KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANSKI TRŽNI REDI IN PREPOVED PREKUPČEVANJA VLADO VALENČIČ Med privilegiji, ki so jih dobila ob svo- jem jiastanku naša mesta in trgi, so bili tudi tržni dnevi ali tedenski sejnii. Uvedba tedenskih sejmov je bila bistveni in več- krat tudi edini znak, ki je meščanske ali tržne naselbine goBpodarsko ločil od vasi/ Na tedenskih sejmih .se je mestno prebival- stvo preskrbovalo z živili in drugimi po- trebščinami. Tak način je ustrezal mestni gospodarski politiki fevdalne dobe, ki se je držala naslednjih dveh temeljnih načel: Javno inadzorstvo nad živilsko trgovino in izključitev posrednikov pri dobavi potreb- ščin mestnim potrošnikom. »Mestni kupec je torej imel možnost in pravico, da je ži- vila kupoval naravnost od deželskega pride- lovalca \Tpričo drugih someščanov.«- Kot druga mesta je tudi Ljubljana brez dvoma dobila pravico do tedenskih sejmov skupaj z drugimi mestnimi pravicami. Ven- dar nam vsebina te sejmske pravice ni zna- na, šele listina iz 1. 1416 odkriva, da je Ljubljana tedaj imela dva tedenska sejma, ob sredah in sobotah, kot se je to ohranilo do naših dni.^ Tedenski sejmi eo ostali bi- stven prilastek mestnih in tržnih naselbin še v dobi, ko mesta že niso več uživala nek- danjih gospodarskih predpravic. V tržni občini Postojni je bil uveden tedenski se- jem za prodajo živil 1. 183?." Tudi le za prodajo živil je bil 1. 1840 Radovljici dovo- ljen tedenski sejem ob torkih.* To mesto je sicer že imelo pravico do tedenskega sejma v prejšnjih stoletjih, pa ga je najbrž iz ka- teregakoli razloga ni vzdržalo ter si je mo- ralo pravico obnoviti. Ko je bila vas Dom- žale 1. 1925 razglašena za trg, so bili v tem kraju uvedeni redni tržni dnevi." Tedensk-i sejmi so se torej ohranili kot tržni atributi v najnovejši čas. V zvezi z glavnim namenom tedenskih sejmov — preskrbo mestnega prebivavstva z živili in drugimi važnimi življenjskimi potrebščinami — so se izoblikovale tržne navade, ki so izražale pravice in dolžnosti kupcev in prodajavcev. Razumljivo je, da; so mestne in tržne uprave poskrbele za razne predpravdce, ki naj bi meščanskim kupcem zagotovile nakupovanje potrebščin pod najugodnejšimi pogoji. Sčasoma so ukazi in predpisi nadomestili in izpopol- niili navade, po katerih se je razvijalo tržno življenje. Končno je bil promet na teden- skih sejmih urejen s posebnimi tržnimi redi. Predpravice mestnega prebivavstva pripre- s"krbi na tedenskih sejmih so bile zavaro- vane v glavnem s prepovedjo prekupčije (Vorkauf, fürkauf). Pod prekupčijo so ra- zumeli prestrezanje živil, to je nakupova- nje od kmeta, preden jih je pripeljal ali prinesel na trg ali pa preden je bilo dano znamenje, da je trg odprt tudi za tujce in domače prekupčevavce, to je branjevce in druge prodajavce živil.' Do določene ure je bilo blago na trgu na razpolago le nepo- srednim potrošnikom in nikomur drugemu. Prepoved prekupčije naj bi preprečila vsa- ko trgovanje z blagom na poti do mestnega tržišča, pred mestnimi vrati, pred ponudbo hlaiga mestniim potrošnikom, torej vsako nedovoljeno nakupovanje z namenom, da .bi se blago z dobičkom dražje prodajalo naprej. Neupoštevanju prepovedi prekup- čije je mestno prebivavstvo pripisovalo visia:ko pomanjkanje in draginjo živil iln drugih potrebščin, od izvajanja te prepovedi je pričakovalo ugodne zadostitve vsakda- njih i)otreb. Mestna tržna politika se je v 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA veliki meri sukala okrog prekupčije in trž- na policija je imela mnogo opravka s ti- stimi, ki so prepoved prekupčije kršili, to so bili največkrat razni mali prekupčevavci kot branjevci in drugi prodajavci živil. II Obstoj dveh tedenskih sejmov v Ljublja- ni dokazuje sicer ohranjena listina iz leta 1416, toda prvi dokazi o urejanju tržnih razmer po mestnem svetu so šele iz prve polovice XVI. stoletja. Ko je mestni svet 1. 1537 razpravljal o željah in pritožbah, ki jih je občina meščanov predložila na dan sv. Ane, to je dan po izvolitvi mestnega sodnika, se je ukvarjal tudi s prekupčijo. Sklenil je, da se mora prekupčija povsem odpraviti. Zastavica — dokler je ta visela, je bil trg odprt le za domače kupce, kupu- joče za lastne potrebe — se poleti ne sme smeti pred 11., pozimii pred 12. uro; dokler je razobešena, ne sme kupovati noben pre- kupčevavec niti tujec. Ko pa se zastavica sname, sme vsakdo prosto kupovati. Pre- povedano je bilo, drug drugemu posegati v kupčijo in kupovati izpod rok.