Protestna zborovanja Na včerajšnji seji predsedstva občinske konference ZMS v Kranju so med drugim sprejeli tudi protestno pismo zaradi vojaškega Udara proti vladi narodne enotnosti v Čilu. Prihodnji teden bodo protestna zborovanja v delovnih kolektivih. V Škofji Loki bo protestno zborovanje danes ob 9.30 na Mestnem trgu. Protest bodo združili z zborovanjem športnikov, ki se bodo ob tej uri zbrali v Škofji Loki. V radovljiški občini so bila protestna zborovanja že včeraj v nekaterih kolektivih. Drugod pa bodo prve dni prihodnjega tedna. Tudi na Jesenicah pripravljajo protestna zborovanja. Prvo bo že danes popoldne, ko se bodo na seminarju zbrali predsedniki in sekretarji mladinskih aktivov. V delovnih ko- lektivih, šolah in v krajevnih skupnostih pa bodo zborovanja prihodnji teden. -lb Obrtno gradbeno podjetje Bled obvešča svoje cenjene stranke, da ima od 15. septembra dalje novi telefonski številki: 77-921 in 77-922. Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 71 Ustanovitelji: obč. konference SZDL i« ^nice- Kranj, Radovljica, Sk. Loka V?^ Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^ aBJ• Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar G L A SILO S O C I A L I S T I CNE ZVEZE ITE LOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sobota, 15. 9. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Redukcije električne energije se bodo nadaljevale Slovenski izvršni svet sprejel sklep o splošni redukciji električne energije, ki bo znašala do sklenitve družbenega dogovora o redukcijah za široko potrošnjo 20 odstotkov, za industrijo pa 30 odstotkov — Objektivni in subjektivni vzroki za nastal položaj in 50-odstotne redukcije v preteklem in v začetku tega tedna — Tovarne obstale tudi za 24 ur, potrošniki brez toka dvakrat dnevno od 4 do 8 ur — Sklep o splošni redukciji sprejet zaradi izpolnitve družbenega plana republike in enakomerne razdelitve nastale škode, ki znaša 10 do 11 starih milijard mesečno — Kakšen je položaj na Gorenjskem ? smo zvedeli v četrtek opoldne na Energetskem centru v Kranju, na službi za obratovanje. Povedali so nam, da traja energetska kriza že od 19. avgusta dalje. Vzrokov (okvare, remonti, nizek vodostaj itd.) ne bi ponavljali. Višek krize je nastopil v četrtek, 6. septembra. V soboto, 8. septembra, je zgodaj zjutraj razpadel elektroenergetski sistem, v ponedeljek, 10. septembra pa smo bili že priča 50-odstotnim redukcijam. Elektro podjetje je s tem seznanilo vse gorenjske delovne organizacije in odklopilo široko potrošnjo. Zaradi stalnih obljub, da se bo položaj izboljšal, se je izdelava plana redukcij zavlekla za dva dni in je bila narejena šele tretji dan. V torek, 11. septembra, je prvi del gorenjske industrije obstal. Odklopljen je bil Tržič, Radovljica, Medvode, Selška dolina in okolica Kranja. Industrija je po dogovoru mirovala 24 ur. V sredo je obstala na primer Planika, Iskra, Tekstilindus, Ikos, IBI itd., v četrtek je bila odklopljena Sava, Gorenjska predilnica, Jelovica, LTH, Termika, Plamen itd., včeraj pa je bil odklopljen Tržič, delno Medvode, Radovljica in Kranj. Skratka, vsa tista področja, ki so mirovala že v torek. Prav tako je bila odklopljena široka potrošnja, in sicer po dvakrat dnevno od 4 do 8 ur. To so bile izredne redukcije. V bodoče se bo treba ravnati po predpisih izvršnega sveta o splošni redukciji. Će bo Šoštanj stekel, bo industrija reducirana do 30 odstotkov, široka potrošnja pa do 20 odstotkov. Ce pa Šoštanj ne bo popravljen, so izredne redukcije tudi do 50 odstotkov neizogibne. Odstotek redukcije lahko zniža le deževje, višji vodostaj Drave, večje količine prer^oga za TE ali uvoz elektrike iz Avstriie ali druirih reDublik. Distri- bucijska služba želi potrošnike obveščati o redukcijah, vendar se plan lahko v trenutku obrne na glavo, bodisi zaradi razpada elektroenergetskega sistema ali zaradi naloga dispečerja. J. Košnjek Včeraj dopoldne smo speO poklicali Energetski center v Kranju in zvedeli, da je bila ob 8. uri zjutraj preklicana 50-odstotna izredna redukcija električne energije. Od 6. uri zjutraj so namreč začeli postopoma vkljapljati termoelektrarno Šoštanj. Vklop je bil dve uri kasneje že popoln in je uspel, ker so bile okvare solidno odstranjene. S tem so prenehale izredne 50-odstotne redukcije in začele veljati tiste, ki jih je sprejel izvršni svet skupščine SRS. Le-te so: 30-od-stotna redukcija za pogodbene odjemalce in 20-od-stotna redukcija za široko potrošnjo. V izdelavi je program redukcij. Kot smo zvedeli, bodo odklopi za široko potrošnjo trajali največ 4 ure, s pogodbenimi odjemalci, to je industrija, pa bodo sklenjeni posebni dogovori. Možno je namreč, da se bo industrija še naprej odločala za občasne popolne odklope ali pa bo za 30 odstotkov zmanjšala porabo električne energije. Včeraj dopoldne je imela električno energijo vsa široka potrošnja na Gorenjskem, nekatere tovarne, pogodbeni odjemalci, pa so se po dogovoru z Energetskim centrom, odločili za odklop in stali. -jk Naročnik: ^ trgovinah dobimo papriko po 3,5 dinarja za kilogram, na kranjski tržnici pa po 5 dinarjev, vendar je kvalitetnejša. — Jutri mednarodni skoki v Kranju Več kot 80 skakalcev iz osmih držav bo jutri, v nedeljo, 16. septembra, ob 14. uri nastopilo na novi 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Prireditev bo izredno kvalitetna, saj so posamezne države prijavile svoje najboljše skakalce, tako da bo prireditev praktično podobna planiški. V zadnjih dneh je prišla tudi prijava iz Zahodne Nemčije, od koder bo nastopilo 7 reprezentantov. Na čelu reprezentance bo državni prvak ZRN Rudi Tusch, prav tako pa bo nastopil tudi mladi Angerer, ki je državi mladinska prvak ZRN in eden najboljših skakalcev ZRN na plastičnih skakalincah. ZRN je prijavila naslednje skakalce: Tusch, Dubb, Angerer, Bruckman, S. Hauser, P. Hauser in Aurer. Iz Švice bo prišla ekipa štirih skakalcev, ki so na treningu v Avstriji. Imena tekmovalcev sicer do četrtka še niso bila znana, vendar po izjavi trenerja švicarske reprezentance pričakujemo, da bodo prišli najboljši s Steinerjem na čelu. Spisek prijav za nedeljsko prireditev v Kranju je izredno bogat, saj bo nastopilo blizu 90 skakalcev iz osmih držav. To bo nedvomno izredno kvalitetna prireditev, saj bodo nastopili odlični tekmovalci iz osmih držav, ki v svetovnem merilu veliko pomenijo. Najštevilnejše bo zastopstvo iz Avstrije, saj bo nastopilo kar 18 skakalcev avstrijske smučarske zveze. Po številu nastopajočih bodo na drugem mestu Italijani in Kanadčani, saj bo nastopilo kar po 8 tekmovalcev iz omenjenih držav. Naša državna reprezentanca bo nastopila kompletna, torej skupaj 18 tekmovalcev — članov, poleg tega pa še 8 najboljših mladincev ter po 5 najboljših tekmovalcev Ilirije in Triglava. J. Javornik §1 ornanjkanje električne energije v da Vei}iji je doseglo takšno stopnjo, DJ*je lotil izvršni svet ostrih ukre-gor'x So nuJni za trenutno in dol-^ °čno sanacijo sedanjega kritič-e| ?a Položaja v oskrbi potrošnikov Senčne energije. Ukrepe so za H0 ? javnost razložili na sredini pj/^arski konferenci, ki je bila v sPr izvršnega sveta. Svet je dob sklep o splošni redukciji Ve,ave električne energije, ki bo gos toliko časa, dokler elektroniki ske organizacije in potroš-gov ne sklenili družbenega do-tn0°ra 0 redukcijah. Prav tako ni k0jjl'?Ce računati na uvoz večjih ret) energije iz sosednjih držav in or„. I*' zato se bomo morali doma De8 pirati tako, da do takšnih kriz kfj2 ° več prihajalo. Energetska 8Po?a • ^raja, je namreč grenko nostnanje in drag nauk za prihod-p0: ' Razen objektivnih težav so se vSemv'le tudi subjektivne, in to pred-P°di r- Šoštanj in tudi drugih ^arif slovenskega elektrogospo-Ijain Prav tako rudniki obljubam dva b°do skušali TE dobaviti ^D - prem°ga v TE popraviti izvaj ej. okvare. Sklep o načinu eiiej. .nja redukcij dobave električne vfg.^Je v Sloveniji je bil objavljen I^ovem Delu na 4. strani. Priča nim redukcijam smo bili ^Heb Gorenjskem v preteklih Uhk0 m s kolikšnimi omejitvami računamo v prihodnjih dneh, »nCe"lru Programa gradnje šol in fVq.pi v kranjski občini je podjetje t>rej$n* 12 Kranja začelo konec rneseca graditi vrtec v hot J u- Prvotno je bilo predvide-otr0%a v njem prostora za 100 lin' P°tem Pa so program spre-d0e ' lJn bo vrtec lahko sprejel po *raditvi 140 otrok. — A. Ž. Prisrčen pozdrav Predsednik republike Josip Broz-Tito se je v začetku tedna vrnil z največjega državniškega srečanja v zgodovini, četrte konference neuvrščenih držav v Alžiru. Na beograjskem letališču so njemu in delegaciji, ki jo je vodil, pripravili prisrčen sprejem. Ugodna ocena Koordinacijska komisija za usmerjanje in spremljanje ustavne razprave pri republiški konferenci socialistične zveze je ugodno ocenila dosedanji potek javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave v naši republiki. Menili so, da je prvi del javne razprave uspešno končan in da povsod podpirajo osnovna izhodišča osnutkov in da je povsod veliko zanimanje za ustavno razpravo. Krediti za ozimnico Ljubljanska banka je sklenila, da bodo organizacijam, ki skrbe za ozimnico, zagotovili kredite za odkup in zaloge po 6- odstotni obrestni meri. Z enako obrestno mero bodo kreditirali tudi organizacije, ki so svoja poslovna sredstva porabile za to, da so dodelile kredite delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Kredite bo moč vrniti v šestih mesecih. Nakazila zdomcev Neblagovni devizni priliv Jugoslavije je v prvih sedmih mesecih dosegel rekordno milijardo 114,3 milijona dolarjev, kar je za 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nakazila naših zdomcev so letos znašala 711,3 milijona dolarjev, turistični priliv pa 271 milijonov dolarjev. Tako kot prejšnja leta so pri nas še vedno najbolj številni zahod-nonemški turisti. Najmanj 1000 din Sindikati v nekaterih krajih republike Srbije so sprožili postopek za zvišanje minimalnih osebnih dohodkov na 1000 dinarjev, da bi tako vsaj deloma ublažili nenehno zviševanje življenjskih stroškov. Samo v Nišu je na primer 11.000 delavcev, fii imajo manjše osebne dohodke od 1000 dinarjev, osebni dohodki vsakega drugega delavca v tem kraju pa ne presegajo 1400 dinarjev. ZIS ni kriv Zvezni sekretar za trg in cene je zavrnil vrsto kritik, da je zvezni izvršni svet kriv za pomanjkanje mesa v posameznih mestih v Jugoslaviji. Rekel je, da bomo meso dodatno uvozili in da cene živinske krme na svetovnem trgu padajo. Vzrokov za pomanjkanje mesa je po njegovi oceni več. Med drugimi so tudi povečana konjunktura mesa na svetovnem trgu, v tem, da mnogi proizvajalci kršijo dogovorjene cene, da imajo nekatere družbenopolitične skupnosti slabo davčno politiko in da je čutiti stalni pritisk po zvišanju cen. Prispevek ih spodbuda Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je sklenil, da letos dodeli zvezi delavskih univerz Slovenije 500.000 dinarjev kot prispevek, da čimprej pride do družbenega dogovora o skupnem financiranju osnovnega izobraževanja odraslih. Ogorčenost — sožalje Izvršni biro predsedstva zveze komunistov Jugoslavije je obsodil državni udar v Čilu. Številnim protestom po Vsej državi proti imperialistični zaroti se je pridružil tudi izvršni odbor republiške konference SZDL. Predsednik Tito je poslal ženi in družini pokojnega čilskega predsednika Salvadorcr- Allendeja soždlno brzojavko. l J 18 19 20 Javne razprave v prihodnjem tednu Javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave na Gorenjskem (pri čemer pa bodo v občinah potekale tudi razprave o osnutkih občinskih statutov) bodo trajale nekako do srede prihodnjega meseca. V uredništvu smo se odločili, da bomo vsako soboto objavili razpored javnih razprav v posameznih občinah za naslednji tedei). Kranj Zaradi omejitev električne energije je ta teden odpadla javna razprava v Zalogu in bo ponovno 23. septembra ob 9. uri Krajevne skupnosti: 16. septembra ob 9. uri na Šenturski gori, ob 14. uri v Podblici 17. septembra ob 9. uri v Stiški vasi, ob 19. uri na Primskovem septembra ob 18. uri na Kokrici in na Visokem septembra ob 19. uri v Podbrezjah septembra ob 18. uri na Štefanji gori, ob 19. uri v Zabnici, Velesovem in v Goričah 21. septembra ob 18. uri v krajevni skupnosti Kranj-Center, ob 19. uri na Planini Delovne organizacije: V tovarni Sava je ta teden odpadla razprava za prvi del političnega aktiva in bo zato enaka razprava 29. septembra 18. septembfa po posameznih izmenah v tovarni IBI, ob 11. uri v Eliti in ob 18.30 v Zavodu za zdravstveno varstvo 19. septembra ob 12. uri v Planiki in Elektrotehničnem podjetju, ob 15. uri v Savi za polovico političnega aktiva 20. septembra ob 12. uri v Kovinskem podjetju, Osrednji knjižnici in muzeju in v Službi družbenega knjigovodstva 21. septembra ob 12. uri v Gozdnem gospodarstvu Kranj, Cestnem podjetju, Puškami, Dijaškem domu in za družbenopolitične organizacije občine, ob 13. uri za polovico ČP Gorenjski tisk Radovljica Krajevne skupnosti: 18. septembra ob 19. uri v Zg. Gorjah, v Podhomu in v Spodnjih Gorjah 19. septembra ob 19. uri v Lescah, na Lancovem, v Zasipu in v Mlinem 20. septembra ob 19. uri v Begunjah, v Kamni gorici, na Srednji Dobravi, v Kropi in v Ljubnem 21. septembra ob 19. uri na Brezjah, v Podnartu, v Ribnem, v Bohinjski Beli in v Nomenju Delovne organizacije: 17. septembra v delovnih organizacijah Špecerija Bled, Murka Lesce, TOZD Viator Bled, Združeno podjetje Toplice Bled in Transturistovi hoteli v Bohinju 18. septembra za prosvetne delavce osnovne šole Radovljica in Lipnica 20. septembra za prosvetne delavce osnovnih šol Bled, Gorje in Bohinjska Bistrica Kranj V sredo popoldne sta se v Kranju sestala oba zbora kranjske občinske .. skupščine in razpravljala o osnutku zvezne in republiške ustave in osnutku Občinskega statuta. Glavni poudare so dali prav občinskemu statutu. V razpravi o vseh omenjenih osnutkiH-posebej pa o statutu je prevladovalo mnenje in želja, da bi v prihodnje konj"' nalno samoupravo organizirali tako, da organizacija ne bi bila zapletena. ~ seji so tudi sklenili, da gre.predlog občinskega statuta v javno razprav sporedno z razpravami o osnutku zvezne in republiške ustave. Razprava statutu bo trajala tudi še v jesenskih mesecih, saj je predvideno, da bo občinska skupščina sprejela novi statut decembra letos. Prav tako je predvideno, da bo v začetku decembra sprejeta republiška ustava, sredi novembra Pa A. Z. zvezna. Radovljica Javne razprave o osnutkih zvezne m republiške ustave in o osnutku občinskega statuta so se v občini, i" sicer v delovnih organizacijah začele v začetku tega tedna. Razprave so bile v Suknu, Plamenu, Verigi, Zeleznini Radovljica, Almiri, Vezeninan-Elanu, podjetju LIP ter v enotah zdravstvenega doma v Radovljici in na Bledu. Povsod je bila udeležba dobra in veliko zanimanje, v Plamenu pa so na primer še posebej razpravljali o delavski kontroli in menili, da je podobno kontrolo treba v prihodnje uvesti tudi v družbenih službah ter družbeni" organizacijah in društvih. Zanimali so se, kakšni bodo v prihodnje odnosi prl financiranju med občino in krajevnimi skupnostmi itd. Po krajevnih skup' nostih v radovljiški občini se bodo javne razprave začele prihodnji teden V okviru javnih razprav o zvezni in republiški ustavi bodo v radovlji^' občini prihodnji teden izvedli v delovnih organizacijah in na terenu posebno anketo, s katero želijo dobiti mnenja o možnih kandidatih za posamezn odgovorna mesta v občini. Anketirali bodo 1500 občanov ali 8,3 odstotka volilnih upravičencev. A. Z. 71 w • v rzic Škofja Loka Krajevne skupnosti: 17. septembra ob 18. uri v zadružnem domu v Stari vasi pri Žireh 18. septembra ob 18. uri v zadružnem domu na Šovodnju 19. septembra ob 19. uri v osnovni šoli Javorje 20. septembra ob 18. uri v TVD Partizan Gorenja vas 21. septembra ob 18. uri v kulturnem domu v Poljanah Na zadnji seji predsedstva obČij* skega sindikalnega sveta Tržič so sklenili, da bodo pospešili zbiranja sredstev za gradnjo novega spominskega doma borcev in mladu? v Kumrovcu. Tržiška občina namerava zbrati 120.000 dinarjev. Skupščina \ družbenopolitične organizacije so že dale 10.000 dinarjev. Predsedstvo J sklenilo, da bodo v najkrajšem času sklicali posvetovanje direktorjev, P^r. sednikov delavskih svetov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij j sindikalnih organizacij ter občinske skupščine, na katerem se bodo pogovoru o organizaciji za nadaljevanje zbiranja sredstev. Prihodnji teden se bo sestal v Tržiču iniciativni odbor za ustanovit^ telesnokulturne skupnosti občine Tržič. Na seji bodo pregledali dosedanj priprave na ustanovitev nove samoupravne interesne skupnosti. Prihodnji teden se bo sestal tudi plenum občinskega sindikalnega Nanj bodo povabili tudi predsednike osnovnih organizacij sindikata. plenumu bodo obravnavali uresničevanje priporočil o ozimnici, usta.Tj„ razprave in razprave o občinskem statutu, uresničevanje ustavnih dopolni' potek akcije zbiranja sredstev za Kumrovec. -jk Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Tržiču je sprejelo progr*"1 javnih razprav o republiški in zvezni ustavi ter občinskem statutu po del ovnih organizacijah. Program predvideva, da bosta samostojni razpravi .J® v tovarni Peko in Bombažni predilnici in tkalnici. Druge delovne organizacij pa bodo imele skupne razprave. Tako bo skupna razprava za vse delovne organizacije s sedežem v obČ^j1' ki so ena organizacija združenega dela brez temeljnih organizacij. Drug razprava bo za delavce kolektivov, katerih sedež je zunaj občine. Tret^ razprava pa bo za delavce s področja družbenih dejavnosti. -jk Vsak naj vidi v njem sebe, svoje delo in svoj delež 2 C* 1 m Sobota, 15. septembra 1973 Tako je dejal predsednik občinske skupščine Skofja Loka Tone Polajnar, ko je na sredini seji pojasnil odbornikom obeh zborov ohčinske skupščine nekatere določbe iz osnutka novega občinskega statuta. Osnutek sta izdelala pravnika Filipina in Albin Igličar v sodelovanju s statutarno komisijo pri občinski skupščini. Ob tej priliki je poudaril, da je predlagani osnutek med prvimi v republiki in se zato sestavljavci niso mogli zgledovati po predlogih iz drugih občin. Kaj naj bi v njem spremenili, bo pokazala javna raz- Prva ocena Veliko zanimanje V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v kranjski občini so se ta teden začele javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave. Prvi podatki kažejo, da je tako v delovnih organizacijah kot na terenu zanje veliko zanimanje in je temu primeren tudi obisk. Žal imajo pri organizaciji razprav v krajevnih skupnostih precej težav zaradi omejitev električne energije. Tako je bilo nekaj razprav tudi brez toka (pri svečah). Čeprav Se vedno ni jasno, kako bo s preskrbo z električno energijo v prihodnjem tednu, so v četrtek na občinski konferenci SZDL sklenili, da bodo javne razprave na terenu potekale po vnaprej predvidenem in utrjenem programu. V dosedanjih javnih razpravah so se na terenu najbolj zanimali za bodoči položaj in vlogo krajevnih skupnosti in organizacijo ter delovanje delegatskega sistema. V delovnih organizacijah pa je bilo največ vprašanj in mnenj o položaju delovnih organizacij v novem gospodarskem sistemu in delegatskem sistemu. Takšna vprašanja so se pojavljala tako na političnem aktivu v Iskri, kjer se je ta teden zbralo 600 udeležencev, kakor