St 30. V Gorici, v soboto dne 15 marca 1913. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade"na ta . dneva praznik,J.?jde .d,an. poprej.. j Stane na leto *'1k* 10*—^ .?,'¦¦% leta . . . j, 5'— "S1/;.....» 2'50 , Posamične številke sta- f . nejo ' ." . . 8 vin. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLM. Telefon št, Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka.vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Razpust goriškega deželnega zbora. »VViener Zeitung« z dne 12. t. in. objavlja najvišji patent z Unč 2. marca t. I, ki razpušča jeseni leta 1909. izvoljeni go-riško-gradiščanski deželni zbor in odreja nove volitve. Imamo torej patent, s katerim je deželni zbor ir azipu ščen. Razpustu ima slediti t a z p i s' n o v i h volite v; razpis sledi menda v kratkem. ' ~ ^ Leta 1909. je došlo inaznanilo o razpustu deželnega zbora dne 7. julija; razpisane so bik volitve dne 18. ijulija, hi sicer na dneve 26. septembra (splošna ku-rija); 10. oktobra (kmečke občine); 21. oktobra (trgi in mesta); 29. oktobra (trgovska in obrtna zbornica); 30. oktobra (veleposestvo). Če sodimo po tem razpisu, moremo pričakovati razpis novih volitev okoli Velike »noči in volilni dnevi padejo na konec maja in v junij. Meseca junija najbrže se bo Goriško - Gradiščanska potila za svoje nove deželnozbors!' ^oslance, ako ne pride do kakega dogovora za poznejšo določitev volilnih dni, v jesenske mrzlejše mes,ece..,..,i, . ... Pajerjevi ostanki. Naj počiva v miru! smo rekli, ko so ga položili k večnemu počitku na goriškem pokopališču, ali 'tudi oddahnili smo se: iii ga več! Nova doba se razteza pred nami. Pajerjeva smrt jo je nam odkrila..... \ V italijanskem taboru utegnejo na- I stati velike spremembe. Prav bi bilo, da '¦ bi nastale, pa dobre, kajti od tam je odvisno v obstoječih razmerah v deželi, kaj nam prinese nova doba: ali blagoslov ali prokietstvo. Vršil se bo na italijanski strani velikanski volilni boj. bržčas tak, kakoršnega Še mi videla Furlanija. Obe glasili, ono italijanske liberalne in ono italijanske ljudske stranke, ste za naznanilom razpusta goriškega deželnega zbora dali razumeti, da se obe stranki pripravljate na neizprosen velik volilni boj. POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) Manjička se je zamislila ob teh pre-rrostih besedah, ki so prišle iz preprostega srca. In zares je nekaj mesecev zastonj poskušala, da najde svoje, pravo mesto, kakor pravi tlivrja, s v o j e zato, ker bi si ga sama izbrala in ker se ne more misliti na drugem mestu. Ako bi to ne bila resnica, zakaj je potem tako odločno zavrnila ponudbo Morozova? To bi bila temeljita sprememba, ki bi mogla biti bogvedi kakšnega vpliva na njeno usodo. Mogli bi se zgoditi nedogledni dogodki, ki bi vzpričo njene zunanjosti in vseh tistih ženskih sposobnosti, ki so se tako lepo razvijale tekom celega njenega življenja, morda vrnili vse ono, kar je bilo izgubljeno t a k r a t. Toda ne, ona ni niti za trenutek zaželela onega, kar je izgubljeno, preteklost se je že nepovratno oddaljila od >nje, in zdaj se ji je zdela kakor Italijanski liberalci hočejo obdržali na vsak način svojih devet (mandatov; italijanska ljudska stranka pa gre v svežo borbo z upanjem, da ne zmaga le z dosedanjimi šestimi mandati, marveč da še kaj pridobi. Obe stranki se že pripravljate na veliko borbo, odločilno bitko, kdo bo gospodoval v deželni hiši. Doslej so gospodovali italijanski liberalci ob ponižnosti pristašev S. L. S. Gospodarstvo pa je bilo tako, da so pahnili deželo na rob finančnega propada. To so tisti elementi, ki upropaščax) goriško mesto; taki so gospodovali v deželni hiši; kjer so se pokazali, jim je sledil polom. Sistem italijanske liberalne stranke je tak, da stoji v nasprotju s politično poštenostjo, je tak, da zasleduje le enostranske interese, je tak, da 'onemogoča občekonstno gospodarsko delovanje, je tak, da dere dalje brez pomisleka in hoče imeti, kair naj imu služi, pa če pri tem spravlja v nevarnost javne koristi, je tak, da se posluži vseh sredstev, samo da se obdrži. Dosti je trpela naša dežela pod trdo roko sistema italijanske liberalne stranke. Zato pa bi bil zadmji čas, da bi ta 'stranka dogospo-darila! P a j e r j e v i o s :tudi njemu ne« ni samo pomislila, temveč da je glasno izgovorila, •— tako živa |e bila ta misel. Da, dolgo 'je skrivala sa- njimi, ako jej zvenijo aia uho znana imena ?I^Vsi drugi poslanci bi se marali postaviti proti njim — ako hočejo delovati v prid dežele in tako vršiti svoje prevzete dolžnosti. Dežela je zakopana v dolgove. Obljublja se in zagotavlja sicer pomoč deželam potom malega finančnega načrta, toda naša dežela tiči tako v dolgovih, da si bo opomogla s težavo pa le s prav dobrim in umnim gospodarstvom. Poslanci bodo imeli iako težko nalogo, spraviti finance v ravnotežje in delovati potem res v splošno korist dežele. Tisti, ki so spravili deželo v take stiske, ki so le širili in šinili upravo, samo da so Nastavljali italijanske uradnike, tisti naj izginejo s po-zorišča. Pajer je šel v večnost — naj izginejo tudi njegov/i ostanki. To je neobhodno potrebno --kajti drugače bi Šlo najbrže po 'Starem naprej, do kraha! Italijanska liberalna stranka naj razmišlja o tem — na slovenski s-trami pa S. L. S., ako je v tej res ljudi, ki hočejo moviih časov v deželni hiši! »Fremdenblatt« je priobčil 12. t. m. naslednji uradni komunike: Izmenjava lastnoročnih pisem med cesarjem Francem Jožefom in carjem Nikolajem je znova dokazala, da dogodki na Balkanu niso škodovali prijateljskim čustvom med obema vladarjema in da ie ohranitev miru slejkopres cilj stremljenj obeh vladarjev. Obe vladi sta zato sklenili, da