nov. 07 CO CO 0. 0 & £ Vir: MF. avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU I Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2008 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan.-apr.) Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan.-dec.) 00 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 400 506 mio EUR. Primanjkljaj je po treh mesecih izkazala tudi zdravstvena blagajna (51 mio EUR), ob povečanju prihodkov za 6,9 % in odhodkov za 24,8 %. Pokojninska blagajna je ob transferju iz državnega proračuna v višini 296 mio EUR prve tri mesece leta zaključila s približno izravnano bilanco, prihodki in odhodki so se povečali za 8,6 % oz. 8,8 %. Negativna je bila v prvih dveh mesecih tudi skupna bilanca občinskih proračunov, ki so v prvih dveh mesecih ob medletnem zmanjšanju prihodkov za 10,7 % in povečanju odhodkov za 14,5 % izkazali že dobrih 30 mio EUR primanjkljaja. Aprila je bil prvič letos zabeležen neto pozitivni položaj proračuna RS do proračuna EU; prejetih je bilo 70,5 mio EUR in vplačanih 32,4 mio EUR sredstev. Tako se je znižal tudi neto negativni položaj slovenskega proračuna do evropskega proračuna na letni ravni na nekaj manj kot 50 mio EUR. V prvih štirih mesecih je bilo skupaj vplačanih že 40,0 % vseh sredstev, ki naj bi jih Slovenija v letošnjem letu vplačala v proračun EU, prejetih pa le 15 % sredstev, načrtovanih v proračunu RS. Večino prejetih sredstev aprila so predstavljala sredstva skupne kmetijske politike za tržne ukrepe in neposredna plačila (slabih 62 mio EUR). Slabih 8 % so predstavljala sredstva strukturne politike iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Iz kohezijskega sklada, tako kot tudi marca, ni bilo prejetih sredstev. Zaradi nizkega črpanja v okviru nove finančne perspektive so bili sprejeti ukrepi za poenostavitev in pospešitev črpanja sredstev kohezijske politike, njihovi učinki pa bodo vidni v prihodnjih mesecih.10 0 Glej Ekonomsko ogledalo, april 2009. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, junij 2009 27 Izbrane teme Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2008 Po podatkih iz letnih poročil za leto 2008 je 51.997 družb s 510.754 zaposlenimi (3,9 % več kot predlani) poslovanje v letu 2008 zaključilo z neto čistim dobičkom11 v znesku 1.656 mio EUR. Čisti dobiček v skupnem znesku 3.360 mio EUR je izkazalo 66,0 % družb, čisto izgubo v skupnem znesku 1.704 mio EUR pa 29,7 % družb. Primerjava podatkov s predhodnim letom kaže, da se je čisti dobiček zmanjšal za 698 mio EUR (17,2 %), čista izguba pa povečala za 1.085 mio EUR (175,1 %). Največ čiste izgube (36,8 %) je nastalo v finančni in zavarovalniški dejavnosti. Družbe so za leto 2008 izkazale za 51,8 % manjši neto čisti dobiček kot za leto 2007, deloma zaradi manjšega neto dobička iz poslovanja12, predvsem pa zaradi velike neto izgube iz finančnega delovanja13. Manjši neto dobiček iz poslovanja (za 3,1 %) je mogoče pojasniti z zmanjšanjem naročil v drugi polovici lanskega leta14. Ker so družbe zmanjšanju naročil prilagodile obseg poslovanja s časovnim zamikom, so se med poslovnimi prihodki bolj kot čisti prihodki od prodaje15 povečale vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje16. Neto izguba iz finančnega delovanja, ki je nastala v letu 2008, je pretežno posledica padcev tečajev vrednostnih papirjev na borzah oziroma svetovne finančne krize v drugi polovici leta 2008. Družbe so vrednosti delnic, deležev in drugih finančnih naložb zmanjšale v skladu s Pojasnilom 1 k SRS 3 - oslabitev finančnih naložb17 v breme poslovnega izida (prek finančnih odhodkov18) ali v breme kapitala (prek presežka iz prevrednotenja19). V bilanci stanja so družbe ob koncu leta 2008 izkazale za 10,4 % več sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev kot ob koncu leta 2007. V strukturi sredstev ni bilo bistvenih sprememb. Večje spremembe so nastale v strukturi obveznosti do virov sredstev. Slabši poslovni izid in manjši presežek iz prevrednotenja sta namreč pomembno vplivala na vrednost kapitala. Ob koncu leta 2008 je bil kapital družb samo za 3,6 % večji kot ob koncu leta 2007, kar za 11,1 % pa so se povečale dolgoročne in za 17,7 % Tabela 9: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letih 2006, 2007 in 2008 Gospodarske družbe Zadruge 2006 2007 2008 2006 2007 2008 Kazalci Število družb 45.330 48.781 51.997 319 315 301 Število zaposlenih 478.839 499.465 510.754 3.695 3.465 3.457 Neto čisti dobiček, v tisoč EUR 2.571.476 3.438.343 1.656.533 5.274 7.482 4.965 Kazalniki Delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU, v čistih prihodkih od prodaje, v % 30,5 30,5 29,7 8,4 8,1 8,5 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 31.151 33.538 35.279 21.201 21.699 24.511 Koeficient celotne gospodarnosti 1,052 1,060 1,028 1,011 1,012 1,007 Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov 0,038 0,044 0,019 0,007 0,010 0,006 Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev 0,034 0,039 0,016 0,011 0,014 0,009 Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,085 0,103 0,046 0,022 0,029 0,018 Stopnja lastniškosti financiranja 0,399 0,370 0,348 0,480 0,474 0,471 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,615 0,597 0,610 0,561 0,566 0,556 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,645 0,617 0,568 0,856 0,838 0,846 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 0,946 0,937 0,888 0,837 0,820 0,848 Vir: AJPES - Podatki iz bilance tanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb in zadrug za leto 2006, 2007 in 2008, preračuni UMAR. Opomba: Ker se SRS 2006 uporabljajo od vključno leta 2006 dalje, so podatki v letu 2008 primerljivi s podatki v letih 2007 in 2006. Podatki za leto 2006, ki so bili v SIT, so preračunani v EUR po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). 11 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo. 12 Neto dobiček iz poslovanja je pozitivna razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. 