c Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. %. -nežni številki Din 1-50. <3> TRGOVSKI tl >T Časopis skol trgrovtao, industrijo Im obrt. Hredništvo in upraVništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. jj[ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta % ^ Meta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži ^ ^ni. LETO Vi Telefon štev. 5525 > LJUBLJANA, dne 20. novembra 1923. Telefon štev. 553 Sle v. 137. Trgovec svojim trgovskim tovarišem! Na svoji koži občutim takorekoč 'vsaki dan, da je zlasti za nas trgovce na deželi strokovna organizacija največjega praktičnega pomena. Danes so razmere take, da posameznik stopa v ozadje in da so njegovi interesi vpoštevani samo, ako ima zaslombo v močni organizaciji. Trgovci na deželi hkratu prav živo čutimo, kolike vrednosti je za nas, ako trgovski in obrtni stan čuva svoje koristi po svojih stanovskih organizacijah in z organiziranim delom skrbi za ugled in za pravice našega stanu. Po vojski so nastale posebne težavne prilike za trgovski in obrtniški stan, ker se je v naše vrste uririila cela vrsta takih ljudi, ki niso izrastli iz našega stanu. Ti urinjenci so nam napravili velikansko škodo s svojim nesolidnim postopanjem. Posebno je bilo njih nezdravo ravnanje v veliko škodo našemu ugledu. Sedaj so se prilike že obrnile na boljše. Ostra konkurenca, ki se je zopet začela, ne daje več pravega mesta škodljivcem našega stanu. Na nas in na naših organizacijah je sedaj, da si s premišljenim delom zopet pridobimo spoštovanje, ki gre trgovskemu in obrtnemu stanu. Organizacije so nam neobhodno potrebne, brez njih ni misliti v današnjih časih na uspeh. Za uspešno delo naših stanovskih organizacij je pa nujno potrebno, da imamo na razpolago svoje glasilo. Treba nam je kakor ribi vode lastnega časopisa, kateri brani naše stališče, kateri vzdržuje stalno zvezo med nami in med našim vodstvom ter skrbi, da dobivamo redna poročila in informacije. Danes hitro živimo in prihajajo vedno nove stvari na dan, ki so za trgovca nujno potrebne. Srečna je bila misel naših vodnikov, da so že pred več leti, kmalo po prevratu ustanovili »Trgovski list«. To naše glasilo je naš ljubi prijatelj in zvesti tovariš, brez katerega danes sploh ne morem več živeti. O njegovi koristi in njegovi potrebi sem jaz, kakor moji tovariši v našem kraju tako prepričan, da si sploh misliti ne morem pravega trgovca v Sloveniji, kateri ne bi bil naročnik našega »Trgovskega lista«. 2ivel sem vedno v trdni veri, da je »Trgovski list« razširjen v celi Sloveniji tako, da ni trgovske hiše brez tega usta. v tem svojem naziranju sem se zal zmotil. Naravnost žalosten in razočaran sem bil, ko sem zadnjič imel opravka v Ljubljani ter sem pri vodstvu naše organizacije zvedej, da je število naročnikov našega »Trgovskega lista« komaj doseglo poldrugi tisoč in da torej cela velika vrsta naših trgovcev niso naročniki lastnega glasila. Meni se zdi to ne-odpustno in neverjetno. Mislim, da je dolžnost vsakega našega trgov— ca in obrtnika, da od moža do moža dela za razširjanje našega lista in da po vseh svojih močeh dela na to, da pride naš »Trgovski list« v hišo vsakeaa trgovca in obrtnika, ki je v resnici zaveden obrtnik. Sedanje število naročnikov je sramota za naš stan, Če pomislimo, da znaša število trgovcev samo v Sloveniji kakih 9 tisoč in da je med sedanji naročniki »Trgovskega lista« veliko število naročnikov, ki niso trgovskega in obrtnega stanu. Če ti naročniki, ki niso trgovci, vedo ceniti vrednost in koristnost našega iz- vrstnega gospodarskega glasila, potem je več koi brezbrižnost, ako naš trgovec ni naročnik tega lista. Vsak naš trgovec, ki se nekoliko zanima za našo javnost, mora vendar vedeti, kakšne neprecenljive važnosti je za naš slan, ako imamo svoj dobro vodeni list, kateri se redno in premišljeno zavzema in bori za koristi našega stanu. Vsakemu mora vendar znano biti, koliko nasprotnikov ima naš stan in kako morajo naše organizacije stati takorekoč noč in dan na straži ter se poiegovati za pravične zahteve našega stanu. Kdor ima malo spomina bo vedel kako velikanskih zaslug si je ravno »Trgovski list« stekel za naš stan ob času, ko je po vojski prva leta vsakdo mislil, da sme svojo nevoljo in svojo jezo stresati nad našim stanom ter ravnati s trgovcem, kakor da on ne bi bil državljan, marveč samo človek brez pravic, katerega sme zasramovati in žaliti vsakdo. Naš »Trgovski list« je opravil in opravlja dragoceno službo za nas ter s svojim premišljenim pisanjem skrbi za to, da morajo tudi oblasti držati se v mejah zako- na in se ogibati vsake samovolje. Pomisliti je treba samo, da bi nas bili naši politični in gospodarski nasprotniki ter različni pregoreči oblastniki že popolnoma potlačili in gospodarsko uničili, ako ne bi bilo naših stanovskih organizacij in pa našega »Trgovskega lista«. Ko sem se vrnil domov, sem smatral za potrebno opozoriti svoje tovariše na njihovo častno dolžnost, da skrbe vsak v svojem krogu za širjenje našega lista, kateri ima res premišljeno vodstvo in pa dobro gospodarsko podlago. Od kar smo si trgovci ustanovili svojo lastno tiskamo »Merkur« v Ljubljani, je listu zagotovljena zdrava podlaga in so dani sedaj predpogoji, da