Naši dopisi. 248 Iz Varaždina 28. julija. — Mesto nase bode imelo 31. dne t. m. veliko srečo, da ga pohodi ljubljenec naroda našega in njega največi dobrotnik prevzviseni gospod biskup Strossmajer. Zato se po pozivu našega gradskega načelnika (župana) gosp. Drag. Pusta že mnogo dni pripravljamo, da kolikor mogoče sijajno slavimo dohod ,,prvega sina domovine naše^'. Po razposlanem programu pride Njegova prevzvisenoat 31. dne t. m. proti večeru v Varaždin; vse korporacije, vsa društva in šolska mladež dočakajo slavnega gosta s svojimi zastavami; zvečer bode mesto razavitijeno; pred stanom njegovim bode serenada in bakljada. Drugi dan (1. avgusta) je opoldne svečani obed v gledališčni dvorani, zvečer pa slavnostni koncert v svečano razsvitlje-nera kazališču (gledališču). Ves čas bivanja visocega gosta bode Varaždin z zastavami okinčan. — Ker nam je znano , kako tudi Vi Slovenci ljubite in spoštujete možd, ki se ves žrtvuje narodu jugoslavenskemu in kako toplo tudi v njemu srce bije za Vas Slovence, zato smo si v svesti, da se našim gromovitim slava-klicem bodete pridružili tudi Vi Slovenci in z nami vred navdušeni klicali: mili Bog ohrani nam mnogo let še Strossmajer-a!*) V Gorici 29. julija. — Zdaj pa naj reče kdo, da Slovenci nismo za nič! Imam pred seboj čedno knjigo v podobi velikih molitvenih bukev, v Benedkah tiskano, 309 strani debelo, z naslovom „Le sette Basiliche d i Roma'' (t. j. „Sedem Rimskih bazilik'% namreč tistih glavnih cerkvd, katere romarji navadno obiskujejo). Spisal je te bukve v italijanskem jeziku preč. monsig-nor Iv. Ne p. Andrej Globočnik, našega prevzv. knezo-nadškofa tajnik itd. Prišla je knjiga na svetlo v spomin letošnje papeževe petdesetletnice. Kar mene v njej sosebno mika , so zgodovinske črtice , posnete po nekem iz raznih najzanesljivših italijanskih, nemških, angleških pisateljev, po nekem pa opirajoče se na vtise, ki so pisatelju ostali od leta 1870., ko je te zgodovinske spominke sam ogledoval. Delo je hvalevredno in velja knjiga 70 soldov a. v. — Glavni pisač in voditelj lista „Goriziano'', Mojzes Sacomani (menda Žid iz Vidma) je od tod — in sploh iz Avstrije policijsko pregnan in sicer zavoljo graje vrednega časnikarskega vedenja in zarad tendencij nasprotnih javnemu redu. — Gimnazijski profesor g. Matej Vo dušek je prosil in dosegel prestavo na Ljubljanski gimnazij. — Na tukajšnjo višo realko pride za zgodovino nek g. L Kleissl. — Pretekli teden so bile maturitatne preskusnje na gimnaziji in realki, ta teden pa na žensk. učit. izobraževališči. Na gimnaziji je bilo izprasevancev 17; prestalo jih je preskušnjo 9 (2 z odliko), padlo pa 8, in sicer so 3 zavrneni za eno leto, 3 za pol leta, 2 pa ponovita preskušnjo iz enega predmeta za 2 meseca. Na realki je bilo 8 kandidatov. Trije so opravili preskušnjo z odliko, 2 sta zrela, 2 sta padla, 1 za 1 leto, drugi za 2 meseca; eden pa se je med ustno preskušnjo umaknil. Vzrejank na učit. izobraževališči dela preskušnjo 5; izid je še neznan.— Posnetke iz letnikov srednjih šol naznanim prihodnjič. — Dne 1. avgusta se odpre novo lično kopališče pri mestnem vrtu. — 10. avgusta obvelja za trdno novi po-popravljeni red za pneumatično izpraznovanje straniščnih jam. Poailnost ni tako ojstra, kakor V prvem dotičnem redu. — Fatta la legge ~ trovatto l^ inganno! Pisal sem, da je naš preč. nadšk. ordinariat po dogovoru z namestništvom nekaj določil, da bi se v *) Istina, istina! Ni ga v vsi Sloveniji rodoljuba, ki ne bi pritrdil Vašim besedam, nam iz srca vzetim. Vred. okom prišlo plesom na kmetih vso mero presega jočim in pregrešnim surovostim, ki