gotove popolnoma defenzivne odredbe v obmejnih pokrajinah obeh držav niso več potrebne. Radi tega je bilo odrejeno reduciranje avstrijskoogrskih čet v Galiciji na normalno stanje. Isto se zgodi tudi na ruski meji, kjer bodo odpuščene one ruske rezerve, ki bi morale oditi že v jeseni na dopurt. Izdan je bil k temu komunikeju še ofidjozen članek, ki omenja, da ta dogodek pomeni olajšanje politične situacije ter podkrepi upanje na ohranitev miru. Povdarja tudi političen pomen te odredbe, ki obstoji v medsebojnem zaupanju Avstrije in Rusije. — Ali demobilizacija je le delna in ob jednem se je povedalo, da ma pred seboj, da mu ne more odpustiti; želela je misliti, da je nanj pozabila, tako pozabila, da ga niti ne zaničuje več. Zdelo se ji je, da jo žali, nele, ako se spominja nanj, temveč celo, če ga zaničuje in prezira. On je ni ponižal s tem, ker jo je ljubil in zapustil, marveč s tem, da je bil jedini, kateremu je verjela, do katerega je bilčt nežna in mila, dočim on ni ljubil v resnice nje, marveč one okolnosti, ki so bile zvezane z njenim življenjem. Te okolnosti .so se spremenile in on je takoj odstopil od nje. In to je storil tako jasno, tako določno... Toda ona takrat še ni spregledala in razumela, zato je dopustila ponižanje —. in mu celo pisala, da ne dobi f, Jgovora ... Globoko zaničevanje do nje-:jii se je skrivalo v r.jenem srcu; zdaj, ko se je slučajno spomnila, da napravi račune o minuli zimi, ji je planilo na površje in j! s hladnim plamenom zagorelo v očeh... Manjieka je z odločnimi koraki hodila po sobi. Mislila je: »Tako ne gre, ne gre! Kaj je to? Muke, neodločnost,' (nekakšna pasivnost... To boli! Kaj sem jaz? Ne dobro, ne hudobno! Hočem dobro, Čutim zlobo, ne delam parati jednega;miti druge-. iz,red nikakega odgovora. * To posnemamo po »Samoupravi«, do-stavljaje, da se bo vršil jutri v Šmarjem v prostorih šolskega poslopja javen shod, ki se bo bavil z avtomobifno zvezo, ki naj se napravi v Brdih med Gorico in Krmi-nom. Shod bo ob 37* popoldne. Glas našega delauca iz Rumuniie. Večkrat uže smo se že oglasili radi naših avstrijskih -konzulatov v Rumumji, pa vse zaman. Prosili smo tudi uže naše cenjene poslance, da naj se potegnejo za nas uboge delavce tukaj po itujih krajih. Ni zadosti, da si moramo 'tako v daljne kraje iti služit kruh, še trpeti moramo od strani avstrijskih konzulatov. Ne -vemo, po kaj hodijo naši poslanci na Dunaj, da se za tako stvar ne »pobriga-io. Mi -pošiljamo svoje noteie liste h konzulatu; ni zadosti, da jih ne moremo hitro nazaj dobiti, ker ležijo potni listi po cele • mesece v arhivu« ikonzulata ali kje uže, m o«r a mo š e o gr o m n e ,.t aks e g> J a-cevati,.namreč o-d 6 fcroji do 11 kron 90 v. Polivam delavca, ki je plačal celo 18 kron. Čemu to, podpisano pa je vsejedno le za ew) leto, čeravno imamo od c. xkr. okrajnega glavarstva podpisano za tri leta. Pa koncem konca bi se tudi še ne pritoževali radi te svote, p a k a k o r d e -lajo naši kQnzu.U*iti zna.mi, to je malo preveč za ubogega fde-lavca, Italijanski delavci pošljejo svoje potne liste k svojim konzulatom in podpišejo jim potni list za toliko časa, kakor imajo od domače oblasti podpisano In to brezplačno in poštnine prosto. Zatorej prosimo še enkrat naše poslance, kakor smo jih že prosili, naj se potegnejo za nas uboge delavce tukaj v tujini, da (pridemo enkrat do reda in ne bomo avstrijski delavci vedno za drugimi in se ne bo vedno tako grdo in drago z nami ravnalo. Če se poslanci ne zavzamejo za nas, se moramo pa sami Obrniti do ministerstva za pomoč. Bomo videli, ali je še kaka pomoč za nas ali ni nobene. Delavec-tdrvar. Nadalievanie volite na Balkanu. Odrin pade v kratkem. Opetovano že smo culi: Odrin pred padcem, ker zmanjkuje živeža in se more ¦trdnjava držati le še 'kak dan. Ali držala se je in se še vedno drži. Sedaj pa prihajajo iz. Carigrada samega vesti, da računa iturški minister-ski kabinet s kapitulacijo odrastke* rodnja-ve kot gotovo stvarjo in da so poročila, ki jih je poslal Šutori paša iiz Odrina, popolnoma brezupna. Bulgarsko-srbska vojska je že pričela s splošnim napadom in po-' poinoma gotovo je, da odrinska posadka tega napada ne bo mogla več zdržati, marveč se bo morala udati. »Berlmer Ta-geblatt« javlja, da je stanje turške posadke \ Odrlnu popolnoma brezupno in da se je v najkrajšem času nadejati, da Šukri paša kapitulira z vso svojo armado. ' Na Dunaj so došla včeraj poročila, da je pričakovati padec Odrina že v najkrajšem času, merda že danes! } ' ' Tudi Skader baje pade v [ kratkem? Poroča se iz Carigrada, da >je tudi položaj Skadra brezupen in je tudi |a .trdnjava tik pred kapitulacijo. Kralj ¦ Nikita se je napotil v glavno taborišče, >k^r pričakuje v 'najkrajšem času odločilnih dogodkov na bojišču. Črnogorsko-srbska armada se pripravlja na generalni naskok. Združena srbsko-črnogorska armada bo s treh strani istočasno naskočila trdnjavo s tako silo, da turška posadka tega naskoka absolutno ne bo mogla več vzdržati. Naskok pehote bo pripravljal silen bom-bardement Predno prično združeni Srbi m Črnogorci z glavnim napadom, bodo se enkrat pozvali poveljnika Essaida pašo, naj se uda brez prelivanja krvi. Zadnje dneve so prišli pred Skader veliki oddelki srbske transportne infante-rije. Doslej je bilo pred Skadrom 15.000 srbskih vojakov, nova pomožna armada šteje 27.000, tako da bo srbskih vojakov pred Skadrom 42.000 mož. Te dni je čmogorsko-srbska artHeri-ja bombardirala »jako ostro Skadrsko trdnjavo in zapalila je več hiš. Poročijo, da je predvčerajšnjim gorelo v Skadjm več hiš ter je bil ogenj tako velik, da se ga je videlo iz Podgorice. Skader se mora držati le še kak dan. Pred