tudi v tovarni IBI in v PTT podjetju. A. 2. prava, ki se bo začela hkrati z javno razpravo o novi zvezni in republiški ustavi. Spremembo nekaterih odločb pa bodo zahtevale tudi morebitne spremembe ustav po javnih razpravah. Prvo poglavje statuta govori o občini, ki je sedaj opredeljena predvsem kot samoupravna skupnost občanov, v kateri je vsakomur dana možnost, da zadovoljuje svoje interese. Sele zatem je občina družbenopolitična skupnost oziroma organ oblasti. Družbenopolitične organizacije, o katerih piše v drugem poglavju osnutka, politično zdnižu-jejo in organizirajo občane. Njihova stališča in načela so osnovna politika razvoja občine in širših družbenopolitičnih skupnosti. Največ novega prinaša poglavje, ki govori o neposrednem samoupravljanju v občini. Delovni ljudje bodo lahko uresničevali svoje samoupravne pravice na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, z referendumom, samoupravnim sporazumevanjem in drugimi oblikami neposrednega odločanja prek delegacij in delegatov v občinski skupščini in drugih organih upravljanja. Nova občinska skupščina naj bi bila sestavljena iz treh zborov: zbora delegatov krajevnih skupnosti, zbora delegatov iz organizacij združenega dela in zbora delegatov samoupravnih interesnih skupnosti. V Škofji Loki so se odločili za samostojen zbor delegatov interesnih skupnosti, čeprav tega osnutek republiške ustave ne predvideva, ker menijo, da so vprašanja kulture, stanovanjske politike, zemljiške politike, telesne kulture in še nekaterih drugih področij tako pomembna, da o njih morajo enakopravno razpravljati tudi delegati iz teh skupnosti. Za javno razpravo pa so pripravili tudi predlog, da bi občinska skupščina imela le dva zbora, kot to predvideva osnutek ustave. Kot poseben zbor občinske skupščine je predviden splošni zbor. Sestavljajo ga vsi zbori občinske skupščine in vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini. Vodi ga predsedstvo, katerega člani so: predsednik in podpredsednik ter tajnik občinske skupščine, predsedniki posameznih zborov občinske skupščine, predsednik občinskega sveta ter sekretar občinskega komiteja ZK in predsednik občinske konference SZDL. Predsednik predsedstva splošnega zbora je tudi predsednik občinske skupščine. Politično-izvršilno funkcijo v občini bo imel občinski svet. Ta organ bodo izvolili občani na podlagi liste kandidatov, ki jo bo po predhodnih razpravah pripravila občinska organizacija SZDL. Tudi občinski svet,bo imel predsednika. Občani bodo v javni razpravi odločili, ali bo predsednik sveta opravljal svojo funkcijo poklicno ali bo to Predse£ nik skupščine ali pa bosta nio^a celo oba opravljala to delo nepoku no. Zelo pomembno je tudi de občinske uprave. Ta bo morala b'0 za svoje delo strokovno primer zasedena. Le tako bo lahko kos logam, ki jih ji bo zastavila občins skupščina. Tudi pri krajevnih skupnostih J predvidenih precej sprememb. Ne ' da bodo po novi ustavi in n°ve0. statutu postale osnove celice saflj i upravnega življenja in dogovarj f nja, tudi teritorialno jih bodo sp j menili. Manjše krajevne skupn0 • namreč nimajo možnosti za or?agaj ziranje samoupravne dejavnosti, , na njihovih območjih ni niti tem j nih organizacij združenega dela . samoupravnih interesnih skup"0 je Zato naj bi se manjše zdn> oziroma naj bi se priključile vtv"wio Kako bo združevanje potekalo, ° odločili občani v javni razpravi. Javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave ter js tutih se bodo začele prihodnji te° ^ na vsem območju občine. Osnu statuta bodo prebivalci obravna približno dva meseca. Nato zbrali pripombe in jih vnesli v . tek ter dali statut v potrditev oW ski skupščini. V začetku novega 1 .j pa bo treba nova določila Že za uresničevati. i f Rntfata; Vsi, ki so zadnje tedne spremljali dogodke v Čilu in moralno podpirali prizadevanja zakonito izvoljene čilske vlade za začrtano mirno pot v socializem, so v sredo osupnili ob vznemirljivih vesteh iz Cila. Reakcija, ki je ves čas skušala spodkopati demokratično izvoljeno vlado Salva-dora Allendeja, ni izbirala sredstev, da bi preprečila socialistično usmerjeni vladi uresničiti njen program, ki je predvsem delavstvu obetal boljše življenje in rešitev iz bede. Gospodarski bojkot, sabotaže in podobno, o čemer smo zadnje tedne toliko slišali, so bili le uvod direktnega napada na čilsko vlado in na »nevarnost komunizma« na ameriškem kontinentu. Kako velik je bil strah imperialističnih sil, da bi se na- predna gibanja za svobodo, neodvisnost, enakopravnost in resnično suverenost uveljavila na, latinsko ameriški celini in utelesila v državnih sistemih kot je Čile slabe tri leta bil, se kaže Nič več jutri za Cile ? prav v brutalnem nastopu čilske desničarske opozicije pod ameriškim patronatom. Vojaštvo je napadlo predsedniško palačo in po tragični smrti predsednika Allendeja prevzelo oblast v državi. Tragično smrt čilskega sednika, ki je namesto y \yo nasprotniku raje izbral ***** človeška zgodovina uvrstila like svobodomislecev, borce , narodno neodvisnost, za Pre ed do socialističnih odnosov, t tiste borce, ki so padli v. jUd> imperialistično reakcijo i*1 med vse, ki so za svoje nje živeli, delali in bili P**Pr ljeni tudi umreti. Socialistično opredeljen' ^ neuvrščeni Čile je sicer zast«' ^ pol koraka, toda ves svobo .j, ljubni svet verjame, da sile. je zastopal predsednik Alle«vo ki so ga tudi izvolile v vo<»* % vlade, niso umrle "skupaj -Allendejem, da jih *r /y/\ 4-mtlini/\ L n 1 i X i ^ M X» I i-. . .] ! l. « J.. 1 ' L ____' >£ 1 " 1 1 i Proizvodnja stavbnega pohištva in montažnih hiš je napravila Jelovico iz Škofje Loke znano na domačih kakor tudi na tujih tleh. Solidna izdelava in ne pretirano visoke cene so ji odprle pot do graditeljev družinskih hišic in do velikih gradbenih podjetij. Nedvomno je k temu pripomogla tudi stalna skrb za kvaliteto in dobra organizacija dela. To potrjuje tudi bronasta plaketa, ki so jo ob zaključku mednarodnega leta kvalitete Jelovici podelili na zagrebškem velesejmu. Kljub prizadevanjem vseh zaposlenih pa je bilo letošnje prvo polletje nekoliko manj uspešno, kot so predvidevali. Vrednost proizvodnje so planirali v višini 90 milijonov, izdelali pa so za nekaj več kot 80 milijonov dinarjev izdelkov. Vzroki za manjšo uspešnost so predvsem neurejena preskrba s surovinami v prvih letošnjih mesecih, pomanjkanje delavcev in uvedba novega proizvodnega programa, ki bo polno stekel šele v drugem polletju. Še bolj neugodne pa so številke pri izvozu. Na tujem trgu so prodali za 629.000 dolarjev proizvodov, kar je komaj 34 odstotkov vrednosti, ki so jo predvideli v začetku leta, in celo nekaj manj kot lani v enakem času. Najbolje so šli v denar montažni objekti, slabše pa stavbno pohištvo. Manj so delavci Jelovice delali tudi pri montaži stavb v tujini. Za slabšo prodajo na domačem trgu pa so krive podražitve nekaterih izdelkov, ki so ob zmanjšani kupni moči prebivalstva še bolj občutne. Preslabo pripravljen za prodajo je bil tudi nov program stavbnega pohištva (nove vrste oken in vrat). Zaradi manjše prodaje doma in na tujem je tudi celotni dohodek nižji. V prvem polletju je znašal 81 milijonov 210.000 dinarjev. Porabili so 64,580.000 dinarjev. Dohodek je torej znašal 16,630.000 dinarjev. Za osebne dohodke, zakonske in pogodbene obveznosti pa je šlo 17,944.000 dinarjev. Glavna vzroka za izgubo sta prenizka realizacija oziroma prodaja in podražitev surovin. Cene žaganemu lesu in okovju za stavbno pohištvo so se dvignile od 50 do 100 odstotkov. Drugačna pa je slika pri vlaganju v podjetje. Ze v prvem polletju so se obratna sredstva mcčno povečala. Ob zaključku so znašala kar 61 milijonov 525.000 dinarjev, kar je dobrih 6 milijonov dinarjev več kot v začetku leta. Čeprav vsi podatki za prvo polletje niso ugodni, je treba omeniti, da številne akcije in napori za boljšo prodajo doma in na tujem in ne nazadnje tudi zagotovljena obratna Sredstva zagotavljajo boljši finančni in poslovni uspeh ob zaključku leta. Ce pogledamo le nekaj številk iz zadnjih dveh mesecev, je slika že drugačna. Prodaja je stekla in samo julija in avgusta so prodali na domačem in tujem trgu za prek 50 milijonov dinarjev izdelkov. Povpraševanje je sedaj znatno nad zmogljivostmi proizvodnje. Da se ne bi spet znašli v težavah, so delavci na zborih po posameznih obratih sprejeli akcijski program za sanacijo proizvodnje in prodaje. V njem so zapisali, da bodo povečali obseg proizvodnje in bodo delali tudi ob prostih sobotah in če bo potrebno tudi ob nedeljah, znižali bodo stroške, glede na povišanje cen surovinam pa bodo povečali tudi ceno vloženega dela. Kot eden od ukrepov v okviru akcijskega programa je tudi povečanje osebnih dohodkov približno za deset odstotkov in uvedba stimulativnega dela dohodka. Ta bo odvisen od poslovnega uspeha celotnega podjetja. Sanacijo je podprla tudi banka — poslovni enoti Ljubljanske banke v Skofji Loki in Kranju sta že odobrili kredite za obratna sredstva. Na pomoč pa sta priskočila tudi občinski in republiški sklad skupnih rezerv. L. B. Omejitev pri negospodarskih investicijah Tržiška občinska skupščina prosi republiške in zvezne organe, da bi dovolili gospodarskim organizacijam izločanje denarja v občinski sklad negospodarskih investicij že po polletnih zaključnih računih najete kredite, potrebne predvsem za gradnjo šol in vrtcev. Skupščina občine je ta problem posredovala republiškemu sekretariatu za finance, le-ta pa jč prošnjo Tržičanov odstopil ustreznemu zveznemu organu. Skupščina prosi, da bi pristojni organi dovolili delovnim organizacijam sprostitev sredstev za negospodarske investicije fce na osnovi rezultatov zaključnih računov letošnjega I. polletja. Organizacije namreč denar za te namene imajo, vendar ga ne smejo izločiti. Skupščina bo na ta način lahko uresničevala program, ki so ga njeni odborniki sprejeli ob sprejemanju letošnjega proračuna in programa negospodarskih investicij. Kakor nas je v petek obvestil predsednik tržiške občinske skupščine inž. Vili Logar, odgovora od pristojnih zveznih organov še ni. -jk Svet osnovne šole MATIJA VALJAVEC PREDDVOR razpisuje mesto prosto delovno računovodje za nedoločen čas. Pogoj: ekonomski tehnik Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj. tenzi n^em času Potekajo in-^Ms pG PriPrave na 9- kongres Hanr' slovenska mladina je ^eorifVl- prve korake v okviru Pina i?1Zacije ZM- Posebna sku-Je vodil sekretar RK khod'fi!fenko Mali, ie napravila •• e dokumente o novi »nJlo lran?sti mladine. Zani-Ofrja .nas je, kakšna bo nova povD®lzsacija v občinah, zato smo konffa sekretarja občinske SitaHnCe ZMS Kranj Cirila v ^em se nova shema 8edanje!ranosti ZM razlikuje od 2agotoVi-i koncept bo nedvomno vanje Vl1 večjo možnost za razreše-je, dan r° ov znotraj organizaci-vPliva iPa-bo tudi večjfl možnost drujkJ^^dih na razreševanje širših 0ršani7 • ■ Problemov. Obstoječa Zala oblika je sicer ustre- tazvoia i' stopnji družbenega ki 8o Ja' revolucionarne spremembe, družk.-astale v zadnjem času v naši-da 8e * Pa zahtevajo tudi od mladih, Za eorganiziramo in poskrbimo Uudi v n s-^8® uveljavljanje mladih Usnierit družbi in za socialistično v®ka « slehernega mladega člo- K L s°ciai{° .pa bo organizirana nova vehiil ,na zveza mladine slo-»ohexv °bčini? se žueClnska konferenca ZMS Kranj Preh^ ,lntenzivno pripravlja na °van nov* organizacijski obliki ^|adingJa ZM- Socialistična zveza ®tiČuQ organizacija vseh sociali-bkratj T^enih mladih ljudi — bo Vsejj tl*di mesto za dogovarjanje ^ade Jpnizacij, ki vključujejo Ugotovi] tem se 150 Prav gotovo lri akcii b tuc** idejna, programska razvija'J.ska enotnost v borbi za P°vsod Ji5 ?amoupravnih odnosov *Jer mladina živi in dela na Pl,°gran/azrednega boja, ki izhaja iz 0fCfla. ZKJ in ZKS. Nova Ve*jo aC1Ja bo omogočala tudi ®°cialjsr.rvls°tnost mladih pri delu tUdj v ttZVeze in sindikata, kajti ^ladi v eb organizacijah morajo qelU jn • Prihodnje več prispevati k Kot £YaJanju nalog. Že rečeno, bomo v okvi-liiiH; razvijali dejavnost mla-^ahaJaio VSeh ledinah, kjer se S^ali«.' r° pomeni, da bomo celi0 J1*! kjer še nimamo osnov-n ^ko Klovanja, le-te organizira-?ganizir. v jesenskem obdobju 1v I -e nekaj aktivov mlati* v kr anizacijab združenega .de-HraJevnih skupnostih. Poživili iV^vid^10 v aktivih na šolah. Na^0' da bo ta naloga S ec septembra. Naj tudi o'^ania KJ> na področju orga-Praviij v novi^ aktivov marsikaj i> del0Vn;kSp0rnladi- Mreža aktivov ^Polnil organizacijah je bila >dinsk1Kna,od Prvotnih 8 na 25 ?t skunn aktivov. Tudi v krajev-Kjenega.? h je bil° že marsikaj si°^vii?8te v novem konceptu ^ih? specifične interese k. Tržiške delovne organizacije že nekaj let na osnovi sklepov samoupravnih organov in predloga občinske skupščine izločajo del ostanka dohodka in akumulacije nad predpisano ravnijo v poseben sklad za negospodarske investicije. Letos bi se moralo v tržiškem skladu za negospodarske investicije -zbrati okrog 1.800.000 dinarjev. Občina je s temi sredstvi vsako leto zgradila nekaj najpotrebnejših komunalnih objektov in pomagala krajevnim skupnostim pri njihovih večjih investicijah, 150.000 dinarjev pa sta dobila tudi šport in kultura. \ Letos se tržiški sklad za negospodarske investicije ne polni tako, kot so predvidevali. Zvezna vlada je namreč s posebnim predpisom ustavila tako zbiranje denarja in s tem preprečila nadaljnje obremenjevanje gospodarstva. Ta denar delovne organizacije sicer izločajo v sklad skupne porabe in ga lahko po svoji presoji razdele šele po pozitivnih zaključnih računih. Gospodarske organizacije tržiške občine tega pri letošnjem načrtovanju niso storile, ker je prišel omenjeni zvezni odlok kasneje in se ni dalo več spremeniti. Tako so sedaj tržiške negospodarske investicije in z njimi šport in kultura v določenih težavah. Sredstva občinskega proračuna jih ne morejo premostiti, ker je denar razdeljen skoraj do zadnjega dinarja, razen tega pa mora občina plačevati tudi precej anuitet za Letos prvih šest stanovanj Lansko jesen je bil na osnovi odloka občinske skupščine v Tržiču ustanovljen solidarnostni sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu tržiške občine. Zahvaljujoč dobrim pripravam je delo sklada steklo takoj, ko je bila tudi v republiki sprejeta nova stanovanjska politika. Sklad se je odločil, da bo vsa razpoložljiva sredstva vložil v nakup novih stanovanj ter jih obogatil z bančnimi krediti. V Tržiču so namreč menili, da le na tak način — in ne z dolgoročnim kreditiranjem iz Le s sodelovanjem občanov se kaj naredi Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Voklo Ivanom Beleharjem o dejavnosti skupnosti preteklih letih in o programu za prihodnje v »Krajevna skupnost in občani se morajo medsebojno povezati in sodelovati, če želimo, da v skupnosti uresničimo program, ki si ga vsako leto zastavimo. S tem narašča zaupanje v krajevno samoupravo in pripravljenost občanov, da tudi sami nekaj prispevajo. Samoprispevek bo tudi po novi ustavi glavni vir financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti. Zato moramo že danes s svojim delom dokazati, da umno razpolagamo z denarjem, ki ga ljudje dajejo za napredek krajevne skupnosti.« Takšno misel mi je povedal predsednik krajevne skupnosti Voklo Ivan Belehar, s katerim sem se pogovarjal po končanem asfaltiranju cest v Voklem in Hrastju. Skupnost združuje Voklo, Prebačevo in Hrast-je, v katerih živi 1361 prebivalcev. Skupnost je s prispevkom občanov uspela leta 1969 urediti 700 metrov dolgo kanalizacijo v Voklem, leto kasneje pa v isti vasi javno razsvetljavo. Predlanskim je skupnost »osvetlila« tudi Prebačevo in Hrast-je. Pri vseh omenjenih akcijah so opravili vaščani precej prostovoljnih delovnih ur. Delovna vnema se tudi lani ni polegla. V letu krajevnih skupnosti kranjske občine so asfaltirali 2300 kvadratnih metrov krajevnih cest. V ta namen so prispevali občani 86.000 dinarjev, vrednost del pa je znašala 134.000 dinarjev. Cestno podjetje je dalo 20.000 dinarjev kredita, nekaj pa je primaknila še krajevna skupnost iz svojega proračuna. »Letošnje leto je glede akcij krajevne skupnosti de uspešnejše,« nadaljuje predsednik krajevne skupnosti Voklo Ivan Belehar. »Sprva smo želeli asfaltirati 2350 kvadratnih metrov cest, vendar smo program na željo občanov razširili na 3300 kvadratnih metrov. Asfaltiranje v novem in starem Hrastju ter Voklem bo tako stalo okrog 200.000 dinar- jev. Prebivalci so zbrali 125.000 dinarjev, za cesto v Voklem pa je dal k2k iz Kranja 2000 dinarjev, ker to cesto tudi uporablja. Vrednost prostovoljnih delovnih ur pa znaša 50.000 dinarjev. Svoj delež sta dala še Cestno podjetje Kranj v obliki kredita (40.000 dinarjev) in prav toliko skupščina občine Kranj na osnovi natečaja. Povedati moram, da so posamezne hiše ob asfaltirani cesti v Hrastju dale kar 4000 dinarjev. Sami so dodatno plačali meter širši asfaltni trak in kupili cestne robnike.« Pred krajevno skupnostjo so po komaj opravljenih starih nalogah že nove in nič lažje. »V novem Hrastju bo treba najverjetneje že prihodnje leto razširiti javno razsvetljavo,« pravi Ivan Belehar. »80.000 dinarjev bomo potrebovali za to. Če ne bo šlo drugače, bomo gradili postopoma. Caka nas urejevanje kanalizacije v Voklem, dolge skoraj 200 metrov. Skupnost za kanalizacijo ne bo imela dovolj denarja in se bomo spet obrnili na občane. Gradbeni odbor je, že imenovan in sodeluje pri pnpravah na gradnjo s krajevno skupnostjo in svetom za gospodarstvo pri skupščini občine Kranj. Za nas je hud problem vzdrževanje cest. Cesta od Hrastja do skladišč KŽK je na meji prevoznosti. Treba bo najti skupni jezik z uporabniki ter jo popraviti in bolje vzdrževati. V novem Hrastju in Voklem je razen tega še več ulic, ki jih bo treba asfaltirati. Naselje novo Hrastje se širi in skupaj s starim Hrastjem in Prebačevem predstavlja že velik stanovanjski kompleks, ki na žalost še nima družbenih prostorov. Zasilne imamo v gasilskem domu Prebačevo, vendar je to premalo. Če bo v novem Hrastju zrasla varstvena ustanova, bi imeli lahko v njej tudi družbene prostore.