® Vprašanje prekupčije so skušali na sploš- no urejevati tudi policijski redi, ki so se pripravljali v prvi polovici XVI. stoletja. Po osnutku iz 1. 1524/25 se prepoveduje tr- govanje in prekuipčevanje z namenom na- daljnje prodaje in dobička zlasti na pode- želju. Zato naj pripelje vsakdo, ki želi prodati kakšno blago, z dežele le v mesia iai trge na običajne letne in tedenske sejme v prosto prodajo. Mesta in trgi pa naj skr- ivijo za dober red na sejmih. Ob tedenskih sejmih naj obesijo posebno znamenje, po- leti ob sedmih, poizimi ob osmih. Dokler ni obešeno, se ne smejo sklepati kupčije, niti se drugače dogovarjati o blagu. Ko pa zna- menje visi, imajo prebivavci mest in trgov, pa tudi s kmetov, enako pravico do kupo- vanja, vendar le za potrebe hišnega gospo- darstva ali rokodelstva, ne pa za nadaljnje preprodajanje. Po treh urah naj tržno zna- menje odstranijo. Kar je ostalo na trgu še neprodainega blaga, ga smejo nakupovati meščani in goslači mest za nadaljno prodajo^ kolikor ga ti ne bi hoteli, ga smejo poku- piti tujci; mora pa biti vsakomur na pro- sto dano, da proda svoje blago, ga odpelje ali shrani do bodočega tedenskega sejma.* Dvomi svet je predlagal nekoliko dru- gačno ureditev. Znamenje naj se izobesi po- leti ob šestih, pozimi db sedmih, in naj ostane obešeno dve uri. V tem času hi smeli kupovati za lastne potreibe samo meščani in gositači iz mesta, ne pa tujci in kmetje. Ko je znamenje odstranjeno, je kupovanje dovoljeno tudi kmetom za lastne potrebe in sploh vsem po volji za nadaljnjo prepro- dajo.'" V pozneje uveljavljenih policijskih redih je bil skrčen čas, v katerem so mogli kupovati le potrošniki za lastne potrebe. Policijski red od 1. julija 1542 je določal: tržno znamenje naj ostane pozimi in poleti po eno uro izobešeno. Dokler visi, smejo kupovati le meščani in gostači v mestih in trgih za lastne potrebe, po odstranitvi zna- menja drugi Ijndje za lastne potrebe, me- ščani pa tudi za nadaljnjo preprodajo." Na eno uro je bil zaščiten blagovni promet na tedenskih (sejmiih v objavljenem policij- skem redu od 15. oktobra 1552. Tržno zna- menje naj bi bilo izobešeno poleti od 7. do 8., pozimi od 8. do 9. ure.*- Zdi se, da so bili v Ljubljani domači kup- ci za lastne potrebe pri kupovanju živ- ljenjskih potrebščin ob tržnih dneh vedno bolj zaščiteni glede časa, v katerem je bila le njim pridržana pravica nakupovanja, kot so pa to določali policijski redi. Saj je v Ljubljani bil trg odprt za prekupčevalce po sklepu mestnega sveta iz 1. 1537 šele ob 11. oziroma 12. nri. V ra^zpravah o poli- cijskem redu 1. 1618 je bila postavljena za- hteva, da se v Ljubljani zniža število pro- dajavcev sira in branjevk ter se jim pre- pove predraga prodaja živil in prekupčeva- nje. Ker je njihovo prekupčevanje za po- trošnika škodljivo, naj se jim prepove, da bi sami ali po drugih ljudeh na tedenskih sejmih in tudi druge dni pred 12. uro ku- povali maslo, sir, stročnice, sadje in druga živila, ki jih podeželani prinašajo na trg, temveč naj do navedene ure pustijo naku- povanje meščanom. Ce bi to prepoved kr- šili, naj se resno kaznujejo." Isto zaščito mestnih potrošnikov s pre- povedjo prekupčevanja so predvidevala v poglavju o nizkih cenah (von der Wohlfeil- heit) vladna policijska navodila iz časa Ma- rije Terezije. Dolžnost magistrata je bila, preprečiti prekupčevanje; več mestnih svet- nikov in meščanov ter četrtni načelniki naj bi se ukvarjali s to nalogo. Nadzirali naj bi predvsem branjevce in skrbeli, da se ži- vila kot sadje, maslo, ribe ter les in po- dobne potrebščine prodajajo na kraju, ki ga določi deželna vlada, in da ne pride pri tem trgovanju do oderuštva in prevare. Do- kler je na rotovžu razobešena zastavica, ne sme noben preknpčevavec nakupovati. Kdor bi kaj kupil, se mu knpljeno odvzame, odda v shrambo, kršivec pa prijavi tržnemu ko- misarju. Pri tem se domači kmetje ne smejo ovirati ali oškodovati v prostem trgovanju, ki jim je po najvišji volji praiznano.'