13 Neto izguba iz finančnega delovanja je negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Družbe so za leto 2007 izkazale neto dobiček iz finančnega delovanja (pozitivno razliko med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki). 14 V letu 2008 je bila rast poslovnih prihodkov (v katerih so imeli čisti prihodki od prodaje 97,2 % delež) za 0,6 odstotnih točk manjša od rasti poslovnih odhodkov. 15 Čisti prihodki od prodaje so bili leta 2008 za 10,6 % večji kot v letu 2007. 16 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (razlika med postavkama povečanje in zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje) je bila leta 2008 za 47,0 % večja kot v letu 2007. 17 Uradni list RS, št. 126/08. 18 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb so bili v letu 2008 za 465,9 % večji kot v letu 2007. 19 Presežek iz prevrednotenja je bil ob koncu leta 2008 za 39,7 % manjši kot ob koncu leta 2007. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 28 Izbrane teme kratkoročne obveznosti. V strukturi obveznosti do virov sredstev se je delež kapitala zmanjšal (s 37,1 % na 34,8 %), povečala pa sta se delež dolgoročnih (s 25,9 % na 26,1 %) in delež kratkoročnih obveznosti (s 33,7 % na 35,9 %). To pomeni, da se je stopnja lastniškosti financiranja družb zmanjšala (z 0,371 na 0,348), stopnja dolžniškosti financiranja pa povečala (z 0,596 na 0,620). Od leta 2006 do leta 2008 se je s povečevanjem števila družb povečevalo tudi število zaposlenih. Rezultati poslovanja družb, ki so bili najboljši v letu 2007, so se v letu 2008 poslabšali. Med izbranimi kazalniki poslovanja sta se v letu 2008 izboljšala samo dva, to sta dodana vrednost na zaposlenega in stopnja dolgoročnosti investiranja (slednja samo v primerjavi z letom 2007). Za leto 2008 je podatke iz letnih poročil AJPES-u predložila 301 zadruga s 3.457zaposlenimi, kije ob koncu leta izkazala 5 mio EUR neto čistega dobička. V obdobju 2006-2008 se je z zmanjševanjem števila zadrug zmanjševalo tudi število zaposlenih. Največji neto čisti dobiček so zadruge izkazale v letu 2007. V letu 2008 so se med izbranimi kazalniki poslovanja izboljšali kazalnik izvozne naravnanosti, dodana vrednost na zaposlenega, koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog ter koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev (zadnji samo v primerjavi z letom 2007). Slika 40: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb 4000 3500 3000 2500 cc 3 o 2000 SE > 1500 1000 500 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: AJPES, preračuni UMAR statistična priloga Ekonomsko ogledalo, junij 2009 31 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Pomladnska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,3 5,9 6,8 3,5 -4,0 1,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.073 28.704 31.008 34.471 37.126 36.598 37.427 39.266 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.346 15.446 17.076 18.204 18.015 18.377 19.239 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.760 28.460 30.640 33.792 36.299 35.736 36.314 38.074 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.716 28.316 30.424 33.531 36.018 35.598 36.236 38.000 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 8,9 10,3 10,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 6,0 7,0 7,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,5 4,3 3,7 0,6 1,5 2,8 3,1 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 0,4 1,6 2,6 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,4 2,2 3,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,8 3,3 -8,6 1,7 5,4 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,1 1,0 -10,2 1,0 4,9 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 17,0 13,9 -2,1 4,4 7,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 15,7 3,5 -10,3 1,6 5,2 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,1 3,4 -11,5 1,1 5,0 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,5 -2,6 4,3 6,1 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.455 -2.180 -809 -1.311 -1.528 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,2 -5,9 -2,2 -3,5 -3,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 37.4954 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,242 1,244 1,254 1,371 1,46 1,27 1,27 1,27 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 5,0 2,2 -0,6 1,0 2,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,4 53,0 52,2 52,7 53,2 53,4 53,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,3 4,1 2,5 3,7 3,2 3,8 3,2 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,7 17,9 19,6 20,8 21,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,8 10,4 11,9 6,2 -12,0 1,0 4,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,3 26,3 27,5 28,0 25,0 25,1 25,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec marca 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, junij 2009 32 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 -1,4 8,5 7,5 7,5 5,3 2,2 4,1 -0,5 -10,8 -18,9 8,0 13,0 4,1 6,1 9,7 B Rudarstvo 7,5 5,5 0,2 5,9 18,5 8,1 -7,3 9,2 -4,0 -1,4 -2,2 -8,1 40,3 28,4 12,5 15,3 3,8 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 -1,5 10,0 8,8 8,2 7,2 2,4 4,2 -0,4 -11,8 -20,5 9,0 14,4 5,2 7,4 10,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -8,1 -14,8 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,7 -13,1 -10,9 -16,1 -17,4 -5,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 43,8 32,6 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -20,6 45,7 38,5 49,8 14,9 17,3 Stavbe 17,1 14,3 11,5 22,2 31,0 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -21,3 26,2 24,9 55,2 17,2 16,7 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 70,0 33,8 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -20,0 67,6 51,3 46,0 13,1 17,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 18,4 7,0 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 -2,3 14,9 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 6,0 8,3 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -9,7 