Čataldžo. Poroča se, da so trčile skupaj hui-garske in turške čete pri Šadikeju ter da se je unela tam velik? bitka, katere izid še n; znan. Napad turške križarke »Hamidije«. Turška ksnižarka »Hamidije« se je bila kair nakraf. pojavila pred Dračern ter je napadla Drač. Poroča se o tem napadu: Ob zori se je v daljavi pojavila ladja, ki pa je zopet izginila. Ob 9. dopoldne se je ladja -zopert .pojavila Aer s pomhn parom priplula pred Drač. Usidrala se fle dva .ki-lometra daleč od obali. Srbskim katerijam je ;o-pet prosjačila s ;kravali in/plj;j&a je končno nn polnoč p6klicaria',p6Jic'Na proti o-poziciji, kije prišla v zbornice z namenom, da prepreči glasovanje" 'b ; novem poslovniku. Opozicija pa je fcdsla iz zbornice, ne da ..bo je bila treba policiji zopet pehati ven. '"' Ogrska magnatska zbornica je v včerajšnji sej', sprejela voljlno reformo. Sza-pary je govoril proti osnovi volilne reforme, rekoč, da je pristaš radikalne volilne reforme, ker le taka more navezati na patriotizem velike mase prebivalstva in narodnosti. Trgovski minister Schuster pl. Bon-not se je mudil par dni v Trstu, ogleda! si luko, razne trgovske naprave itd. V sredo se je mudil v'Tržiču ter si .ogledal ladjedelnico. '"'inozemstvo/1'" ' ''•'• Vedno več vojaštva. — Nemčija pomnoži svoje vojaštvo za 117.000 moč, 4.000 častnikov in 15.000 podčastnikov. — Pred kratkim smo poročali o Rusiji, da si izdatno pomnoži vojaštvo. — Italija je poklicala pod orožje rezerviste iz .letnikov 1888 in 1889. drugega razreda, češ, da tako* zahteva že oznanjeno ojačenje italijanske armade. — Samo oboroževanje, le z orožjem se vzdržuje mir! 1 Dalje v prilogi. C. k. okrajni šolski svet v Gorici razpisuje službo uradnika za knjigo in računovodstvo ter pisarniška dela. Ta uradnik dobi plačo državnih uradnikov 11. f inovuega razreda z aktiviletno doklado vred. Nastavljanje je najprvo provizorično, po enoletnem zadovoljivem službovanji; definitivno. Po 10 letih službe se doseže 10., po nadaljnih 10. letih 9. činovni razred državnih uradnikov. i Službena doba, penzijski prispevki in pokojninske pravice kakor pri državnih uradnikih. j Zahteva se popolno usposobljen je za kujigo in računovodstvo. j Z vsemi študijskimi in dosedanjimi , službenimi spričevali opremljene kole-kovane prošnje je vlagati na c. kr. okr. šolskemu svetu v Gorici najkasneje do 15. aprila l. I. Slednji daje tudi morebitna pojasnila ob navadnih uradnih urah. 43-1 PREDSEDNIK. ioe-i Slovenci! Podpirajte in poslužujte še Prve slovenske brivnice v Gorici, flosposka ulica štev. 1 (aasproti flooto). ; Postrežba solidna in snažno. Za obilen obisk se priporoča IRAI NOVAK, brivec in lMnlfer. Priloga ..Soča" iti 30. ž dne 15. marca 1913. Španija v trojnem sporazumu. ~ \z Londona ise poroča, da se vodijo dogovo-. 1*1 is Španijo, da i ona pristopi trojnemu sporazumu. Srbski poslanci v novih srbskih krajih. — Iz Beograda je odšlo veliko število poslancev marodne skupščine v nove, los-vobojene kraje, .posebno v Bitolj. Del poslancev gire itudi, v Atene, kjer jih čaKa slovesen 'sprVjeTC- '^*'\^J^^>JL ^ Revolucija v Mehiki. — Bivši guverner mehikanske države Ooahil, ki je pre.-stopil k vstašem, je .bil ustreljen. Vstaši so pri Nogalesu premagali večji oddelek vladnih čet^kise je umaknil na «merikan~ ska tla, kjer je bil razorožen. — Na bojišču je obležalo 100 oseb mrtvih in 200 ranjenih. ; . ¦» • i •*¦ *m Darovi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Okrajni šolski svet v Sežani 50 K. -- Županstvo v Ajdovščini 20 K. — Med starešini županrje sv. Lucije nabral Ani. Mi-kuž, gostilničar, 23 K. — Leopold Žužek, višji deželmi sodna svetnik v p. v Gorici, 5 K. — Neimenovan št. 7. za marc 5 K. — Prof. SokoM v Gorici 5 K. — Dr. Peter Defranceschi 5 K. — Fr. Lasič, okr. glavar v Sežani, 3 K. — Na račun imesečnine je Prišlo 77.60 K. Za »Dijaško kuhinjo« daruje v spomin svojega glavarja rodbina Faganeli iz Mirna K 50'— in se obenem prav toplo zahvaljuje gg. učiteJMŠčnikom za girtljive 2a-lostinke pri pogrebu. Domače vesti. Osebna vest. — Predsednik tukajšnje »okrožne sodnije g. Henrik Caza-fura je dobil naslov in značaj dvornega svetnika z oprostitvijo od takse. Odlikovanje. — Dvornemu svetniku in višjemu državnemu pravdniku v Trstu, dr. Karlu Ohersichu, je bil podeljen viteški križec Leopoldovega reda. Za višja dež. sodna svetnika sta imenovana deželnosodna svetnika Alojzij Lion pri deželmi sodniji in Viktor Garson pri trgovinski in pomorski sodniji v Trstu. Za dež. sod. svetnka ipri deželni sodniji v -WpEstilJe- imenovan dež sod. svetnik in načelnik okr. sodnije v Gradiški, Emil Ren-čel, za okr. sodnika in načelnika sodnije v Gradiški pa okr. sodnik Fran Ventrella od deželne sodnije v Trstu. Inženirski izpit s prav dobrim uspeta; je napravil 10. t. m. na češki tehniki v Pragi Janko Mačkovšek, član in nekdanji predsednik kluba slovanskih tehnikov v Pragi. — Čestitamo. ^ Porotniki. — Za porotno zasedanje, ki nične 31. marca, so izžrebani ti-le porotniki: Kabaj Martin iz Kožbane. Soler Aleksander iz Gorice, Marušič Fran od Antona iz Opatjegasela, Castellan A. Iz Fare, Seculin Jos. iz Gorice, Malik Mihael »z Ajdovščine, Brelih Avg. • iz Cerkna, fodberšič Fr. iz Gorice, Jernej Lad. iz Gorice, Zirnfeld pl. H. iz Tolmina, Flore-»in Fran iz Gabrij, Stipetič Jurij iz Tržiča, Marinič Cril z Vedrijana. Golugnaitti R. jz Krmina, Kavčič Fran iz Gorice. Barich S. 