* 1851 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Joželinske reforme so posegle tudi v trž- ne razmere. Leta 1786 so bile ukinjene vse prednosti in posebne pravice pri nakupu ali prodaji (prekupčevanje) na letnih ali te- denskih sejmih. Vsakomur je bila priznana ista pravica za nakupovanje in prodajo ži- vil, suro'vin, polgotovega in gotovega blaga v skladu s krajevnimi predpisi.'* ni Ohranjeno arhivsko gradivo ne odkriva nič, kar bi kazalo na kakšne spremembe v ljubljanskem tržnem prometu glede na omenjeno ukinitev predpravic mestnega prebivalstva. Verjetno je ostalo pri prejš- njih starih navadah, ki jih ni bilo lahko izkoreniniti. Opaziti je celo, da pobuda za prepoved prekupčevanja ni bila več pri mestu, temveč iso jo prevzeli državni orrgani, ki so po omejitvi mestne samouprave po Jožefu JI. odločno posegli v delo magistrata. Že leta 1790 je kresija opozarjala magi- strat, da v Ljubljani narašča število bra- njevcev, kar je v škodo podložnikov, ki prinašajo živila na trg, dn v škodo kupu- jočega občinstva. Namen tedenskih sejmov je, olajšati podložnikom prodajo pridelkov in s konkurenco držati cene živil v pra- vilnem ravnotežju. Podložniki svojih pri- delkov ne prinašajo na mestni trg, morajo jih prodati pod pravo tržno ceno nanje prežečim branjevcem, katerih vsiljivost meji že na nasilje. Kupoi so izpostavljeni njihovi seibiöiitosti; branjevoi svojevoljno določajo cene, zavira se prosta konkurenca proizvajavca in kupca, ki naj bi jih po najvišjih namerah sama urejevala. Na ta način imajo branjevci skoraj monopol. Zla- sti je neprimerno, da se z branjarijo ukvar- jajo sodni sluge in x>olicijski stražniki ter njihove žene. Namesto da bi sodni sluge in policijski stražniki preprečevali zlorabe na trgu, si prilaščajo tržni monopol in sprav- ljajo v svojo odvisnost kupujoče občinstvo, ki dobiva velik del živil skozi njihove roke. Zaradi splošnih pritožb je kresija odredila, da morajo biti sodni in policijski uslužbenci ter njihove žene od branjarije izključeni. Magistrat naj predlaga, koliko branjevcev je potrebnih za prodajo na drobno voja- s'cini in ubožnim prebivavcem ter na kate- rih krajih naj se jim odkažejo prostori." Pri mestu so se v načelu strinjali z ome- jitwjo števila branjevcev in z izključitvijo žen sodnih in policijskih uslužbencev od branjarije. V svojem predlogu je magistrat zagovarjal odložitev omejitve; ni se mu zdelo umestno prepovedovati branjarijo že- nam sodnih slug, dokler ni taka prepoved določena z zakonom; tudi imajo branjevoi še zaloge iz časa, ko so mogli prosto kupo- vati, sedaj bi jih morali oddati v svojo škodo. Kresija s temi pomisleki ni sogla- šala." Število branjevcev je 1. 1791 moralo biti omejeno na pet, drugi so morali svoje zaloge v določenem roku prodati. Za bra- njevce je veljala prepoved prekupčeva- nja.'* Mestnim sodnim slugam, ki so do te- daj pobirali pristojbine v naravi ali de- narju od raznih pridelkov prinesenih na trg — te pristojbine so predstavljale del njihovih službenih prejemkov — in so pri- delke potem prodajali naprej, je bilo pre- ])ovedano, delati si zalogo za prodajo." Razlog za take ukrepe je bila narašča- joča draginja živil, katerih ponudba je na trgu zaostajala za popraševanjem. Za živila, ki so imela pomembnejši delež v prehrani, so bili izdani večkrat še posebni predpisi. Ko se je razvilo živahnejše prekupčevanje z zeljem, ki so ga kupovali tudi za izvoz v Trst, je kresija naročila magistratu, naj vskrbi, da ne bo na ljubljanskem trgu pre- kupčevanja z zeljem. Taka naročila so se ponavljala več let.^" S posebnimi predpisi je bilo urejeno trgovanje z žitom. Žitna trgovina je bila tedaj prosta, ker se je pri- čakovalo, da bo žito pri večji konkurenci poceni. Toda v trgovini so se pojavile zlo- rabe, prekupčevanje, zadrževanje kuplje- nega žita, odvračanje proizvajavcev od tr- ga itd. Zato je dvorni dekret žitno trgovino na novo uredil. Noben trgovec ni smel ku- povati žito v okolišu treh milj od Ljubljane. Prepovedano jim je bilo prodajati ga v svojih skladiščih, prodaja je bila dovoljena le na javnih trgih; v ta namen je bil dolo- čen trg pred rotovžem. Ni bilo dovoljeno prestrezanje prodajavcev med potjo na trg, odvračanje od trga, kupovanje na ulicah, v gostilnah ali zasebnih hišah ter sklepanje zakotnih kupčij; na trgu se je smelo ku- povati le za lastno potrebo, ne pa za pre- kupčevanje. Prekrški teh predpisov so se kaznovali z zaplembo žita, v ponovnem pri- meru še z nadaljnjo občutno kaznijo. Kdor je prekršek prijavil, je dobil kot nagrado tretjino kazni.