9,5 8,9 9,5 6,5 10,6 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 3,4 3,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -4,8 7,7 3,6 3,4 2,5 4,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 17,8 19,2 6,2 12,8 21,3 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -23,8 14,4 22,3 24,6 17,2 27,3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,1 19,6 15,0 15,1 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -15,9 20,2 21,7 15,5 8,4 19,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 4,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -6,5 5,4 19,7 7,6 6,0 6,0 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 0,5 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 2,3 2,3 23,4 8,6 12,0 0,9 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 9,0 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -14,6 8,4 17,6 7,0 2,1 9,8 Prihodek v gostinstvu 6,1 0,4 -4,1 -1,4 -0,5 2,3 0,9 -2,7 -2,8 -4,9 -5,9 - 0,5 -0,8 -2,0 1,2 0,5 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 101,3 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 2 14 15 13 11 10 8 5 -16 -26 14 15 15 14 14 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 13 13 12 10 7 1 -5 -22 -30 12 13 14 12 12 v gradbeništvu 4 17 3 19 21 15 13 14 10 3 -16 -41 22 21 21 21 17 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 30 30 26 30 26 25 7 -14 30 32 28 29 32 v trgovini na drobno 22 27 23 23 26 29 30 28 28 27 8 -17 25 26 26 26 27 potrošnikov -14 -11 -20 -8 -8 -10 -17 -19 -17 -17 -28 -39 -8 -10 -5 -8 -6 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 33 Statistična priloga 2008 2009 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 9,3 3,8 11,0 3,0 1,3 0,5 8,8 -2,0 10,3 -0,3 2,7 -2,1 -5,8 5,6 -3,0 -14,7 -15,9 -20,0 -21,3 -15,4 - - 30,6 -7,2 -0,9 -5,9 -16,4 18,9 14,1 -1,1 3,8 -11,8 -4,2 22,9 -29,4 10,5 -0,8 -16,3 17,0 -8,5 -5,1 -10,4 - - 9,6 4,7 12,7 4,4 4,0 0,7 9,3 -2,0 10,7 -0,2 2,4 -2,5 -5,2 5,8 -3,1 -15,7 -18,2 -21,9 -23,2 -16,4 - - -1,6 -8,2 -10,9 -14,4 -21,5 -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,7 -2,0 -3,2 - - 33,5 2,3 7,3 6,2 -14,3 39,4 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -13,6 - - 17,1 -8,7 0,5 18,4 -5,4 56,3 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -14,1 - - 48,5 10,5 11,7 -2,3 -21,0 23,9 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -13,2 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 12,9 13,4 16,8 11,7 7,0 18,1 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -5,7 -15,1 -8,1 - - 6,3 12,8 11,0 9,5 8,5 12,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 3,0 -12,6 -4,2 -8,5 - 32,7 16,0 32,7 17,7 3,4 34,7 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,4 -24,3 -20,4 -35,3 - 12,7 13,2 19,5 19,2 7,5 21,6 30,1 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -15,7 -18,9 -13,1 - - 9,6 3,6 4,6 8,3 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -15,2 -6,9 0,0 - 7,2 -3,7 4,2 2,6 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -8,3 10,7 1,0 - 11,0 7,8 4,8 13,7 -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -24,8 -20,5 -1,0 - 4,7 1,7 1,3 0,1 1,1 -3,4 2,6 -6,7 -3,1 1,7 -6,6 -4,7 -5,6 -4,4 -3,2 -5,7 -8,4 - - - - - 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 - - 14 12 12 10 11 11 10 10 10 7 6 5 5 4 -5 -20 -24 -25 -25 -27 -28 -25 12 11 11 9 10 9 6 6 4 1 -2 -4 -5 -6 -11 -26 -29 -30 -30 -31 -32 -31 16 12 12 10 18 13 12 17 12 10 7 7 0 3 -4 -16 -29 -37 -40 -47 -55 -50 30 28 28 23 28 28 31 31 29 26 24 24 27 24 19 4 -3 -9 -14 -19 -23 -17 28 33 28 30 31 26 28 31 29 29 27 29 27 25 25 3 -3 -15 -15 -21 -18 -18 -8 -16 -17 -19 -16 -22 -20 -15 -12 -20 -19 -19 -19 -12 -17 -33 -35 -43 -37 -37 -41 -31 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 34 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 920,0 921,6 923,6 925,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 845,8 849,0 852,9 856,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 41,8 40,8 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 41,9 40,8 40,8 40,8 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 315,6 321,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 317,3 319,6 321,5 323,1 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 222,8 223,9 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 223,3 223,6 224,0 224,0 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 72,9 77,5 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 74,1 76,1 77,5 78,9 V storitvah 476,2 491,6 509,1 484,4 490,5 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 486,6 488,7 490,6 492,3 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 49,9 50,3 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 49,9 50,1 50,3 50,4 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 118,6 118,8 116,6 119,2 119,9 120,1 118,4 121,9 122,9 108,7 108,9 109,0 109,1 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 757,0 761,3 764,9 768,1 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 689,0 692,4 695,1 697,5 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,0 68,9 69,8 70,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 82,2 88,8 87,8 88,0 88,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 74,2 72,6 70,7 69,3 Ženske 47,0 39,1 33,4 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 40,7 40,2 39,2 38,5 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 12,8 12,2 11,5 11,1 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,4 22,2 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 22,4 22,3 22,3 22,0 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 29,0 28,2 27,7 27,1 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 37,9 37,4 36,8 36,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 18,3 17,2 16,9 16,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,1 7,9 7,7 7,5 Moški 7,7 6,2 5,6 6,9 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 6,6 6,3 6,1 6,0 Ženske 11,5 9,6 8,1 10,3 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 9,8 9,6 9,4 