'z Gradeža, Bufolin Fran iz št. Petra! PoHšak Srečko iz Šsnarij, ¦ Kofol Leopold 'z Cepovana, Premerstein pl. Jos. iz Tolmina, Prinčič Anton iz Gorice, Vianello T. 17 Zadaja, Pregl Al. iz OoTice, Montera Al. iz Šempetra, Mavric Al. z Dobrovega ¦ PlemelJ Jos. iz Cerkna. Furlan Fran V Kameni, Bratina Fr. iz Štomaža, Gasser M. * oorice, Bregantič A. iz Steverjana Hrast Fran iz Čfeinja, Soler Oton iz Bil} Mozetič Jos. iz Prvačine, Tcrkar Matej 12 Podbrida, Francovig Jos. iz Šlorenca, Orinover Gvidon iz Gorice. Namestniki-T>robniČ Tv., Darbo ff.. Coliedani A., Sca-rel Al., RoicVid. Drašček Karo.1. Furlani J., Invald Fr., vsi iz Gorice. 14. t. m. je obhajal 50-Ietnico niašni-štva roonsignor Tomo Zupan, ki je po vsem Slovenskem znam rodoljub, ustanovitelj C. M. D. »Slov. Jlustrovani Tednik« prinaša ta teden 2 sliki Tomo Zupan kot novomašnik po 10 K, 10 po..5: K, 57 komadov po 1 K in 1 liro italijansko. Vidi se, da sta fanta pridno menjavala. Italijanski denar je bil jako dobro prena-rejen, avstrijski manj. Osleparila sta 6 trgovcev. V Gorico sta prišla iz Trsta. Sedaj sta oba na varnem v preiskovalnem zaporu. Vodovodno vprašanje je rešeno — pa ne v Goniči, kakor bi kdo sodil po pod- i črtanih besedah, marveč v Rovinjn v ; Istri. Tam doli celo so že na 'jasnem z ; vodovodnim vprašanjem in dobi mesto : potreben vodovod, v Oorid pa je vse za-'i stalo in nobena reč se ne gane več. La- j ška gospodujoča klika @radi vodovod go~'| riškemu mestu samo o!) volitvah in ob slovesnih . umeščenfih županov; takrat govorijo tako sladko, kakor da bi imela zdapazdag ipriteči sladka voda iz novega lepega vodovoda — potem pa smo na suhem do prihodnjih volitev in prihodnjega županovega nmeščenja___ Rojenih ]l hifo v Gorici v času od 23.. febr. do 1. marca t. I. 23, umrlo je v ¦istem času 20 oseb. Bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici je dobila znesek 43.108 K 77 v v kritje stroškov, ki so jih povzročili bolniki iz dežele Goriško-Gradiščanske v zadnjem četrtletju 1912. Mestna bolnišnica v Gemoni je dobila 1100 italijanskih lir v kritje stroškov, ki so jih povzročili nmobolni iz dežele Goriško-Gradiščanske v zadnjem četrtletju 1912. Župnik Kadenaro pred okrožno sod-uijo — takrat kot priča. — Župnik Kadenaro, ki je čitateljem gotovo znan izza procesa radi špijonaže, ki se je vršil proti njemu in Antonu Ipavcu iz Ročinja pri tuk. okrožni sodniji, je kupil svoj Čas od Andreja Muhgerli iz Ajbepar volov"in mu izplačal na račun kupnine 400 kron. Pozneje pa se je izkazalo, da voli niso bili Munger-liieva lastnina, ampak da je pravi lastnik \1iha GabrijelčiS iz Anhovega, ki je zahteval in tudi dobil vole nazaj. Župnik Kadenaro je bit na -ta način ob svitlih štiristo kronic in kdor moža pozna, ve, da je bil to, zamj hud udarec. Ovadil je Mungerlija radi hudodelstva golijufjije in v četrtek se Je vršila pred tuk. okrožno sodnijo' dotična lazprava, ki je pa prinesla župniku Kade-naru razočaranje; Mungorli je bil inanv reč oproščen, ker se sadni dvor na podlagi razpravnih podatkov ni mogel prepričati, aa bi bil Mungerli imel namen oslepariti -župnika. ~ Meso bolne govedi je jedel Ivan Spessot v OraugHo v^Furlaniji. Nato je obolel m umrlza zastfupfaenjem krvi. Domov so poslali iz Gorice v De-skle' Magdaleno Makaro\nič, ki je presedela 7 tednov zapora, ker se vrača v Gorico, od koder je izgnana. Razžaljenja veličanstva je bil obtožen Fr. Braulin iz Gorice. Razprava pred tukajšnjo okrožno sodnijo je končala z oprostitvijo obtoženega B. ¦ - Dva dečka na krivih potih. — Zopet sta bila klicana pred sodnika Rudolf m Marcel MaireŠ iz. Gorice, obtožena tatvine. Rudolf je bil obsojen na 5 dni zapora, drugega so priporočili v domače ,nad-[izorstvo. Padel je pri zidarskem delu 16-letni Alojzij Jež iz Grgarja z višine 6 metrov ter si zlomil levo nogo. Prenesti so ga v bolnišnico k usmiljenim 'bratom. Dva kontrabantarja so aretirali in pripeljali v tukajšnje zapore. Pišeta se: Re-vignas Julij in Pasoutti Viljem, doma sta iz Nogareda. Aretirali so potem še nekega Josipa Franka iz Strasolda. Baje bodo sledile še druge aretacije, ker je kontrabant na meji zopet močno razvit, kakor trdi finančna straža. Na dva meseca ječe je bil obsojen v četrtek pri tuk, okrožni sodniji Franc Petrovčič iz Ravni pri Batah, ker je ob Priliki nekega pretepa meseca novembra lanskega leta v Madonovi krčmi v Batah težko ranil z nožem Franceta Markiča iz Dragovfce. Odprti lekarni. — V nedeljo popolud-ne boste odprti v Gorici lekarni Gliubich-T romba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 16. do 23. it. m. Kogar tarejo skrbi, si zamore pomagati, če kupi srečko, ki mu v 'srečnem slučaju prinese glavni dobitek. Dobre srečke z ugodnimi šansami so pa drage, vsled česar jih proti gotovemu plačilu ne more vsakdo kupiti. Češka industrijska banka pa prepusti vsako poljubno srečko tudi proti plačilu na ugodne mesečne obroke s takojšnjo igralno pravico. Za najbližnji čas pridejo v poštev predvsem turške srečke in opozarjamo na današnji oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani. Vprašanje govejega mesa rešeno! — Goveje meso je vsak rad, vendar je boljše, če se napravi namesto takega v juhi sku-hanega mesa, ki nima posebno dobrega okusa, kaka druga mesna jed. Varčna gospodinja naj peče ali pa pari drago meso, a govejo juho zamore pa pripraviti hitro i? cenih Maggijevih kock za govejo juho po 5 vin. komad. Vsaka kocka da samo z V+ litra vrele vode polita jako okusno Govejo juho, v kateri se lahko skuhajo Vaši želji odgovarjajoči pridevki na pr. rezanci, zdrob itd. Opozarjamo na občni zbor Slovenskega bralnega in ipodnomega društva v Gorici, ki bo. jutri ob l01/2 uri v društvenih prostorih v ulici sv. Tvana št. 7. Central-Bio. — Danes 15. in jutri 16. t. m. se predstavlja v kinematografu Bio >Revolucijska svatba«, velika senzacionelna portugijska drama, posneta iz moderne zgodovine. Film je 1200 m dolg. «Vstajenje» v »Bio« se bo predstavljalo v torek 18. in sredo 19. tt. m. . Priporoča to- pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Domača politika. Boj za Červinjansko železnico. Pomemben Pettarlnov poraz.