se list kar najlepše razvija v korist našega stanu . Ako vsi trgovci storimo svojo dolžnost in skrbimo, da ima list zadostno število naročnikov, na drugi strani pa se s svojimi naročili obračamo do naše trgovske tiskarne, je jasno in gotovo, da bode list postajal vedno popolnejši in da bo kot gospodarsko glasilo v resnično čast našega trgovskega in obrtnega stanu. Reparacije in prečanska industrija. Med našo državo in Nemčijo je bil letos sprejet sporazum Demels-mann-Kuntze, po katerem lahko posamezni interesenti, ki so bili na ozemlju Srbije in Orne gore po vojni poškodovani, za obnovo svojih obratov in gospodarstva potrebne stroje in inventar direktno naročajo. Ta sporazum pa so začele nekatere banke in trgovski posredovalci v Beogradu v zadnjem času na spreten način na škodo cele naše industrije izigravati s tem, da naročajo razni srbijanski trgovci, posebno pa beogradski engrosisti veliko množino predmetov, ki jih je naša domača industrija v stanju izdelati v vsaki množini, na račun reparacij iz Nemčije. Naročevanje se godi, kakor se nam poroča, na sledeč način: Osebam, ki so utrpele v območju predvojne Srbije in Črne gore vojno škodo, se izdajajo do višine priznane škode posebne »sudske od-luke«. Na podlagi teh ugotovitvenih odlokov imajo oškodovane osebe pravico do reparacijskih državnih bonov. Ker pa notirajo ti boni z le 13 do 14% nominalne vrednosti, skušajo imetniki odlokov vnovčiti svoje priznanice po ugodnejših pogojih, za kar jim nudi priliko možnost privatnih naročil na račun reparacij. V ta namen se cedirajo ugotovitveni odloki iz roke v roko ter se koncentrirajo v maloštevilnem krogu trgovcev in bank, ki jih uporabljajo za privatna reparacijska naročila. Pri teh naročilih posredujejo podjetja, ki so zopet v zvezi s posameznimi veletvrdkami v Berlinu. Ker je obračun pri reparacijskih nabavah zelo ugoden (1 zlata marka — 9 Din) in ker se z ozirom na nizki kurz državnih bonov tudi označene cesije plačujejo globoko pod nominalno vrednostjo, ostaje končnim imetnikom ugotovitvenih odlokov oziroma naročevalcem na račun reparacijskih dobav kljub vsem podražitvam radi raznih provizij še vedno možnost, da dobe naročeno blago globoko pod tržno ceno. Tako jim je zagotovljen izdaten dobiček, čeprav prodajajo blago pod njegovo tržno vrednostjo. Specijelno v zadnjem času prihaja vedno več zastopnikov raznih eksportnih tvrdk in industrijskih podjetij iz Nemčije v Beograd, kjer iščejo naročila in kakor se poroča, se uvažajo tozadevne dobave, dasi so časopisi poročali, da so repara-cijske dobave ustavljene. Ta način izigravanja institucije blagovnih reparacij pomeni za našo industrijo veliko nevarnost in je naloga merodajnih činiteljev, da zlorabo reparacij v prekupčevalne svrhe na škodo domače produkcije, kakor tudi na škodo po vojni prizadetega prebivalstva v Srbiji energično one-močijo. Carinske konference. Generalna direkcija carin je odredila, da se morajo pri vseh glavnih carinarnicah 1. reda, kakor tudi pri carinarnicah 11. reda vršiti vsaj vsakih 14 dni enkrat carinske konference, na katere se imajo povabiti vsi interesirani krogi, posebno pa z.aslopniki industrijskih, trgovskih in obrtniških korporacij. Namen teh konferenc je, da se omeji, odnosno odpravi napačno tolmačenje posameznih carinskih odredb, določb zakona in carinske tarife po carinskih organih s tem, da se daje carinskemu uradništvu, kakor tudi uradniškemu naraščaju priliko, da se spoznajo s pravilnim razumevanjem predpisov. Na konferencah se imajo medsebojno pojasniti vsi slučaji, v katerih se naziranja posameznih carinskih uradnikov razlikujejo, odnosno ker bi lahko nastalo različno tolmačenje naredb. Obenem pa je namen teh konferenc, da se nudi vsem interesiranim krogom priliko, da na njih prijavijo svoje pritožbe proti tolmačenju raznih določb, ki je po njih mnenju po-grešno in izrazijo glede carinskega postopka in drugih nedostatkov svoje želje in predloge. Generalna direkcija je opazila, da različne carinarnice različno tolmačijo izdane predpise in naredbe in tudi različno postopajo. Zato gre njeno stremljenje za tem, da se doseže čim j enakomernejše poslovanje carinar-j nic. Razen tega je njena želja, da se i napeto razmerje in vedne pritožbe j gospodarskih krogov in posamez-| rtih interesentov proti raznim ne-dostatkom carinskega poslovanja ublažijo in da se na teh konferencah zbere materijal, na podlagi katerega bo mogoče izvesti potrebne reforme sedanjega carinskega postopanja, da bo konečno v vsakem oziru odgovarjalo potrebam prometa in trgovskega poslovanja. Naši gospodarski krogi pozdravljajo ta korak generalne direkcije carin z velikim zadovoljstvom in si obetajo od teh konferenc znatnega izboljšanja odnošajev naših poslovnih krogov s carinsko upravo. Na teh konferencah se bo konkretno pokazalo, v koliko so utemeljene razne pritožbe in kritika, ki se prepogosto pojavlja v naši javnosti in obtožuje radi posameznega nesporazuma pavšalno celo carinsko službo. V Sloveniji se bodo take konference morale prirejati pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani ter vMariboru, dalje pri glavnih carinarnicah II. reda v Celju, no Jesenicah in na Rakeku. Prva carinska konferenca v Ljubljani se bo