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 0,8 1,6 2,0 1,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 0,9 1,0 0,7 0,6 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 4,0 4,0 4,0 3,7 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 5,2 4,2 4,1 3,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 3,1 2,4 2,5 2,0 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 2,5 3,6 1,7 -0,5 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 6,1 1,4 1,7 1,6 1,4 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 14,3 9,1 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 4,8 1,8 0,8 3,3 5,0 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 23,6 20,6 19,3 23,1 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,5 76,9 79,1 76,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 54,7 58,3 60,1 59,5 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 5,9 6,3 6,5 6,4 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 39,1 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 13,9 14,4 13,4 13,0 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 35 Statistična priloga 2007 2008 2009 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 39,9 39,9 39,9 39,3 39,3 39,2 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 323,5 323,6 325,2 327,1 327,9 325,3 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 223,5 223,1 223,5 224,4 224,7 223,5 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 79,9 80,5 81,5 82,5 83,1 81,8 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 491,0 491,1 494,3 498,1 500,3 499,9 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 50,4 50,4 50,4 50,5 50,5 50,7 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 107,9 107,6 109,1 109,7 109,9 109,7 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 22,2 22,1 22,0 22,1 22,1 22,3 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 6,0 5,9 5,8 6,0 6,0 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 9,6 9,3 9,0 9,2 9,0 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,8 2,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 -0,7 -0,9 6,1 5,5 4,6 -0,3 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,9 1,9 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 11,8 9,9 16,9 18,2 13,6 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 36 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,4 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 6,4 4,8 5,0 5,9 5,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,2 6,8 7,4 7,0 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 9,4 5,8 5,3 9,2 7,7 B Rudarstvo 4,5 6,4 13,6 3,2 3,8 5,3 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 3,9 2,9 2,8 2,8 4,3 C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,6 6,0 6,1 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 8,0 5,4 4,7 7,2 6,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,4 2,3 4,9 5,2 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 3,6 1,9 1,5 2,8 2,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 3,7 7,1 7,8 5,5 5,6 6,8 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 6,6 6,6 3,3 7,7 5,5 F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,6 7,2 6,7 5,7 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 8,6 6,3 6,7 7,7 7,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,8 8,1 7,4 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 9,1 6,8 8,2 8,6 6,9 H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,5 5,9 4,6 5,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 6,8 5,1 5,8 5,1 5,4 I Gostinstvo 4,1 5,3 8,4 3,7 5,1 4,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 3,6 2,5 5,0 5,1 4,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 7,4 5,4 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 10,4 7,5 4,4 6,0 4,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,1 8,1 7,8 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 8,8 8,9 6,6 6,4 10,1 L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,6 7,8 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 6,7 3,7 12,4 6,7 7,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 5,0 6,8 7,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 5,2 4,8 5,1 6,9 7,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,5 4,7 5,9 9,4 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 4,5 4,1 5,6 5,1 6,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,9 5,1 12,2 2,5 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 2,6 1,7 3,2 3,9 5,2 P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 4,8 5,6 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 4,9 4,5 4,9 5,4 6,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,1 12,0 2,6 3,7 4,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 3,0 1,9 2,9 3,1 3,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,4 5,2 2,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 6,9 2,3 2,2 11,2 1,7 0,8 S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,1 2,2 2,9 3,0 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 3,6 1,2 1,8 3,0 2,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,9 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 0,7 1,0 0,9 0,8 0,7 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 1,4 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 1,6 1,3 1,2 1,4 1,7 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 1,0 2,7 2,0 2,2 1,8 1,3 1,2 -0,1 1,0 2,7 3,0 2,8 2,3 2,0 2,1 USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,311 1,348 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,300 1,307 1,324 1,352 1,351 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 37 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 5,2 6,9 5,7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,4 8,4 9,0 3,6 7,4 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 4,2 6,1 3,3 6,6 8,8 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 5,2 7,6 7,1 6,2 8,1 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 9,5 2,0 5,0 8,5 12,1 