« J. Košnjek Pomoč pri nakupu ozimnice mora priti v prave roke V torek se je v Tržiču sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič. Obravnava težav pri nakupu ozimnice je bila najpomembnejša točka dnevnega reda. Člani predsedstva so menili, da se je pojem ozimnice razširil. Ozimnica namreč ni le nakupovanje krompirja in jabolk, temveč tudi nakupovanje kurjave ter veliki stroški za šolske potrebščine na začetku šolskega leta. Stroški nabave ozimnice so pred leti resnično prizadeli le družine z najnižjimi osebnimi dohodki, danes pa je zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, podražitev in nesorazmernega povečanja osebnih dohodkov takšnih družin vedno več. Zato bi bilo treba po mnenju občinskega sindikalnega sveta Tržič čim prej kopico besed, izrečenih o ozimnici na organih različnih ravneh, spremeniti v dejanja. Pri ozimnici so pomembne tudi količine kupljenega blaga. Pomembno je, ali zadostujejo količine krompirja na primer za mesec ali dva ali vsaj do konca spomladi. Takrat so takšni artikli še dražji. Člani predsedstva tržiškega sindikata so pri tem menili, da sodobni stanovanjski objekti večkrat nimajo primernih prostorov za ozimnico in se morajo ljudje preskrbovati »iz rok v usta« ali »iz trgovine na štedilnik«, kot je dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivko Bergant. Udeleženci torkove seje so pozdravili prizadevanja bank in trgovskih organizacij, ki skušajo s krediti omogočiti ugodnejši nakup ozimnice. Vendar pomeni za marsikaterega delavca z nizkimi osebnimi prejemki »kupovanje ozimnice na kredit« še dodatno zadolževanje. Zato bi bilo treba po delovnih organizacijah za nakupovanje ozimnice izkoristiti sredstva skladov skupne porabe, de- A m ^ 1 1% €§SL ** Jrm ^^ nar sindikalnih organizacij in fonde delavske samopomoči, če le-ti obstajajo. S temi sredstvi bi ozimnico kupili in za delavce založili denar. Slednji pa bi ga potem obročno in brez obresti vračali. Takšnega načina se že nekaj let loteva Bombažna predilnica in tkalnica, sledijo pa ji že nekatere druge delovne organizacije. Velika pomoč so tudi prizadevanja Mercatorja, tržiškega TOZD Preskrba, ki je nakupil zadostne količine ozimnice in jo prodaja po znižanih cenah. Občinski sindikalni svet bo na osnovi sklepa predsedstva s posebnim pismom predlagal delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam, naj »aktivirajo« čim več denarja za nakup ozimnice na osnovi kriterijev in načina, kakršnega uporabljajo v Bombažni predilnici in tkalnici. Prav tako bo naložil osnovnim organizacijam sindikata, naj med svojimi delavci poiščejo tiste, ki ozimnice resnično ne morejo kupiti. Le-tem naj pri nakupu ozimnice pomagajo z denarjem, občinski sindikalni svet pa je tudi oddvojil znatna sredstva (stari milijon dinarjev) za pomoč takšnim družinam. Akcijo bodo vodile sindikalne organizacije, ki najbolje vedo, kdo je pomoči resnično potreben in kdo ne. Le tako bo prišla pomoč v prave roke in dosegla največji učinek. J. Košnjek Rdeči križ proti koleri Zaradi pojave kolere v Italiji, ki zadnje čase vznemirja tudi naše ljudi, je republiški odbor RKS razposlal te dni vsem občinskim organizacijam propagandne publikacije — prospekte za obveščanje javnosti o ukrepih za zaščito pred to nevarno kužno boleznijo. Občinski odbor RK Radovljica je že razposlal več tisoč izvodov tega gradiva po vseh osnovnih šolah in poverjenikom RK po KS. JR sredstev sklada — lahko rešijo v najkrajšem času največje stanovanjske probleme v občini. To so predvsem delavci z nižjimi osebnimi prejemki in s številnimi družinami, mlade družine ter upokojenci, invalidi in borci. Solidarnostni sklad je letos že uspel zbrati toliko denarja, da je kupil 4 dvosobna in 2 enosobni stanovanji na Bistrici, ostanek denarja pa je naložil v banko, na osnovi katerega bo prihodnje leto lahko najel kredit za nakup novih stanovanj. Stanovanja, ki jih je sklad kupil letos, bodo najverjetneje vseljiva konec oktobra ali v začetku novembra. Sklad bo razpolagal prihodnje leto z dobrimi štirimi milijoni dinarjev. Po mnenju izvršnega odbora sklada in skupščine bo vsota zadostovala za nakup skoraj 50 stanovanj na Bistrici, ki jih bosta zgradila gradbeni podjetji SGP Tržič in SGP Projekt iz Kranja. S tem bo rešeno lepo število največjih stanovanjskih problemov v tržiški občini. Ob tem ne smemo prezreti, da tudi delovne organizacije same še naprej rešujejo stanovanjske težave zaposlenih, saj jim za te namene ostane 60 odstotkov denarja, zbranega s 6-odstotnim stanovanjskim prispevkom od bruto osebnih dohodkov. Nadaljnjih 30 odstotkov tega denarja dobi namreč solidarnostni sklad, 10 odstotkov pa roma v banko za kreditiranje stanovanjske gradnje. Tudi priprave na ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti so v Tržiču že stekle. Oblikuje se iniciativni odbor za ustanovitev, skupnosti, ki bo do sprejema ustreznih republiških in občinskih predpisov pripravil potrebno gradivo ter izbral naloge, ki jih bo morala reševati stanovanjska skupnost. Prav tako bo do takrat treba razjasniti odnos med samoupravno stanovanjsko skupnostjo in solidarnostnim skladom ter določiti njegove naloge v okviru skupnosti. J. Košnjek Uspel kmečki praznik Nedvomno je tudi munula lepa in topla nedelja precej pripomogla, da je prireditev z naslovom Kmečki praznik na Bledu uspela tako, kot so si organizatorji Klub za konjski šport Triglav Bled, kmetijska zadruga in turistično društvo lahko samo želeli. Številni izletniki in turisti, slednjih je bil Bled v zadnjih dneh poln, so si ogledali prvo tovrstno prireditev po vojni. Organizatorji želijo, da bi postala tradicionalna, tako kot je bil včasih pred vojno 8. septembra vedno kmečki praznik in ko so se na sejmu zbrali kmetje iz bližnje in daljne okolice. Letošnja prva prireditev je uspela tudi po tem, da so z njo obudili in prikazali nekatere običaje iz dela in življenja kmetov nekdaj. Dopoldne je bila najprej razstava govedi in konj. Kmetje iz okoliških krajev, ki so že pripeljali živino s planin, so na razstavo pripeljali okrog 70 govedi in 35 konj. Na razstavi so pokazali, kako danes gorenjski kmetje gojijo živino in kako se je uveljavila simentalka, potem ko so v glavnem že opustili nekdanjo zelo razširjeno gorenjsko ciko. Nič manj zanimiv pa ni bil popoldanski sprevod. Posamezni kraji so se predstavili s kmečkimi vozmi, s katerimi so prikazali delo in običaje. V njem je sodelovalo tudi okrog 80 narodnih noš. Še posebno zanimivi so bili originalno oblečeni kmečki puntarji, kmetje iz Koritnega, ki so pripravili predilnico, sirarno in kovačijo. Tem je sledila še vrsta drugih kmečkih voz, ki jih danes redkokdaj vidimo. Tako po dopoldanski razstavi govedi in konj kot po popoldanskem sprevodu so podelili nagrade in prizpanja. ' Organizatorji so menili, da bo naslednja prireditev z naslovom Kmečki praznik na Bledu prihodnje leto še bolje uspela. A. Ž. Disco klub na Dovjem Mladi na Dovjem in v Mojstrani se pogosto pritožujejo, da je za zabavo, slabo poskrbljeno. Edino razvedrilo so filmske predstave in včasih kakšna plesna prireditev. Da bi popestrili prosti čas mladih, so pred kratkim v prostorih gostišča »Potokar« na Dovjem odprli disco klub. Uredila sta ga Ivan Lah in Šarli Krznarič, ki ga sedaj tudi vodita. Odprt je ob petkih, sobotah in nedeljah. Prostor je precej velik in lahko sprejme več kot sedemdeset obiskovalcev. Ob tem je vredno pripomniti, da prostor ni primeren samo za plesno zabavo. Z večjo prizadevnostjo vseh mladih bi lahko zaživela tudi ostala klubska dejavnost in razna družabna srečanja. J. Rabič Z dobro voljo in smislom za čistočo ter urejenost se tudi kmečka stanoval' ska hiša in gospodarsko poslopje lahko lepo uredita. Eden takšnih Pr^meJ°r; je Karunova domačija na Povijah nad Trstenikom, na kateri gospoda' Anton Kadivec.. (jk) — Foto: J. Košnjek Soriška planina naj bo enotno smučarsko središče Turistični delavci so se posvetovali o turističnert razvoju Soriške planine in Sorice to — v nižjih legah pa je mnnifii zntn hoHn tam lahko drSt »Vsaka polovičarska rešitev lahko napravi nepopravljivo škodo, zato naj načrte pripravijo strokovnjaki,« so soglasno sklenili na četrtkovem posvetovanju o turističnem razvoju Sorice in Soriške planine. Posvetovanje je sklicala škofjeloška občinska turistična zveza in so se ga poleg domačih turističnih delavcev udeležili tudi predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, predstavniki idrijske, tolminske in radovljiške občine, predstavniki slovenske in gorenjske turistične zveze, urbanisti, predstavniki KS in TD iz Sorice in tudi predstavnik Litostroja. Ta kolektiv je namreč pred nekaj meseci samovoljno postavil vlečnico, ki naj bi njihovim članom poleg bivanja v dobro oskrbovani koči, zagotovila tudi uživanje na širnih smučarskih terenih. Soriška planina je slikovit hribovski svet pod jugovzhodnimi obronki Julijcev, čigar središče je Sorica. Pokrajina se je vse do danes uspešno upirala vplivom civilizacije oziroma njihovim nezaželenim učinkom. Domačini so že pred vojno znali obrniti njene lepote sebi v prid. Tako so že takrat letovali v lepo urejeni gostilni pri Pintarju in tudi pri nekaterih kmetih gostje iz Ljubljane, Zagreba in drugih mest. Kmečki turizem ima torej v teh krajih že dolgo tradicijo. Tudi danes niso redki obiskovalci, ki jih domačnost in drugod že skoraj pozabljena stara podoba kraja privabljata v vseh letnih časih. Najraje se v tem kotu ustavljajo naši sosedje iz Gorice in Trsta. Značilna oblika zaselka, svojevrsten zunanji videz stavb — skrilaste strehe hiš in hlevov, zidani podporni stebri kozolcev pa so povzročili, da je ves okoliš spomeniško zaščiten in da so urbanisti omejHi gradnjo novih poslopij. Popolnoma so tudi zaprli pot vikenda-šem, ki so želeli kar v najkrajšem času pozidati najlepše bregove. Obenem pa je jasno, da to območje ni niti približno izkoriščeno. Bližnja Soriška planina, do tja vodi tudi cesta, je naravnost idealen teren za obsežno smučarsko središče. Kot so poudarili na četrtkovem posvetovanju, bo na travnatih pobočjih Slat-nika, Možica in Ratitovca mogoče urediti prek 100 ha smučišč. Poleg njih bo dovolj prostora za gostinske objekte, žičnice in vlečnice. Dostop do njih je razmeroma lahak in je možen iz treh strani. Iz Bohinja, od tam že skoraj do vrha pripelje asfaltni trak, iz Baške grape in iz Selške doline. Ta cesta je za zdaj še zelo slaba, a se ji že obetajo lepši časi. Republiška skupnost za ceste je namreč že izdelala načrte in zbrala denar za njeno ureditev in asfaltno prevleko. Prav nič ni čudno, če Ločani bdijo nad Sorico in Soriško planino. Vendar ne zato, da bi tam gori enostavno prepovedali gradnjo vsem, ki niso z njihovega področja. Pripravljeni so sprejeti vsakogar, ki bo zmogel in hotel delati po predloženih projektih. Občinska skupščina se je obvezala, da jih bo dala čimprej izdelati. Načrtovalci pa bodo morali paziti, da plani ne bodo izdelani enostransko. Upoštevati bodo morali potrebe zimskega in letnega turizma, potrebe stacionarnih in prehodnih gostov, njihove različne plačilne sposobnosti in ne nazadnje načrte tudi prilagoditi raznolikosti terena. V višjih legah so namreč primerni tereni za boljše smučarje in tudi za tekmovalni šport — naravnost idealne snežne razmere sp potrditev za Asfalt j in družbeni prost°r tki*11 • Na Trsteniku je bil pred kTtV sestanek, ki so se ga razen Pfe red' nikov krajevnih organizacij m stavnikov krajevne ^kupnosti 11 -^e žili tudi predstavniki k^Vj ?<> občinske skupščine. Pogovarja jj se, da bi prihodnje leto asfa' fto izredno slabo cesto od Tenet i- .jj, Trstenika, skozi Trstenik pa vsaj protiprašno prevleko, krajevne skupnosti so pripra pomagati tudi s samoprispe jjjji; Prav tako želijo na Trstenik^iii prej začeti graditi nov dru ff dom. Stal naj bi za sedanjim^? družnim domom in bo imel razsežnosti. Z gradnjo naj bi j.jj^ že prihodnje leto, ker so zadeve urejene, razen tega Prt f6c« Trsteničani pripravljenega že I ^ gradbenega materiala. to — v nižjih legah pa je manjši, zato bodo tam lahko drse na smučkah začetniki. Čeprav trenutno ni možnosti, d® bi turistični center na Soriški Punini začeli takoj graditi, so turist^1? delavci menili, da je vsak kompror*1 nemogoč in da se polovičarske rese bodisi zasebnikov bodisi tij odločno zavrne. S tem so tudi pred nekaj meseci sprejeti odi®> občinske skupščine, ki je prepoved parcelizacijo in zazidavo v soriške kotu. Obenem pa so tudi odločno ° sodili poseg Litostroja in zahteva ' da čimprej poskrbi za zaščito tere*1 ' Menili so, da zahtevam tega koje tiva po začasni odobritvi g1"®^ žičnic na Soriški planini občins^ skupščina nikakor ne more ugod) L. Bogataj Ostrejši sanitarni nadzor Pretekli teden je bil v Tržtfjj posvet, ki so se ga udele*1 predstavniki Zavoda za zdravstven varstvo Kranj, ZD Tržič, sveta 28 zdravstvo in socialno varstvo, rd^ čega križa, krajevne skupnosti T**1.' osnovnih šol, sanitarni, tržni 1 veterinarski inšpektor ter predsta niki večjih delovnih in trgovski organizacij, ki poslujejo z živi : Prisotni so bili tudi predstavni^ občinske skupščine in gostinci. ^ posvetovanju, njegov osnovni n men je bil posvečen boju .Pr°jj pojavom kolere, so razpravljali tu o ukrepih, ki naj zaščitijo Tržiča, pred ostalimi nalezljivimi bolezni^. Prisotni so zahtevali ostrejši san . tami in splošni nadzor nad objej^ in živili, ki lahko povzroče nalezU.1 bolezni med prebivalci. Poudaru0t so pomen higiene, osebne * splošne, ter nujnost, da se s t seznani čim širši krog 0^anine Opozarjali so na pomen sta ^ kontrole pitne vode, urejenost snj^ tišč, trga s sadjem in zelenja f urejenost in čistočo trgovskih gostinskih lokalov in higieno ^ osnovnih šolah. Posameznike ustanove, ki se tega ne drže, je prijaviti in ostro kaznovati. Neka ^ ri ukrepi so se v tržiški občin1..^j začeli izvajati. Njihov cilj je j„ občana pred nevarnimi okužbam boleznimi. (^ Delovna skupnost tekstilne industrije lekstilindus Kranj • ki ima že prek 45 let delovnih izkušenj pri proizvodnji tekstila, • ki je v letu 1972 prešla iz tro- v pretežno dvoizmensko obrato- • zamenjuje star strojni park z novimi sodobnimi in modernimi stroji, • odprla nov obrat pletilnice s pestrim asortimentom, • uspešno zalaga domače tržišče in tržišče Evrope, Amerike, Azije in Afrike s svojimi artikli iz vseh klasičnih in sodobnih surovin, . . v, i • strokovno sodeluje z industrijo ženskega in moškega perila ter oblačil, pohištva, motornih vozil, gume in drugo predelovalno industrijo, vas vabi k sodelovanju zaradi možnosti zaposlitve na naslednjih prostih delovnih mestih: — predica — tkalka — pletilja — mikalka — vdevalka v pletilnici — snovajka v pletilnici — čistilka prostorov — transport surovin in tkanin Zaposlenim nudimo • v času dopustov možnost letovanja v našem počitniškem domu v Novigradu, Bohinju ali na Krvavcu po ugodnih cenah, • možnost cenene prehrane (malica, kosilo, večerja) v delavski restavraciji podjetja, • perspektivne možnosti za samska in družinska stanovanja. Osebni dohodek na teh delovnih mestih se giblje od 1650 do 2000 din. Najnižji mesečni osebni dohodek v podjetju je 1500 din, poprečni osebni dohodek podjetja pa znaša že prek 2050 din. Kandidati za zaposlitev se lahko javijo vsak dan od 6. do 14. ure v kadrovskem sektorju podjetja osebno ali pa pošljejo pismene ponudbe. D Posebno šolstvo v novem šolskem letu DONIT kemična industrija Medvode sprejme takoj za nedoločen čas za obrat Medvode: 1. 2 strojna tehnika (za vodstvena dela v proizvodnji) 2. 32 delavcev in delavk za delo v proizvodnji P°goji: Pod 1.: TSŠ— strojni oddelek ali delovodska šola, s sposobnostjo ^"ganizacije in vodenja delovnega procesa v izmenskem delu. uelo je primerno za moške. 2.: NK z vsaj 6 razredi osemletke, starost nad 18 let, za ^mensko delo na delovnih mestih v proizvodnji tesnilnih materialov, plastičnih mas in filtrov. Stanovanj trenutno ni na voljo. Nastop dela takoj ali po dogo-*0ru. Ponudbe kandidatov sprejema kadrovska služba podjetja Uonit v Medvodah. nazpis velja 10 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. S Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj ponovno objavlja naslednje prosto delovno mesto snemalca lažjih elementarnih rizikov tri leta delovnih Zahteva se višja šolska izobrazba ekonomske smeri in aeiovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in 6 let gkušenj. j~V°šnje, opremljene z dokazili o šolski izobrazbi, delovnih skušnjah sprejema Odbor za delovna razmerja pri Zava-p°valnici Sava — PE Kranj do vključno 25. 9.1973. Vzgojni zavod Kamna gorica poleg svojega programa izvaja tudi program posebne šole za šoloobvezne otroke v radovljiški občini. V letošnjem šolskem letu imajo skupno 13 oddelkov: 6 v Radovljici, 5 na Bledu in 2 v Bohinjski Bistrici, ki jih obiskuje 115 učencev. V zavodu pa imajo še 9 matičnih oddelkov s 106 učenci. Medtem ko obiskujejo pouk na oddelkih posebne šole le učenci iz radovljiške občine, so učenci na matičnem zavodu v Kamni gorici prišli kar iz 21 slovenskih občin. Čeprav se posebno šolstvo ne vrednoti tako kot bi se moralo, kar je razvidno že iz razmeroma slabših prostorskih razmer v primerjavi z rednimi osnovnimi šolami, je v zadnjih letih le napredovalo. Omeniti je treba, da so tako na Bledu kot v Radovljici sedanji učni prostori le začasni, v Bohinju pa bodo z izgradnjo nove osnovne šole rešili vzporedno tudi prostorske potrebe. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko posebno šolstvo pravzaprav sploh ni imelo primernih prostorov, je to že velik napredek, kar se nedvomno kaže tudi v učnih uspehih. V minulem šolskem letu 1972/73 je kar 95 odstotkov učencev uspešno opravilo razred. Bili bi seveda krivični, če ne Prešernovo gledališče vpisuje abonente Tudi letos je repertoar sestavljen iz nastopov Prešernovega gledališča ter gostujočih poklicnih gledališč. V želji, da bi bil stik z občinstvom čim tesnejši, je gledališče pri sestavljanju repertoarja upoštevalo nekaj osnovnih navodil, ki smotrno oblikujejo vsa razvita gledališka področja. Na prvem mestu je poudarek na domači dramski ustvarjalnosti — tu je treba opozoriti na Teden slovenske drame 74, ki pomeni pravo manifestacijo domače gledališke tvornosti in nadaljuje izročilo tudi v. tej sezoni. Nadalje željo po resnično živih, sodobnih in problemsko aktualnih gledaliških dogodkih; gledalcem bodo na voljo vedre in sproščene uprizoritve pa tudi tiste tuje dramske stvaritve, ki pomenijo resnično kvaliteto in res živijo tudi v našem duhovnem prostoru. Med okvirno začrtanimi predstavami Prešernovega gledališča (I. Potrč: Kreflova kmetija, Svetina-Povše: Ukana, J. Nestroy: Utop- ljenca, I. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski) ter gostujočih pc-klicnih gledališč SNG Drama (W. Gombrowicz: Opereta, A. N. Ostrov-ski: Ovce in volkovi), Mestnega gledališča ljubljanskega (David M. Storey: Obletnica poroke, G. B. Shaw: Posli gospe Warrenove, George Feyd^au: Bolha v ušesu), SLG iz Celja (Sofokles: Antigona, Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodov), Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice (A. Novačan: Veleja) ter SNG iz Trsta (A. P.' Cehov: Cešnjev vrt) bo izbranih 8 predstav za naslednje abonmaje: red premierski (premakljivi), red kolektivi četrtek, red kolektivi petek, red dijaški I., red dijaški II. Abonente bodo vpisovali od ponedeljka, 17. septembra, do petka, 28. septembra, vsak dan razen sobote in nedelje v pisarni Prešernovega gledališča, Titov trg 6 (II. nadstropje) od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. J. P. Folklorni festival na Bledu KPD Verige iz Lesc je v zadnjih dveh letih izredno poživila amatersko, kulturno dejavnost med člani delovnega kolektiva. Njihova folklorna skupina nastopa neprekinjeno skozi vse leto na raznih prireditvah doma in v zamejstvu. V tem obdobju so med svojimi nastopi vzpostavili tudi tesne prijateljske stike z drugimi folklornimi skupinami na Štajerskem, Prekmurju, Beli krajini kakor tudi s skupinami naših zamejcev na Koroškem, v Italiji in na Madžarskem. Iz teh stikov so vzklile tudi številne pobude za tesnejše sodelovanje in izmenjavo gostovanj. Tako bo v organizaciji folklorne skupine KPD Verige jutri, v soboto, 15. septembra, na Bledu prvi folklorni festival z mednarodno udeležbo. Poleg leških plesalcev kot gostiteljev bodo sodeloval^ še slo- venska folklorna skupina in pevski zbor iz Sela Fara na Koroškem, madžarska folklorna skupina iz Lentija (Železna županija) in folklorna skupina iz Beltincev v Prekmurju. Popoldne ob 17. uri bodo vse skupine sodelovale na povorki s kočijami po Bledu, kar bo gotovo zbudilo pozornost domačinov in turistov. Zvečer ob 20. uri pa bo revialni nastop vseh skupin z izvirnimi plesi in šegami iz svojih krajev. Za prijetno vzdušje in zabavo obiskovalcev pa bodo poskrbeli člani narodno zabavnega ansambla Murke iz Lesc. Ce bo prireditev opravičila pričakovanje organizatorjev, bodo naslednja leta na festival, ki bo najbrž postal tradicionalna mednarodna kulturna prireditev, povabili še večje število folklornih skupin iz Slovenije in tujine. JR Zabničani proslavljajo 1000-letnico svoje vasi Gorenjskim krajem, ki letos praž-nujejo 1000-letnico prve omembe v zgodovinskih virih, tu mislimo na Škofjo Loko in Selca, se pridružuje tudi Zabnica. Omenjena je namreč v istih virih kot Škofja Loka in je bila takrat del loškega gospostva. Nekaj deset let kasneje pa zgodovinski viri omenjajo prvič tudi Bitnje. Po pogovorih z zgodovinarjem dr. Pavlom Blaznikom so se Zabničani odločili, da bodo letos proslavili 1000-letnico vasi. Tej obletnici so že posvetili krajevni praznik konec marca in ga povezali s praznovanjem Škofje Loke. Zabniški odhor za praznovanje visokega jubileja je sprejel obširen in zahteven program. Zabniški vaški kronisti pišejo vaško kroniko, v kateri bo zajeta tudi zgodovina bližnje Šutne, Dorfarjev in Bitenj. Kronika bo predvidoma izšla pozimi in bo edinstven zgodovinski in etnografski dokument, pisan s peresom in besedami preprostih ljudi. Posebnost bo tudi zbirka diapozitivov, na katerih bodo posneta nekdanja domača in kmečka opravila Zab-ničanov preko celega leta. To delo je pripravljalni odbor za proslavo zaupal žabniškim fotoamaterjem. Fotografske motive bodo opremili z besedilom, vzetim iz knjige Zabni-čana Toneta Šifrerja z naslovom Kmet in stvari. Pri tem opravilu bodo Zabničani sodelovali z Etnografskim muzejem iz Ljubljane. Osrednja prireditev ob 1000-letnici Zabnice pa bo drevi ob 19. uri na športnem igrišču v Zabnici. Na akademiji bodo sodelovali domači reci-tatorji, kvartet Ledina iz 'Zabnice in domača folklorna skupina. Prikazali bodo kraj in njegove pomembne ljudi skozi tisočletje. Scenarij za akademijo je pripravil Vinko Strgar, režiral pa jo je Silvo Ovsenk. Na akademijo in na vse ostale prireditve so Zabničani pozvali vse rojake, ki žive izven rojstnega kraja. Prireditve se bodo nadaljevale jutri ob 14. uri, ko bodo odprli asfaltirane krajevne ceste v Zabnici in na Šutni v skupni dolžini 2700 metrov. Gradbena dela so opravljena, vprašanje pa je, če bo Cestno podjetje uspelo le-te zaradi redukcije električnega toka tudi asfaltirati. Vrednost asfaltiranja in ostalih gradbenih del bo znašala skoraj 55 starih milijonov dinarjev. Denar zbirajo občani s samoprispevkom, za katerega so se odločili na aprilskem referendumu. Zanj je glasovalo kar 82 odstotkov volivcev. Vsak volivec bo moral v dveh obrokih plačati okrog 800 dinarjev. Glede na velik prispevek občanov računajo Zabničani na večji prispevek družbene skupnosti. Po otvoritvi cest bo jutri tudi otvoritev športnega doma, ki ga Zabničani grade že več let in je za silo že rabil namenu. Sedaj so uredili še fasado in notranjost doma. Športniki so opravili precej prostovoljnih delovnih ur, nekaj gradbenega materiala pa so zvozili tudi z nekdanje osnovne šole, ki jo je prizadel požar. Nekaj denarja za dom je prispevala občinska zveza za telesno kulturo. Po otvoritvi doma bo na športnem igrišču kulturni program, v katerem bodo sodelovali domača folklorna skupina in skupina iz Nemilj, recita-torji in mešani pevski zbor iz Besni-ce. Sledilo bo družabno srečanje. Zabničani želijo, da bi jih danes in jutri obiskalo čim več ljudi od blizu in daleč. Posebno pa bodo veseli, če bodo 1000-letnico vasi počastili z obiskom tudi rojaki, ki žive izven rojstnega kraja. J. Košnjek bi pri tem pripisali nedvomnih zaslug predvsem prizadevnemu učiteljskemu kadru in seveda tudi razumevanju TIS, ki financira to dejavnost. Medtem ko posebne šole, za katere skrbi občina prek TIS, poslujejo še kolikortoliko normalno, ne glede na omenjene prostorske probleme, pa je s financiranjem vzgojnega zavoda v Kamni gorici bolj negotovo. Od skupno šestih finan-cerjev: skupnosti invalidskega zavarovanja, socialnega zavarovanja, občinske temeljne izobraževalne skupnosti in še nekaterih, prispeva republiška temeljna izobraževalna skupnost le 15 odstotkov vseh sredstev, kar je vsekakor premalo. V zavodu so s takšnim razmerjem seveda vse prej kot zadovoljni. Spričo vse večjih zahtev in potreb po številu učnih mest, prostorov in njihove funkcionalnosti je ravnateljstvo zavoda že naročilo pri zavodu za urbanizem idejni načrt za razširitev, vendar na uresničitev tega zaradi pomanjkanja sredstev še ne računajo kmalu. Slej ko prej bo nujno treba razmisliti o ustanovitvi imbe-cilnega oddelka, za težje prizadete učence v zavodu in ne nazadnje tudi 0 pedopsihiatričnem oddelku v sklopu ene od psihiatričnih bolnic, morda tudi v Begunjah. JR Tolstojeva vnukinja v Kranju Pred dnevi se je vrnila v Pariz Aleksandra Mihajlovna Tolstoj, poročena Sagatsky, 69-letna vnukinja slovitega ruskega pisatelja Leva Ni-kolajeviča Tolstoja (1827—1910). 1 V Kranju je markantna Rusinja t- osivela vitfca dama — preživela skoro cel mesec na oddihu. Z njo je bil tudi soprog dr. Ivan Sagatsky, po poklicu geolog. Zanimiva gostja pa to pot ni bila prvič v Kranju. Tu je bila že kmalu po prvi svetovni vojni, pred petdesetimi leti. Dobro se je še spomnila, da je z družino več dni prebivala v hotelu Nova pošta (tam je sedaj hotel Evropa). In da je bil Kranj tedaj sredi samih polj in zelenja. Natanko te besede je rekla v rahli nostalgiji: »Še žal vam bo, ker ste se tako zazi--dali in odrinili polja daleč proč od mesta!« Sicer pa je gospa s svojim soprogom vse lepe dneve izkoristila za izlete v okoliške gozdove. Bila je tudi v Prešernovem spominskem muzeju. Bila je vsa prevzeta — posebno ob pripombi, da je to naša drobna, mala Jasna Poljana (tamkaj je sedaj impresivni Tolstojev spominski muzej). Pesnikovo misel so ji lahko posredovali Jese-nikovi prevodi nekaterih Prešernovih pesnitev v francoščino. Ker živi z družino že dolga desetletja v Parizu, ji je francoščina poleg ruščine najbližja. Na deda, pisatelja Tolstoja, se osebno dosti ne spominja, saj ji je bilo ob njegovi smrti šele pet let. Pač pa se spominja številnih anekdot o njem, ki so se pripovedovale v družini. Potem je stekel še pogovor o razmerju med Tolstojem in Turgenje-vim (1818—1883) in o njunih literarnih nesoglasjih pa še o obisku pisateljevih potomcev v Jasni Poljani pred štirimi leti, o pisateljevi hčeri Aleksandri (ki živi kot uspešen poslovni človek v ZDA), stari 88 let, ki se je pravkar lotila narekovanja romana o svojem velikem očetu. Ves pogovor s Tolstojevo vnukinjo v Kranju je k sreči posnet na traku. Gotovo se bo kdaj še ponudila priložnost za njegovo celotno objavo. C. Z. Samo Kovač, Momo Vuković in Franc Curk razstavljajo v Tržiču V petek, 7. septembra, so v razstavnem paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo treh mlajših slovenskih kiparjev. Tržičanom se predstavljajo kiparji Samo Kovač iz Ljubljane, Momo Vuković, rojen v Ivangradu, stanuje v Ljubljani, ter Franc Curk iz Ljubljane. Ob otvoritvi je bil tudi koncert pianista Leona Engelmana, ki se je predstavil z deli Paul a Hindemitha, Vilka Ukmarja, Igorja Štuhca in Zoltana Kodalyja. Razstava bo odprta do konca septembra. -jk §1 w % v /m ^^^ n Sobota, 15. septembra 1973 Resice Prti z resicami nam pri likanju delajo nemalo težav, saj rese nikoli. ne moremo z likalnikom lepo enakomerno zgladiti. Posebno neugledne so neurejene rese na majhnih prtičkih, tako da dajejo vtis neurejenosti in zanemarjenosti. Rese bodo lepo počesane, če se jih bomo lotili s krtačko za roke. Trdo jih zgladimo, nato pa še polikajmo. i zbra/i smo za vas Potovanje z dojenčkom Če je pri hiši dojenček ali majhen otrok, se navadno odločamo za potovanje na jug, ko mine hujša vročina. Najprimernejši je zato mesec september, tudi oktober. Na jugu pa je vendarle še dovolj toplo, da bo dopust z majhnim otrokom prijeten in koristen. Da pa ne bomo imeli nevšečnosti, je prav, če vemo, česa se moramo na dopustu z otrokom najbolj varovati. V vročigi je največja nevarnost za razne okužbe, zato moramo biti zelo pazljivi pri pripravi hrane za dojenčka. Vedno uporabljajmo le prekuhano vodo, s tako pomivajmo tudi dojenčkovo stekleničko, pa tudi stekleničko večkrat prekuhajmo. Manjši otroci največkrat neugodno reagirajo na drugače pripravljeno hrano, kot so je vajeni doma. Za take primere, vsi otroci pač niso enaki, imejmo s seboj manjšo zalogo, kot je na primer čokolino, medolino, mleko v tetrapaku in za dojenčke Trufood hrano v stekleničkah, ki se dobi v lekarni. Na potovanje z otroki ne pojdimo brez manjše zaloge zdravil. Ne zanašaj mo se, da bomo v sili pomagali otroku z manjšo količino zdravila za odrasle, saj jim lahko škodujejo. Zato imejmo posebna zdravila le za otroke. To so antibiotiki, tablete proti vročini, sredstva proti driski in prehladu. Če otrok ni posebno zdrav, se je treba pred potovanjem o tem pomeniti z zdravnikom, ki bo svetoval najbolje. Sonce je tudi v septembru in v oktobru na morju lahko zelo škodljivo za občutljivo otrokovo kožo. Redno jo mažimo s sredstvi za sončenje ali z mazili, ki so jih pripravili v lekarni. Ce smo kaj takega pozabili doma, lahko v lekarni v počitniškem kraju kupimo ali naprosimo, da nam pripravijo kakaovo maslo. Brez slamnika ali platnenega klobučka majhnega otroka ne imejmo na vročem soncu, da nas ne preseneti sončarica. Jecljanje Jecljanje je govorna motnja, ki se lahko pojavi pri otrocih v različnih starostnih obdobjih: v starosti treh, štirih let, ob vstopu v šolo, v puberteti. Otrok prične ponavljati začetne zloge ali glasove, se krčevito ustavlja na začetnem glasu ali pa pred besedo ponavlja neki nerazločen glas, do najtežje oblike, ko otrok sploh ne more spregovoriti besede. Največkrat se pojavijo poleg teh znakov še napačno dihanje, sogibi nog ali rok, gubanje čela, cmokanje z usti, nesposobnost sprostitve in nekontrolirana hitrost govora. Kadar otrok poje ali recitira, pa jecljanja sploh ni opaziti ali pa je precej manj izraženo. Okolica hitro opazi to zatikanje in največkrat reagira na neprimeren način — starši ga opozarjajo ali celo zasmehujejo, mu dokončajo misel, ki jo želi povedati, otroci ga zasmehujejo. Vse to jecljavca močno čustveno prizadene, prične se bati govora, celo noče več govoriti, prične se ogibati družbe. Pri majhnem otroku se v govoru pogosto pojavijo zatikanja, ponavljanja zlogov, oklevanje preden pove besedo, predvsem takrat, ko pove nekaj z veliko čustveno prizadetostjo. Govorne sposobnosti otroka so v tem obdobju še zelo majhne (nespretna govorila, majhen besedni zaklad). Vse te težave same od sebe preidejo z razvojem otroka in govora, če starši niso pozorni nanje. Vendar so starši na te zastoje in zatikanja kaj hitro pozorni, zaskrbljeni. Otrok hitro opazi to zaskrbljenost staršev, prične se bati zatikanj, kar pa povzroča še več zastojev, ponavljanj. To lahko vodi do pravega jecljanja. Starši naj te težave otroka prezrejo in mu skušajo pomagati tako, da veliko govore z njim (enostavno in počasi), mu berejo zgodbice, naj ga ne pohvalijo le takrat, kadar nekaj lepo in tekoče pove. Mnogokrat se pojavi pri otroku bojazen, tesnoba, nezanesljivost, ki jo lahko povzročajo prepiri in nerazumevanja med starši, prezahtevnost staršev do otroka. Taki neugodni občutki se močno odražajo v govoru otroka, zato je nujno, da ima otrok topel, ljubeč dom, starši pa naj ne bodo prezahtevni do otroka. Darinka Milek, logoped Upravni odbor Splošne bolnice Jesenice razglaša prosta delovna mesta: 2 zdravnikov anesteziologov ali specializantov zdravnika rentgenologa ali specializanta zdravnika kirurga ali specializanta nadzorne medicinske sestre za ginekološko-porodniški oddelek rentgenskega tehnika 2 srednjih medicinskih sester za OP 4 medicinskih sester — babic Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na Splošno bolnico Jesenice do 30. 9. 1973. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. V blagovnici MERCATOR v Tržiču so znižali cene lepim črtastim jopicam iz 100 % sintetike. V rjavi, modri in oker osnovni barvi jo dobite za samo 106,45 din. v___/ Iji JL* A Sobota, 15. septembra 19 73 Vse o umivanju (6) Dolgo in temeljito kopanje odvzame koži maščobo, razmaščena koža pa oddaja tudi več vlage, kot je dobro in prav. Prav zato je nega kože po kopanju še posebno važna. Dodatki kopeli sicer vsebujejo nekaj maščobe, vendar pa ne dovolj. Zato namažimo po kopeli vse telo, še posebno pa roke in noge s kozmetičnim oljem za kožo, lotionom ali vlažno emulzijo. Nekaterim kožam posebno prija mleko, ki ga uporabljamo za mazanje otrok po kopanju in ga prodajajo vse drogerije. Dojenčkova koža je v prvih mesecih preveč suha, zato ga po kopeli mažemo z oljem ali že pripravljenim mlekom. Zelo dobra za kožo so olja, ki vsebujejo vitamin A, D, E in maščobne kisline. Za mastno kožo pa je dovolj, če se po kopeli osvežimo s kolonjsko vodo ali kako drugo tekočino, ki vsebuje nekaj alkohola. Nekateri pa se bolj navdušujejo za telesni puder, ki pobere še zadnjo vlago s kože in tudi preprečuje močno potenje. Pečica V trgovinah s kemičnimi sredstvi je na voljo nekaj sredstev za čiščenje zamaščenih pečic, ki bolj ali manj uspešno očistijo zažgano maščobo. Včasih je pečica čista šele po nekajkratni uporabi čistilnega sredstva. Seveda pa se pečenju v pečici zaradi tega, ker se zamaže, jasno ne bomo odpovedali. Čisto pečico enostavno obložimo z aluminijasto folijo, ki jo kupimo v knjigarni, in vsaj za nekaj časa je problem rešen. Iznajdljiva gospodinja pa bo razne jedi, ki prše maščobo, prav tako pokrila z aluminijasto folijo, če nima primerne posode, ki se dobro zapre. Za pečenje in kuhanje v pečici so posebno primerne posode iz jenskega stekla. i < f > ^^KSnVVRfM Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. vodje proizvodnega okoliša Škofja Loka 2. prodajalca 3. več delavcev za delo v poslovalnici Trata Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1.: srednja kmetijska šola in eno leto prakse; pod 2.: šola za prodajalce. Za delavce pod tč. 3 je stanovanje zagotovljeno. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba kmetijske zadruge do 25. septembra 1973. Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij ponovno razpisuje 10 štipendij za študij na Pedagoški akademiji, oddelek za razredni pouk. Prošnja za dodelitev štipendije mora biti izpolnjena na obrazcu (obr. 1,65 — Drž. zal. Slov.), priložiti pa ji je treba: — lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, — frekventacijsko potrdilo, — potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci predložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo 0 zaključnem izpitu, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbenopolitične organizacije. Potrdila o dohodkih staršev, ki so natiskana na obrazcu, morajo biti izpolnjena s podatki za prvo polletje leta 1973. Pri podelitvi štipendije imajo pri enakem izpolnjevanju pogojev prednost otroci udeležencev NOB in žrtev, fašističnega nasilja ter prosilci s«labšimi socialnirtii pogoji. Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oz-oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, komisija z® štipendije in posojila, najkasneje do 28. 9. 1973. Vsa podrobnejša pojasnila daje referent za vzgojo in izobraževanje pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba 158/1, telefon 22-621, interna 265. Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj Da ne bomo našega dojenčka previjali na trdi mizi in da ne bo padel, kar se prav hitro in rado zgodi, pa da bo mamica imela vse najnujnejše za njegovo nego pri roki, je firma Chicco pripravila takole blazinico. V modri in roza barvi jih imajo na Kokrinem oddelku otroške kozmetike v GLOBUSU. Cena: 89,30 din Z vetrovko bo naft šolar dobro oblečen vso jesen in zimo. Prijetnih barv in lepih športnih krojev, v velikostih od 6 do 16 let jih imajo v Elitini PEPELKI na Mohorjevem klancu v Kranju. Cena: 140 do 200 din -- Ce se je torbica, v kateri hranite pribor za manikiranje, že strgala in ni več lepa, si omislite praktičen pas, z manikirnim priborom. Izdelamo ga lahko iz usnja, shaja ali tršega blaga. Na pas pritrdimo ožji trak s prostorčki za manikirni pribor. Pas obesimo v kopalnici ali v prostoru, ki ga uporabljamo za telesno nego. 1 V soboto, 8. septembra, je bila v vrtnariji Ivana Tuška v Podbrezjah zanimiva prireditev, ki sta jo pripravila revija Moj mali svet in vrtnar Ivo? Tušek iz Podbrezij. Podbreški vrtnar je številnim obiskovalcem, bilo jih J okrog 250, dal glavne napotke, ki jih morajo ljubitelji in gojitelji vrtnic up0' števati pri nakupu teh cvetlic, pri sajenju, gnojenju, zaščiti pred boleznimi J zajedalci itd. Uvodne misli pa je povedala urednica revije Moj mali svet Wz: Nadja Engelman. Po praktičnem prikazu Ivana Tuška je poslovodja trgovk ne Sadjar in vrtnar iz Ljubljane Slavko Zgonc predaval o zaščiti vrtnic pre, boleznimi in zajedalci ter o uporabi raznih škropiv in drugih zaščitnih sreC\: stev. Obiskovalci so lahko nekatera zaščitna sredstva v Podbrezjah tua kupilit Obiskovalci sobotnega prikaza gojenja vrtnic so prišli celo iz ra, Laškega, Sevnice, Kočevja, Novega mesta, slovenske obale in Trsta. UK' — Foto: F. Perdan Marta — Narisala sem dva modela otroških plaščev. Levi je poloprijet in se zapenja na levi strani, ovratnik ima majhen, rokavi so vstavljeni nagubano, spodaj pa so stisnjeni z manšeto. Na desni strani je majhen žep. Zadnja stran plašča je v pasu-rezana in ima gubo. Plašč je obšit s šivi. Desni plašček se prav tako zapenja na levi strani, ima manjši ovratnik, rokava so pri zapestju širša in stisnjena z manšeto. Zadnja stran plaščka je gladka. Na ovratniku in žepih so okrasni šivi. Preprosto, a lepo oblikovane in obarvane keramične skodelice za ikebano si lahko izberete v Murki-nem ELGU v Lescah. Cena: 33,75 do 48,45 din Francka z Bleda — Imam pet let staro hčerko. Svetujte mi, prosim, kako naj ima ukrojen jesenski plašček iz priloženega blaga. Človeški stroj in počitek dS° tujih statistikah pade l 0vni učinek kvalificiranega de-yca, ki ne izkoristi letnega dopust, v prvem letu za 8 odstotkov, v f^Sem letu pa za 20 odstotkov, fiiJn°vejše raziskave hrvatskih sin-2Unat?v Pa so pokazale, da letuje stalnega mesta bivanja le 33 Poriikov- zaP°slenih. Tudi počitek sa/ l m vedno mišljen kot počitek, J okoli 42 odstotkov delavcev te rfortT6 ankete dela popoldne uf£a, okoli 20 odstotkov pa se y arja z dopolnilno zaposlitvijo. 0i Zagrebu uporablja rekreacijske Na e le 6 odstotkov prebivalstva. C^ostor v delavskih počitniških movih pa lahko računa le 9 od-lotkov zaposlenih. Drago letalo del rancozi in Britanci, ki skupaj conJ° ProJekt nadzvočnega letala c°rde, so doslej vložili v to letalo že okoli dve milijardi dolarjev, da pa bo proizvodnja teh letal stekla, pa bo potrebna še ena milijarda. Pri tem pa še vedno ni dokončno jasno, če se bo ta denar izplačal, saj v svetu, to je pri letalskih družbah, ni posebno velikega navdušenja za nakup te vrste letal. Okužene školjke Italijanske zdravstvene oblasti so za nedavno epidemijo kolere v okolici Neaplja obsodile školjke. Treba pa je vedeti, da same školjke ne povzročajo bolezni, druga pa je seveda, če te školjke hranimo v okuženi vodi. Voda, kjer goje školjke, je lahko okužena z odplakami. Školjke okužijo organizmi, ki živijo in se razvijajo prav tam, kjer pritekajo v morje odtočni kanali. Med mnogimi neškodljivimi organizmi pa je najti v školjkah tudi take, ki so človeku nevarni. Školjke navadno uživamo surove ali le malo kuhane, da se ohrani značilen okus. Za okuženo morje in vode pa je kriv človek sam. 35 42 C 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 ■ 15 16 17 18 J ■ 20 ■ 22 ■ 24 ■ 26 28 29 ■30 31 32 33 34 36 37 38 39 40 41 43 44 T 47 48 ■ 49 SO 51 52 53 54 55 ° ki i e° og.'