-' Glede sadja, ki je delno lahko pokvarljivo, in blago sezonskega zna- čaja ter ni sodilo med nujno potrebna ži- vila, so bili predpisi milejši. Prodaja ni bila pridržana le omejenemu številu bra- njevcev, temveč je bila dovoljena večjemu številu prodajavcev sadja. Froizvajavci, ki so ga prinašali na trg, naj bi ne büi v za- dregi, če ga na tržni dan niso prodali p>o- trošnikom. zanj bi bili kupci tudi proda- javci sadja; vendar je prepoved prekup- čeva,nja veljala tudi za sadje." 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Omenjeni ukrepi so skušali reševati le nekatera vprašanja o preskrbi mestnega prebivavsitva z živili. Ves kompleks pa naj bi zajel tržni red za tedenske sejme, ki ga je izdala deželna ^ lada 9. januarja 1793 z namenom zajeziti, kolikor pač mogoče, na- raščajočo draginjo na ljuibljanskem živil- sikem trgu. Glavno sredstvo, da bi se to do- seglo, je bila prepoved prekupčevanja. Ne- posredni proizvajavci so zaradi razširjenega prekupčevanja oipuščali obiskovanje teden- skih sejmov, konkurenca na trgu je bila o'inejena, cene živil pa višje, ne da bi kmet imel od tega koristi. Zalo je tržni red pre- kupčevanje strogo prepovedal, vsak nakup živil z namenom nadaljnje prodaje v oko- lišu ene ure od mesta - za žito po pred- pisu iz ]. 1791 v okolišu treh milj — naj bi bil kaznovan z zaplembo blaga. Branjev- ci, mokarice, prodajavci stročnic, peki in drugi prekupčevavci niso smeli pred 11. uro prihajati na trg, še manj pa kupovati, da ne bi odtegovali živil neposrednim potrošni- kom. Za prestopke je bila predvidena kazen zaplembe blaga, v ponovnih primerih tudi denarna in telesna kazen. Ni bilo dovoljeno posegati v kuipčije drugih in nuditi višjo ceno, toda pri pomanjkanju blaga je bilo vsakomur na prosto dano, plačati več so- razmerno s svojim premoženjem. Prepove- dano je bilo prestrezati in kupovati živila med potjo na trg. Kar je ostalo neprodano, se je moralo javno prodati naslednjega trž- nega dne. Prekrške tržnega reda je vsakdo bil dolžan prijaviti. Od kazni sta šli dve tretjini v ubožni sklad, tretjino je dobil ovaditelj prekrška-'. Ohranjeni spisi o kaz:novanju prekrškov pri prekupčevanju z maslom, žitom in dru- gimi živili dokaKUJejo, da je magistrat skr- bel za izvajanje predpisov tržnega reda. Ker so imeli ovaditeljd prekrškov od prija- ve gmotno korist, preveč očitni primeri prekupčevanja skoraj gotovo niso ostali ne- kaznovani. Prepoved prekupčevanja seveda ni mogla preprečiti, da ne bi zaradi slabših letin ali drugih vzrokov prihajalo do zmanjšanja ponudbe na ljubljanskem živil- kem trgu in — kot posledice — do zviše- vanja cen. Ob takih priiikah je magistrat moral slišati očitek kresije ali deželne vlade, da je premalo delaven in ne skrbi dovolj za izvajanje tržnega reda. L. 1801 je dobil naročilo, da mora eden izmed magi- stratnih svetnikov prevzeti nadzorstvo nad delom tržnih komisarjev, tudi četrtni načel- niki naj izmenoma nadziirajo trg; po po- trebi naj sc zahteva pomoč policijske di- rekcije. Tržni red je bil ponovno razglašen, da se je javnost opozorila na prepoved pre- kupčevanja". Tudi \ dobi francoske vla- davine, ko je bil izdan drug tržni red, je prepoved prekupčevanja ostala v veljavi. Naloga tržnega nadzornika je bila, da nad- zira domače prekupčevavce in zatira stare zlorabe.-^ Po avstrijski reokupaciji Ilirije je bil tržni red iiz 1. 1793 republiciran in gu- bernij je opozarjal na potrebo po izvajanju njegovih predpisov.-" Spisi o preganjanju in kazno\anju pre- krškov pri prepovedi prekupčevanja iz pr- vih desetletij preteklega stoletja kažejo, da (SO oblasti sicer skušale uveljaviti do- ločbe tržnega reda iz leta 1793, da pa se je življenje upiralo njegovemu togemu izva- janju. Pri spremeinjenih tržnih razmerah in gospodarskih potrebali prepoved prekupče- vanja v nekdanjem obsegu ni imela več pravega smisla in je postajala že ovira v tržnem prometu, čigar naloga naj bi bila dobra preskrba mestnega prebivalstva z ži- \' i Isk i mi potrebščinami. Zlasti so se spremenile raizmere v trgo- vini z žitom. Ze proti koncu XVIII. stoletja so kmetje pripeljali na iljubljanski trg do- ma pridelano žiito' le v času po žetvi in še to v manjšem obsegu. Sicer so bili proda- javci žita na ljubljanskem trgu dolenjski kmetje iz okolice Šmarja, Višnje gore, Stične, Št. Vida, Radohove vasi in Trebenj, toda to so bili prekupčevavci z žitom. Žito so kupovali v oddaljenejših krajih in tudi izveii dežele. Večkrat je bilo na trgu le hrvatsko žito, po prekupčevavcih nakuplje- no v Zagrebu in Karlovcu. Velik del žitne trgovine je bil že v rokah ljubljanskih žitnih trgovcev, ki so imeli v svojih skladi- ščih ogrsko, hrvatsko in štajersko žito. Od teih trgovcev se ni moglo zahtevati, da bi žito .prodajali na trgu.