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 3,7 7,7 6,1 6,8 8,2 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 4,6 8,6 5,4 3,3 6,7 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 6,8 7,9 7,8 6,9 7,1 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 3,4 6,4 5,3 5,4 6,2 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 5,7 5,7 4,9 3,2 7,0 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 6,2 7,6 6,3 3,2 8,1 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 6,8 8,9 7,7 2,2 13,8 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 8,9 8,6 7,7 5,9 5,0 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 6,2 8,0 6,7 6,6 8,3 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 5,9 8,9 9,7 9,5 9,7 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 5,7 8,7 4,9 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 5,1 4,2 2,6 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 4,3 5,4 3,4 3,2 1,8 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 4,4 5,0 3,2 3,7 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 2,9 3,8 2,2 2,9 2,9 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,6 0,6 0,5 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 2,3 2,5 2,2 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 2,0 2,1 2,4 2,0 2,1 1,9 1,3 1,2 1,1 1,5 2,3 1,0 0,2 -0,1 0,4 -0,5 -0,6 0,7 3,0 2,5 2,5 3,1 1,342 1,372 1,362 1,390 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 38 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 2,3 3,0 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 2,1 2,3 2,6 2,9 3,6 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 3,7 6,5 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 3,0 3,9 6,3 6,3 6,9 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 5,5 6,0 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 5,4 5,6 5,7 6,2 6,0 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 1,8 0,9 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 2,6 -0,5 -0,7 1,0 2,4 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 -0,2 1,0 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -0,9 0,4 1,0 0,4 1,7 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 5,0 5,2 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 5,3 4,7 4,8 5,2 5,7 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,5 1,4 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 1,4 2,3 1,4 1,1 1,7 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,2 0,8 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -0,9 0,6 0,4 0,4 1,5 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,0 0,4 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -0,7 -0,6 -0,3 0,2 1,2 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 2,5 2,5 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 2,6 2,2 1,4 3,0 3,3 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 1,1 0,6 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 1,5 1,1 -1,1 1,4 1,4 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 6,9 6,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 7,1 6,7 6,6 6,8 6,4 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 4,2 3,1 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 4,7 3,0 2,9 3,1 3,2 HICP 2,5 3,8 5,5 2,6 3,3 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 2,3 2,6 2,9 3,1 3,8 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2,8 2,3 3,9 1,6 2,0 2,5 3,1 4,4 4,4 4,1 2,8 2,1 1,3 1,5 1,7 1,9 2,5 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 1,9 1,9 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 1,9 1,5 1,5 1,9 2,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,3 4,7 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 4,6 4,5 4,7 4,8 4,6 Domači trg 2,4 5,5 5,6 4,7 5,1 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 5,3 5,1 5,0 5,1 5,3 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 4,0 4,3 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 4,0 4,0 4,4 4,4 4,0 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 7,0 7,4 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 6,8 7,4 7,7 7,7 6,8 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,7 -0,7 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 -0,4 -1,2 -0,7 -0,8 -0,5 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 7,0 6,7 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 6,6 6,7 7,0 6,8 6,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -2,0 -0,1 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -4,6 -0,8 -0,3 -1,0 0,9 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,0 -2,2 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -7,5 -2,3 -2,6 -3,3 -0,8 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -6,3 -6,2 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 -5,8 -5,8 -6,5 -6,0 -6,0 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,7 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 0,8 0,6 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 2,6 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 3,3 3,4 3,1 2,4 2,3 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,9 3,2 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 0,0 2,8 3,1 2,6 4,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: ]sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 39 Statistična priloga 2007 2008 2009 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 3,8 3,5 3,5 5,1 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 7,6 6,9 10,0 13,3 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 8,1 8,5 7,6 6,5 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 2,7 4,1 3,1 1,8 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 3,2 1,4 6,7 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 4,5 3,3 3,0 3,6 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 2,0 0,7 0,8 0,8 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 0,9 -1,6 -1,9 0,4 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 1,2 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 4,4 4,8 4,5 4,9 