vršila v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v ponedeljek dne 26. novembra t. 1. ob 20. uri. Prepričani smo, da bo ta prepotrebna institucija carinskih konferenc prinesla obilno praktičnih rezultatov za carinsko naredbodajo in za reformo zastarelih carinskih predpisov in določb ter tudi omogočila znatnejši vpliv gospodarskih krogov na carinsko upravo pri presoji raznih gospodarskih vprašanj in na ta način ublažila nesporazume, ki so se do sedaj tako često pojavljali pri stiku strank s carinarnicami. Povišani proračun davkov. f inančni odbor Narodne skupščine je po časopisnih poročilih povišal proračun neposrednih davkov v Sloveniji za proračunsko leto 1923/1924 za 20 milijonov dinarjev, češ da so bili dosedaj davki in pribitki »nepravedni i na štetu države razredjeni«. Podrobnih poročil o tej utemeljitvi nimamo; tudi nam ni znano, kdo je podal to utemeljitev. Ne glede na te podrobnosti pa si moremo ustvariti jasno sodbo o »dobrohotnosti«, s katero se obravnavajo na merodajnih mestih želje in težnje Slovenije, ako označujejo davke v Sloveniji za »nepravedne« v tem smislu, da se morajo povišati. Povišek, katerega nam je naprtil finančni odbor, si ne 'moremo tolmačiti drugače, kakor da je iz tega, da je Slovenija plačala izza avgusta leta 1922 do konca junija 1923 nad 80 milijonov dinarjev neposrednih davkov, slepo sklepal, da nam ne napravi nobene krivice, ako poviša donos za 20 milijonov dinarjev in spravi na ta način proračun s faktičnim donosom predidočega leta. Ni se pa vprašal, kako je prišlo do tega presežka v plačilu. Proračun sam bi sicer ne smel imeti nikakega vpliva na višino odmerjenih davkov, ker se mora višina davka ravnati po individuelnih razmerah posameznih davkoplačevalcev, vendar bo dal v tej obliki povod finančnemu ministru, da bo z vso avtoriteto pritiskal na finančno upravo, da mu iztisne iz Slovenije celotni proračunjeni znesek. Zadovoljeval se ne bo s še tako tehtnimi razlogi, ki onemogočajo navijanje preko mere. V tem oziru nam nudi klasičen zgled dejstvo, da je komisija, katero je poslal minister v posamezne pokrajine, da se prepriča, kako se pobira davek na poslovni promet, uradno objavila, da edino Slovenija v redu odpremlja davek. Ni pa minil niti dober mesec, ko je finančni minister izrazil v Ljubljano svojo nezadovoljnost, da ni donos davka na poslovni promet po-voljnejši. Pričakovati moremo, da bodo posamezna davčna oblastva še z večjo vnemo pritiskala na posameznike in izrabila ves uradni aparat in vpliv, da dosežejo proračun in si zaslužijo obljubljene nagrade. Finančni minister je pred dobrima dvema letoma enkrat res nakazal nekaj nagrade za uspešno odmero in pobiranje davkov. Tudi v finančnem zakonu za 1. 1922/1923 je obljubil nagrado, pa obljube ni izpolnil. — V predlogu finančnega zakona za 1. 1923/1924 jo znova obljublja; ostalo pa bo najbrže zopet pri obljubi. Uspeh prvega izplačila nagrade se kaže v izdatnem prekoračenju plačila napram proračunu. Občutimo ga vsi na lastnem žepu, osobito ravno te dni, ko se izterjujejo tekom proračunske dobe 1922/1923 predpisani davki, ki pogosto dosegajo naravnost ogromne vsote. Obetajo se nam torej še hujši časi. Umestno je, da vsak posameznik posveti podvojeno pozornost svojim davčnim zadevam, da pravočasno vloži napoved, da v polnem obsegu zadosti vsem zahtevam, katere stavijo nanj davčna oblastva. Le na ta način bo mogoče, da se nam kljub vsemu pritisku, katerega bo brez-dvomno izvajal finančni minister na Slovenijo s podkrepitvijo obljubljene nagrade, ne bodo predpisovali davki od namišljenih dohodkov in donosa. Osobito pa je potrebno, da gre-miji, obrtne zadruge in druge poklicne organizacije pridobitnih krogov začno že sedaj agitacijo od moža do moža, da se vsakdo udeleži prihodnjih dopolnilnih volitev v dohodninske cenilne komisije, ki se vrše v doglednem času po celi Sloveniji. Ako bo vsakdo storil svojo dolžnost in se nam posreči spraviti v komisije može svojega zaupanja, se nam ni bati previsokih davkov. Naš izvoz v letu 1922. Končno so bili vendar objavljeni oficijelni podatki o našem izvozu v preteklem letu. Po teh podatkih je znašala vrednost celokupnega uvoza 6.441,876.189 Din. V glavnem smo uvozili sledeče predmete; Predmet: Količna Vrednost v kg v Din živinorejski pridelki 8,032.967 146,172.437 pridelki polj. stroke 55,682.250 382,348.349 gozdni pridelki 59,877.600 81,559.767 jestvine 906.854 21,248.421 mineralije 481,743.993 482,404.729 izdelki za kmetijstvo 97,198.445 660,450.550 masti, olja itd. 5,656.848 50,246.700 kemikalije 69,293.103 282,566.603 tekstilije 28,482.295 2.385,9223362 kože, kožuhovine 2,404.024 1/3,450.823 papir 21,134.355 126,733.662 kaučuk 11,058.657 57,224.254 pletenine 167.437 4,959.295 ščetke, sita 84.809 3,831.914 rezbarije 9,652.614 69,206.635 izdelki iz kamna 60,033.692 88,224.253 steklarski izdelki 12,236.031 106,565.494 kristalni izdelki 140,502.722 353,004.114 stroji in aparati 39,399.623 432,359.104 umetni izdelki 237.756 16,856.330 ostalo 14,540.133 celokupno 1.093,982.230 6.441,876:189 Istočasno je znašala vrednost izvoženega blaga 3691 milijonov dinarjev. Ako primerjamo letošnji uvoz z uvozom in izvozom v prejšnjih letih, dobimo sledečo sliko; leto