— Na izboro-vanju v -trgovski in -obrtmi zbornici glede železnice iz Gorice :e skoro gotovo, da pošljejo nazaj na magistrat tiste volilne akte! Narodna obramba. Odborova seja goriških podružnic družbe sv. C. in M. — Danes zvečer ob S. bo v hotelu »zlati jelen« skupna odborova seja obeh goriških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Pomladanska veselica v Gorici. — V prvi polovici meseca aprila priredita goriški podružnici C. M. dr. pomladansko' veselico s koncertom, igro in prosto zabavo. Kupone »Tolstovrške slatine« od-jemlje, kakor znano, -lastništvo g. Aindr. Oset, Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško, od kupcev s prispevkom 20 v za vsak kupon družbi sv. Cirila in Metoda v korist. Mi smo 'tolstovrško slatino na tem mestu že večkrat priporočili in tudi nasvetovald, naj prijatelji C. M. družbe, pri trgovcih in gostilničarjih, kjer je ta slatina na prodaj, redno pridobe za C. M. družbo tisti 20 vinarski kupon, ki je in mora biti priložen vsakemu zaboju. Te kupone naj se pošilja C. M. družbi v Ljubljano. Nujno prosimo! Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je izročila teh kuponov zopet 20s kar ima za družbo vrednost 4 K. Hvala! Ciril'Metodova podružnica za Sv. Križ, Dobravlje-Vel. Zabije priredi na Velikonočni pondeljek veselico z bogatim vsporedom, ki se objavi v torkovi štev. »Soče«. Na vsporedu Je petje, igra'»Županova Mlcika«, kupletij' šaljivi nastopi itd. Opozarjamo na ito prireditev okoličane, da prihrte v polnem številu k veselici, posebno ker je čisti dobiček namenjen prepotrebni Cir. Metodovi podružnici. — Na velikonočni pondeljek .na veselo svidenje v Sv. Križu! . Za C. M. podružnico v Podgori zložili Podgorci v Mirnu 7 K 36 v. Živfo.da-V rovalci! ,., . Obrambni kamen družbe sv. Cirila in Metoda v dokaz udanosti in hvaležnosti. Družba sv. Cirila tn Metoda je prejela od *Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu« po naročilu g. Justina Arhar, c. kr. učitelja,v Trstu K 200 za en obrambni kamen.'Ta se glasi: Kamen pok. g. Jederti PretnerjeveT roj. Vodnik; zastopnik njen sin MirOsl^-Pretner, Vodja c^.kr. prjprajviii^ vjfrstv^ Vsoto 200 K so zbrali roditelji učefkev-in nčenk, šolski sluga in 4 učitelji c.Mr. pripravnice v Trstu. ,. ,-, ,;¦:'': $G. prof. Sajovlc je izročil C. M. družbi bogato zbirko 12.540 rabljenih poštnih znamk z brezprSimenio" vstfajnostjd zbra-,"'-iuh m sor/ti . spevek. Z ogorčenjem pa "zavračamo one , 'kle^etnike, ki dolže družbino pisarno, da ; kuri '$ podarjenimi znamkami svoje peči. Velik prijatelj družbe sv. Cirila in Me-'V;toda in vzoren.rodoljub slovenski je g. Ma-¦}. tija dogorele v Chicagu. Za novo leto je •: pozdravil družbo s stokronskim poadra-•'• vom, ko pa je praznoval meseca februarja j , -svoj 45-letni rojstni dan in dvajsetletnico j . svojega biyan}a v Ameriki, poslal je C. M. j družbi 50 kronski pozdrav. Iskreno zaliva- j Jo -dobremu g. Pogorelcu! .i Dražbi sv. Cirila in Metoda le poslala •njena marljiva .podružnica v Lokvi na Krasu 42 K, K tej vsoti so prispevali: mesto venca na krsto pok. g, Avg. Pra-pratniku županstvo občitne Lokev 10 K in hranilnica in posojilnica v Lokvi 10 K. Mesto venca ipok. g. A-rodir. Kocjanu iz Žiri pri Sežani so darovali .gg.: L. Mahor-ČiČ,-lekarnaT BreMch, Arrt. Muha in R. Srebotfljak po 5 K, g, Amd. Obersnel 2 K. Prosveta. .".'" Slovensko gledališče v uorici. — V nedeljo, dne 16. t, m. »R e s e r v i s t o v a svatba«. Velezaibavna burka v štirih dejanjih. Spisala Dura in Chivot. Poslovenil dr. F; Tekavčič. Vsebina ite burke je zelo zabavna, inženir Oskar Ravan je poklican k orožnim vajam; ker je zaročen in se mu z poroko mudi, uloži prošnjo za odlog. Mtnisterstvo mu reši ugodno njegovo (prošnjo. Na 'kolodvoru zve, da je pomotoma bil oproščen ter da mora k vojakom mesto na ženitovanjsko potovanje. Ves upor ne pomaga, poziv zove Ravana k orožnim vajam mi oditi mora z drugimi rezervisti. Šele ob koncu orožnih vaj pride povelje, da se mora inženirja Oskarja Ravana takoj odpustiti, ker je bil poziv pomoloma dostavljen Ravanu mesto Ro-vamu. Medtem pa ije že Ravan dezertrral itd. itd. Komične spletke se vrste ena za drugo. Markantni in komični osebi na odru sta vojni .zalagatelj Rožnik, 'ki nori za iadvvigo, lepo operetno pevko m feld-veielj Koprive, kateri prav po očetovska skrbi za svojo nečakinjo, ki pa se vzlic temu. *ža!iubi v mladega monterja, ki je tudi rezerv;st. Tudi imed drugimi rezervisti je nekaj (prav komičnih figur: Mesojedec, ki vse prav po vojaško žre in baron Žolna Buhoglavski, ki venomer sto-če po svoji baronici in ki mora kot rezervist premog prenašati in črevlje snažiti. Ako 'bi hotel naštevati posamezne osebe bi bik) to preveč, kajti nastopi jih črez 20. L dejanje se vrši na kolodvoru, drugo pred vojašnico, tretje v hotelu pri »Treh zamorcih« v Celovcu in četrto v Porečah ob Vrbskem jezeru. Apeliramo «a naše občinstvo, da pol-nosteviroo poseti /tudi to predstavo, kajti gledališče, četudi ne najslabše diletantsko, bi zamašilo v Gorici veliko verzelj. Upamo, da ne bo veljala tudi za naše občinstvo kulturna karikatura v četrtkovem *Dnevu« Slavno občinstvo opozarjamo, da se bede pričeto igrati točno ob 8. uri, ker bi se igra drugače preveč -zavlekla. Prosimo točnosti. Dra-matiani odsek »Sokola«. Književnost Književni poziv. — Odhičio sam Štaanpom objelodaniti sveukupne svoje samopjeve pod naslovom »Djulabije« i to u dva oveča svezika. SvaM svezak stojali če četiri krune. U svrhu tiskanja mojih »Dftilabija« , podielila mi je slavna uprava »Matice rfnvatske« liepu pedporu, koja ali dakako ni iz daleka ne dosiže ojg-romnog itroška., fiskarskog. S toga se obračam ovim redcima na rodoljubno naše občinstvo, moleča ga, da se pred-broj-i na spomenuto djelo, jer cu ga samo onda objelodaniti, ako mi se do 15. iravnja o. g, prijavi dovofian broj pred-platnika. Novca -ne mora se odmali poslati, dostatna je na dopisnici napfcana obveza. Osoibito motfm dosadanje fpred-brojnike svojih dieta, da mi i ovaj put Izkazu vjernost a ljubav svoju. - U Zagrebu, 3, o&ijka 1913. franjo Seraffn Vllnar, Spisi Aiišjakovega Julčka. Blago srce. VI. zvezek^ S 4 slikami. Knjižica je napisana v spomin ravnatelju Jožefu Hubadu. Knjige Slov. Šolske Matice: D o m o- znanstveni pouk vljudski š ofl i. Po načelih moderne metodike. 