-ia' ime slovenskega pesnika Grudna, 19. rdeče barvilo iz katrana, 20. mitološki *a nekdan Preč've' vesoljni potop, 21. zastopnik empirizma, 24. bakterija oblaste oblike, 25. kratica Niter (njtJ° Profašistično Neodvisno državo Hrvatsko, 27. ime glasbenika Kodra, 28. glas, zvok, 29. * Poprav m j' V sestavljenkah, 31. plan, 33. najbolj razširjena vodna žival, 34. tona, 35. poškodba, pod "k S ro ugotavljajo kake objekte pod vodo, 38. orodje žanjic, 40. posadka, moštvo, 42. Ovitico°daa 43. v trigonometriji funkcija kota, 46. veznik, 47. avtomobilska oznakama jr°'2vodn:h ekspolozivrta telesa, 49. dvorana, 51. znak za kemično prvino telur, 52 sistem dolinav i odnosov, ki so jih imeli koloni, 54. livada, 56. kamenina,"ki je dobila ime po Avali, 57. ?avPienoU- fkih Alpah ob SoCi- t Vu'kan uaJvisie božanstvo pri starih Egipčanih, 2. vrsta lova z gonjači, 3. pristojbina za ogled, q'je, 6 na "avajih (Mauna...); mala predigra v starem španskem gledališču, 5. zadnje predivo, itne si ° Za kemično prvino neon, 7. kratica za Založba Obzorja, 8. kar je vsekano v skalo, ?f*>ativnj^1Ve!ls,kef?a pevca zabavne glasbe Pestnerja, 10. kdor je nizkotrt«ga značaja, 11. ion z v v*deve£ ele*ttričnim nabojem, 12. znani angleški filmski producent, Lord Arthur, 14. vrsta fižola, togega 9onamen'tega hrvaškega književnika Ivana Kovačiča, 18. p remik telesa iz enega položaja ^'janski hi črna žival- 23- hrvaška industrija nafte, 26. napaka, motnja, 28. ozek konec blaga, 30. t ^esto -sk|aclatelj in violinist, ki ima v Piranu spomenik, Giuseppe, 32. strojar, ki dela s čreslom, plinska z • a na Donu, 34. večje naselje, 36. tek do jedi, slast, 37. sova, tudi ponočni metulj, 38, i • ?gorniiZHJ^avka' snet'jaj. stisnjena dlan, 41. vrsta azijske palme, 44. papežev letni dohodek, *mično i. • stopala, 48. mehka tonovska lestvica, 50. pozdrav starih Rimljanov, 53. znak za h VIno 'antan, 55. kratica za neznanca. 1 At«? stev nag^adne križanke iz sobotne številke b**' 23- k^/11?' 9" trap- 13' Potepuh, 15. Moliere, 17. Orlando, 18. imenjak, 19. Na, 20. Milisav, 22. 5fi°*at,39 d/, ,fj' ^-'ekan, 26. viža, 28. odtok, 30. žar, 31. tekma, 32. TO, 33. zob, 35. kit, 36. ar, 37. ^akan 5-' 41- tren- 43- kaval, 45. repi, 48. Ron, 49. Salomon, 51. RUR, 52. sladilo, 54. Inocenc, rasisti Prejel. Izžrebani reševalci V 2' naS°H18 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Albin Urh, Boh. Bistrica, Jelovška auch, L lp 0 din) Uanica Kert» Kranj, Restavracija Park; 3. nagrado (30 din) pa prejme Giga ' Jub'jana, Vidmarjeva 23. Nagrade bomo poslali po pošti. ^ijadef do četrtka,20.septembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše : 30 din ' 2 oznak° Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, Vino proti koleri Da je redno pitje vina med obroki odlična zaščita proti koleri, je spoznal že zgodovinar Plinij starejši. Živel je od leta 79 do 23 pred našim štetjem. Opazil je namreč, da rimski legionarji niso zboleli za kolero v tujih deželah, kjer je razsajala epidemija kolere, če so pili velike količine vina. Sodobni znanstveniki so metode Plinija potrdili. Verjetno pa je treba piti proti koleri samo pristno vino, umetno je prav gotovo brez učinka. Filmska proizvodnja pri nas Jugoslovanska filmska proizvodnja je v primerjavi z drugimi kinematografijami dokaj skromna, saj se ne more meriti s produkcijami nekaterih azijskih držav, katerih letno število filmov presega število sto. Lani so posneli pri nas 26 dolgome-tražnih filmov in 522 kratkometražnih.Od leta 1947, ko smo začeli snemati filme, pa do lani je bilo pri nas narejenih 458 filmov, od tega okoli 13 odstotkov v koprodukciji s tujimi filmskimi proizvajalci. Zaradi lastne majhne proizvodnje filmov smo pač vezani na uvoz. Od leta 1952 pa do lani smo uvozili 4555 dolgome-tražnih filmov, in sicer največ ameriških, francoskih, sovjetskih in italijanskih. Lani pa so v tujini vrteli 70 naših filmov, in sicer dolgome-tražnih, kratkometražnih pa kar 198. Preveč hotelov V prvih šestih mesecih letos je bilo v Londonu odprtih 26 novih hotelov, v okolici pa še 17. Zaradi tega hotelirji ponujajo poceni prenočišča. Tolikšno število hotelov je posledica vladnega programa pospeševanja izgradnje hotelov iz leta 1969. Zaradi tega imajo londonski hoteli veliko več postelj kot gostov, primanjkuje pa tudi zaposlenih. Okamenele rože Svetovno znane okamenele rože, spominek iz češkoslovaškega letovišča Karlovi Vari, ne bodo izdelovali leto dni. V zadnjih letih so v posebnih delavnicah izdelali okoli 40.000 okamenelih rož, zdaj pa so se lotili temeljite modernizacije obratov. Okamenele rože izdelujejo tako, da sveže rože obdajo z materialom imenovanim sintrem, čez teden dni pa roža okameni. Obeti za peš hojo Prorektor univerze v Astonu napoveduje, da bodo sredi prihodnjega stoletja izginila letala z neba in avtomobili s cest, ker bomo najkasneje čez 60 do 80 let izčrpali vse zaloge nafte. Če bo poraba takšna, kot je sedaj, naj bi bilo nafte še za naslednjih 31 let, če pa se bo poraba večala, pa jo bo le še za 20 let. Z na novo odkritimi rezervami nafte bi mogoče podaljšali vožnjo na nafto in njene derivate še v drugo stoletje. Proti tatovom Londonska sodišča so zaostrila kaznovalno politiko za tuje tatove, ki brez plačila odnašajo blago v samopostrežnih trgovinah. Doslej so bile kazni denarne, odslej pa vsakemu, ki »pozabi« v trgovini plačati, grozi zaporna kazen od 14 do 30 dni. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM (21. zapis) Do Brnkov res ni več daleč, zato se lahko še danes pomudimo v Šmartnem. Kajti na prav zanimivo obredno navado bomo tu naleteli. Ob vseh večjih letnih cerkvenih slovesnostih (na dan sv. Jurija in Hieronima, ki sta v stranskih oltarjih, na dan sv. Martina in nedeljo po njem, v torek v prošnjem tednu in v nedeljo po sv. Jakobu — če sem prav informiran?) izpostavijo na posebno mizo pri glavnem oltarju celo čredo miniaturnih lesenih konjičkov, žrebičkov, kravic, teličkov in voličkov pa še kakega prašička vmes. Te različno velike kipce so izrezovali nekoč podeželski podo-barji in tudi pastirčki na paši. Potem so jih kmetje prinašali v cerkev, šli z njimi v rokah okrog oltarja-v »ofer« in potem položili na mizo, s primernim darom seveda. To je bila nekaka slikovita priprošna molitev za zdravje živine. Kipci so potem ostali v cerkvi, v niši za oltarjem — oni dan sem jih naštel blizu 82! To je pa že kar lepa čreda živinice! V prejšnjih časih so verniki prinašali darove, ker denarja ni bilo, le v naturalijah, posebno surovo maslo je bilo primerno. Tega je potem cerkvenec prodajal v lopi na levi strani cerkve; tej je potem pripadel tudi ves izkupiček. Povedati pa moram brž, da ta ljudski običaj ni domač le v Šmartnem pri Cerkljah; poznajo ga tudi v Šmartnem pri Kranju, v Štepanji vasi pri Ljubljani in drugod. PROTESTANTI V ŠMARTNEM Sredi 16. stoletja so imeli šmar-tinsko cerkev krivoverci v s^voji oblasti. Tako pravi katoliški cerkveni zgodovinar. Ob tej trditvi pa bo gotovo marsikateremu načitanemu bralcu naših zapisov prišla v misel Jurčičeva povest Jurij Kobila. Mož je pravzaprav zgodovinska osebnost. Nekdanji katoliški duhovnik je bil od leta 1560 vnet protestantski pridigar, hkrati pa tudi marljiv pisatelj in prevajalec verskih knjig v sloven- ščino. Njegovo pravo ime je bilo Jurij Juričič, doma pa je bil iz Vinodola v Beli Krajini. Zanj pravi pesnik in pisatelj Urban Jarnik (1784—1844), da je slišal okoli Kranja »ljudi trditi o precej širokem jarku pri graščini Brdo, da je preko njega Jurij Kobila na svoji kobili z drznim skokom ubežal kmetom, ki so ga zasledovali«. Josip Jurčič pa v svoji - povesti govori, da so v Šmarju (Smartnu?) razkačeni kmetje vrgli Jurija Kobilo z lece, da si je razbil glavo na kamnitem tlaku in še istega dne umrl v bližnjem hlevu. K tej domnevi, morda res bolj šibko utemeljeni, me vodi zgodovinsko sporočilo o protestantih v Šmartnem. Menda jim je nudil podporo ali vsaj potuho sam cerkljanski župnik Krištof Schvvab, po rodu plemič Lichtenberg-Tufstein, ki je tu služboval skoro celih 50 let (1546—1595). Katoliški cerkveni zgodovinar bridko potoži: »Ne moremo reči, da je Schvvab naravnost podpiral shode drugovercev, a lahko bi jim stavil vsaj zapreke, ako druzega ni mogel storiti.« Res je bilo okrog Kranja v onih časih več graščin (Brdo pri Kranju, Šempeter pri Stražišču idr.), ki so bile zatočišče protestantov. Tudi Kranj sam je imel med meščani mnogo luteranov. In da se je iz Šmartna kdaj pregnani Jurij Kobila zatekel na Brdo v varstvo — to je možno. Tembolj, ker se je župnik Schvvab ob koncu svojega župnikovanja spet oklenil stare vere in začel »stavljati drugovercem zapreke«, verne kmete pa svariti pred »krivoversko kugo«. Najbolj očitno podporo- domnevi, da je Jurij Kobila kdaj pridigal tudi v Šmartnem, kjer so protestanti res živeli, pa daje sočasnost župnikovanja Krištofa Schwaba v Cerkljah in pridigarske gorečnosti Jurija Kobile. Celih osemnajst let ju je lahko družilo; saj je Jurij Juričič (ali Jurij Kobila) umrl v Ljubljani šele leta 1578. £ Priprošnje figurice živine v šmartinski cerkvi 't\ Zorman 44 ®raga moja Iza ^etijeTm da bi ne s^P11 v hišo Salobir. Doslej se je naše h otitn0Z°gil3a1, nemara prav zato, ker je bila naša, in Stane se ^eh0v z.anašal name... čeprav se je mojemu prepričanju 2ato • ^išel. Sem mu skoraj privoščil, ko je Salobir nazadnje le St ^m^n je sprejel potuhnjeno, mene pa je pogledal, kakor r Pa ga • P°Wical v hišo. h Sil>ili 0niSem" ^alobirja nisem maral. Ne zaradi klevet, ki so kak njen? nasPr°tniki, saj je bil naš človek. Motil me je tTVeda se Se razkoračil in uprl roke v bok, kadar je govoril, b*' za"1 ^ kil krivičen, a si nisem mogel pomagati. Nekje J1 nas v?sti mi je najbrž ostal spomin na čas, ko je še delal lot Kfaisl/11 ve^al za slabega delavca. Spominjal me je na to . Na iuega 0skrbnika v knjigi, ki sem jo bral še v otroških Hi1 Sal ^ sem pozabil in na zgodbo tudi, sliko pa Ve 1^ m0° i zmeraJ znova tako živo klical v spomin, da je J^itier Pregnati. Njegovi škornji, umazani, seveda, ko je so zak P° va§kih kolovozih in brodil tudi po gnojiščih, v n S° ^u 0u0pava^ ljudje vsemogoče stvari; črne jahalne hlače, ^dnji • ?traneh kar preveč štrlele in ki so bile na kolenih in S i1*111 je r' obšite z usnjem; in nazadnje nasmeh, ki ir* .nj • ezel po vsem obrazu, brž ko je našel, kar je iskal, tai?^ radi ™ lahkih dolžnosti in malo je bilo ljudi, ki so ga Potreb Pa se sv°je8a dela ne opravlja zato, ker so 0 je zaradi lastnega zadovoljstva. ^oh^T11 v izbo, se je odkašljal in rekel: n S ta]^ dan!« J^Povlr1 J?*asom so pred vojno pozdravljali mešetarji, ki so ^•"Hiaral torbi> izvlekel zvezek z razcefranimi vogali in ••ašej. J > za vsak list posebej oslinil prst, iskal je med imeni 'kr nnmp,ir ves • • • maščobe premalo ... mleka nič.« em mačko?« se je oglasil Stane. r Pa ga je miril: »No, no!« , Pravico je imel zahtevati spoštovanje, saj ga je pošiljala ljudska oblast. Očitno je tudi Stane to dobro vedel, ker mu je posmeh izginil z obraza in ker je skoraj vdano dodal: »Kar smo imeli...« »Bi malo pogledali?« se je zasukal Salobir. Pokimal mi je in rekel, kakor da sva dva zarotnika: »Oprosti, Florijan! Moram ... tudi pri vas.« Klical me je kar Florijan, čeprav me je poznal samo kot Andreja, izpred vojnih let. V hribih se nikoli nisva srečala, kako naj bi se. »Kar daj!« sem mu rekel. In sem upal, da ničesar ne bo našel. Za Staneta bi bilo dovolj, če ga malo prestrašijo, za Salobirja pa, če odide praznih rok. Salobir je že v naslednjem hipu z očmi obšel prostor, police pod stropom, kjer so bile zložene pratike, kot na zapečku, pajčevino pod klopmi...« Nič, je govoril njegov pogled. Šaj v izbi tudi ničesar ni pričakoval. Samo iz navade in zaradi temeljitosti je ni izpustil. In malo še zato, da bi mu kak premetenec ne nastavil utajene vreče prav pred nos v praznem upanju, da bo Salobir stikal samo po skritih krajih. O nenavadnih skrivališčih po kmetijah in o Salobirjevem nezmotlivem čutu so krožile prav zabavne zgodbe, ki jih je sam pripovedoval. Kaj vse so počeli nekateri, da bi prikrili pred oblastjo vrečo fižola ali lonec masti. In kako je poskušal kdo tu pa tam Salobirja podkupiti. Tako zmotno mnenje ga je navadno precej veljalo. »Nismo več v stari državi, prijateljček,« mu je rekel Salobir. »Sedaj je na oblasti ljudstvo.« In ga je še bolj privil kakor bi ga bil sicer. Salobir je bil neusmiljen, toda pravičen in pošten. Nič ga ni moglo ustaviti pri njegovem delu. Tudi mene je komaj kdaj pogledal, oziral se je samo po kotih in govoril le o stvareh, zaradi katerih je prišel. »Pa v kuhinji?« je vprašal. »Tam imamo za sproti,« mu je skušal dopovedati Stane. Oče je ves čas molčal. Kazno je bilo, da je sinu bolj zaupal, da mu je prepuščal odločanje in opravičevanje. In nemara tudi skrivanje, če je bilo kaj skritega. »Bi malo pogledali?« Salobir je spraševal kakor izkušen zdravnik, ki trka po prsnem košu in posluša in pregleduje jezik in poizveduje... kašljate? ... kako spite? ... pa prebava? »Kar poglejte!« je naveličano vzdihnil Stane. Salobir jc hodil spredaj, Stane za njim, jaz pa sem jima sledil. Kdove kaj me je gnalo za njima, radovednost, nejasen strah, ki si ga nisem znal razložiti, nepošteno upanje, da je Stanetova premetenost morda vendarle večja kakor Salobir-jeva... Takih misli me je bilo sram, a so me ves čas nadlegovale, in kadar je Salobir obrnil kako reč in segel v prazno, mi je odleglo. V kuhinji se nismo dosti mudili, v kleti pod njo nekaj več, v hlevu skoraj nič. V kakem prostoru je Salobirju zadostoval samo pogled, drugod je kako reč premaknil, ponekod je potrkal po zidu ali po tleh, pa se obrnil in šel. »Kaj je zgoraj?« je vprašal pod stopnicami v Antonovo kamro. »Tam spim jaz,« sem rekel. Mislil sem, da bo šel gor, a se je premislil ali pa že skraja ni imel takega namena. Stopil je čez dvorišče, naravnost k vratom v zunanjo klet, stresel za kljuko in vprašal: »Imate zaklenjeno?« »Zaklenjeno,« je mračno odvrnil Stane. Obotavljaje je segel v zadnji hlačni žep in počasi izvlekel ključ, a ga ni dal Salobirju, ko je ta segel po njem. Sam ga je vtaknil v ključavnico in obrnil, potem pa je odprl vrata in prižgal luč. Zunanja klet je bila videti še bolj prazna kakor tista pod hišo. Na policah pod stropom se je nabiral prah in sod je votlo zadonel, ko je Salobir mimogrede potrkal nanj. Kazalo je, da se ne bo dolgo mudil, ker je nameril korake naravnost v kot, kjer je stala prazna kad za namakanje. Zdaj se bo vrnil... Tudi sam sem si že oddahnil, napol sem se že obrnil k vratom, ko se je Salobir nenadoma uprl v kad, jo premaknil, s peto škornja ogrebel prst s tal in rekel: « »Tule.« Po obrazu se mu je razlezel nasmeh, kakor kaplja olja na vodi, Stane pa je odrvenel. ' »Odkopljite!« mu je ukazal Salobir. Stane je z rokami odgrebel tanko plast zemlje in izvlekel pločevinasto škatlo in Salobir je dejal: / »Še drugo!« Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. w m, - 1L# SP l ^RADIOj Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik\ 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. sobota, 15. septembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 10.15 Kličemo letovišče; 11.20 Z nami doma in po svetu; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez travnike zelene; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 Vrtiljaki 16.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in solistko Ireno Kohont; 17.10 Glasbena medigra; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Urad za najdene skladbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zabavna radijska igra; 21.39 Majhni ansambli zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 8.05 Uvodni akordi; 8.40 Sobota na valu 202; 12.40 Panorama ?vzvokov; 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.00 Naši kraji in ljudje; 19.15 Iz koncertov in simfonij; 20.05 Športni dogodki dneva; 20.15 Bela Bartok: Petnajst madžarskih kmečkih plesov; 20.30 Večerna nedeljska reportaža; 20.40 Iz jugoslovanske operne literature; 21.40 Glasbene podobe; 22.55 Iz slovenske poezije ponedeljek, 17. septembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pri klasikih naše orkestralne glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra in zbora Ray Conniff; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Leoš Janaček: Godalni kvartet št. 2 — Zaupna pisma; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Malo znani Schumann; 21.40 Iz tuje zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih — Danilo Švara; 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP t »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51506-801-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredniitvo 21-835, novinarji 21-88», malcnglaani in naročnIAki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. TOREK, 18. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.15 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 SJovenske narodne; 13.30 Priporočajo vahi; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje tenorist Giuseppe di Stefano; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev^ 20.30 Radijska igra — T. Stoppard: Albertov most; 21.31 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Gasi v zrcalu glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Iz manj znane operne literature; 21.00 V korak s časom; 21.10 Komorni moški zbor iz Celja poje skladbe jugoslovanskih avtorjev; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Dunajski slavnostni tedni 1973; 23.55 Iz slovenske poezije sreda, 19. septembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Čudne so te čarovnije; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Poje kvintet Anton Neffat; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital violinista Pavla Skabarja; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.00 Vedno lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S- pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Helmuth Zacharias; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Uroš Krek: Sonata za dve violini; 20.25 Kultura danes; 20.40 Festivalski godalni orkester iz Luzerna; 21.40 Poslušamo skladbe Sama Vremšaka; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja — Witold Lutoslawski; 23.