izvoz uvoz plus uvoza 1919 786.939 2,982.067 2,195.128 1920 1,320.606 3,465.819 2,145.203 1921 2,460.737 4,122.097 1,661.360 1922 3,691.166 6,441.876 2,850.710 Vse gornje številke je razumeti v milijonih dinarjev. Kakor vidimo iz tega pregleda, se je naša trgovinska bilanca od leta do leta postopno popravljala, medtem ko se je pasivum v letu 1922 skoro podvojil. Ta pojav se da tolmačiti samo s tem, da so v številkah uvoza vnešene tudi vse dobave na podlagi reparacij, ki smo jih v preteklem letu dobili v večjih množinah, za kar pa nimamo v izvozu nobene profipostavke. Ako bi tem potom nadaljevali, bi brezdvomno to napravilo najboljši vtis v inozemstvu, toda prepričani smo, da bo letošnja bilanca neprimerno boljša, kajti že naš letošnji polletni izvoz je dosegel iznos 3.333,824.453 Din, kar pomeni, da smo v tekočem letu že tekom prvega polleta izvozili približno toliko, kolikor smo izvozili lani tekom celega leta. Tudi utrdi naše prepričanje v tem, da bo naš izvoz v tekočem letu zelo naraste), dejstvo, da imamo na razpolago še mnoge zaloge naše žetve, od katere se bodo izvozile še velike količine. Trgovski stiki med Angleško in Jugoslavijo. Kljub vsem 7.aprekam iz raznih strani, se trgovski stiki med Angleži in Ju-gosloveni večajo. Momentano se sicer ne morejo posebno utrditi, to pa vsled visokih cen v Angliji. Koliko zapreko tvori tudi različna mentaliteta angleškega in jugoslovenskega trgovca. Anglež je pedant in rigorozen. Angleški plačilni pogoji so tudi zelo težki. Angleži zahtevajo plačilo v gotovini in nočejo ničesar slišati o kreditih, posebno, ker so na Balkanu v tem oziru doživeli že razočaranja. Največje zlo, ki ovira trgovino z Angleži pa je naša slaba poročevalska služba. Angleži dobivajo informacije o nas od vsepovsod, le od nas samih ne. Zgodilo se je že, da se je v nekem slučaju imenovalo našo državo »Jugo Slovakia«. Naš informacijski aparat je potreben temeljite reorganizacije. Angleži so voljni stike z nami obnoviti, odnosno povečati. Angleška vlada je poleg generalnega konzulata v Beogradu ustanovila konzulate v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Skop-lju. Pri beogradskem poslaništvu se nahaja trgovski ataše, ki oddaja poročila na agleški zunanji urad. Naša država ima v angleški sledeča zastopstva; generalni konzulat v Lon- donu, potem konzulate odnosno trgovske agencije v Bradfordu, Bristolu, Glasgowu, Hullu, Manchestru, Auck-landu, Malti, Melbournu, Kairi, Montrealu, Port of Spainu in SYdneyu. Kakor se vidi, je zastopstev dovolj, le delati bi morali bolj. I rgovski pormet se pri nas vrši tudi potom družbe »Jugo-slavia Express Agency«. Družba ima sedež v Londonu. Denarni promet se vrši potom »Briiish Trade Corporation«: v Zagrebu in Beogradu. Najvažnejša trgovska podjetja v naši državi so; Associated Britsh Manufakturs itd. v Zagrebu, Beogradu in Splitu. To pod-iehe zastopa nad 50 angleških tovarn različne vrste. Ihe Levant Co. zastopa angleško industrijo. English Trade Corporation, družba z angleškim in jugoslovanskim kapitalom za tekstilno blago. The North Britisch Rubler Co. Edinburg, The Cast Trading. Co. v Beogradu. Armstrong and Mar-shallo of Gainsborough v Beogradu za trgovino s poljedelskimi stroji. Poleg teh je še več agentur za medicinske in druge stvarij. Naš izvoz v Anglijo je torej še zelo odstotkov celokupnega uvoza. Sedaj pa se je ta številka že precej povečala. Naš izvoz v Anglijo pa je znašal le 1.1 odstotka celokupnega našega izvoza.. Skrbeti moramo, da se naž izvoz poveča. Na šizvoz v Anglijo je torej še zelo malenkosten, vendar je dokaz, da se isti veča, dejstvo, da je v letu 1919 znašal le 0.9 odstotka. Vi. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) V Ljubljani izdeluje ivrdka Kunc in drug šale in fine rute za ženske. O njej bomo obširneje govorili pri pletenem blagu. V Kočevju in v Mariboru se snujejo tovarne za volnene tkanine. »Lana« v Zgošah pri Begunjah snuje predilnico, bratje Tri-plat imajo v Mostah pri 2irovnici predilnico in tovarno za sukno in izdelujejo letno 1800 kg prediva in oOO metrov sukna. Poleg njega obstojajo male predilnice in tkalnice za sukno: 1. Sofija Stroj; 2. Luka Grilc, oba v Zapužah pri Begunjah; 3 Alojz Kristan in M. Kop, oba v Zgošah pri Begunjah; 4. Ivan Kolman v Begunjah na Gorenjskem. * * * Volnenih tkanin se je uvozilo sledeče množine: v teži nad 700 gramov na kvadratni meter 86.050 kg in v ceni 8,323.774 dinarjev; v teži od 500 do 700 gramov na 1 m1 215.866 kg v vrednosti 27,049.411 dinarjev; v teži od 300 do 500 gramov 1,044.137 kg za 154,322.774 dinarjev in pod 300 gramov na kvadratni meter pa 187.300 kg za ceno 35,488.584 dinarjev. Poleg tega se je uvozilo 17.250 kg za 1,247.664 dinarjev tkanih rut in šalov; 113.371 kg za 3,771.213 dinarjev odeje; navadnih preprog za tla 1781 kg za 86.785 dinarjev in ostalih preprog pa 7297 kg za 612.993 dinarjev. Ako vzamemo, da je znašalo število kurentnih metrov: 1. od tkanin nad 700 gramov 100.000 metrov; 2. od tkanin med 500 in 700 g okrog 300.000 metrov, 3. od tkanin pa 300 do 500 gramov okrog 2 milijona metrov, 4. izpod 300 gramov 500.000 metrov, 6. rut 150.000 metrov, 6. odeje 100.000 metrov, 7. preprog 20.000 metrov, znaša vse skupaj 