-' Razen tega so se na ljubljanskem trgu zalagali z žitom tudi Notranjci in Gorenjci, ki jim lastni pride- lek ni zadostoval za potrebe.^ Razumljivo je, da tega trgovanja ni bilo mogoče vezati s tedanjimi predpisi tržnega reda. Magi- strat je že 1. 1795 čutil kot anahronizem, da ljubljanski peki zaradi prepovedi prekup- čevanja na trgu niso smeli kupovati žita pred 11. uro, dasi so pekli za potrebe mest- nega preibivavistva.-" V prvih deseftletjih prejšnjega stoletja se je ljubljanska žitna trgovina še močneje razvila. V skladiščih žitnih trgovcev so bile vedno znatne zaloge največ banatskega žita, ki je po svoji kakovosti prekašalo domače. Zaradi novo uvedene užitnine na moko se je skrčilo število kupcev^ žita, kupovali so ga predvsem trgovci z moko in peki; za zasebnika je bilo enostavneje kupovati na trgu moko kot pa žito in ga pošiljati v 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mline izven mesta ter pri uvozu moke imeti sitnosti pri užitninskili uradih s plačilom užitnine. Zato se je število kupcev moke okrog tridesetih let pommožilo za dve tret- jini. Žito so kupovali na ljubljanskem trgu največ tuji kupci, trgovci z moko in mli- narji iz okolice Ljubljane, Domžal, Mekinj, Smlednika in Kranja. Ker zaradi prepo- vedi prekupčevanja niso smeli ti kupci ku-^ povati na trgu pred 11. uro, se je žitna trgo- vina umikala v skladišča žitnih trgovcev, ki so postali glavni odjemavcd za žito, pripe- ljano na tedenske sejme. Promet z žitom na trgu je bil v primeri s potrošnjo neznaten, kar je neugodno vplivalo tudi na ugotavlja- nje tržnih cen, ki naj bi služilo za merilo za uradne cene. Sklicujoč se na vse te raz- loge, je magistrat predlagal, naj se prepo- ved prekupčevanja za krušno žito pred II. uro ukine, ker je postala za potrošnika škodljiva, ostane pa naj za oves, za kate- rega navedeno ne velja.'" IV Ko je gubernij pristal na izključitev krušnega žita na tedenskih sejmih iz pre- povedi prekupčevanja, je bil izdelan nov tržni red, ki je bil objavljen 50. junija 1834 Ta tržni red pozna razen tedensk;ih sejmov tudi dnevne ali tako imenovane male trge za surovo in kuhano maslo, mle- ko, jajca, vse vrste zelenjave in stročnic, gobe, sveže in suho sadje, vse vrste perut- nine, drva in oglje. Na tedenskih sejmih pa so prodajali vsa živila. Branjevcem, proda- javcem sadja in drugim prekupčevavcem z živili ter kupcem, ki niso stanovali v oko- lišu Ljubljane, je tudi novi tržni red pre- povedoval prekupčevanje pred 11. uro. To- da peki, mlinarji in gostilničarji, za katere je prej prepoved veljala, so bili upravičeni za potrebe svojiTi obratov kupovati ob vsa- ki tržni uri. Od prepovedi so bila izvzeta krušna žita, oves pa ji je bil podvržen. Branjevcem, prodajavcem sadja in drugim prekupčevavcem je bilo v mejah Ljubljane vsako prekupčevanje prepovedano, izven Ljubljane so pa mogli prosto nakupovati v nasprotju s prejšnjim tržnim redom, ki tega ni dovoljeval v okolišu ene ure od mesta." Prepoved prekupčevanja je veljala tako za tedenske sejme kot za dnevni trg. Tudi po tržnem redu iz 1. 1834 so bili bra- njevci in drugi prodajavoi živil glavni krši- telji prepovedi prekupčevanja. Predmet prekrškov so bile vise vrste živil, na katere se je prepoved nanašala, zelo pogosto se omenja maslo, v času slabih letin zaradi plesni je sredi stoletja bil tudi krompir med predmeti prekupčevanja, večkrat so se prekupčevavoi vrgli na sadje, posebno na češnje. Do postopka zaradi prekupčevanja je prišlo, če so tržni stražniki zalotili krši- telje pri dejanju. Taki primeri niso mogli biti številni, ker se branjevci in drugi pre- kupčevavoi niiso dali tako lahko zasačiti. Ce je bil trg dobro založen in blaga ni manj- kalo ter je bilo poceni, za prekupčevanje ali ni bilo razlogov ali pa se nad njimi ni nihče spotikal. V 1. 