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 20. septembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ljubljanski komorni zbor; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Mehurčki; 15.40 Popoldanski orkestralni intermezzo; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Med zgodnjimi opusi Arnolda Schonberga; 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Za ljubitelje jazza Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Otroci med seboj in med nanu; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Jožetom Kampičem; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Arrigo Boito: Mefistofeles, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertino; 22.15 Deseta muza; 22.25 Koncert kvarteta La Salle; 23.55 Iz slovenske poezije petek, 21. septembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudska glasba drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Drobne skladbe Karola Pahorja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Robert Farnon; 17.10 Naši renomirani solisti v Mozartovih koncertnih delih; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Iz jugoslovanske zborov-kse literature; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevcem Ninom Robičem; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli rtv Tretji program 20.05 Velika scena — A. Kopitt: Oh, očka, ubogi očka; 20.35 Trije slovenski skladatelji; 21.40 Čembalista Helmut Walcha in Kari Richter; 22.00 Dubrovhiške poletne igre 1973; 23.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 15. septembra amer. barv. film VELIKI JAKE ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopajo PROARTE in INDEKSI 16. septembra amer. barv. film VELIKI JAKE ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl.-špan. barv. filma MESTO, IMENOVANO STRAHOPETEC ob 21. uri 17. septembra ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri 18. septembra ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 15. septembra ital.-franc.-špan. barv. film VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE ob 16. in 20. uri, grški barv. film LJUBEZEN V BUZUKI RITMU ob 18. uri 16. septembra amer. barv. risanka MEC V KAMNU ob 14. uri, ital.-franc.-špan. barv. film VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri, premiera ital. barv. filma NEVIDNI SOVRAŽNIK ob 20. uri 17. septembra ital. barv. film NEVIDNI SOVRAŽNIK ob 16., 18. in 20. uri 18. septembra ital. barv. film NEVIDNI SOVRAŽNIK ob 16, 18. in 20. uri Tržič 15. septembra amer. barv. film MORTADELA ob 18. in 20. uri 16. septembra amer.-ital. barv. film CIAK-MOULL - MAŠČEVALEC ob 15. uri, amer. barv. film MORTADELA ob 17. uri 18. septembra angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. septembra jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 16., 18. in 20. uri 16. septembra jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 15. in 19. uri, angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 17. uri 18. septembra amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 15. septembra amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 18. in 20. uri 16. septembra amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 18. in 20. uri 18. septembra franc. barv. film AGENTI SI ŽELE STRELJANJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. septembra amer. barv. film PET LAHKIH KOMADOV ob 20. uri 16. septembra amer. barv. film REKA ZLEGA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri Radovljica 15. septembra jug. barv. film POPOLDNE NEKEGA FAZANA ob 18. uri, nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 20. uri 16. septembra amer. barv. film OGNJENI OBRAČUN ob 16. uri, franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 18. uri. nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 20. uri 17. septembra nemški barv. film BEG V ZLOČIN ob 20. uri 18. septembra amer. barv. film KAVBOJI ob 20. uri Jesenice RADIO 15. in 16. septembra amer. barv. film RDEČI GUSAR 17. in 18. septembra amer. barv. film KRVAVA MATI Jesenice PLAVŽ 15. in 16. septembra amer. barv. film KRVAVA MATI 17. in 18. septembra amer. barv. film RDEČI GUSAR Dovje Mojstrana 15. septembra amer. barv. CS film KONJENIKI 16. septembra amer.-angl. barv. CS film DEMONI Kranjska gora 15. septembra amer.-angl. barv. CS film DEMONI 16. septembra amer. barv. film SABATA — ZMAGOVALEC Javornik DELAVSKI DOM 15. septembra amer. barv. film CROMVVELL 16. septembra amer. barv. CS film KONJENIKI tržni pregled JESENICE Solata 4 do 4,50 din, špinača 3 din, korenček 3,50 din, slive 5,50 do 6,50 din, jabolka 4 din, limone 12,80 din, česen 21 din, čebula 2 do 4,20 din, pesa 2,50 din, paradižnik 4,50 din, ohrovt 3,60 din, lubenice 3,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,15 do 1,30 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 86 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,50 in 1,80 din, cvetača 7,50 din, paprika 3,60 din, krompir 1,70 din KRANJ Solata 6 din, špinača 7 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 4 din, limone 12 din, česen 16 din, čebula 4 din, fižol 6 din, pesa 4 din, kaša 8 din, paradižnik 4 do 5 din, grozdje 8 din, hruške 5 din, lubenice 2 in 2,50 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna moka 3,50 din, surovo maslo 28 din, jajčka 1,40 din, smetana 18 din, orehi 80 din, skuta 8 din, sladko zelje 1,80 do 2 din, kislo zelje 7 din, cvetača 8 din, paprika 4 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive 5 do 7 din, jabolka 6 do 8 din, limone 15 din, česen 22 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 4 din, paradižnik 6 din, peteršilj 8 din, breskve 10 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 7 din, cvetača 8 din, paprika 6 do 9 din, krompir 2,50 din, hruške 6 do 9 din Proti prhljaju in za rast las uporabljajte drogesan lasno vodo Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19. TA TEDEN NA TV Nedelja, 16. septembra, ob 18.20: , PET TISOČ PRSTOV DR T — ameriški film; režiser Roy Rowland, v gl vlogah: Tommy Rettig, J. Conried, Peter Lind Hays; Se bolj kot režiser, je Stanley Kramer znan kot producent — predvsem nenavadnih filmov. Pet tisoč prstov dr. T je nenavaden film. Kramer ga je 1952. leta posnel za 2 milijo"8 dolarjev; kritiki so ga hvalili, proizv6dna hiša Columbia pa mu je prav zaradi tega fil"18 odpovedala pogodbo. Ves film, razen začetka, ko mali Bert Collins vadi klavir pod vodstvorn čudaškega Tervvillikvija, so same sanje in je zato vsebino, kot vsebino vsakih sanj, težko povedati. Sreda, 19. septembra, ob 20.35: CHE GUEVARA — italijanski film; režiser Francisco Rabal, v gl. vlogah: John Ireland, Susanna Martinkova, Jack Stuart; Legendarni borec in revolucionar, ki je na Kubi skupaj s Fidelom Castrom uspel dvigniti ljudi k uporu, je to poskušal tudi v Boliviji. Njegov boj pa je žal osamljen. Bolivijski rančerj! ga neusmiljeno preganjajo, ljudstvo, za katerega se Guevara bori, pa je apatično, v njem v'«1 le tujca. Film prikazuje z veliko mero posluha za južnoameriške razmere dogodke, ki privedli Guevaro nazadnje v sovražnikove roke. Petek, 21. septembra, ob 20.35: DVOJNO ŽIVLJENJE — ameriški film; režiser George Cukor, v gl. vloga"1 Ronald Colman, Signe Hasso, Edmond O'Brien; Film Georga Cukorja nam predstavlja gledališkega igralca, ki se preveč vživlja v svoJe vloge. Tako počasi izgublja svojo osebnost in se preobraža v lik, ki ga vsak večer predstavlja-V filmu je precej odlomkov iz Shakespearovih del, posebno Othella, ki iz glavnega junak« naredi celo pravega morilca. Film torej načenja zanimiv psihološki fenomen dvojne osebnosti. Posnet 1947. leta, je svoje čase predstavljal pravo mojstrovino. sobota, 15. septembra 11.00 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.20 Helsinki: atletika Finska : SZ : NDR — prenos (EVR — Ljubljana), 18.30 Obzornik, 18.45 Guliverjevo potovanje — serijski film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Zlata roža Portoroža — 2. del barvne oddaje, 21.05 Francoski šansoni, 21.35 Skrivnosti morja — barvni film, 22.25 Starinarja — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 16. SEPTEMBRA 8.50 Vojna in mir — ponovitev barvne nadaljevanke, 9.40 Po domače z ansamblom Milana Križana (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Enciklopedija živali — barvna filma, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot, 15.10 Od leka do zdravila, 15.45 Po domače sredi Ljubljane, 16.45 Helsinki: atletika Finska : SZ : NDR — posnetek, 18.15 Poročila, 18.20 Pet tisoč prstov dr. T — ameriški film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Znana itnena pod cirkuško kupolo — barvna oddaja, 21.20 Baletna oddaja (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina. 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 T V v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 A. Marodič: Krikec in Pikec — 1. del lutkovne predstave, 18.15 Obzornik, 18.30 Enciklopedija živali — barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 J. Otčenašek: Romeo in Julija konec novembra — češka barvna TV drama, 22.00 Kulturne diagonale, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 18. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.20 TV v šoli, 16.10 Ruščina — ponovitvi (RTV Zagreb), 16.45 TV v šoli — ponovitev, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Eva in Eva — poljski barvni film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od zore do mraka, 18.55 Mozaik, 19.00 Osebna nega: mastna koža, 19.20 Od Grmeča do Dinare lote rij a 1 CS m 2 4) %c u 0 s "3 N .O O© « "O 30 470 670 17720 62930 88280 383600 20 60 100 600 600 1.000 10.000 01 2581 68291 96161 371691 190951 30 200 600 800 10.000 10.000 62 8182 54872 23902 98282 386882 20 500 600 1.000 1.000 5.000 63 73 703 78943 371653 258683 511383 20 50 80 800 5.000 5.000 10.000 94 64 95524 72634 180884 30 40 800 800 5.000 c 'S •3 x a v Z V s ® M G * 5 "O « a.ti N £> k 0 0 0 00 "O 15 20 95 20 75 30 63635 600 50945 600 576985 150.000 376 60 286 80 36066 800 94936 800 103606 5.000 7 10 28367 600 32237 800 04877 1.000 403597 5.000 8 10 32308 600 78498 800 55348 1.000 87298 1.000 06175a. 5.000 S 99 40 8739 300 56179 600 31639 600 56309 800 23019 800 47349 1.000 11739 1.000 046399 5.000 298619 10.000 — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 ^ dnevnik, 20.35 Pogovor o samoupravnih >n ^ resnih skupnostih, 21.25 Pogled za k"1'86^ oddaja o snemanju angleške nadaljeva , Vojna in mir, 22.10 Poročila (RTV Ljublj»n sreda, 19. septembra 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beogr^ 17.50 Mačkon in njegov trop — barvni n. 18.15 Obzornik, 18.30 Na sedmi stezi, 18. . Arhitektura in družba, 19.15 Mozaik, 19-2° ^ hočemo — ob ustavnih in kongresnih vah, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, & ■ Che Guevara — italijanski film, 21.35 Gl«^ nokturno — A. Lajovic: Adaggio, 21.45 " čila, 21.50 Rezervirano za šport (RTV LJU ljana) Četrtek, 20. septembra iti* 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 NeI£TV na (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina <£ Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angle^1 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zag»* [ 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 ski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Iz sl»v ske književnosti — A. T. Linhart: 2up«n Micka, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sP°f*je je nemi film, 18.55 Viharni vrh —r nadaljeV \ in konec, 19.45 Risanka, 20.00 TV dn^" ■ 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrt*^. razgledi: Jubilej zvestobe, 21.40 E. Zola: minal - TV nadaljevanka, 22.30 P°r° (RTV Ljubljana) PETEK, 21. SEPTEMBRA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 AngieS* (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — P°n°Vtev, (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — P°n0V"ad), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV B^fuoj 17.45 Pisani svet, 18.15 Obzornik, 1&3® pft sistem — oddaja iz cikla Rekreacija, minut za boljši jezik, 19.00 Mozaik, 19-'fV tek film in Naš ekran, 19.45 Risanka, 20 0^ey dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne knj nosti — R Gordon-C. Kanin: Dvojno Živ'J 4o - ameriški film, 22.15 XXI. stoletje, Poročila (RTV Ljubljana) ^ na Jesenicah v Kranju Som Boris in Štern Pavla, VasiljeviC pa-in Jeruc Jožica, Terlikar Franc in BajžeJ niča .__ v Tržiču na Jesenicah , j-oj- ' Zunko Bogdan, roj. 1964, Juvančič 1890, Kravanja Jožef, roj. 1917, Pečar roj. 1914, Jevtič Damjan, roj. 1965 v Kranju roj Pakiž Ana, roj. 1898, Skončnik Stanisl«*' f0,. 1922, Jarc Marija, roj. 1903, Lapajne MfiJl 1911, Novinec Alojzij, roj. 1899, R°be Franc, roj. 1904, Umek (ž ), roj. 1973 v Tržiču Srdanovič Olga, roj. 1928, SrdanoviČ roj. 1928 20 let turističnega društva Gorenja Drevi ob 18. uri se bo v Partizan v Gorenji vasi 1 proslava ob 20-letnici ustan° jej turističnega društva in 1000-i .^1] škofjeloškega gospostva. ^ prizadevnim članom bodo P° diplome in priznanja. j b° Po proslavi bo ples. domači ansambel Tabor. # Proslava v SoriJ Turistično društvo in šola v Sorici bosta jutri P^P^jc* proslavo v počastitev *e škofjeloškega gospostva. ^^f .Afl^ bo pričela ob 15. uri v zadr domu. Obiskovalce bo najprej P jovi". in jih na kratko seznanil z zgo tlljf loškega ozemlja predstavni^ ^ stičnega društva. Zatem se F^ef program, ki so ga pripravu1 jj fl osnovne šole. Peli bodo, rec igrali. Proslava se bo ■ igrico Cipek ki Capek, ki jo J oder postavili člani dom«Č®£ .. skega krožka. Po končani proslavi bo za hitre pete bo igral ansambe1 Bardorferja. 'li^mH Prodam Strojna skupnost Voglje proda leseno strojno »ŠUPO«. Poizve se: Dolinar, Voglje 50 5335 Ugodno prodam zaradi preselitve v drugo stanovanje novo TERMO-AKUMULACIJSKO PEC, moči 3 KW. Naslov v oglasnem oddelku 5337 Prodam KUPPERSBUSCH štedilnik, malo rabljen, ter suhe borove PLOHE in DESKE. Bukovica 53, Vodice 5338 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, tik pred tretjo telitvijo. Hudo 3 5339 Prodam ročno motorno KOSILNICO »AGRARIA« in GUMI VOZ. Ivana Šušteršič, Medno 17, Šentvid 5340 Prodam 3 kub. metre colarskih DESK. Pot v Bitnje 7 5341 Prodam električno-plinski ŠTEDILNIK s plinsko bombo za 1200 din. C. na Rupo 29, Kokrica 5342 Prodam mizarski SKOBELJNI STROJ »KOMBINIRKA«, delovna širina 25 cm. Ing. Bezovšek, Tupa-liče 67, Preddvor 5343 Prodam suhe MACESNOVE DESKE 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5344 RAZPRODAJA 3 mesece in pol starih JARĆK (nesnic) do 25. septembra. Pavlin, Pivka 11, Naklo 5345 PUNTE, BANKINE in DESKE prodam. Zumer, Zanova 11, Kranj 5346 Prodam pol leta starega ŽREBE-TA. Pševo 8 5347 Prodam SLIVE. Sajevic Ciril, Olševek 11 5348 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Srednja vas 51, Šenčur 5349 Prodam rabljeno peč za centralno kurjavo »ZRENJANIN« 25—30 tisoč kalorij in ŽELEZNA VRTNA VRATA 1,30 x 3 m. Avsec, C. talcev 35 a, Kranj 5350 Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ znamke NEUMAN CIK-CAK v omarici. Angelca Pirš, Jesenice, Gregorčičeva 18 a 5351 Prodam AVTORADIO »BLAU-PUNKT«. Naslov v oglasnem oddelku 5352 Prodam novo kombinirano PEĆ za kopalnico na trdo gorivo in elektriko z vsemi priključki. Klančnik Karol, Mojstrana 14 5391 Prodam BOROVE PLOHE. Rozman Franc, Gasilska 2, Kranj 5392 Prodam KRAVO, 550 kg težko, {ik pred telitvijo ali lažjo s teličkom. Selo 33, Žirovnica 5393 Prodam TELEVIZIJO »Rudi Ča-jevec«. Naslov v oglasnem oddelku 5394 Prodam TELICO izrednih kvalitet, težko 500 kg, 8 mesecev brejo. Avsenek, Vrbnje 1, Radovljica 5395 Prodam hrastovo novo KAD, vzidljiv KOTEL za prašiče in roza krompir. Cerklje 112 5396 Prodam KOBILO, 4 leta staro, težko 550 kg. Zg. Stranje 34 pri Kamniku 5397 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO. Glinje 8, Cerklje 5398 Prodam 1000 kg jedilnega KROMPIRJA (Viktorija). Cešnjevk 5, Cerklje 5399 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Zg. Brnik 35, Cerklje 5400 Prodam suha hrastova DRVA. Tenetiše 33, Golnik 5401 Prodam MOTORNO TROKOLO (nosilnost 250 kg). Kavčič Ivan, Zevnikova 6, Kranj ®yet delovne skupnosti upravnih organov ^upščine občine Kranj po sklepu z dne 27. 7.1973 P°novno razpisuje štipendije Sa_ študij na srednjih, višjih in visokih bolah, in sicer: 2 f^Pendiji za administrativno Solo 2 !Pendiji za upravno-administrativno šolo 1 §tfPendiji za ekonomsko srednjo šolo 1 g'Pendijo za srednjo tehnično šolo — geodetski odsek 2 št;pen<*ij° za 8rednjo tehnično šolo — gradbeni odsek 1 štjpendiji za višjo upravno šolo 2 §ti za prometno šolo 5 §tiPe ndij* za ekonomsko fakulteto „_~Pendij za fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in Jpodezijo, in sicer: ! 2a oddelek geodezije l oddelek gradbeništva — smer visoke gradnje 1 z8 ° jde^ek gradbeništva — smer nizke gradnje a oddelek arhitekture — smer urbanizem vigj'i1® št«pendij znaša za srednje šole od 300 do 600 dinarjev, za Študij11!, vlsoke šole Pa °d 500 do 850 dinarjev, in je odvisna od Pendist S ^etn'ka' usPeha pri študiju in socialnih pogojev šti- Uspeh°St P^ dodelitvi štipendij imajo prosilci z boljšim učnim družin01^' • SO °.bčani občine Kranj, ki izhajajo iz socialno šibkih - m tisti, ki vpisujejo višje oz. zaključne letnike. VloKe „ . . izka? na Podpisanem obrazcu (dzs, št. 1,65) s prilogami: Potrdil nem uspehu 1972/73, potrdilo o vpisu v šolo 1973/74, o " o Premoženjskem stanju staršev tf)br. št. 0,12), potrdilo He pre staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec še 8ilcj AerVa štipendije pri drugem organu ali organizaciji, naj pror e do 24. septembra 1973 na naslov: Komisija za °bčine Kr SVeta delovne skupnosti upravnih organov skupščine Kmetijska zadruga Radovljica KŽK Kranj Obveščamo cenjene potrošnike, da smo začeli prodajati jabolka v v nasadu Resje pri Podvinu in v KZ Radovljica. Prodaja vsak dan. Cene lanskoletne. 05GP- PROJEKT ™ krani niziriiva 1 SGP Projekt Kranj Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju gradbene tehnike za delo v gradbeni operativi v enotah Kranj, Javornik in Tržič ter za delo v projektivnem biroju podjetja. Pogoj: končana gradbena tehniška šola z zaključnim izpitom; zaželene so delovne izkušnje, lahko pa tudi začetniki.' Pismene prijave sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Kranj, Nazorjeva 1. K prijavam je treba priložiti spričevalo o zaključnem izpitu GTŠ ter dokazila o delovnih izkušnjah. Rok zbiranja prijav je 15 dni po objavi. kupim Kamnita OKNA in VRATA, lahko razbita, kupim. Bešter, Žirovnica tel. 89-426 5385 Kupim »MELODIKO 26«, Ka-trašnik, Moša Pij ade 9 5386 vozila Tovorni avto ZASTAVA 620 prodam — tudi po delih. Mihela Oblak, Gorenja vas 141 5353 Prodam ZASTAVO 750 zaradi odhoda k vojakom. Janez Krmelj, Sv. Andrej 14 pri Škofji Loki 5354 TOMOS COLIBRI 15 TSL prodam. Hrastje 148 5355 Prodam nov MOPED (4 prestave). Grad 27 5356 Prodam FIAT 600, neregistriran, za 25.000 din. Kutinova 13 (Ore-hek) 5357 Prodam TAM 5000 — vzamem v račun tudi osebni avto. Luže 58, Šenčur 5358 Nujno ugodno prodam garažiran FIAT 750, letnik 1964, po generalni, tudi na kredit. Filipič Rajko, Delavska c. 26, Stražišče - 5359 Poceni prodam FIAT 600. Lavtar Danilo, Zabukovje 6, Zg. Besnica 5360 Prodam FIAT 850. Zasavska 40 a, Kranj 5361 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1970. Vreček Franc, Srednje Bitnje 1 (pri gasilskem domu), Zab-nica 5362 Prodam ŠKODO 1000 MB. Pavlo-vič Cedo, Moša Pijade 7 ali telefon 22-318 5363 KARAMBOLIRANI AMI 6 BREAK, letnik 1969, ugodno naprodaj. Ogled od 18.