3.170.000 tekočih metrov. Ako vzamemo, da izdela ena velika tovarna letno 300.000 metrov in ena srednja tovarna 150.000 metrov, potem sledi, da bi potrebovali zgraditi še 10 velikih ali 20 srednjeve-likih tovarn in to samo na podlagi uvoza in konzuma leta 1920, nevra-unano importirano volneno konfekcijo. Ker je znašal uvoz volnene konfekcije okrog 447.651 kg, kar bi odgovarjalo okroglo 800.000 metrov blaga, bi bilo za kritje te potrebe še. poleg navedenih treba zgraditi 5 srednjih ali pa 3 velike tovarne. Ako Projekt zakona o izdajanju dovoljenj za izkoriščevanje vodnih sil. Ministrstvo poljoprivrede in vod je izdelalo projekt zakona o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil. Ker ta projekt interesira naše industrijske kroge, ga podajamo v naslednjem: Člen 1. Dovoljenje za izkoriščanje vodnih sil se bode do nadaljnjega zakonitega odloka izdajalo po zakonskih predpisih o vodah, ki so bili veljavni v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do časa, ko je stopila v veljavo ustava z dne 28. junija 1921, v kolikor to s tem zakonom ni predpisano drugače. Člen 2. Glede dovoljenja za izkoriščale vodne sile se delijo pod-jeija na 3 kategorije: 1. kategorija: Podjetja, katerim je glavni namen preskrba z energijo za oskrbo javnih potreb sploh, a posebno javnih potreb države samoupravnih teles in vodnih zadrug in katerih maksimalna sila (proizvod iz višine padca in maksimalne količine odvajane vode) presega 100 kilovatov. 2. kategorija: Podjetja, katerih maksimalna sila presega 300 kilovatov, pa naj imajo kakršenkoli glavni namen. 3. kategorija: Podjetja, ki niso obsežna v prvih dveh kategorijah. Clen 3. Dovoljenje za izkoriščanje vodnih sil prvih dveh kategorij sc bode izdajalo s kraljevim ukazom po zaslišanju ministrskega sveta. Če pa maksimalna sila (proizvod iz višine padca in maksimalne količine odvajane vodd) presega 50.000 kilovatov, se bodo izdajala dovoljenja potom zakona. Clen 4. Dovoljenja za izkoriščanje vodne sile se bodo dajala podjetjem 3. kategorije upravne oblasti, pristojne po zakonitih predpisih, ki so omenjeni v členu 1. tega zakona. Clen 5. Ako se naprave 3^kate-gorije razprostirajo na področju več upravnih edinic, tedaj bo izvršila oblast, na koje področju se nahaja glavni sestavni del naprave, v sporazumu in v slučaju potrebe tudi s sodelovanjem drugih zainteresiranih oblasti potrebno razpravo in odločitev, če pa se interesirane oblasti ne sporazumejo, predložila zadevo v odločitev neposredno višji oblasti. Clen 6. Proti odlokom upravnih oblasti, v. zadevi izkoriščanja vodne sile, imajo interesenti pravico pritožbe samo na neposredno višjo oblast. Proti odloku te upravne oblasti se more pritožba vložiti na dpravno sodišče. Ako je ta upravna oblast minister, se pritožba vlaga pri državnem svetu. Clen 7. Dovoljenja za podjetja 1. in 2. kategorije se ne morejo izdajati za daljši rok, kakor 75 let, računši od dne ko poteče rok, ki je po pogojih dovoljenja odrejen za dovršitev del. Dovoljenja za podjetja 3. kategorije se morejo vedno in vsak čas predrugačiti ali preklicati brez kakršnekoli odškodnine, ako to zahteva javni interes. Člen 8. Imetniki podjetij za izkoriščanje vodne sile t. in 2. kategorije, od katerih se more pričakovati predvsem le koristi za narodno gospodarstvo, morejo zahtevati, da se jim proti primerni odškodnini prepusti servituta na tujem zemljišču, ali da se jim po izberi lastnika prepusti potrebno zemljišče za dovode in odvode, kakor tudi za napravo bran in drugih naprav. Od te servi-tute in ekspropriacije so izvzete zgradbe s pripadajočimi dvorišči in vrtovi. Ako lastnik zemljišča radi zgrajenih naprav ne bi mogel uspešno uporabljati svojega zemljišča, more zahtevati, da se mu celo tozadevno zemljišče odkupi. Člen 9. Odobrena podjetja 3. kategorije se morajo vsak čas na zahtevo lastnika in po odobrenju pristojne oblasti prilagoditi predpisom, ki veljajo za dovoljenja za podjetja 1. in 2. kategorije. Ona pa se morajo prilagoditi tem predpisom, če preidejo radi povečanja sile ali iz-premembe njihovega glavnega namena v omenjeno kategorijo. Člen 10. Pogoji, pod katerimi je izdano dovoljenje za izkoriščanje vodne sile podjetjem 1. in 2. kategorije, se morajo objaviti v Službenih Novinah istočasno z ukazom, odnosno zakonom o izdanem dovoljenju. Člen 11. S podjetji, ki jih zateče ta zakon, se bode ravnalo še nadalje po predpisih, ki so veljali zanje preje, v kolikor niso podvržena reviziji po členu 139. ustave. Ta podjetja pa se morajo na zahtevo lastnika in po odobritvi pristojne oblasti prilagoditi predpisom, ki so predvideni po teh zakonih za podjetja onih kategorij, ki odgovarjajo njihovi sili ali njihovemu namenu (člen 2.). Clen 12. Ministrstvu poljoprivrede in vod se naroča izvršitev tega zakona. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, a obvezno moč dobi, ko se objavi v Službenih Novinah. —o— ttamua« era’ ■ w i'> hit •fmuuummnmmKmmmsmmmMmmmmMM9mmKmriimmfjwz*wmDo***w:?