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 1,4 1,4 3,7 3,6 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 6,5 7,0 7,6 7,9 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 3,3 4,0 3,8 3,0 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 4,0 3,4 3,6 5,1 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 2,5 2,3 2,5 2,7 3,3 3,2 4,2 4,3 4,6 4,3 4,4 4,4 4,7 4,0 3,6 3,1 2,8 2,6 2,0 2,4 2,0 1,6 2,6 2,9 3,0 3,7 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 4,4 4,2 3,9 3,8 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 5,3 5,2 5,9 6,4 6,9 6,4 6,5 5,6 5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 3,5 3,1 2,0 1,2 0,3 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 5,6 4,9 3,9 2,2 1,2 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 0,0 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 3,0 3,6 0,8 -0,2 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 1,3 -2,6 -3,6 2,2 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -0,8 -5,5 -6,6 2,1 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -6,0 0,7 -5,7 14,3 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 2,2 3,8 3,0 3,0 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 4,3 2,9 -2,3 3,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 40 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 3 1 4 1 5 1 6 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -771 -1.455 -2.055 -96 -216 -480 -663 -468 -432 -472 -682 -155 -3 -105 -100 -10 Blago1 -1.151 -1.666 -2.622 -242 -359 -401 -664 -485 -657 -744 -737 -101 -80 -134 -146 -79 Izvoz 17.028 19.798 20.033 4.783 5.027 4.927 5.062 5.083 5.349 5.034 4.568 3.917 1.798 1.586 1.729 1.712 Uvoz 18.179 21.464 22.655 5.025 5.386 5.328 5.726 5.568 6.006 5.777 5.305 4.017 1.878 1.720 1.874 1.791 Storitve 993 1.193 1.782 275 366 354 198 368 502 533 379 269 97 116 119 130 Izvoz 3.572 4.291 5.182 897 1.038 1.307 1.049 1.087 1.326 1.526 1.244 947 323 347 337 354 Uvoz 2.580 3.098 3.400 622 672 953 851 719 824 993 864 679 226 230 218 224 Dohodki -440 -708 -1.026 -52 -188 -356 -112 -239 -247 -284 -255 -206 -20 -74 -43 -71 Prejemki 872 1.169 1.303 234 293 298 344 293 329 329 352 251 82 93 100 100 Izdatki 1.312 1.877 2.329 286 481 654 456 533 576 613 607 457 102 167 143 171 Tekoči transferi -173 -274 -188 -76 -34 -78 -86 -111 -30 22 -70 -116 0 -14 -30 10 Prejemki 785 905 804 197 237 219 252 148 193 232 230 130 87 75 65 96 Izdatki 958 1.178 992 273 271 296 338 259 223 210 300 246 87 89 95 87 Kapitalski in finančni račun 1.092 1.713 2.221 281 177 339 915 419 823 441 537 -68 249 22 -66 221 Kapitalski račun -131 -52 -84 15 -27 -32 -8 -1 -22 -39 -23 -5 -9 0 -7 -20 Finančni račun 1.223 1.765 2.305 266 204 371 923 420 845 480 560 -63 258 22 -59 240 Neposredne naložbe -174 -269 256 -248 -64 -4 47 148 -22 -86 216 -162 2 -43 -100 79 Domače v tujini -687 -1.319 -983 -326 -296 -439 -257 -159 -324 -332 -168 -114 -62 -148 -116 -32 Tuje v Sloveniji 513 1.050 1.239 79 232 435 304 306 302 246 384 -48 64 104 17 111 Naložbe v vrednostne papirje -1.442 -2.264 606 -624 -1.204 377 -814 301 -1.127 180 1.252 835 430 -414 -620 -169 Finančni derivativi -13 -21 6 2 -2 -12 -10 2 1 3 0 -16 1 0 0 -2 Ostale naložbe 1.571 4.179 1.416 1.080 1.484 -22 1.636 50 1.914 382 -930 -833 -168 425 726 333 Terjatve -1.939 -4.877 -772 -2.413 -455 -1.405 -605 -997 -207 350 82 820 -843 -847 481 -89 Komercialni krediti -442 -394 -212 -385 -180 32 139 -508 -166 -7 470 80 -194 -97 -10 -73 Posojila -733 -1.890 -540 -372 -456 -435 -627 53 -441 162 -313 279 -261 -48 -213 -194 Gotovina, vloge -743 -2.601 -38 -1.675 182 -990 -118 -533 358 214 -77 462 -345 -685 701 165 Ostale terjatve -21 7 17 18 0 -12 1 -9 42 -19 3 -1 -43 -16 3 13 Obveznosti 3.510 9.057 2.189 3.493 1.939 1.383 2.241 1.047 2.121 32 -1.012 -1.653 675 1.272 245 423 Komercialni krediti 479 503 167 269 55 -88 268 177 301 69 -380 -287 223 -19 89 -15 Posojila 2.064 3.840 1.848 32 1.554 910 1.345 640 1.467 234 -492 -508 -62 1.021 301 232 Vloge 998 4.727 190 3.208 338 567 613 253 346 -272 -137 -858 521 279 -140 199 Ostale obveznosti -30 -14 -17 -16 -7 -6 16 -22 7 2 -3 0 -6 -9 -5 6 Mednarodne denarne rezerve2 1.281 140 21 55 -11 32 64 -81 80 1 21 114 -7 55 -65 -1 Statistična napaka -321 -258 -167 -185 39 141 -252 48 -391 31 145 222 -245 84 166 -211 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.680 1.933 2.229 456 508 466 504 523 577 595 534 n.p. 185 159 176 174 Blaga za vmesno porabo 9.368 10.438 10.755 2.609 2.670 2.560 2.593 2.751 2.892 2.729 2.383 n.p. 963 854 921 895 Blaga za široko porabo 5.709 7.014 6.809 1.647 1.746 1.790 1.858 1.753 1.816 1.647 1.592 n.p. 623 545 592 610 Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.004 3.433 658 736 740 870 772 928 860 873 n.p. 249 229 265 242 Blaga za vmesno porabo 11.319 12.874 13.718 3.152 3.212 3.162 3.344 3.415 3.662 3.541 3.099 n.p. 1.159 1.016 1.119 1.077 Blaga za široko porabo 4.456 5.609 5.852 1.238 1.446 1.413 1.508 1.456 1.514 1.467 1.415 n.p. 477 478 494 475 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 2009 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 -230 -93 -158 -173 -184 -306 -202 -140 -126 -110 -190 -132 -201 -183 -89 -221 -146 -315 -22 -93 -41 -89 -117 -195 -180 -191 -293 -188 -132 -164 -156 -281 -220 -261 -296 -186 -268 -180 -289 -28 -15 -57 1.741 1.478 1.708 1.855 1.781 1.426 1.617 1.709 1.756 1.866 1.716 1.767 1.807 1.338 1.889 1.837 1.526 1.205 1.209 1.299 1.410 1.830 1.595 1.903 2.035 1.973 1.719 1.806 1.841 1.921 2.022 1.997 1.987 2.069 1.634 2.075 2.104 1.706 1.494 1.237 1.314 1.467 94 141 119 79 56 63 120 117 131 153 183 166 140 183 210 174 127 79 111 60 97 443 465 399 382 307 360 350 346 391 422 446 457 532 503 491 459 383 402 317 286 344 349 324 280 303 251 297 230 229 260 270 263 291 391 320 281 285 256 323 206 226 247 -210 -102 -44 -45 -28 -39 -78 -80 -82 -78 -79 -91 -88 -96 -100 -91 -83 -80 -75 -69 -62 97 91 110 112 112 120 97 96 100 109 110 110 113 107 108 119 116 117 88 82 81 307 193 154 157 139 159 175 176 182 187 