—19. ure — Old-hamska 8 (pri Vodovodnem stolpu) Kranj 5402 Prodam TOMOS PONI EXPRES. Ziganja vas 22 5403 Prodam karamboliran FIAT 750, letnik 1969. Luže 58 5404 Prodam dobro ohranjen FIAT 850 SPECIAL. Gorenja vas 89, tel. 89-100 5405 Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo obvestila PLESNI TEĆAJI V DELAVSKEM DOMU KRANJ za začetnike vsako sredo in petek, sobota 15. 9., nedelja 16. 9. PIONIRSKA PLESNA ŠOLA se začne v soboto 15. 9. ob 16. uri. 5380 zaposlitve Sorazmerno dober harmonikar išče baritonista, trobentača in kitarista. Zafošnik Albert, Kropa 4 a - 5378 Iščem INŠTRUKTORJA za angleški jezik (III. razred gimnazije) v popoldanskem času na območju Radovljice ali Jesenic. Ponudbe na: Dolenc, poštno ležeče Zg. Gorje 5379 Vabim mlajšo UPOKOJENKO za pomoč v jutranjih urah pri gospodinjskih delih v manjši gostilni. Ostalo po dogovoru. Gostišče Ader-gas — Kuhar Kristina 5406 V nedeljo, 16. septembra ob 14. uri, bo na sejmišču v Celovcu velika avtotombola Nagrade: 10 avtomobilov mazda 1000 lirxus 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ. Obveščamo stranke, da je EX-PRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV za trgovino GLOBUS odprta vsak dan od 7,—19. ure, ob sobotah od 7.—13. ure. Se priporočamo. 5381 PROFILIRANE KOTNE LETVE za TAPISOM naročite na tel. 89-426 5382 posesti Dvosobno stanovanje v Kranju prodam ali zamenjam za manjšo hišico na Gorenjskem. Ponudbe pošljite pod »Vseljivo takoj« 5372 Prodam prazno stanovanjsko HIŠO z vrtom v Kranju, Milene Kor-barjeve 30, Primskovo 5373 Prodam večjo KMEĆKO HIŠO s kaščo in sadovnjakom pri Kamniku. Cena 16 M. Pušlar Gregor, Celovška 143, Ljubljana 5375 Zamenjam trosobno STANOVANJE v izmeri 92 kv. m in s pritikli-nami za dvosobno s kopalnico. Ogled stanovanja od 17. septembra naprej. Kranj, Savska c. 24, mansarda. 5375 lokali V najem oddam gostinski lokal pri Ankeletu v Podljubelju nad Trži-čem. Informacije vsak dan v Podljubelju 51 5376 stanovanja Upokojenka (55 let) išče prazno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Pomagam v gospodinjstvu. Sem čista in poštena. Naslov v oglasnem oddelku. 5366 Iščem eno- ali dvosobno STANOVANJE, lahko starejše, za dve osebi na Bledu, v bližini avtobusne postaje. Ponudbe poslati pod »Bled 1974«. 5367 V Kranju iščem SOBO in KUHINJO ali večjo prazno SOBO. Plačam dobro, lahko nekaj tudi vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 5368 Dekle išče SOBO v Kranju. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. . 5369 N Iščem SOBO in KUHINJO ali večjo SOBO v okolici Kranja za dobo dveh let. Unterveger, Zasavska 10, Kranj 5370 Zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5371 Zaročenca iščeta stanovanje v Radovljici, na Bledu ali v Lescah, opremljeno ali neopremljeno. Ponudbe pošljite pod »Dober plačnik« 5298 Poceni oddam SOBO in KUHINJO na Golniku in 3 okna z roleto prodam za 900 din. Mihelič Francka, Golnik 25, tel. 70-334 5364 Fant, ki je vajen reda in čistoče, išče opremljeno SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti tudi streho za avto. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Pošten — predplačilo« 5365 V najem vzamem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Ponudbe pošljite pod »Dobra plačnika« 5377 Večje podjetje kupi ali vzame v najem 3- ali 2-sob-no družinsko stanovanje v ' Kranju ali njegovi bližnji okolici. Ponudbe poSljite pod takoj. najdeno Najdene AVTOMOBILSKE KLJUČE na poti na Jošta, se dobijo v Pševem 8 5390 ostalo NUJNO POTREBUJEM 50.000 din POSOJILA. DAM 30 % OBRESTI. NASLOV V OGLASNEM ODDELKU. 5384 Prepovedujem vsako peš hojo ali vožnjo čez dvorišče. Za posledice vsak kršilec odgovarja sam. VRHOVNIK STANKO, Vopovlje 11 5388 prireditve KONJENIŠKI KLUB KOMENDA prireja na lastnem hipodromu v nedeljo, 16. 9., ob 14. uri tradicionalne KONJSKE DIRKE. Po dirkah velika vrtna veselica. Igrajo »TRGOVCI«. Dopoldne je na hipodromu razstava plemenske živine. Vabljeni! 5383 GASILSKO DRUŠTVO BREZJE pri Tržiču priredi 16. 9. ob 16. uri vrtno 'veselico. Igra kvintet RUDIJA JEVŠKA S PEVCEM. Vabljeni! 5407 Mali ^oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. ma!° rabljen globok BROŠKI VOZIČEK in KOŠEK z "muco Ogled v soboto dopoldan, kaneta Žagarja 6, Kranj 5279 p rodam rabljeno spalnico. Kuhar p' Valjavčeva 5, Kranj 5280 pohištvo za SPALNICO ugodno £ro Kranj 5281 pp^dam štedilnik kup- ;JRSBUSCH, visokotlačno kombi-Jtfano KOPALNO PEC, vse zelo foJu. ohranjeno. Bukovnik Marko, BlJtof 206, Kranj 5316 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, b0 tretjič teletila. Komenda 14 p . 5317 vni m 550 kg težkega delovnega la- Janez Dolenc, Gabrovo 2, p J® Loka 5318 sti- -iam STROJ za izdelovanje pesnikov Matevž Rihtaršič, na 12, Železniki 5319 ^odam 9 mesecev brejo KRAVO, ,' Do drugič teletila. Podobnik, Bu-K^a7, Selca 5320 ®°dno prodam kovinska dvižna Va?xnrS VRATA širine 270 cm. Ko-pic> Tatjane Odrove 4, Kranj 5321 ra ^°dam novo originalno zapaki-h °xltrajno žarečo peč na premog, led »KUPPERŠBUSCH«. Og-Kranj, Titov trg 15, tel. 21-363 p j 5322 zidY°dam večJo količino PESKA za aavo m GRAMOZ. Zevnik, Hrastje d 5323 l JONSKE OKVIRJE za klet-^aihn u aIi hlevska okna in ni ihrastovo KAD (čeber) poce-he£) am- Zasavska 27, Kranj (Ore- Prodo 5330 nje strS11 nov STROJ za izdelova-kar0**on® cementne opeke. Format 32 x 42. Zasip 118/6, Bled , Prod, 5331 KHavo ®.trešno OPEKO špičak in ter 7 { ki bo čez en mesec telila, r®oljenih OKEN. Mavčiče 15 Proda 5332 170 ctra"?, litoželezno BANJO t Prodo aljaveeva 19 5333 h*lnUf,S? SLAMOREZNICO s pu- uvom- Dolinar, Voglje 50 5334 Konj se je splašil V sredo, 12. septembra, dopoldne se je na cesti tretjega reda v Naklem pri hiši št. 104 pripetila nezgoda.' Voznica konjske vprege Milka Kalan (roj. 1935) iz Naklega je zapeljala z dvorišča hiše št. 104 na cesto. Na vozu je sedel tudi njen 4-letni sin Tomaž. Tedaj- pa se je konj splašil in zdirjal v smeri Kranja. Najprej je padla z voza Milka Kalan, nekaj kasneje pa še otrok. Kalanovo so hudo ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Tomažek pa je bil lažje ranjen in so ga po zdravniški pomoči prepustili domači negi. Trčil v avtobus V sredo, 12. septembra, popoldne se je na cesti drugega reda v Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Stanislav Naglič z Jezerskega, začasno na deju v ZRN, je vozil proti Kranju. V desnem nepreglednem ovinku je vozil po sredini ceste, iz nasprotne smeri pa je pripeljal avtobus, ki ga je vozil Feliks Lukman (roj. 1912) iz Kranja. Čeprav je voznik avtobusa zapeljal skrajno desno, sta vozili trčili. Voznik Naglič je bil v nesreči le lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 40.000 din. Prehitro v ovinek V sredo, 12. septembra, popoldne je na cesti drugega reda na Češnjici voznik mopeda Alojz Benedik (roj. 1941) iz Strmce zapeljal prehitro v desni nepregledni ovinek. Zaneslo ga je v hišo št. 32, nato pa je padel in se hudo ranil. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Po nesreči pobegnil V sredo, 12. septembra, okoli 17. ure je neznani voznik sivega kombija na cesti prvega reda na Hrušici zadel Marijo Zupan (roj. 1928) s Hrušice št. 65, ki je s prijateljico stala na desnem robu ceste. Voznik je, na da bi ustavil, odpeljal proti Jesenicam. Zupanova se zdravi v bolnišnici. Trčil v voziček V četrtek, 13. septembra, ob 19. uri se je na cesti drugega reda pri Sv. Duhu pri Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Darko Berčič, star 16 let, se je na kolesu peljal od Škofje Loke proti Kranju. V vasi Sv. Duh je dohitel Jožeta Eržena (roj. 1952) iz Virmaš, ki je pravilno po desni strani peljal ročni voziček. Berčič je verjetno voziček spregledal, tako da se je zaletel vanj in v Eržena. V nesreči je bil Darko Berčič ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Še o nesreči na Stolu Letošnje lepo vreme je privabilo v gore toliko planincev kot že dolgo ne. Kljub pravcati gneči v planinah pa v jesenski planinski sezoni v gorah v primerjavi z lanskim letom ni bilo veliko nesreč. Pred kratkim je strela udarila v italijanskega državljana na Triglavu, druge gorske nesreče pa so se končale le z večjimi ali manjšimi* poškodbami. Zato je toliko bolj glasno odjeknila me<^ planinci in Radovljičani nesreča Julija Kurinčiča in Janeza Grčarja, frea aoorim mesecem je tovornjak zapeljal na betonsko ploščo nad jaškom pred trgovino Živila na Škofjeloški cesti 27 v Stražišču, ki se je zaradi teže vdrla in zazijala precej velika in globoka jama. Trgovina in uprava Živil sta že večkrat posredovali na Komunalnem servisu, da bi nevarnost na prostoru pred trgovino odstranil. Dosegli so le-to, da je prišla komisija in da so postavili okrog jarka zaščitne deske. Na popravilo POjto verjetno treba še čakati... (jgr^Foto: F. Perdan ki sta se smrtno ponesrečila prejšnjo soboto popoldne na Stolu. Ponesrečena planinca, ki sta padla po skalah v lepem sobotnem popoldnevu, je iskala v nedeljo in v ponedeljek skupina gorskih reševalcev z Jesenic in iz Radovljice in več planincev. Skupina 29 iskalcev je, potem ko v nedeljo ni bilo uspeha, nadaljevala iskanje še v ponedeljek zjutraj. Zbrali so se pri Valvasorjevi koči na Stolu, kjer so se razdelili v skupine po dva ter v vrsti, tako da so se med seboj še videli, »prečesali« pobočje gore. Naključje je hotelo, da je ponesrečena planinca našel eden najmlajših med reševalci, 17- letni Tomo Weis-hauser, član alpinističnega odseka Planinskega društva Radovljica in pripravnik za gorskega reševalca. Zaposlen je v C P Gorenjski tisk, zato smo ga kar v hiši naprosili, naj pove, kako je potekala reševalna akcija. Pristal je šele po zagotovilu, da na njegov račun ne bo izrečena nobena hvala, ker so pač gorski reševalci in so storili le svojo dolžnost. »Bilo je res naključje, da smo ju našli. S prijateljem Boštjanom Kostanjškom sva hodila zadnja v vrsti. Na višini kakih 1800 metrov smo takrat iskali. Z vrha grebena sta naenkrat dva planinca, mislim, da sta bila iz Radovljice, kakih 10 metrov nižje opazila na grmu moško denarnico. Ta stran Stola je zelo najedena, kamenje je krušljivo, vmes je ilovica, pobočje pa brazdajo grabni. Stol je od daleč videti zelo lahko pristopen in ves travnat, od blizu pa je drugačen. No, ker se je zdelo, da jih bomo prav tu našli, sem se spustil nižje ob grabnu. Kraj se imenuje Rjava peč. Čez čas sem našel še srajco in končno kakih 200 metrov pod grebenom še oba ponesrečenca. Pri sebi sem imel radijsko postajo, zato sem obvestil načelnika Petra Ježka, ki je nato organiziral z ostalimi prenos trupel v dolino.« Vzrok te nesreče najbrž ne bo nikoli razjasnjen, lahko le domnevamo, da sta planinca z varnejše markirane poti s Stola zavila po bližnjici na pobočje, kjer rastejo planike. Eden od njiju se je verjetno hotel spustiti z vrha krušljivega grebena do planinskega cvetja, drugi pa je obdržal oba nahrbtnika. Kako jima je spodrsnilo, pa ne bomo zvedeli. L. M. 1u %m k* A Sobota, 15. septembra 1973 Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj sklicuje sestanek na katerem bo vpis v večerno šolo za poklicne šoferje C in E kategorije. Sestanek kandidatov bo v nedeljo, 16. septembra 1973, ob 9. uri dopoldne v učilnici Stanovanjske skupnosti, Staneta Rozmana 13 v Kranju. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja vzgojno varstvenega zavoda Tržič Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni za vzgojitelja ter imeti vsaj 5 let prakse v vzgojno varstvenem delu. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za volitve in imenovanja SO Tržič 15 dni po objavi razpisa. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj sprejema prijave v tečaje tujih jezikov: začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tujce specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce Vpis v tečaje je do 21. septembra 1973. Transport Radovljica v stečaju objavlja razprodajo ostalih prevoznih sredstev, orodja in vseh vrst avtoma-teriala, ki je v prostorih avtoparka v Zapužah, po ugodnih cenah. Razprodaja je vsak delavnik med 7. in 12. uro dopoldne. Ker,bo v kratkem razprodaja končana, pohitite z nakupom. turistično prometno podf etf e KRANJ CREinn Turistično prometno podjetje Creina Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM 2 vratarjev v nočnem baru Pogoji: — dokončana osemletka, moški, vojaščine prost TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL skladiščnika Pogoji: KV avtomehanik ali trgovski pomočnik tehnične stroke in tečaj za opravljanje in vodenje skladiščne službe, 2 leti prakse TOZD PROIZVODNJA 1. strugar j a 2. 3 ključavničarjev — varilcev 3. rezjšalca 4. 5 priučenih kovinarskih delavcev Pogoji: pod 1.: poklicna šola kovinarske stroke in 1 leto prakse; pod 2.: poklicna šola kovinarske stroke, varilec ali ključavničar z izpitom za varjenje in 1 leto prakse; pod 3.: poklicna šola kovinarske stroke in 1 leto prakse; pod 4.: dokončana osemletka in 1 leto praktičnih izkušenj v kovinarski stroki. Prijave sprejema kadrovsko organizacijski oddelek 10 dni P® objavi. Kandidati naj se po možnosti javijo zaradi obširnejših informacij na osebni razgovor ali po telefonu na št. 210-81. Veseli večer v Škofji Loki Loško gledališče vsako leto v za" četku gledališke sezone pripravi veseli večer. Letos, ko praznujejo ti' sočletnico ozemlja, so prirediteV imenovali 1000-le'tni veseli« večer. Igralci domačega gledališča so v šaljivih prizorih na včerajšnji premier prikazali dogajanja ob praznovanju tega visokega jubileja. Instrumen* talne točke je izvajal ansamb? Akordi s pevcema. Program Pai povezoval napovedovalec Janez herl. . ■ Veseli večer bodo ponovili drevi o 20. uri, jutri pa bo predstava ob 1 • in 20. uri. . V programu je bilo, da bo Pre^* stava 1000-letni veseli večer soboto in nedeljo tudi v Gorenji vas in na Češnjici, vendar so ju tehničnih ovir morali prestaviti n aktober. Kdaj bodo odgrnili tudi v teh krajih, bodo gledalci pi'8' vočasno obveščeni. Folklorna skupina Save se bo povečala Folklorna skupina tovarne Sava ■ Kranja je že več let med vodilm" tovrstnimi kulturnimi skupinami j1 Gorenjskem. Razen številnih naS jj pov doma so plesalci letos gos^-v, tudi na Poljskem in na Koroške"' Oktobra bodo spet odšli v Celovej: kjer bodo ob tej priložnosti snem tudi za avstrijsko televizijo. Čeprav je skupina že sedaj Pr® številna, bi se rada v prihodnje P° čala še za 25 parov. Zato vabi k »^ delovanju fante in dekleta, starf,anj 15 do 25 let. Interesenti, bodoči čl*, folklorne skupine Sava, se lahko P javijo v prostorih skupine na y' gorčičevi ulici v Kranju št. 8 (svj Sava) 18., 21. in 25. septembra "T 16. in 20. uro. 'J* Svet osnovne šole A. T. Linharta Radovljica razpisuje prosti delovni mesti 2 učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja za nedoločen čas: U, PRU, P Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe sprejema svet osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Zahvala Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, deda, pradeda 1° brata Alojza Novinca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in Pr.Y-jateljem, ki ste ga pospremil na njegovi zadnji poti. Pose O' na zahvala dr. Novaku, č. & župniku, pevcem in sosedom za nesebično pomoč. Žalujoča žena Marija in ostal0 sorodstvo. Britof dne 14. 9. 1973 Veliko bolečino smo občutili, ko nas je zapustil mož in naš oče Franc Turk Bilo nam je pa v neizpovedljivo tolažbo spoznanje in doživetje, da ste ga 5 nami tako mnogi spoštovali in radi imeli, kar ste dokazali s tolikšno nesebično pomočjo družini pokojnega 'kakor neposredno pokojniku samemu. Res iskreno se zahvaljujemo za tolikšno pozornost. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Posebej hvala vsem, ki ste ob tej priložnosti žrtvovali del svojega dela v dobre namene, da je bila našemu očetu poleg počastitve izkazana tudi učinkovita duhovna pomoč. Posebna zahvala dobrim sosedom, tako za pomoč, kakor tudi za lepe besede slovesa ob grobu. Hvala sindikalni in delovni organizaciji tovarne IBI ter sodelavkam v Tekstilindusu in Planiki. Prav posebej iskreno zahvalo pa dolgujemo č. g-duhovnikom, domačemu g. župniku Antonu Gosarju in g. kaplanu Ivanu Miheliču, g. Valentinu Bertonclju za vso skrb v dolgoletni očetovi bolezni in za zadnje spremstvo od doma, g. župniku z Brezovice pri Ljubljani za poslovilne besede v župnijski cerkvi, g. kaplanu iz Kranja, g. Alojziju Zaplotniku za tako tolažilno sodarovanje sv. maše ob pogrebu, kakor tudi vsem ostalim č. g-duhovnikom, ki ste tako številno spremili pokojnega očeta in zanj molili. Hvala. Gospod vsako dobro delo z dobrim povrne. Žalujoči in hvaležni: žena Ana, hčerke Anica in Minka z družinama, Pavli z možem Cirilom, Albinca ter sin Franc Pšata, dne 14. 9. 1973 "orjak v NK LTH N*rajko Horjak, najboljši igralec drž ^ar^or ter član mladinske PriHne rePrezentance, je pred dnevi v Sl odsluženje vojaškega roka sec \° Loko' k-ier bo ostal 12 me" i5emV' tem ^asu ho igral v doma-,nogometnem klubu LTH, ki je •tak soglasje vojaških oblasti, M»°k "pravnega odbora NK stra °r' formalnosti okoli regi-v aciJe so bile urejene pretekli torek KraPr°St0rih nogometne podzveze V Su" Pravico nastopa ima takoj. ftogn 1 Loki j® med ljubitelJi igj.|,meta za nastop tega odličnega Hor 112redno zanimanje. Prvič bo v tJak. nastopil danes v Škofji Loki mi Proti ekipi iz Lesc. J. Krajnik Trboje : Podbrezje h.' 9:3 H0 re°stali rezultati iz prvenstvenih 'gra 8tnih tekem, ki so bile od-dr0x^e v soboto in nedeljo na po-Cla Gorenjske, so naslednji: je — razred: Trboje : Podbrez-BftU- Pionirji — A skupina: Lesce : LTHA 3:1' A1Ples : Bled 2:1' Britof : bre? :5; B skupina: Triglav : Podtalni? 2'1> Primskovo : Naklo 1:7; hini s ~~ A skupina: Lesce : Bole« a o' ? skupina: Korotan : Alp-Šenčur : Primskovo 8:1. P. Novak % v začetku kazni 8k0 SoH^tdel''kovi seJi je disciplin-oaišče nogometne podzveze Gorenjske izreklo naslednje kazni: Jože Bekš (Alples) in Stane Finžgar (Korotan) sta bila kaznovana s prepovedjo igranja na eni prvenstveni oz. pokalni nogometni tekmi. NK Jesenice je bil kaznovan z denarno kaznijo 100 din zaradi netočnih podatkov pri registraciji igralcev, NK Šenčur pa so odmerili kazen 50 din. Zaradi neprijave prijateljske tekme pa je bil kaznovan nogometni klub Jesenice s 50 din. P. N. Številna udeležba • V okviru VII. letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj so pretekli teden začeli tekmovati v malem nogometu. V enem dnevu odigrajo ekipe deset tekem. Rezultati prvih srečanj: A skupina: IBI A: Iskra C 3:0, IBI A : Tekstilni center 1:1, Iskra C : OŠ L. Seljak 6:1, Tekstilni center : Sava C 3:0, Sava C : Ikos 2:1, Ikos : OŠ L. Seljak 2:2. V vodstvu je IBI A. B skupina: Merkur : Projekt B 4:1, Merkur : Tekstilindus 3:2, Projekt B : Planika B 5:1, Projekt B : Exoterm 1:2, Planika B : KZSZ-Elektro 1:0, Planika B: Tekstilindus 2:4, KZSZ-Elektro : Exoterm 3:3, Exoterm : UJV Kranj 2:1. V vodstvu je Exoterm s 5 točkami. C skupina: Iskra B : Poklicna šola 3:0, Iskra B : Planika A 10:0, Poklicna šola : Projekt A 0:3, Poklicna šola : IBI B 0:3, Projekt A : Sava B 1:3, Projekt A : Planika A 0:3, Sava B : IBI B 5:1, Sava B : Komunalni servis 5:1, IBI B : Komunalni servis 0:7. V vodstvu je Sava B s 6 točkami. D skupina: OŠ Cerklje : Iskra A 0:3, Iskra A : Bolnica Golnik 7:0, Iskra A : PTT 3:3, Bolnica Golnik : Železniška postaja 1:7, Bolnica Golnik : Sava A 1:4, Železniška postaja : Kovinsko podjetje 4:2, PTT : Kovinsko podjetje 0:1. V vodstvu je Iskra A s 5 točkami. P. Novak Odbor za delovna razmerja Zavarovalnice Sava — PE Kranj Ponovno razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: ^tipendijo za študij na ekonomski fakulteti gJP^dijo za študij na srednji upravno administrativni prošnje je treba poslati z zaključnim spričevalom, s potrdilom o Povprečnem osebnem dohodku staršev in potrdilom o premo-enjskem stanju Odboru za delovna razmerja Zavarovalnice Va PE Kranj najkasneje do 25. 