so njih nasledek Pa kaj! pleše se še več ko prej — vsaj v Goriški oko lici. Vse, česar je treba za napravo in ozališanje ple sišč, pripravili so Goriški ,,godci'^, v katerih korist si prav za prav pleše; in aparat je tak, da ga morajo m 2—3 vozovih prevažati. Danes sem moral nehote gle dati pod svojim oknom vso surovost naših okoličnil fantov, ko so plesne priprave, zastave itd. domii (\ mesto nazaj) peljali. Ležali so vsi pijani na „brearjih', — laške pesmi prepevaj e. Bili so iz tistih vasi, iz katerih beremo včasih popise čitalničnih narodnil veselic!! Pač lepa ilustracija tacih narodnih ,,besed' 80 ti nerodni fantalini! — Pri Mirnu (eno uro od tod] sta zgorela ni davno 2 otroka. Iz Idrije. (Vabilo) na veselico, katero napravi či talnica naša v nedeljo 5. avgusta na gosp. Leskovičevi pristavi. Program tej veselici je: 1. J. Serjun — ,,Hajdmo na pristavo'*, popotnica, igrd čitalniška godba. 2. A. Hajdrih — a) „Slava Slovencem'*, zbor, b) „Mladini'', zbor. 3. Ziehrer — „Am Rio de Janeiro", valcer, igra čitalniška godba. 4. Dr. B. Ipavec — „Domovina", zbor z bariton- in tenor šolo. 5. Verdi — Cavatina iz opere „Ernani'' za rog obligat. 6. Pozdravn govor. 7. Otto — ,,Devi'', čveterospev. 8. Prva ka drilja na prostem. 9. Boris Miran — „Raja''. 5. Nj meji, deklamacija. 10. C. Erichsen—„Rosenblatter" polka fran9aise, igra čitalniška godba. 11. Fr. Schu-bert — „Kak zala je*', zbor. 12. Druga kadrilja nsi prostem. 13. „Po jezeru'*, obče petje z godbo. 14, Srečkanje. — O slabem vremenu vršile se bodo točke programove v veliki sobani. Začetek ob 4. uri popol-l dan. Oitalničin odbor, f Iz spodnje Idrije. — 16. dne julija smo imeli novo volitev županstva, pri kateri so bili BJaž Crv, posest-f nik v Karnici, za župana, Anton K en d a, posestnik iz spodnje Kanomlje, France Mikuš iz spodnje Idrije, France Veli kaj ne iz srednje Kanomlje in Jože Von-čina iz zgornje Kanomlje pa za svetovalce izvoljeni. 0(1 Dolenske strani 29. julija. M. J-r. — Volitve 4 deželni zbor so pri kraji, al pogovore o njih slišiš šel zmirom, kjer se snide par domoljubov. Nam kmetiJm' to ne gre v glavo, kako da morejo meščani domače svetinje zatajiti ia se nemčurjem na limanice vsesti, ka-^ teri poveličujejo Nemčijo, ki še nikdar nikoli Avstriji! ni prijazna bila, še manj pa nam Slovencem in Slova4 nom sploh. Mi k etje sploh ne vidimo, kaj da imamo' mi Kranjci od Nemčije. Ce nam domače pšenice zmanjka,i gremo po Banaško ali dobivamo celo Rusko, — če na:ml domača trta ne obrodi, gremo po vina na Hrvaško alif Stajarsko; — če potrebujemo duševne hrane, podučnah bukev ali kratkočasnega berila, dobivamo vse to le odM naših rodoljubov, kajti nikdar nikoli ne misli kak nem- ^ čur, da bi nam spisal karkoli v domačem našem j«- ^ ziku; le kedar gre za volitve, takrat prifrče tisto-^ niče v našem jeziku iz nemčurske tiskarnice tudi mLid ^ kmete, in baroni in Erženovci, Lukani, Bohmci in ^ Skedelci, pa cela truma druzih jih trosijo po vaseh, dai^ jih je kakor listja in trave. Al ker se kmet tajca ne-^-f čurja še bolj boji kakor otroci parkeljna, zato so vse njih bukve umnemu kmetu le papir, ki ga porabi cia uekem mestu, kjer se — gnoj dela. Kakor nam je znan pregovor, daje „en poturica huje kakor sto Turkov*', tako že tudi davno vemo, da „en nemčur je huji kakor s^o Nemcev". Pri nas pa ni nikjer Nemcev kakor le Dia Kočevskem in v Weissenfel8U, zato je vsak drug, ki, se pri nas za ,,Nemca*' štuii, le zgolj nemčur. To Je. pri nas na kmetih že davno jasno kot beli dan, zato t: e | štiipamo nobenemu nemčurju, naj se še tako sladkef^a j dela kakor med, ali pa