189 200 201 203 208 211 199 197 163 151 143 -25 -15 -38 -27 -22 -37 -56 -45 -10 -30 -14 14 7 27 -12 -36 -10 -24 -30 -69 -18 70 89 59 74 85 93 33 55 59 40 59 95 65 108 60 57 83 90 33 45 52 96 104 97 101 106 130 89 100 70 69 73 81 58 81 72 93 93 114 63 113 70 323 19 -2 139 286 491 96 240 84 221 329 273 166 232 43 -91 293 335 65 -72 -60 -11 3 -24 7 5 -20 5 3 -9 7 -6 -23 -10 0 -29 -1 28 -49 -8 -2 5 334 16 21 132 281 511 91 236 93 214 335 296 176 232 73 -89 265 385 72 -70 -65 96 45 -145 99 -103 50 41 11 96 -50 -2 29 -90 96 -92 -32 86 162 28 -69 -121 -154 -61 -224 6 -159 -104 -43 -40 -76 -155 -132 -37 -210 -26 -96 -90 -18 -61 -33 -51 -30 250 107 79 93 56 154 83 51 173 105 130 67 120 122 5 57 104 223 61 -19 -90 234 119 24 -360 -490 36 17 688 -404 -426 -457 -244 134 -207 253 379 657 216 366 559 -91 -7 -5 -1 -11 0 1 3 3 -3 1 0 0 2 0 1 0 0 0 -9 -11 3 -121 -136 235 384 901 351 30 -503 522 605 777 531 202 239 -59 -469 -461 1 -309 -635 112 -605 -360 -439 -302 -372 70 139 -964 -172 388 182 -778 99 -97 348 -453 -3 538 133 603 84 31 155 -154 -233 -18 390 -76 -224 -208 -23 -96 -46 16 144 -168 -40 128 382 164 -36 -49 -214 -148 -74 -131 -136 -359 174 -41 -80 17 -205 -253 257 -377 282 -286 73 -100 34 219 26 -408 -371 -211 53 -217 45 27 -694 134 346 493 -481 -179 138 255 -136 -209 268 -74 413 123 -14 3 -1 8 -1 -6 14 -5 -18 48 -9 3 5 -2 -22 9 5 -12 9 6 -16 484 225 674 686 1.273 282 -108 461 695 217 595 1.309 103 336 -407 -17 -458 -537 -442 -1.238 28 59 -303 156 163 97 8 -78 106 150 94 214 -8 29 -95 135 -3 -130 -246 -345 35 23 231 254 425 209 881 254 116 215 309 -175 511 1.131 108 225 -100 37 -485 -44 -102 27 -433 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 7 -8 -6 -14 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 -2 0 4 -4 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -93 74 160 34 -101 -185 106 -99 42 -111 -139 -142 36 -50 45 312 -146 -20 -43 165 101 166 140 160 180 165 159 147 178 199 194 192 191 202 151 241 198 181 156 129 150 n.p. 918 778 864 959 927 707 891 934 926 1.015 925 953 976 755 998 980 815 589 643 637 n.p. 619 520 651 679 653 526 561 580 612 635 577 603 607 411 629 638 510 444 423 498 n.p. 246 199 295 303 299 268 247 251 273 316 312 300 293 225 342 288 278 307 168 154 n.p. 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.116 1.143 1.156 1.224 1.219 1.219 1.291 1.028 1.222 1.307 1.015 777 740 796 n.p. 478 424 511 576 492 440 466 473 517 515 501 498 519 402 546 543 439 433 348 386 n.p. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 42 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 | 11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 67 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 112 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.150 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.663 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.115 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.344 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 585 Čez noč 552,7 218 215 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 260 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 226 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 42 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 3,75 3,82 3,89 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 3,89 3,94 4,00 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,15 2,21 2,26 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,26 2,32 2,36 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 43 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.132 3.288 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.791 3.829 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.039 4.506 4.686 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 - 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 - 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 - 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 - 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 - Ekonomsko ogledalo, junij 2009 44 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 2 1 3 1 4 1 5 1 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.335,0 3.063,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.102,4 958,7 1.043,9 1.293,0 1.172,5 988,5 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.790,4 2.955,0 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.901,6 926,2 994,4 1.272,6 1.158,0 944,3 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,2 2.828,7 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,2 883,2 951,0 1.219,0 1.094,2 886,5 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 587,7 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 189,9 209,7 462,9 288,3 163,1 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.083,4 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 360,5 364,6 371,1 371,9 380,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 96,1 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 32,1 31,1 32,8 32,4 34,5 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,8 22,2 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,1 7,9 8,1 10,7 27,2 20,0 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.017,6 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 286,9 327,6 332,5 363,3 277,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 21,5 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 6,3 9,7 8,9 11,0 10,7 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,3 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 -0,3 0,3 0,1 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 853,2 126,3 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 248,4 43,0 43,4 53,6 63,8 57,9 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 114,9 19,7 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 31,2 6,1 6,1 6,0 4,1 5,1 Prejete donacije 5,4 11,9 10,1 2,1 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 2,8 0,4 1,0 0,7 0,7 1,4 Transferni prihodki 42,8 42,5 54,2 0,2 