1841 je magistrat na zahtevo kresi je sestavil seznam od konca decembra 1840 do konca marca 1841 uve- denih postopkov glede prekupčevanja." Seznam je obsegal 35 primerov, to doka- zuje, da je magistrat sicer skrbel za izva- janje tržnega reda, da pa prekrški, kolikor so bili ugotovljeni, niso v večji meri motili tržnega prometa. Pri spreminjajočih se tržnih razmerah tudi novi tržni red kmalu ni več ustrezal vsem potrebam. Že po preteku treh let je magistrat predlagal, naj bi se za klavce odpravila prepoved kupovanja prašičev pred 11. uro. V prejšnjih časih so skoraj pri vsaki hiši pozimi kupili prašiča, da so se preskrbeli z mesom in slanino. To nava- do so povečini opustili, le redki so kupovali prašiče na trgu, večina se je zalagala s sla- nino in svinjino pri klavcih prašičev, ki jih je včasih bilo le malo, njihovo število pa je naraslo na okrog 40; tudi drugi trgovci so prodajali slanino in mast. Ker ni bilo za- sebnih kupcev na trgu, so morali klavci in prodajavoi prašičev čakati do 11. ure brez posla. Oboji so poskušali predpise o prepo- \edi prekupčevanja izdgravati ter je imel magistrat nepotrebno delo z zasledovanjem takih prekrškov.'" V začetku 1. 1848 je bil uveden nov tržni red za tedenske sejme, ki pa je dal povod za številne pritožbe. Zato ga je magistrat predložil v razpravo pomnoženemu mestne- mu odboru, ki je izdelal in sklenil 9. avgu- sta 1848 »Red za vsakdanje terge in za terge ob sredah in sabotah«."' Glede obiska kup- cev in prekupčevanja na dnevnem trgu in na tedenskih sejmih je ta tržni red postavil delno nova načela. Čeprav so na tedenskih sejmih še vedno imeli prednost neposredni mestni potrošniki, niso bili drugi, zlasti tuji kupci, več v toliki meri zapostavljeni kot v starejših tržnih redih. Vpliv gospodarske- ga liberalizma se je pričel počasi uveljav- ljati tudi v do tedaj še zelo konservativni mestni politiki. Prejšnji tržni redi so predpostavljali, da so kupci, ki kupujejo na trgu za lastne po- trebe, le mestni prebivavci. Tržni red iz leta 1848 pa je izrecno določal, da sme vsak 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tujec, to je izven mesta bivajoči kupec, na trgu prosto kupovati za svoje potrebe. Le pitanih prašičev in drobnice ni bilo dovo- ljeno tujim kupcem kupovati pred 11. uro. Za domače in tuje branjevce, prodajavce živil in sadja ter vse druge prekupčevavce je veljala prepoved prekupčevanja v trž- nem času, ki je bil določen za neposredne potrošnike. Domači gostilničarji so smeli za potrebe svojega obrata kupovati skozi ves tržni čas, isto pravico so imeli tuji gostilničarji z izjemo kupovanja pitanih prašičev in drobnice. Pravico kupovanja prašičev in drobnice no glede na tržno uro so imeli tudi domači mesarji ter drugi klav- ci. Tržni red je določal denarne kazni za prestopke, ki so mogle pri ponovnih prime- rih za branjevce in druge prekupčevavce doseči vsoto 50 goldinarjev in biti združene tudi z zaplembo blaga. Novi tržni red je potrebam mestnega prebivavstva v glavnem ustrezal in tudi ma- gistrat, ki je skrbel za njegovo izvajanje, je bil z njim zadovoljen. Prekupčevanje je bilo ob tržnih dneh — sodeč po številu ob- ravnavanih prestopkov — omejeno. Bra- njevci in drugi prekupčevavci pa so po- kupili od kmetov živila, prinesena v mesto, že dan pred tedenskimi sejmi. Zoper tako prekupčevanje izven tržnega časa po do- ločbah tržnega reda ni bilo mogoče nasto- piti. Magistrat je na to pomanjkljiivost opo- zoril deželno vlado, ki ga je 1. 1858 poobla- stila, da z vso strogostjo nastopi zoper pre- kupčevavce tako na tedenskih sejmih kakor tudi dam poprej.'' Od prodajavcev, ki so prinašali živila na ljubljanski trg, so se Krakovčani in Tmovčani pritoževali zoper izvajanje tržnega reda. Niso bili zadovoljni z odkazanim jim prostorom med Robbovim vodnjakom in škofijo, hoteli so svojo ze- lenjavo prodajati na drugi strani vodnjaka na sedanjem Mestnem trgu, kjer so proda- jali okoliški kmetje. Tržni nadzornik je ločil domače od tujih prodajavcev, da bi preprečil zlasti prekupčevanje stročnic i>od roko, kar se je dogajalo, če so bili oboji pomešani med söboj." Po marčni revoluciji 1. 1848 so se kljub absolutizmu, ki je sledil za dobro deset- letje, začela počasi uveljavljati v zakono- daji načela gospodarskega liberalizma. Obrtni red iz 1. 