1. snopič Sestavila Eltea Kukoivec. Pedagoški letopis (Pedagoško slovstvo, Verouk, Spisi za mladino, Zemljepis, Prostoročno risanje; Razprave: Pedagoška in psihološko izobraževanje ibodočih učiteljev, spisal dr. K. OzvaM; slede poročila. Didaktika (obče in posebno ukostovje) Posebno ukos-lovje prirodoslovnega pouka v ljudski Šol;. Spisal prof. F. Hauptmann, Flora slovenskih dežel, 1. snopič, poljudno-znanstvena knjižnica, IIF. zvezek,-spisal Julij Glowacki, uredil dr. Poljanec. DOPISI. Iz sežanskega okraja. Iz Zgonika. — (V zadevi našega županstva.) Bilo je tretje skJicanje k volitvi župana m podžupanov v Zgoniku pri g. T. Gruden z dne U. marca 1.1. Dano je bilo že v svet, da je ipri prvem sklicanju manjšina obstruirala, kar je tudi res. Imeli smo 2 kandidata: Gosp. Ivan Gruden iz Zgonika št. 15 pri manjšini in Jožeta Gri-lanc iz Saleža pri večini. Pr.i prvem sklicanju je Gruden izgovoril: Jaz odložim mandat, dajte tudi Vi, Grilanc! Naj se torej voli tretja oseba. Gospod c. kr. okrajni glavar Lasič se je močno prizadeval, da bi Grilanca nagovoril za odstop, pa vse zaman. Pri drugem sklicanju se. ni volitev izvedla, ker ni bik) nobenega zastopstva od strani c. kr. okr. glavarstva iz Sežane. Sedaj pa ipri tretjem sklicanju se je videlo, da 'manjšina hoče do konca obstruirati, rn plačati ttudi bodočo morebitno kazen, zinano je bilo, da bi tudi nasledniki obstruirali in pretile bi nove obč. volitve. Videlo se je, da se obstrukcija vrši ne radi stranke, .ampak na korist občine. Grilanc »je ara to prišel ik stranki manjšine m- odložil svoj mandat. V kratkem sporazumljenju smo potem soglas>no za župana izvolili dobrega, poštenega in uestrankarskega moža kmeta Ivana škrka v Saležu. Ravno tako enoglasno smo izvolili prvim podžupanom Angela Vodopivca iz Koluidrovice. Sedaj bo mir in pričakujemo dobrega dela v korist občine. Iz goriške okolice. Na Gradišču pri Renčah je umrl nagle smrti v četrtek posestnik g. Silvester V o 1 k, star 67 let. Bil je vrl narodnjak in zvest somišljenik. Imel je srčno -napako. N. p. v m.! Iz Prvačine. — Dramatični odsek in pevski zbor »Sokola« se marljivo pripravljata na spomladansko veselico s petjem in igro »Anarhist«; vršila se bo na Velikonočni ponedeljek. Spored objavimo prihodnjič. Iz ajdovskega okraja. Bije. — (Tatovi). V soboto 8. t. m. so se pojavili v Brjah tatovi in so uddi v hišo posestnika Ivana Stoklja pri Sv. Martinu ter stikali po svinjini. Neki še ču-,jbči mladenič iz sosednje hiše je to slišal, Šel gledat, na kar so tatovi odnesli pete brsz plena. Kmalu popolnoči so prišli v vas Furlani, kjer so vdrli v shrambo posestnika Franca Mrevljeta. Tu je bilo obilo mesnine, katero so pričeli jemati in trgati. Toda šum in ropot je vzbudil gospodarja, ki je pravočasno roikr>mavbe pregnal. Od tu so se napotili v Vel. Zabije, kjer so okoli & ure zjutraj zopet poskušali ulomiti v neko hišo. Toda tudi tu so bili neznani uz-moviči pregnani praznih rok. Sokolski vrstnik. Telovadno društvo »Sokol« v Št. An- drežu piriredi na Velikonočni pondeljek 24. t. m, v dvorani g. P. Lutmana društveni plesni venček s sodelovanjem vojaškega orkestra 47. c. kr. pešpolka. Začetek ob 4. uri vw. HI. Slovenski vaesokoteki zfet v Ljubljani. Bratjs na delo! Zima se je umaknila in v deželo se 9 seli vesela pomlad. Pdmilad našega sokol- skega leta. Bratje, ne pozabimo, da >je treba v tej pomladi marljivo sejati! Vsak naj se fcaveda, da je delavec na mladem polju, ki ga pride ob avgustovih 'poletnih dneh-pogledat slovenski svet. Zato bratje na delo — samo še S mesecev nas loči od našega zleta; polnimo to kratko dobo z neumornim delom. V telovadnici, v sejah, v odsekih, povsod se mora razviti veselo, skupno delo, da nas ne prehiti poletje. Razstavni odsek. Ob priliki zleta se priredi sokolska razstava. Večje zletišče. Kolikor se zamore presoditi po sedanjih pripravah, bo projektirano zletišče s telovad'ščem za 1200 telovadcev premajhno. Zato je stopil tehnični odsek v dogovor s stavbenim, da le - ta izdela načrt zletišča s telovadnim prostorom va 2000 telovadcev. Godbeno spremljevanje za članske vaje je sedaj vaditeljskim zborom v dveh oblikah na razpolago. Zveza je izdala klavirski izvleček, ki stane 1 K in se naroča pri zvezi; tvrdka Milko Krapeš v Ljubljani pa je založila gramofonske plošče. Godba za vseh pet sestav bo na treh ploščah, ki stanejo skupno 9 K, s poŠto 10 K. Češki Sokoli na našem zletu. Odbor Češke Obče Sokolske je skleni!, da je delovati na to, da se udeleži češko Sokolstvo III. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani v kar največjem številu, Češki telovadci se udeleže zletnih prostih va>j ter poleg tega nastopijo še s svojim posebnim sporedom. Hrvaško Sokolstvo bo na zletu polno-številno zastopano. Tehnični odsek »Hrv. Sokolskog Saveza« je sklonil, da nastopijo hrvaški Sokoli s svojo posebno točko in sicer z vajami z vesli. Izvajalo Jih bo 400 telovadcev. Poleg tega pa nastopijo hrvaški Sokoli tudi pri skupnih prostih vajah najmanj z 200 telovadci. Srpski Sokoli iz Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Dalmacije se tudi izredno marljivo pripravljajo za naš zlet. Pretečem mesec imudil se je v Ljubljani načelnik srpskega Sokola v Zagrebu, da temeljito prouči zletne proste vaje. Slovenski Sokoli naravno, da se tudi že marljivo pripravljajo na svoj jubilejni zlet. Skoraj po telovadnicah vseh društev polje živahno življenje — ako pa se kje z zletnimi pripravami še ni pričelo, }e dolžnost vaditeljskih zborov, oziroma odborov, da .nemudoma prično. Tehnični odsek in zvezni vadite!jski zbor sta predelala pretekli teden tekmovalne vaje za vse tri oddelke na vseh orodjih. Vaje bodo priob-čene v drugi številki »Slov. Sokola«, ki izide te dni. Gospodarske vesti. »Trgovsko-obrtno društvo« za Goriško v Gorici maananja, da se bo vršil redni občni zbor društva danes dine 15. marca t, 1., ob 8. uri zvečer v prostonih hotela »Zlati Jelen« v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo rač. preglednikov. 6. Poročilo trgovskih tečajev. 7. Volitev odbora. 8. Volitev rač. preglednikov. 9. Slučajnosti.. V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se drugi občni zbor eno uro ipozneje ob vsakem- številu (navzočih članov. Odbor. Pozor živinoreje! v tolminskem političnem okraju! — Letos priredi deželni odbor govedorejsike razstave in sicer dne 18. aprila v Cerknem za občine cerkljanskega okraja; dne 19. aprila v Tolminu za občine tolminskega okraja; dne 21. aprila v Kobaridu za občine kobariškega okraja, in dne 22. aprila v Bovcu za občine bovškega okraja. — Pri teh razstavah se nakažejo darila v denarju v skupnem znesku 4000 K. — Poleg tega se bodo razdeljevali tudi častni diplomi. Na teh razstavah se bodo podeljevala tudi posebna darila za 5 do 8 mesečna nerezana teleta. — Kdor namerava privesti na razstavo svoja goveda, naj to naznani potom županstva na deželni odbor do 10. aprila. Živinski trg v Gorici. —- Na živinskem trgu v Gorici je bilo v četntek 330 glav goveje živine, prešičev 690, konji 4. Trgovine z jesivlnaml v Gorici bodo jutri dopoldne odprte od 8. do opoldne. V tržaški prosti lukl se izmenjajo 4 obračalnice za vagone manjšega premera z obračaloicami premera 6.5 m. Podrobni podatki so ^razvidni iz ene (prihodnjih Številk lista »Osservaitore Triestfoio«. Mlramar. — Povodom bivanja (prestolonaslednika inadvojvode Frana Ferdinanda v cesarskem gradu Miratnar je ot-vorjen istatam z dana&njim duiem dvorni poštni in (brzojavni urad z nepretrgano dnevno in nočno službo* Po 12 K ie stal v Gorici v četrtek kvnital krompirja za saditev. Carinski dohodki v novih srbskih krajih. — Iz Beograda poročajo, da so carinski dohodki v moviih -srbskih krajih povoljni. V samem okrožju Skoplje znašajo doslej 316.000 dinarjev. Poštni in brzojavni uradi v Bulgariji in Srbiji. ¦— Poštnin uradov v Bu'lga»#i je 2.220, v Srbiji. 1.539. Telegrafskih postaj v Bulgariji 350, v Srbiji 208. Telefonskih v Bulgariji 2.762, v Srbiji 3.400. Notranji promet pisem: V Bulgariji 55,526.0000, v Srbiji 54,223.000. Železnica Opčine-Sežana. — Pred kratkim smo zopet 'poročali o item podjetju in povedali, da se je deželni odbor obrnil do »anonimne družbe malih železnic« v Trstu, da poda natančna ipojasnila o dosedanjih korakih v udejstvitev te Železniške zveze. Z dopisom z drne 3. februarja 1913. poroča omenjena družba »malih železnic dež. odboru, da je že vse potrebno ukrenila, da se izpopolnijo čimprej že leta 1910. izgotovljeni splošni načtfti in stroŠ-kovjrki. Čim bo znana Skupna potrebščina, se uvedejo pogajanja glede finančne strani celega podjetja. Podpore obrtno-nadaljevalnim šolam. C. kr. ministerstvo javnih del je dovolilo z odlokom z dne 22. novembra 1912., da se izplačajo kuiratorijem obtitno-nadalje-vahrih šol v «aši deželi »podpore v polovičnem iznose, .prispevkov za leto 1912. na račun državnih doneskov za leto 1913., katerih visokost se šele določi, Obrtno-nadaljevalne išole, ki pridejo pr\ tem v .po-Šiev v slovenskem delu dežele, so: V Gorici 1430 K, v Kanalu 270 K, v Ajdovščini 323 K, v Mirnu 425 K, v Renčali 424, v Solkanu 641 K 50 v. v Oabrovici 101 K, v Nabrežini 540 K, v Sežani 190 K, v Bovcu 110 K in v Tohrrfoiu' 188 K. Cepljenje prašičev proti rudečici. — V letifr 1911. in 1912. mi bilo .potrebno cepljenje proti rudečici v gradiščanskem, tržiškem in goriškem okraju. Akcija manjšega obsega se \ izvršila v tem pogledu v tolminskem okraju, večjega obsega v sežanskem okraju, kjer se je uporabilo #a 78 K 50 viii. cepifoie tekočine. Kakor poroča okrajno glavarstvo tolminsko bo bre-ba letos cepiti -prešiče v občirfah Sv. Lucija, Lom, Slap, Kobarid, Žaga, Srpemca, Bovec in Tolmin. Žeteznfca Bihač-Novi. — Cesar je sankcifomira'1 zakon o ¦ zgradbi železnice Bihač-Novi v Bosni. Srbska naroate na Dunaju iir na Češkem. — Srbska vlada je .naročila v du- ' najski kovnici za denar, 400.000 spominskih kolajn na osvobodilno vojno na Balkanu'. Ravnateljstvo- državnih srbskih že-lezaVc je maročilo pfi ČešTco-rnoravski 'tovarni za stroje 4 (težke lokomotive za svoje železnice. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »0anica« v Gorici naffnamja gg; članom, da priredi tekom enega meseca celodnevni izlet v Italijo*. Natančno progo se-naznani v kratkem. Mednarodna eestrfa dirka približno 140'krn se bode vršila v nedeljo 4. majnika t. 1. po goriškem Krasu. — Vsa ttadaljnu poročila se vdobe pri tajniku' kolesarskega društva »Gorica«. — Dirkači so na-'pflošeui, da se čimpreje ipriglase; in sicer najkasneje do 1, a-prtla. Razne vesti. Dr. MiStf ift Angjela Vuič. — Srbski poslanik v Rimu Vuič, velik srbski rodoljub; bivši srbski min. predsednik, je bolehal že dlje časa, slednjič iskal pomoči na Sitšaku in umrl. 2ena Atigjela ga je ljubila neizmerno in ko se mu je' bolezen" slabšala, je rekla, da brez1 njega ne more živeti. Pognala si je krogijo* v serice in sedaj poročaj©1 z Rake, da je podlegla rani. Dalje na peti strani. Srbska Nedlceva divizija. — Iz Beograda poročajo, da se čuje, da bedo vsi člani Nedičevc divizije, ki je sodelovala v 11 bitkah, povišani, Medte «pu bo imenovan generalom. Srbija in Bulgarija. — Bulgarija je s 96.345 kvadrjitoiami kilometri površine. okroglo iračunjeno, ravoio dvakrat večja od Srbije z 48.303 kvadratnimi kilometri. Bulgarija ima T^^roo^a^^lfiSS^J; teh niso Bulgami 840.000, Srbija pa ima prebivalcev 2,957.207; od teh miso Srbi 133.000. To da 45 prebivalcev na kvadratni kilometer za Bulgairijo proti 61 za Srbijo. Srbija ijp $prej za tretjino*-bel} -obljudena, 'kljub lepim krajem Bulgarije ob obali Čnnega morja. Bulgarija ima 7 mest z 20.000 (prebivalci, -dve mad 40.000, Srbija pa ima le en kraj z nad 20.000 prebivalstva in 6 z nad 10.000, proti -čemur jih je 19 v Bulgariji, ne vštevale prestolnico v obeh slučajih. Sela so v Srbiji bolj obljudena nego v Bulgariji. Zima pred Odrinom. — V Beograd so privedli pred par dnevi izpred Odiiria o~ koli 400 obolelih vojakov; ipoitem zopet 270. Baje je obolelo v zadnjih dneh okoli 2000 vojakov. Varpki: strahovita «lma poslednjih dni. Manevri nemškega zračnega bro-dovja. — Iz Berolina je došla ipred par dnevi vest, da tečejo uprizoriti v (najkrajšem času velike manevre .nemškega zračnega brodovja; sodelovali bodo baloni in aeiioplaini raznih vrst. Italijanske lokomotive za Srbijo. -— Srbska železniška direkcija je v Italiji kupila 18 lokomotiv, ki jih je preje p-egledal poseben srbski strokovnjak. Prebivalstvo Bltolja. — Iz Beograda: V Bitolju je bil te dni končan popis prebivalcev. Našteli so prebivalstva 62000. Strašna smrt francoskega raziskovalca. -— »Dailv Express« poroča iz Brit-ske Kolumbije: Francoskega raziskovalca de la Claire je v Hudsonbaiju z njegovim vodnikom vred zapadel sneg. V največjih stiskah sta se več mesecev bedno preživljala. Končno je vodnik Le-*rtieux zblaznel in raziskovalca umoril. Svoj zločin je urežal v vrata, nato pa pobegnil ter poginil v snegu. Japonci grade tudi nove bojne ladje. Japonska vlada je sprejela načrt admirala Takarobi, po katerem zgradi Japonska več novih ladij. Zgradili bodo 11 dread-tioughtov, 4 križarice, 8 socouthov in 40 uničevalcev torpedov. Stroški bodo znašali 730 milijonov frankov. Roparski napad na finančnega stražnika v Trstu.— Finančni stražnik Simon Stockl je šel po ulici San Niccoto domov v ulico Belveder. Kar ga nenadoma napadejo trije možje, ki so mu skušali strgati s telovnika zlato verižico in posmukati prstane z rok. Stockl se je pa pogumno hranil in ko se !je otresel napadalcev, je pobegnil. Kmalu ie srečat na svojem potu policijskega stražnika, ki mu je povedal dogodek. Policist je takoj na to šel iskat zlikovce in je dva res našel. Odvedel ju je v policijski urad in tam so dognali, da je prvi 25 let stari Franc Oorjup iz Gorice, drugi pa 29 let stari kovač Franc Kriinker iz Donavic na Štajerskem, potepuh brez dela in posla. Tretjega niso dobili, Oba zlikovca tajita svoj čin. Tolovajski napad v Tržaški okolici — Peter Ferluga. posestnik na Konkonelu, se ¦je nudil prevčerajšnjim v Trebčah po opravkih do večera. Ka je pa zvečer okolo 1 'S na povraiku — šel po cesti med tre-l-cnskim pokopališčem in vasjo Bane, je skočil h gozdiča neki lopov ter mu„ zagrabi vsi ga za Hait! < Ko se mu je Fcrluga iztrgal iz rok, ga je lopov zagrabil za grlo, a zopet se je na- ipadeni osvobodil >in jel bežati. A komaj jq napravil kakih 15 korakov, so skočili še štirje iz gozdiča in začeli streljati za. nJim. Ker se je ipa bežeči bal, da bi ga, ako bi tekel naravnost po cesti, vendar utegnil zadeti kak strel, je skočil s ceste in bežal preko polja .proti Banani, kamor je prihitel (v konsiuruio društvo) ves prepaden, bled in upehan, tako da se je komaj-držal po „,„ *.l. Slovenci, Hrvatje-in Srbi so jeden narod is tremi limeni." 2. Ne delaj med njimi nesloge, ker samo v slogi in jedinstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov je naša narodna rešitev. 3. Spominjaj se vedno, da si kot Slovenec, Hrvat aji Srb vejica velikega slovanskega drevesa. 4. Izpovej vselej odkrito in brez strahu, da si Slovenec Hrvat ali Srb. 5. Ponašaj se s tem, da imaš dvanajst milijonov slovenskih, hrvaških in srbskih bratov ter da si Slovan, katerih je nad sto in šestdeset milijonov. 6. Imej pred očmi, da so ti Bulgari, Čehi, Rusi, Poljaki bratje in ponašaj se ž njimi. 7. Imej v mislih, da je naša domovina lepa in velika ali 'razdeljena. Spomin na slavno preteklost tvoje domovine naj te bodri v delu za njeno bodočnost. 8. Ne ponižuj se pred nikomur in ne zataji svojega naroda. 9. Narodni ponos in narodna čast naj ti bo nad vsem drugim. Svoji narodnosti daj vedno prednost, spoštuj tuje aH s svojim se diči. 10. Vedi, da si z brati vezan po vezeh krvi in jezika, dočim je vera sitvar vesti poedinca. Zato ®o Slovenci, Hrvatje hi Srbi jeden narod brez razlike veroizpo-vedanja. »Naše Pravice.« leznico, ali tako, da bc tekla po sredi, da- > leč proč od črnogorske in srbske meje. * Po. tem načrtu bi šla praga na Ibar do be-ranske reke, tam se obrne proti severu,' na to po tunelu 3.6 km izpod planine Ro-gozne, v Novipazar. Od tu se vspenja Pe-stere, 1000 in nad morjem, potem dospe v Senico, na 122 km. Na to se