9. 1973. ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste JfSpE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, £HMlLNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. vene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in ako prvo soboto v mesecu. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto namestnika občinskega javnega pravobranilca v Kranju ^gl^M splošnih pogojev in moralno političnih kvalitet morajo — I » Spolnjevati naslednje poboje: ^ Končana II. stopnja pravne fakultete, ^ opravljen pravosodni izpit, Hok delovnih izkušenj KanovipriJavo je I5 dni po objavi. dok- 1 * vl°^ijo prošnje, kolkovane z 2,00 din, življenjepis, Potivf i ° iz°hrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter Kom ® o nekaznovanju in da niso v preiskavi na naslov: 64nnnSTj!a Za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, Kranj, številka: 111-15/1973-05 Jeseniški hokejisti se ie dober teden dni skrbno pripravljajo za novo hokejsko sezono na domačem ledu. Nova pridobitev jeseniške športne hale pa je tudi novi semafor domače izdelave. Izdelal ga je Elektronski laboratorij iz Ljubljane, (-h) Foto: F. Perdan Zmaga zdravstvenega doma Kranj V četrtek popoldne je bila na nogometnem igrišču v Tržiču nogometna tekma med ekipo zdravstvenega doma Kranj in ekipo Interne klinike iz Ljubljane. Zmagali so Kranjčani s 5/.2 (2:1). Za Kranjčane so bili uspešni dr. Rebolj 2, Ivanovski, Hladnik in dr. Kikelj, za Ljubljančane pa dr. Dobovišek in dr. Bručan. Tekmo je sodil Koder iz Tržiča. Povratna tekma bo oktobra v Ljubljani in bo nadaljevanje tesnega športnega sodelovanja med ZD Kranj in Interno kliniko iz Ljubljane. Nogometaši zdravstvenega doma se bodo letos srečali še s kirurgi iz Ljubljane, stomatologi in ekipo bolnice iz Šempetra. Predvideno pa je tudi vaterpolsko srečanje med ZD Kranj jn ekipo združenja športnih novinarjev SRS. jk Slovenska moška I A košarkarska liga TRIGLAV : NOVOTEKS 73:68 Kranj, stadion Stanka Mlakarja, SKL 1 A Triglav : Novoteks 73:68 (32:42), gledalcev 200, sodnika: P. Brumen, Strickberger (oba Ljubljana) Triglav: Slokan 6, Mavrič 14, Torkar 19, Rus 8, Dežman 13, Kalan 2, Klavora 6, Skubic 3, Fartek 4. Novoteks: Ivančič 8, Z. Kovače-vič 9, S. Kovačevič 18, Kopač 2, Spi-chal 18, Počrvina 5, Blažič 6, Pire 2. Težka, a zaslužena zmaga Trigla-vanov. Gostje so vodili vse do 35.mi-nute, ko so domačini izenačili in s hitro igro v napadu razbili obrambo gostov in tako v borbi za drugo mesto vknjižili novi dve točki. BRANIK : JESENICE 86:71 Maribor, igrišče v Ljudskem vrtu, SKL 1 A Branik : Jesenice 86:71 (44:35), gledalcev 150, sodnika: Zule" (Slovenske Konjice), Lešnik (Maribor). Branik: Tatalovič 6, Jerenko 20, Dušan Veble 18, Vidergar 3, Bedrač 11, Darko Veble 28. Jesenice: Pirih 28, Čampa 10, Mišič 4, Vauhnik 10, Vujačič 19. Jeseničani so tudi to pot ostali praznih rok. Mariborski Branik je bil premočan nasprotnik in kot kaže bodo Jeseničani letos zapustili prvo ligo, saj v vseh dosedanjih sedemnajstih kolih še niso osvojili točke. -dh ZTP ABC Ljubljana Organizacija LOKA Škofja Loka, Kidričeva 54 razpisuje javno dražbo — za prikolici 4,5 in 5 ton — registrirani do 30. 1. 1974 — za tovornjak TAM 2000 — registriran do 16. 11. 1973 Licitacija bo v petek, 21. 9., ob 9. uri na sedežu organizacije v sejni dvorani. Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 12. ure. Hokej na ledu Drevi Jesenice : Augsburg Drevi se bo s povratno tekmo za lanski Alpski pokal med Jesenicami in Augsburgom uradno na Jesenicah začela hokejska sezona 1973/74. Šest-najstkratni državni prvaki imajo pred drevišnjim srečanjem dokaj lahko delo, saj so v sredo v prvi tekmi v Augs-burgu dodobra napolnili mrežo domačega vratarja. Tako bodo letošnjemu državnemu naslovu dodali še naslov kot najboljše moštvo v mednarodnem tekmovanju za Alpski pokal. Srečanje bo drevi ob 19. uri in bo po vsej verjetnosti dalo obilo športnega užitka, saj se bodo varovanci trenerja Afanasija prvič predstavili domačim gledalcem. Zanimanja za tekmo ne manjka, saj si že treninge ogleda do 500 gledalcev. Rezultat srečanja: Augsburg : Jesenice 6:13 (1:3,4:7, 1:3). Strelci za Jeseničane: Poljanšek, R. Smolej, I. Jan, Felc, F. Zbontar, Hafner, Mlakar, Škrjanc, B. Jan, Eržen, F. Smolej, T. Košir in Beravs. -dh V ponedeljek konferenca smučarske zveze Slovenije Konferenca smučarske zveze Slovenije prihaja v času, ki je nadvse pomemben za našo telesno kulturo, predvsem zaradi bližnjih ustavnih sprememb, v katerih ima pomembno mesto tudi telesna kultura. V ponedeljek, 17. septembra, bodo v Ljubljani zborovali na 17. konferenci smučarski delavci Slovenije, kjer Tbodo analizirali delo SZS v zadnjih petih letih in si začrtali pot za naslednje obdobje. Pričakovati je določene organizacijske spremembe, ki naj bi poživele dejavnost smučarskega športa v Sloveniji. J. J. , Že na startu dve zmagi V zimskem bazenu Banjica v Beogradu se je začelo letošnje državno vaterpolsko prvenstvo za mladince. Nastopa rekordno število ekip, saj se jih je na startu pojavilo kar osemnajst. Moštva so razdeljena v štiri predtekmovalne skupine, kranjski Triglav pa je v drugi v družbi s splitskim Mornarjem, reškim Primorjem in kraljeviškim Primorjem. Mladinci Triglava so že na startu najavili, da so med favoriti za osvajanje najvišjega naslova, saj branijo drugo mesto z zimskega prvenstva. V svoji skupini so zlahko opravili z Mornarjem in Primorjem (Kraljevica) in remizirali s Primorjem (Reka). Rezultati: Triglav : Primorje 12:3 (3:1, 3:0, 3:0, 3:2), Triglav : Mornar 9:1 (1:0, 3:0, 3:0, 2:1), Triglav : Primorje 4:4 (1:0, 0:0, 3:1, 0:3). V zaključne boje so se tako uvrstili zmagovalci skupin: Primorac (Kotor), Jadran (Herceg Novi), POŠK (Split) in Triglav. -dh Temeljna telesno-kulturna skupnost ustanovljena Danes ob 10.30 se bo v sejni dvorani občinske skupščine začela ustanovna skupščina temeljne te-lesnokulturne skupnosti Škofja Loka. Na seji bodo med drugim sprejeli odlok o ustanovitvi, poslovnik o delu začasne skupščine telesnokulturne skupnosti in statut. V počastitev tega dogodka pa bo že ob 9. uri po mestu slavnostna parada športnikov iz vseh telesno-kulturnih organizacij iz škofjeloške občine, pol ure kasneje bo zborovanje športnikov na Mestnem trgu. Ob 11. uri pa je napovedan začetek tekmovanj v streljanju na strelišču v Vincarjih, postavljanju šotorov v Groharjevem naselju, suhem slalomu za gradom in metu bombe na igrišču v Puštalu. -lb Hvasti tretji Z zadnjo peto dirko slovenskih kolesarjev za veliko nagrado Roga se je končalo tudi letošnje republiško f>rvenstvo za člane in mladince. Ko-esarji so za prvenstvo SRS morali nastopiti na petih dirkah. Naslov slovenskega prvaka je osvojil Frelih (Rog), medtem ko je Kranjčan Franci Hvasti zasedel odlično tretje mesto, Žagar pa se je uvrstil tudi na zelo dobro šesto mesto. V mladinski konkurenci je bil prvi Mišvelj (Rog), mladi Kranjčan Ropret, ki je letos šele prvič tekmoval, pa je zasedel peto mesto. J. J. LESNINA LJUBLJANA POSLOVALNICA KRANJ sprejme v uk 4 učence za prodajo pohištva. Prednost imajo fantje, ki so uspešno končali osemletko. Prodajalec pohištva je lep poklic, zato ne oklevajte — Les-nina Kranj vas vabi UIT JOKAINVES ISkofja lokaI Lokainvest Škofja Loka Mestni trg 38 razglaša prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoj: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Ponudbe v 8 dneh sprejme tajništvo podjetja. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ %Ji L* lisi 11 Sobota, 15. septembra 1973 Niti prijateljstva v etr Redki mladi niso navdušeni za tehniko, za skrivnosti elektronike, za svet prepletenih žic in različnih polj, nad čemer se popolni laik, ki vidi v vsakem aparatu le praktično uporabnost, lahko le zgrozi. Tako pa se skoraj vsako popoldne zbirajo mladi člani kranjskega radiokluba Iskra v svojih skromnih in tesnih prostorih na Gasilnem trgu v Kranju, se posvetujejo s starejšimi člani o tehničnih problemih, na katere nalete pri svojem hobiju, še posebej pa z Miletom Vozlom, soustanoviteljem kluba, pravijo mu kar »oče radiokluba«. Kranjski radioklub je bil ustanovljen leta 1946 in je med najstarejšimi radioklubi v Sloveniji, pa tudi med najstarejšimi organizacijami v Kranju in na Gorenjskem, kar jih je bilo takoj po vojni ustanovljenih. V tem času je tehnika tako zelo napredovala, da ime radioklub niti več ne označuje osnovne dejavnosti radio-klubov. »Po vojni je bilo vse navdušeno za radijske sprejemnike,« pravi Mile Vozel, »vsak ga je hotel imeti, vsak si ga je hotel narediti sam. Danes pa se naši člani zanimajo bolj za elektroniko, za daljinsko krmiljenje, elektronske ure ipd. Včasih so mladi sestavljali radijske sprejemnike, danes pa s pomočjo elektronike šestnajstletniki preurejajo brisalce na očetovem avtomobilu in popravljajo programatorje na družinskem štedilniku.« Prostori kranjskega radiokluba, ki sodi med najboljše v Sloveniji in med najuspešnejše na Gorenjskem, pa so zelo zelo slabi. Ne samo, da sta dva prostora — od katerih je eden širok le poldrug meter — veliko pretesna za tolikšno število članov, saj jih je precej čez sto, pač pa je vodstvo kluba zaskrbljeno predvsem zaradi vlažnosti. V vlažnih prostorih pa se občutljivi instrumenti kaj hitro pokvarijo. Posebno zadnje leto se je pokrovitelj kranjskega radiokluba Iskra zelo zavzel za klub in ga poleg drugega oskrbel z različnimi elektronskimi instrumenti. Prav zaradi takšne opremljenosti, bi klub potreboval svojo delavnico, na kar pa v sedanjih pogojih ni misliti. Kljub temu pa klub vestno skrbi za tehnično vzgojo mladih članov, organizira tečaje in se udeležuje seminarjev, ki jih prireja Zveza radioamaterjev Slovenije. »Ena od naših dejavnosti,« pravi dolgoletni član kluba Jože Šifkovič, »pa je tudi organiziranje občasnih krožkov za radioamaterje po šolah. Klub ima tudi tri sekcije, od katerih je najbolj delavna tista v Besnici, sta pa še dve, v Šenčurju in pa v kranjski vojašnici.« Radioklub pa ne bi bil radioklub brež radijske postaje. Kranjski radioamaterji zdaj že tri leta pošiljajo v eter svoj znak YU 3 BDE. Slišali in odgovorili so jim že z vseh koncev sveta, z vseh celin. Samo lani so vzpostavili več kot 15.000 zvez z radioamaterji iz 132 dežel. Pridno zbirajo kartice,'ki jih dobe od vzpostavljene zveze, da si z njimi pridobe razne diplome, ki seveda pričajo o n jihovi uspešnosti. »Vzpostavljanje zvez po radijskih valovih, na frekvenci, ki je rezervirana samo za radioamaterje, seveda ni le zabaven posel. Prijetno je najti radioamaterja v Južni Ameriki ali kje drugje in se pomeniti z njim, če se razumeta seveda. Najpogostejši jezik na naših kratkih valovih je angleščina, nato pa španščina. Dolžnost vsakega radiokluba je tudi vzdrževati sposobnost radiotele-grafistov, tistih, ki se vrnejo iž JLA, še pomembnejše pa je naše delo pri usposobitvi radiotele-grafista pred odhodom v JLA. To je teževen tečaj, najbolj vztrajni ga opravijo,« pravi predsednik kranjskega radiokluba Branko Pire. »Prava vrednost amaterskih radijskih postaj se pokaže in se je že neštetokrat pokazala, kadar je treba v kratkem času vzpostaviti zvezo z velikim področjem kot je na primer Slovenija ali Jugoslavija. Z nobenimi drugimi zvezami se to v kratkem času ne da, ne s telefonom ne s telegrafom. Radijske zveze na kratkih valovih so posebno praktične ob elementarnih nezgodah. Običajno prav radiomaterji sporoče prvi vest o nesreči, ker so druge zveze pretrgane in prek njih se organizira prva pomoč. To se je doslej izkazalo že neštetokrat, spomnimo se le potresov v Skop-Iju, Makarski, ob poplavah itd. Večkrat se sliši tudi, da so radioamaterji poiskali nujno potrebno zdravilo kje na drugem koncu države ali v tujini. Verjetno se še marsikdo spomni filma Ko bi vsi fantje sveta ..ki je lepo prikazal tudi te vrste radioamaterske dejavnosti.« Yugoslav Radio amateur station ^ VU 3 BDE Radioklub Iskra 64001 Kranj Box 133 Confirming qso vvith date gmt Mc/s rs (t) 2-way □ ssb □ cw OSL Remarks 73 es good luck Takšna je QSL kartica kranjskega radiokluba Iskra. Pošiljajo jih na Jj strani sveta v potrdilo zveze, vzpostavljene po etru. Kartice jim je naD pokrovitelj Iskra. Zveza z drugimi deželami pa je seveda prek anten. Boljše sp, hitrejša in boljša je zveza. Kranjski klub ima svoje antene na nizki stari hiši, zato bi si želeli prostore vsaj malo dvignjene od tal. Tako pa od časa do časa s svojimi antenami zmotijo televizijski sprejem kakemu sosedu, kar se sicer ne bi smelo dogajati, vendar pa se zgodi. Radioamaterji pa radi sami uredijo televizijske antene v bližini, samo da ni jeze med sosedi. Seveda pa se radioamaterji udeležujejo tudi različnih tekmovanj, predsednik pravi, da kar vseh tekmovanj na kratkih valovih. Z ultrakratkovalovno postajo pa S® lani septembra povzpeli celo Grintavec. No, v gore vlečejo težko opremo le, kadar je tekni0 ^ nje. Omenili so tudi tekmovanj lov na lisico in drugo. . -j Pri vsem tem delu pa ni najn18, pomemben tudi amaterizem in'L tovarištvo, ki se tke med mla«1 tako v klubu samem kot tudi"P° 1 rjj zah v etru. Mladi radioarnate potrpežljivo prenašajo tudi ta nevšečnosti kot so neprimerni P stori in v šali pravijo, da bod° V etru poslali prošnjo za boljše Pr°s,0, re med drugim tudi dedku M1^ Več je bilo slabih kot lepih dni Jakelčkova Antonija in Jože iz Stražišča praznujeta 60-letnico skupnega življenja »Kar tako mimogrede sva se vzela. Spominjam se, da sem v začetku leta 1913 Antonijinega očeta, po domače Jakelčkovega, vprašal, če lahko malo k njim v vas hodim. Nič ni imel proti in tako sva se 15. septembra tisto leto vzela,« je pred dnevi pripovedoval 84-letni Jože Benedik. Jože je pred poroko delal v mlinu. Po poroki z Antonijo pa je kmalu moral v vojsko. S 17. regimentpol-kom je bil poslan v Rusijo, kjer je bil ranjen. »Pa so me nekako ,pocajtali' in sem moral spet nazaj v vojsko na Ogrsko.« Se enkrat je moral v Rusijo, potem pa v Italijo, kjer je staknil malarijo. Bil je tako, rekoč že odpisan, vendar je zdržal in šel nazadnje še na fronto v Šlezijo. Domov se je vrnil proti koncu leta 1918 še vedno bolan, saj se ga je ponovno lotila malarija. Potem sta Antonija in Jože počasi začela ustvarjati dom in družino. On je delal v tedanji tovarni Vulkan — današnja Sava, Antonija pa je poleg gospodinjstva še delala sita. » »To so bili hudi časi. Sitarstvo je bilo takrat res razvito oziroma razširjeno v Stražišču, vendar pravega zaslužka ni bilo. Nekako smo rinili in se prerinili skozi krizo, potem pa se je začela druga vojna. Če danes pomislim, je res vse hitro, prehitro minilo, saj človek ne šteje težkih trenutkov in jih ob lepših dneh laže pozabi. Vendar pa je bilo v najinem življenju več slabih kot lepih dn»< 1 S povedala Antonija. f, Zadnja vojna Benedikovi ni prizanašala. Pet otrok sta i |1 in vsa družina je delala za Par ja™ V njihovi hiši je bila vsa leta J ^d) fl in skladišče za partizane; P°s m \ med dražgoško bitko. Jože . bj|* fr vedno dobro spominja, kako J j f neki večer hiša obkoljena, v H ^ ^ bil Vinko Hafner, zgoraj pa ^ Vendar se je vse srečno XL^ h Toda okupatorjevo nasilje je ^ ii> | pustilo tudi svoj pečat; si° » hčere so bili zaprti. ^ J Po vojni je Jože vse do ^^^oKm še delal v Savi in se potem p° J ■ tih službe upokojil. Antonijajj pm takoj po vojni delala v žimar p drugi. * fig-M Danes sta kljub 84 letom in 0l)9 J j mu življenju delavske družin^jja - ift kar pri močeh; posebno An1'^ 1 vedno iz mesta prinese tudi P w y gramov blaga za gospodinj^ v nes dopoldne ob 10. uri bo^^tj', ročni dvorani v Kranju 7-e k stopila pred matičarja (Pre ,,ko) ,vi I mi leti sta slavila zlato P0/"ntf!& I proslavila v družbi 5 otrok, y * j in 5 pravnukov biserno P°/jeli II noči pa so jima zapeli in zaz® jI čo in zdravja tudi pevci iz ^. Čestitkam ob njunem "J^j 11 jubileju se pridružujemo r Gornji posnetek je z zadnjega izleta telesnih invalidov, ki ga je za 50 svojih članov organizirala kranjska podružnica. To je bil letos že njihov četrti izlet, na katerem so si ogledali rimsko pokopališče v Šempetru in obiskali rojstno hišo predsednika -Tita v Kumrovcu, potem pa so obiskali še atomske toplice v Podčetrtku. Izlet so priredili pod strokovnim vodstvom v začetku tega meseca. — V nedeljo pa bo kranjska podružnica telesnih invalidov organizirala balinarsko srečanje. V domu invalidov in borcev na Zlatem polju se bodo pomerili telesni invalidi iz Izole, Nove Gorice, Tržiča in Kranja. MI J A PETROVČIČ, zaposlena v hotelu Grajski dvor: »Mislim, da je leška pekarna naredila zelo prav, da je uredila takšen lokal. Sicer pa je tukaj menda včasih že bila pekarna in slaščičarna in zadnja leta so Radovljičani slaščičarno zelo pogrešali. Večkrat ku- SILVA MOČNIK, prodajalka v novem lokalu: »Vsak dan prodajalno in slaščičarno obišče veliko mladih in starejših prebivalcev Radovljice. In ker je lokal blizu avtobusne postaje, tudi drugi, ki potujejo v razne kraje, radi posedijo v bifeju. Pa tudi številni turisti se pridejo pokrep-čat. Kako slaščičarna nadomešča mlečno restavracijo, bi težko ocenjevala. Res pa je, da posebno zjutraj njnogi pridejo na zajtrk ali potem na dopoldansko malico. Sicer pa največ segajo po pecivu. Odkar pa se je začela šola, je tudi šolarjev precej. Prav gotovo je v Radovljici doslej manjkal takšen lokal in najbrž bi bilo prav, da bi jih bilo še več.« VALENTIN KRISTAN, mizar iz Hlebe: »V radovljiški občini je kar precej hotelov, gostinskih in drugih lokalov, malo in predvsem premalo pa tovrstnih. Mislim, da je bil že čas, da so v Radovljici uredili slaščičarno. Ena od pridobitev pa je prav gotovo tudi, da je prodajalna odprta zdaj tudi ob nedeljah. Sicer ne zahajam kaj dosti v ta lokal, vendar nekateri menijo, da ne bi bilo nič narobe, če v njem ne bi točili alkoholnih pijač. Sicer pa so le-te nekoliko dražje kot v drugih gostinskih lokalih in že to kaže, da pekarna Lesce ni nameravala odpreti še enega gostinskega lokala, marveč slaščičarno, ki naj bi nadomeščala tudi mlečno restavracijo.« A. Zalar pim tukaj pecivo, marsikdo pa, ko kupi kruh in podobno, tudi malo posedi v lepo urejenem in opremljenem bifeju. In ker sta prodajalna in slaščičarna odprti vsak dan in je lokal blizu avtobusne postaje, se številni potniki ob nedeljah lahko tudi okrepčajo, ko čakajo avtobuse.« S približno 700.000 dinarji je pekarna Žito Lesce prejšnji mesec v Radovljici preuredila nekdanjo prodajalno kruha v lepo urejen in opremljen lokal, v katerem je zdaj moč poleg kruha in drugih pekarskih izdelkov dobiti še različno pecivo. Za ta lokal, ki ima ime prodajalna in slaščičarna Vrba, so se v pekarni odločili na pogoste predloge krajevne skupnosti. Radovljica namreč pred tem ni imela slaščičarne oziroma podobnega lokala, zato so ob preurejanju mislili tudi na to, da bi slaščičarna do neke mere lahko nadomeščala mlečno restavracijo. Kako so zadovoljni z novo prodajalno in slaščičarno, smo poprašali tri prebivalce Radovljice.