1859 je uvedel svobodo obrti. V tem duhu je urejeval tudi tržni promet. Člen 68 obrtnega reda je v načelu priznaval obiskovavcem tedenskih sejmov enake pravice, dovoljeval pa je, da so bile prve ure trga pridržane kupcem živil, ki so jih nakupovali le v majhnih količinah, če se je to skladalo s krajevnimi navadami in potrebami. Obrtni red je tudi določal, da visaka občina, kjer so sejmi, izda z odo- britvijo deželne vlade svoj tržni red.'" Preden je ljubljanski magistrat pripravil nov tržni red, je mestni svet na predlog odseka za lokalno policijo 1. 1865 soglasno sklenil, da se prepoved prekupčevanja živil, žita in drv takoj ukine. Predlog odseka za lokalno policijo je zagovarjal občinski svet- nik dr. Janez Bleiweis. Navajal je tri razlo- ge, ki so govorili za ukinitev. Prepoved ni nikoli imela praktičnega pomena, ker tržno nadzorstvo ni moglo preprečiti raznih na- činov in potov prekupčevanja. Glede na obrtno svobodo je nepravično, da ne smejo obdavčeni branjevci in drugi prodajavci živil vsak čas kupovati na trgu. Ni se bati, da bi se zaradi ukinitve prepovedi, ki je 1)ila le na papirju, podražila živila in bi bilo prebivavstvo Ljubljane oškodovano.'* Go- tovo je bilo res, da tržno nadzorstvo ni moglo zaslediti in preprečiti vseh načinov prekupčevanja, toda trditev, da prepoved ni imela praktičnega pomena in da je bila le na papirju, je bila pretirana. Ohranjeni spisi dokazujejo, da je magistrat dejansko skrbel za njeno izvajanje. Morebitnih po- dražitev živil sicer ni mogla preprečiti, to- da dala je pogoje, da se je tržni promet med proizvajavci in jwtrosniki na tržnem prostoru nemoteno razvijal brez vmešava- nja prekupčevavcev. , Čeprav je bdi mestni svet soglasen pri vprašanju ukinitve prepovedi prekupčeva- nja na tedenskih sejmih, je ljubljanski pre- bivavci niso pozabili in je našla po nekaj letih zagovornike v mestnem svetu. h. 1871 je občinski svetnik Janez Komar iz Krako- vega nastopil s samostojnim predlogom za ponovno uvedbo, ki je bil naperjen zoper branjevce in druge prekupčevavce. Poli- cijski odsek je predlog obravnaval, prizna- val je velik obseg prekujičevanja, toda praktična izvedba prepovedi se mu je zde- la nemogoča, ker je preveč možnosti, da jo prekupčevavci obidejo. Ni se mu zdelo na mestu, da bi se trgovski promet, ki ima po- vsod za rezultat najnižje cene, če je svo- boden, ponovno stavil v tiste vezi, od ka- terih je bil že osvobojen. Tudi je prepoved v nasprotju z obrtno svobodo. Po poročilu policijskega odseka je občinski svet Ko- marjev predlog zavrnil." Čeprav je njegov predlog propadel. Komar svoje namere ni opustil. Zbral je podpise okrog 300 ljubljanskih prebivav- cev in takoj ponovil zahtevo za uvedbo. 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prepovedi prekupčevanja ob tržnih dneh. Razloige je navedel v obširni spomenici, kjer je zavračal ugovore, da hi preipoved nasprotovala svobodnemu ustavnemu giba- nju. Njeno potrebo je utemeljeval s kon- kretnimi primeri. Trgovci z Reke so poku- pili pred užitninskimi uradi z.la&ti zelje, repo, krompir in fižol, kar vse je bilo na poti na ljubljanski trg. Posledica tega je bila, da so cene v Ljubljani narasle. To pot so Komarjevi argumenti bolj učinkovali. Policijski odsek, ki je stvar ponovno dobil v pretres, se je dal toliko prepričati, da je zoper mnenje svojega predsednika Lascha- na pristal na prepoved prekupčevanja po- skusno za dobo enega leta. Občinski svet se je na seji 15. februarja 1872 z večino gla- sov pridružil predlogu odseka. S 1. marcem so bile znova uvedene določbe tržnega reda od 9. avgusta 1848 glede prekupčevanja. Vsem domačim in tujim branjevcem, pro- dajavcem živil in sadja ter drugim prekup- čevavcem je bil na dnevnem živilskem trgu in na tedenskih sejmih pod kaznijo prepo- vedan vsak nakup ži^il.'" V prvih treh me- secih, potem ko je prepoved stopila v velja- vo, je magistrat zaradi prestopka prekup- čevanja kaznoval 31 oseb. Najhujše zlorabe je prepoved odpravila. Vendar vseh pri- merov prekupčevanja tržno nadzorstvo ni moglo zaslediti, ker so se prekupčevavci po- služevali posredovavcev in so prekupčevali izven trga. Uvedene so bile nagrade za stražnike — delež od denarnih kazni — kot spodbuda za vestnejše preganjanje pre- kupčevavcev.