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,6 0,0 0,0 0,3 1,0 0,1 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 86,2 59,6 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 26,0 42,3 13,4 8,7 37,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.434,7 3.201,2 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.624,4 1.108,8 1.108,7 1.061,8 1.242,4 1.088,3 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.555,7 1.482,0 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.884,4 473,2 519,5 506,4 506,3 435,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.580,6 785,8 851,7 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 961,5 262,1 261,6 261,8 321,9 268,0 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.525,9 490,3 482,6 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 827,4 146,0 152,2 155,1 169,3 158,2 Plačila obresti 376,4 357,0 335,1 197,5 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,4 62,4 102,7 87,1 12,0 6,2 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 114,1 8,3 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 64,0 2,7 3,0 2,4 3,1 3,4 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.741,1 1.457,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.827,1 507,9 514,4 468,2 639,5 557,8 Subvencije 402,9 423,4 476,4 104,4 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,2 54,8 42,8 10,0 39,7 88,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.616,2 1.219,0 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.519,0 415,5 415,5 409,2 537,7 412,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 600,3 130,9 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 177,2 35,5 55,6 48,5 54,7 55,2 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 2,9 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 2,1 0,5 0,6 7,3 2,3 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.252,0 133,4 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 537,0 46,3 42,4 46,6 55,6 60,7 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,0 28,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,3 9,4 12,7 16,5 19,3 19,2 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 100,0 60,6 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 71,9 19,7 24,1 21,6 14,8 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -99,7 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 45 Statistična priloga 2007 2008 2009 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1 2 1.182,3 1.222,7 1.024,1 1.323,7 1.323,1 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.487,4 1.123,1 1.067,6 1.159,9 1.168,9 1.003,3 1.259,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.421,7 1.112,4 1.029,2 1.089,8 1.099,5 934,2 1.194,1 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,5 1.068,5 980,1 168,7 251,4 226,3 233,4 235,7 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 379,2 377,9 382,1 385,1 397,3 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 34,1 33,6 33,9 34,1 36,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 20,8 31,4 15,2 16,3 29,3 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,2 5,3 7,9 475,4 395,4 264,6 514,5 459,9 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,8 370,7 298,5 11,5 9,6 12,0 10,4 9,1 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 0,1 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 70,1 69,4 69,0 65,3 68,1 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 129,2 43,8 49,1 13,5 17,1 8,9 14,6 15,7 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 18,9 2,8 5,9 0,7 -0,1 1,4 1,4 0,8 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,2 0,2 0,7 0,1 0,2 0,1 0,8 39,7 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,7 0,2 0,0 8,1 36,6 10,4 47,6 30,6 69,0 17,7 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 1.094,3 1.090,3 1.055,3 1.140,5 1.249,6 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.912,1 1.120,1 1.410,1 450,8 463,5 447,9 483,8 500,7 673,7 451,0 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 786,8 502,4 619,3 271,1 273,7 269,6 266,2 273,5 285,3 268,6 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 362,2 305,5 333,5 170,2 183,4 164,4 187,4 212,1 321,9 155,0 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 378,5 172,0 179,1 6,8 3,3 7,4 26,6 4,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,7 21,4 103,1 2,7 3,2 6,5 3,7 10,3 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 39,4 3,5 3,7 525,2 467,0 463,7 473,7 547,1 544,3 460,5 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 618,5 515,4 638,3 57,3 13,0 18,0 18,0 25,6 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,0 9,1 110,6 406,4 403,6 401,1 405,0 470,5 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 469,5 463,1 480,6 57,6 47,1 40,6 49,6 48,9 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 75,5 41,0 46,4 4,0 3,3 4,0 1,1 2,2 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 72,2 104,2 90,5 117,3 121,0 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 346,4 57,4 60,5 22,3 23,2 23,8 35,6 49,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,3 12,8 7,6 23,7 32,4 29,5 30,1 31,3 48,4 56,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 46 Ekonomsko ogledalo, maj 2009 Seznam kratic Seznam kratic AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, ECB - European Central Bank, ELES - Elektro Slovenija, EK - Evropska komisija, GURS - Geodetska uprava RS, IMF - International Monetary Fund, JEK - Jedrska elektrarna Krško, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK -Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Ekonomsko ogledalo, maj 2009 47 Naročilnica Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Elektronska pošta: Tel./faks: Datum naročila: Davčna številka SI Žig in podpis odgovorne osebe Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (1 1 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (1 1 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko oqledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.