*&A4MHBrQtrM. actamr:?? iKJMr-re- se vpošteva, da je poraba volnenih tkanin od dne do dne večja, predvsem radi tega ker kmečko ljudstvo povečuje svoje potrebe, medtem pa opušča lastno izdelavo volnenih tkanin, bo vsako leto treba zgraditi še eno ali dve tovarni več, da se novonastala potreba pokrije. Ker je industrija volne ena izmed izredno za narodno brainbo važnih industrij, kar je nam zadnja vojna zopet dokazala, da so domačini dobavljali in dajali najboljše vojaško sukno, pravočasno in poceni, ji je treba pokloniti posebno pažnjo, da bi se čimpreje osnovala, da bi mogla kriti tuzemsko potrebo i v mirnih dobah kapor tudi v slučaju vojne. Da bi se to doseglo, bi bilo treba: 1. predvsem povišati carino na volnene tkanine in konfekcijo, da bi se onemogočil ogromen uvoz volnenega blaga, ki je v inozemstvu že prišel iz mode, ki se kupuje po ceni materiala samega in ki nam dela največjo škodo. 2. Država mora brezpogojno kriti svojo potrebo z izdelki domače industrije. 3. Pri vseh naših tovarnah je treba osnovati večerne tekstilne šole, da bi se izučil inpri vzgojil delavski naraščaj, da bi čimpreje dobili mojstre-delovodje in preddelavce ter vodje namesto dosedanjih tujcev. 4. Da se kaka knjiga o volni sploh, naravni in umetni, kozji volni in dlaki, o predenju gredešane in o predenju česane volje, o tkanju, barvanju in apreturi volne (volnenih tkanin, o preskuševanju izdelanih volnenih tkanin glede uporabljenega materi-jala, glede razlikovanja umetne kozje volne in dlake od runske volne) za uporabo naših mojstrov in kontrolorjev vojnega ministrstva pri izdelavi kakor tudi za krojače napiše ali pa prevede. 5. Da se osnuje v Leskovcu ali v Beogradu dnevna tkalska šola pri tovarnah volnenih tkanin in za volneno industrijo za vzgojo delovodij. 6. Da se zaenkrat šola v inozemskih šolah, na primer v Aachenu, Lillu, Rei-chenburgu, Brnu itd. čim večje število bodisi absolventov strojnega oddelka srednje tehnične šole z maturo ali gimnazijskih abiturientov za .mojstre-delovodje za volneno industrijo, in sicer šele potem, ko so že eno do dve leti prakticirali v domači volneni industriji. 25. Naša produkcija pletarskih in prepletenih tekstilnih izdelkov in pozamenterije. Ta industrija je zastopana v Srbiji, vojvodini, Hrvaški in Slavoniji, Bosni in Sloveniji. V Beogradu obstoja tovarna Milana Ječmenice in komp. Podjetje ima: 1. Predilnico vigogne prediva za izdelavo Jtigerovega perila. Ta predilnica ima parno lokomobilo s 100 konjskimi silami, dinamo-stroj za 19 kilovatov, stroj za čiščenje bombaža, dva stroja za češlanje bombaža in 6 selfaktorjev po 220 vreten za predenje. Trikotažno delavnico z 71 stroji za pletenje, 9 strojev za previjanje prediva, dinamo-stroj z 22 kilovati, dinamo-stroj za 7.5 kilovatov, motor na petrolej za 5 konjskih sil, 3 stroje za cupanje in 22 šivalnih strojev ter tokomobilo za 150 konjskih sil. 3. Tkalnica ima 166 razbojev, 6 strojev za previjanje preje, 4 stroje za snovanje, stroj za merjenje komadov, navijalni stroj, uravnalni stroj in za skrobljenje osnove, parni kotel, črpalke, hidravlične stiskalnice, elektromotorje, dinamo-motor-je za 49 in 19 kilovatov in mehanično delavnico za popravljanje strojev. (Dalje sledi.) ZOBNA PASTA beli krasno zobe in daje jim blišč. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. - Telefon 220. 'Zahtevajte povsod našo domačo Kolinsko ditorijo izvrsten pridatek za kavo. —fM Vse cenjene naročnike, ki niso še poravnali naročnine, prosimo, da nam zapadle zneske čimprej nakažejo, ker bomo drugače primorani, da vsem zamudnikom ustavimo do-pošiljanje lista. UPRAVN1ŠTVO »TRGOVSKEGA LISTA«. Trgovina. Važno za tvrdke, ki prodajajo orožje in municijo. Na vprašanje komande dravske divizijske oblasti, ako in koliko je plačati monopolske takse za uvožene revolverske dele, je odredil minister vojne in mornarice, da se imajo odslej tvrdke, ki se bavijo z uvozom orožja in municije, obrniti s prošnjo za dovoljenje uvoza revolverjev, revolver-skih delov in revolverske municije namesto na komando dravske divizijske oblasti, neposredno na imenovano ministrstvo. Prost izvoz volne iz Ogrske. Ogrski finančni minister je podaljšal z odredbo z dne 31. oktobra 1923, št. 66.244 prosli izvoz volne in volnenih odpadkov do 30. novembra 1923. Prosta cona v Solunski luki. Konvencija med Jugoslavijo in Grško glede proste cone v solunski luki je bila dne 7. oktobra podpisana od grškega zunanjega ministra in jugoslovanskega poslanika v Solunu. Začelo se bo še te dni z zgradbo skladišč za blago in za pisarniško osobje, kakor tudi za vse potrebne prostore. Preko solunske luke se bo gibal naš izvoz, posebno oni iz južne Srbije. Gibanje tržaških lesnih trgovcev. Udruženje lesnih trgovcev v Trstu je imelo le dni izvanredni občni zbor, na katerem se je obravnavala razna aktualna vprašanja, ki se tičejo lesne trgovine. Predsednik udruženja g. Arch je poročal, da je udruženje z ozirom na trgovinska pogajanja z Jugoslavijo napravilo potrebne korake, da se pri pogajanjih doseže ukinitev izvozne carine v Jugoslaviji, nadalje, da se dovolijo olajšave v deviznem prometu, da se uvedejo jadranski železniški tarifi v prometu z Jugoslavijo, da se ukine uvozna carina za les v Italijo in da se dovolijo olajšave pri izdaji potnih listov. Razen tega se je zahtevalo od vlade, da vnese v trgovinsko pogodbo posebno klavzulo glede veljavnosti predvojnih pogodb za dobavo lesa s strani kraljevine SHS. V tarifnem pogledu se je podvzelo