naj se nam še tako grozi kakmr ^ lam ziodij. Vse drugače je pa, kakor vidimo, po me-itih in trgih; ondukaj nemčurji vso večo korajžo imajo; 5em bolj muštacast in liberalaat je, več veljd nekaterim neščanom in celo tržnim purgarjem. Vendar smo trdno )repričani, da — kakor bode kmalu v Evropi Turkov [onec, da bode tudi nemčurjem pri nas, kakor po vseh ilovenskih deželah, odkljenkalo, vsaj tudi v Avstriji nora vsak narod do svojih pravic priti po Božji pra- iici in pravici uatavni. In druzega nič noče mirni »Slo-enec, kakor to, kar mu gr6. Nemčurjem v poduk je as slavni Ko se''ki že leta 1848. zatrobil lepo pesem, ^ kateri je med drugim rekel: „Učil je davno že Slovenec modrost, , Ko glodal še Nemec je medvedovo kost. ' Zato sramuje slovenski se dom, Sramuje se te, votli nemškutar!^^ Iz Ljubljane. {Prošnja za dovoljenje tabora), Sie-ieča prošnja je šla danes do c. kr. okrajnega glavar-Itva Ljubljanskega: „Šlavno C. k. okrajno glavarstvo! V našem cesar-itvu, in sicer v Ogerskem delu monarhije se zdaj po nnogih krajih dan za dnevom meeting-i ali tabori na-)ravTjajo, kjer se mnogobrojno zbrano Magjarsko občinstvo izjavlja v resolucijah po priliki tako-le se gla-ječih: „da je v interesu Avstro Ogerske monarhije rzdržavanje celokupnosti Turške države, in da bi imela ivstrija v to svrho Rusiji vojno napovedati." Ker bi lahko inostranski svet sodil, da je mnenje ) milijonov Magjarov res mnenje celega 37 milijonov iroječega prebivalstva Avstro-Ogerske monarhije, treba e, da se tu ravnd po pregovoru: „audiatur et altera lars." Ker smo podpisani trdnega prepričanja, da imamo Iržavljani v tako imenovani Čislajtaniji taiste pravice D taisto svobodo, svoje mnenje o važnem iztočnem vpra-anji javno obelodaniti, kakor jo imajo državljani v franslajtaniji, in da nima samo 5 milijonov Magjarov ^ celi monarhiji izključivo privilegije, izjavljati svoje lolitično mnenje na taborih brez vseb opovir in za-irek, zato prosimo podpisani na temelju zakona od 15. lovembra 1867. leta, št. 135 dr. zak.: naj slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli do-oliti, da podpisani v nedeljo 12. dne avgusta t. 1. a bor ali ljudski shod pod milim nebom popoludne ob tirih v Udmatski občini na Udmatskem pašniku poleg jjubljanice nasproti Ceskovi fabriki skiičejo. Namen shoda bi bil ta, da bi se j a vno razgo-arjalo o sedanji Rusko-turški vojski in o nteresih naše monarhije v iztoku. Podpisani nameravajo zbranemu občinstvu v skle-lanje predlagati to-ie resolucijo: ,,Na korist civilizacije B občega izubraženja kakor oa korist Avstrije bi bilo, a bi edina teokratična mohamedanska država v Ev-opi nehala in da bi stopile mesto nje v život deloma amoBtalne krščanske države, deloma pa naj bi se zje-inili tisti deli, ki mejijo na naše cesarstvo, s trojedno :raljevino (Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo) v jedno jIo pod vladarstvom prejasne Habsburške dinastije. V Ljubljani 1. avgusta 1877. Dr. Janez Bleivveis. Dr. Valentin Zarnik. Dr. Josip Vošnjak. — (F seji mestnega odbora 21. julija) so bile lajobsirnejše obravnave zarad naprave stanovitnih ejmskiti prodajalnic za mesarje in mokarje in a zarad naprave novih vodnjakov (stirn) na Pran-iškanskem trgu, v St. Peterskem predmestji in pred irižanki. Naprava zelo potrebnih vodnjakov je obveljala, 1 nekaterih predpreiskav je še treba.