tudi potrebne mere za znižanje tarife v prometu s Češkoslovaško. Obrt. Obrtni dan na Hrvafskem. Zveza hrvatskih obrtnikov je proglasila 8. decembra t. I. za obrtni dan. Zvezne organizacije bodo imele ta dan skupne sestanke in podučna predavanja o raznovrstnih obrtnih vprašanjih. Denarstvo. Finančni minister in tuji kapital. Pred dnevi je potoval finančni minister po Bosni v svrho ogleda raznih industrijskih naprav. Ker je dosedaj o teh podjetjih vedel le toliko, kar so mu poročali pismeno, je bil pri osebnem po-selu razočaran. Izjavil je, da tega ni pričakoval. Ko so mn pojasnili, da bi bi se dalo še marsikaj napraviti, ako bi bilo zadosii kapitala na razpolago, je izjavil, da se bo morala dovolili pritegnitev tujega kapitala. Kovani denar v Avstriji. Po poročilih, ki prihajajo iz Dunaja, je tvrdka Krupp dobila od avstrijske vlade naročilo za kovanje novega denarja. Novi denar se bo dal v promet že januarja 1924. Vrednost ruskega rublja. Dne 31. oktobra je notiral črvonec na borzi v Moskvi 7000 in dolar 1450. Ta notacija se nanaša naravno na rubel 1923, ki velja, kakor znano 1 milijon rubljev stare emisije. V preteklem tednu se je porast vseh tujih notacij nadaljeval, dasi v zmernejših korakih (z izjemo marke). Pred vsemi se je znatno dvignil červonec, dolar in latiški rubelj. Sterling je narastel za 14.6%. Podražitev švedske krone in marke je bila znatno manjša (komaj 9.8% in 1.4%. Obtok avstrijskih bankovcev. Po uradnem izkazu avstrijske narodne banke znaša obtok bankovcev v Avstriji 6410 milijard kron. Tekom prvih sedmih dni novembra t. I. se je obtok znižal za 197.5 milijard. Obtok bankovcev Narodne banke. Po stanju dne 8. t. m. je znašal obtok bankovcev naše Narodne banke 5 milijard 917,216.650 Din. Na vsakega prebivalca je odpadlo 505 Din, oziroma po kurzu 32 švicarskih frankov. Obtok se je prvih sedem dni tega meseca zvišal za 36.4 milijonov dinarjev. Rentna marka. Kurz rentne marke je določen na 600 milijard papirnatih mark. Avstrijska in ogrska vojna posojila se zaenkrat ne bodo še izplačevala. Na neko vprašanje v proračunskem odboru je finančni minister izjavil, da se v letošnjem proračunu ni oziralo na izplačila avstrijskih in ogrskih vojnih posojil, da se pa bode na to oziralo v prihodnjem proračunu. Davki. Davek na poslovni promet. Ceho-slovaški gospodarski parlament je te dni razpravljal o načrtu zakona, s katerim se hoče na Čehoslovaškem povišati davek na poslovni promet na 2%. Parlament je sklenil predlagati bistvene izpremembe, osobito pa omejiti vpogled poslovne knjige in opustiti po načrtu zakona dopustno zaslišanje nameščencev. Končno je priporočal vladi, da si izposluje pravico pobirati 1% tudi na agrarne produkte. Promet Uradne ure pri pošti. Poštno ministrstvo je z odlokom štev. 65.846 od 25. oktobra 1913 dovolilo, da se uvedejo zimske ure na pošti v Ljubljani 4 v Kopitarjevi ulici in na pošti Ljubljana 5 na Zaloški.cesti. Obe pošti bosta uradovali v času od 19. novembra do 31. marca ob delavnikih od 8,—14. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Uradne ure na teh pošlah smo skrčili za zimsko dobo zaradi prevelikih stroškov za razsvetljavo in kurjavo. Občinstvo hodi v popoldanskem času lahko na pošlo na kolodvor ali pa na glavno pošto, kakor se je to godilo prejšnja leta, ne da bi bilo pritožb. Prometne zveze z Ameriko. Paro-plovna družba »Cosulich« v Trstu, naznanja da bodo odpluli iz Trsta sledeči parniki: v New Vork: parnik »Columbia« okoli 20. novembra (via Boston), »Alberta« koncem novembra, »Matha Waschington« okoli 4. decembra, »Pre-sidente Wilson« okoli 22. decembra. V Baltimore: parnik »Alberta« koncem novembra (via New-York). V Boslon: parnik »Columbia« okoli 20. novembra. V Buenos - Aires: parnik »Francesca« okoli 8. decembra, (via Santos), »Bel-wedere« okoli 18. decembra (via Santos), parnik »Carolina« koncem decembra ali začetkom januarja 1924. Barvne blazine za pisalne stroje Vosi, Sun, Star, Blickensderfer. THE REX CO., LJUBLJANA. Trgovski register. V Trgovski register so se vpisale nastopne firme: 1106. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Alpeko« trgovska in-dustriska družba Al. Pečevnik & Cie.; 1107. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Jugoslovanska industrija ulja i boja, dioničko društvo v Ljubljani. 1108. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Kerne & Favai. 1109. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Lesar & Schmidt. 1110. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Posest, re-alitetna pisarna, dr. z o. z. 1111. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Vladimir, tvornica vreč in perila, trgovska in industrijska dr. z o. z. 1112. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Meznarič & J. Požar. 