* Naprava proda- jalnic za mesarje in mokarje pa ni obveljala, če tudi se potreba njihova nikakor tajiti ne more, češ, da mestna blagajnica nima novcev in da šolski drevored ni pravo mesto za take prodajalnice. Mi se skladamo z mnenjem odbornika Regalija, da medle mestne finance ne bi mogle ovirati te naprave , ker bi vsak mesar ali mokar moral najemščino mestu za to odrajtovati. Al šolski drevored nikakor ne more mesto biti za tako stanovitno sejmišče, katero bi deloma kazilo prijetno sprehajališče, deloma pa tudi zdravstvenemu oziru zlasti nasproti šolam ne ugajalo, kajti mesarska prodajalnica, če tudi se kolikor mogoče čedna drži, vendar posebno poleti zrak okoli sebe osmradi. Ni še veliko let, kar 80 mesarji v šolskem drevoredu imeli s strehami pokrite klopi, ki so zmirom na svojem mestu ostale, al pred nekimi leti jih je mestni odbor zato odpravil, ker je gnjusno bilo, videti klopi, na katerih se je poleti v vročini kri parila in velik smrad delala. Tista mesarska prodajalnica, ki se je konec drevoreda pred nekimi leti tje postavila, se je, kolikor se mi spominjamo, nekako tihoma tje vrinila, morebiti z dovoljenjem županovim, pa ne z dovoljenjem mestnega odbora. „Fait accompli'^ je bila z izgovorom, da je čedno narejena. — {Iz seje dez. odbora 21., 24, in 28. julija.) Pretresali in sklenili so se pogoji, pod katerimi se razpišejo zidarska in druga dela za zidanje deželne norišnice na Studencu. — Vsled dopisa deželnega odbora v Gradcu se je sklenilo, obrniti se na minister-stvo zarad tega, da bi se za b3lnike iz Ogerskega v tukajšnji bolnišnici stroški neposrednje plačevali iz Ogerske državne blagajoice, ne pa da bi se morali, ^ kakor to določuje član IH. postave za Ogersko leta 1875., ti oskrbovalni stroški po gosposkah dotičnih vč-likih županij (komitatov) iztirjevati. — Deželni odbor je pritrdil, da se služba učitelja na enorazredni ljudski šoli na Dobrovi poici Ljubljane podeli sedanjemu učitelju Avgusta Adamiču pri sv. Križu pri Kostanjevici, ter da se Ljudevik Vodopivec potrdi defini-tivno v učiteljski službi v Razdrtem. — Dr. Linhart pride za namestnika okrajnega zdravnika v Krško. — 25. dne julija je po dolgi bolehoosti v grajščini na Brdi nad Kranjem umrl gosp. baron Žiga Zois, najmlajši brat nepozabljivega nam barona Antona Zoisa. — Tržaški inženir Sivic in sodrugi njegovi nameravajo železnico napravili iz Trsta po Vipavski dolini do Ajdovščine. Vlada jim je za tehnična pripravljavna dela dovolila navadni obrok 9 mesecev. — Meseca avgusta je 400 let, kar je Lož, prejšnji trg, bil od cesarja Friderika povzdignjen na čast mesta. Ložani hočejo slaviti ta dogodjaj in ondasnje županstvo vabi čitalnico Ljubljansko in še posebno pevce njene, naj se vdeležijo v nedeljo 12. dne t. m. te zgodovinske slovesnosti. Gosp. Novak, ki \qdq slike izdeluje novemu natisu Valvazorjevemu, bo v posebnem iztisku napravil podobo Loža v spomin 4001etnici. — (Valvazorja 15. snopič), zanimiv kakor vsi drugi, danes izide. V njem se nahaja poleg dveh drugih slik tudi znana podoba, kako hudič polbe na pašo žene. — Vsi letniki „Novic^* se dobe; kje, pove administracija „Novic". — Včeraj je po daljnem prenehu pribrenčal res zopet „Brencelj". Izbral si je zato ugoden čas — po volitvah naših. Prvi list z besedo in v 4 podobah jako dobro pred oči postavlja spomine na volitev v Ljubljani, v Postojni, v Tržiči in v Kočevji, kjer so nemčurji z vsakojakimi sredstvi veČino vjeli. Bralci ga bodo veseli. -- Zadnji naš list je zopet zadela nemila roka ces. policije; zaseženi so bili ,,spomini na volitve v de- 249 želni zbor Kranjski." Ako ta članek, ki popisuje dogodbe pri zadnjih naših volitvah, res moti javni mir in red, kako zel6 še le dogodbe same, ki so se godile one dni, morajo žaliti javni mir in red! Naj zato poslanci naši to razsodbo 6. k. deželne sodnije vzamejo si „ad notam'^ 250