1113. Sedež: Novomcsto. Besedilo firme: Keramika, tovarna peči, štedilnikov, kamenine in šamotnih izdelkov J. Klemenčič, dr. z o. z. 1114. Sedež: Ptuj. Besedilo firme: Franko & Teichner. Razno. Nacijonalizacija stranskih (vicinalnih) železniških prog. Na Hrvatskem, Slavoniji, Bosni, Dalmaciji in Sloveniji se nahaja precej stranskih železniških prog, katere nimajo svojega glavnega sedeža v nozemstvu, na Dunaju, Budimpešti itd. Samoobsebi umevno prihaja donos teh železnic v dobro le tujim podjetjem. Naše gospodarstvo je vsled iega prikrajšano. Da se napravi tem stanju konec in se zagotovi, da bodo služila naša prometna sredstva v prvi vrsti domačemu gospodarstvu, namerava prometni minister, kakor poročajo iz Beograda tozadevna tuja podjetja prisilni, da preneso svoje deleže v Jugoslavijo, s čemur bi se ista nacijonalizirala. Tranzitni promet ruskega žita. Ruski trgovski zastopniki so navezali v Varšavi pogajanja za ustanovitev mešane družbe, ki bi se naj bavila s tranzitno trgovino ruskega žita v pristaniščih Nemčije in Poljske. Sklenitev sporazuma med zavezniki in porenjskimi industrijcL Listi poročajo iz Diisseldorfa, da so podpisali predstavniki industrije barvil sporazum s predstavniki visoke medzavezniške komisije. Glasom tega sporazuma bodo zavezniki izvrševali carinski pregled pred odajo blaga in tovar. Nadalje so se industrijci zavezali, da bodo tekom 10 dni podpisali sporazum z medzavez-niško komisijo radi skupnega sodelovanja pri vzpostavitvi gospodarskega življenja v zasedenih pokrajinah. Izvoz v Nemčijo in druge države bo urejen pozneje. Indeks v Avstriji. Paritetna komisija na Dunaju je dne 14. t. m. ugotovila, da so se stroški preživljanja napram stanju v sredi meseca oktobra t. 1. zvišali za 1 odstotek. Brezposelnost v zasedenih krajih Nemčije. Vsled razmer v Porenju in Porurju vedno bolj narašča brezposelnost v Nemčiji. V zasedenih pokrajinah je dva milijona brezposelnih; dva na-daljna milijona pa le deloma zaposlenih. To znači, da je čez polovico prebivalstva v zasedenih krajih brez vsakega zaslužka. Tudi brezposelnost v Nemčiji vedno bolj narašča. Število brezposelnih, ki potrebujejo podpore, je narastlo že na 700.000, medtem, ko je število le deloma zaposlenih doseglo že poldrugi milijon. Mnogo brezposelnih sploh ne uživa nikake podpore. Uradna statistika dokazuje, da je tretjina vsega prebivalstva brez vsakega zaslužka. Število brezposelnih bi seveda bilo še mnogo večje, da ni bil delavni čas skrajšan. Nemška vlada daje podpore, ki jih more prenesti njeno finančno stanje. Donavska konferenca v Beogradu. Koncem tega meseca se bo vršila v Beogradu konferenca mednarodne donavske komisje, katere se udeleže vse nasledstvene države: Na konferenci se bo neobvezno razpravljalo o donavski plovidbi. Težišče konference bo tvorilo vprašanje reguliranja spodnje Donave in Železnih vrat. Poleg prometnih vprašanj se bodo razmotrivala tudi gospodarsko politična vprašanja. Statistika o izdelovanju špirita v češki. V letu 1921/1922 je bilo v Čehoslo-vaški 871 žgalnic za špirit. Od teh je bilo 834 kmečkih in 37 industrijskih žgalnic. Letna produkcija znašala je v letu 1921/22 v celi rupubliki 63,554.522 hektoliterskih stopinj. Iznajdba neobičajnega samokresa. Nemški časopisi poročajo, da je neki nemški inženir po imenu Neumayer iz-umel neobičajen samokres. Ta samokres se polni z neko špecijalno kemično zmesjo. Zmes se nahaja v patroni. Kadar se petelin sproži, se patrona vžge in oni, na kogar je samokres namerjen, se nahaja naenkrat ves v oblaku plinov. Plini so silni in zdi se, da bo dotičnik poginil, človek se zruši v nezavest, a čez kratek čas se zopet zave ter vidi, da se mu pravzaprav ni ničesar pripetilo. Ta vrsta ravnanja ima namen napadalca za nadaljnji napad onesposobiti za toliko časa, da se pozovejo ljudje na pomoč ali pa policija. Namen iznajdbe je, da bi se ne prelivala kri. Draginja v Frankfurtu. Mestni statistični urad je preračunil, da so cene za preživljanje v Frankfurtu v zadnjem tednu dosegle 218.731 milijonkratne predvojne cene. >rro< zmerne cene ter zaloge prodali, ker so še zaloge iz prejšnjih let precejšnje. Vinske zadruge v Sloveniji nameravajo prirediti letos več vinskih sejmov, tako v Krškem, Novem mestu, Metliki, Črnomlju in Brežicah. Celjski trg (15. novembra). Govedina: 1. vrste 25, II. vrste 22. 50; na trgu I. vrsta 22.50, II. 17.50. Teletina: I. vrste 35, se bo vršila dne 29. novembra t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave mehaničnih in električnih sirojev za električno centralo na subotiški železniški postaji. tos prime 7.40; Minas srednji 6.90; Mi-nas fini 7.10; Minas lave 7.20; Rio lave 9.80; Gvatemala 10.75; Portoriko 11.25. Riž: italijanski glace Splendor 1.80; Moulmain’ 1.70, Aracan glace 1.70; Caj: Moning kongo 14; Indian pecco 16.50; Orange pecco 20. Olje: soja v sodih 5.20; v vrčih po 20 kg. Rozine Smirna v zabojih 5. maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 3.50; 1 liter smetane 15—16; 1 kg surovega masla 46—47; j kg ementalnega sira 150; 1 kg polement. sira 80 (65 — 70); 1 kg trapistnega sira 35 Din. Jajca, 1 komad 2—2.50. Pijače: 1 liter vina, novega Din 8—10 (6); 1 liter vina starega 15 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 7, črnega 6 Din. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost. Cenejše kakor ilovna opeka. TOVARNA UMETNEGA ŠKR1LJA IN j#® ELEKTRARNA. jjgS družba z.o.z. Slovenija Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz KAMENUA = ETERNITA. = Prva jugoslovanska industrija = 0 za konserve rib, sočivja jn U g sadja, družba z o. z.' ’ Q s Maribor = 0 u “ Zahtevajte cenik! — ftoiioiionoiioiioiioiicD trg.-ind. delniška