*' Prepoved prekupčevanja je bila sicer uvedena le za poskusno dobo enega leta, ostala pa je v veljavi dalj časa. Pobudo, da je spet prišla v razpravo, so dale pritožbe branjevcev. Magistrat je bil za odpravo, češ, upanje, da bodo cene nižje, se ni ures- ničilo, prekupčevavoi imajo sto možnosti, da prepoved obidejo; v resnici se mnogo prekupčuje na skrivnem, občinstvo pa živi v prepričanju, da prekupčevanja ni. Magi- strat postavlja na koncu svojega poročila vprašanje: Ali more opravičiti v domišljiji obstoječa korist, da ni prekupčevanja, oči- tek, da je Ljubljana med maloštevilnimi mesti, ki hoče s času ne več primernimi ukrepi ovirati razvoj in konkurenco, ki ju povsod pospešujejo. Policijski odsek je predlagal, naj se peticija branjevcev za odpravo prepovedi prekupčevanja zavrne; slovenski občinski svetniki Horak, Regali in Petričič so bili zoper odsekov predlog, ki ga je več nemških občinskih svetnikov zagovarjalo in je bil končno sprejet."^ Za- vrnjeni pri občinskem svetu so se branjev- ci obrnili na deželno vlado. V pritožbi so se sklicevali na plačevanje davkov in poudar- jali, da morajo v ustavni državi kot davko- plačevalci uživati vse tiste pravice kot dru- gi obrtniki. Deželna vlada jim sicer ni mo- gla ugoditi, ker je bilo mesto po zakonu upravičeno, da uvede prepoved prekuii>če- vanja. Ko so se pa branjevci pritoževali v konkretnem primeru zoper postopek, ki ga je magistrat uvedel zaradi prekrška prepo- vedi, je deželna vlada grajala aretacijo osumljenca, češ stražnik naj bi ga le pri- javil, potem bi se zoper njega uvedel po- stopek. Magistrat, ki je prepoved prekup- čevanja imel za času neprimerno omejitev prostega prometa, je uporabil grajo deželne vlade, da je policijskemu odseku ponovno predlagal, naj se ukine. Glede na navodilo deželne vlade, naj se osumljenci ne prime- jo takoj, bi bilo skoraj nemogoče uspešno nastopiti v primerih prekupčevanja, otežen bo dokaz prestopka, tudi izterjevanje glob, ki so jih tedaj prizadeti takoj plačevali, da so se izognili morebitni zaplembi blaga, bi postalo težavno in manj uspešno. Policijski odsek občinskega sveta ni bil istih misli, predlagal je, naj bi se začasna prepoved ob- držala še dve leti, nato bi se o njej ponovno razpravljalo. Občinski svet je na seji 21. januarja 1879 predlog policijskega od- seka z večino glasov odklonil in s tem pre- poved prekupčevanja spet ukinil."" , VI Nasprotniki prepovedi prekupčevanja so utemeljevali potrebo njene ukinitve razen s praktičnimi razlogi — težave pri ugotav- ljanju prestopkov, številne možnosti za izigravanje predpisov in brezuspešnost pri regulaciji cen — tudi s čisto teoretičnim argumentom, načelom gosipodapske svobode. Ne praktični razlogi, še manj pa argument gospodarske svobode, ki je s povečanim poseganjem države v gospodarske odnose kot protiukrepom na nekatere neugodne posledice gospodarskega liberalizma izgullj- Ijal na veljavi, niso mogli zagovornike pre- povedi prekupčevanja za vedno razorožiti. Prej kakor je poteklo eno desetletje, je bilo vprašanje znovič na dnevnem redu ljub- ljanske komunalne politike. Tokrat ga je sprožilo I. ljubljansko uradniško konsum- no društvo, ki je 1. 1888 prosilo mestni ma- gistrat, naj ponovno uvede prepoved pre- kupčevanja. Odkar je bila ukinjena, ob- vladajo trg branjevci in raizni prekupče- vali, ki izrivajo druge kupce z zvijačami in tudi z nasiljem. Magistrat — bil je tedaj v drugih rokah kot ob ukinitvi prepovedi — 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je pobudo konsumnega društva pozitivno sprejel. Na podlagi njegovega poiročila je policijski odsek sestavil predlog za dopol- nitev tržnega reda s prepovedjo prekupče- vanja, ki ga je občinski svet sprejel na seji 7. oktobra 1890. Načelnega odpora zoper prepoved ni bilo, čeprav so bili izraženi po- misleki glede njene koristi. Tudi poroče- valec dr. Vinko Gregorič ni pričakoval od prepovedi pocenitve živil, temveč le boljši red na trgu, kjer so razen branjevcev tudi razni tuji prekupčevavci povzročali nerede s svojim poseganjem v tržni promet in vzbujali nevoljo in kritiko malih mestnih kupcev, ki so se čutili izpodrivane. Potem ko je občinski svet besedilo določbe na zahtevo deželne vlade izpopolnil s točnejšo stilizacijo, je bila prepoved prekupčevanja objavljena 15. maja 189J. Po tej določbi je bilo ob tržnih dneh do 10. ure dovoljeno le kupovanje na drobno (za domače potre- be); do te ure je bilo na vsem mestnem ozemlju preipovedano pod kaznijo vsako prekupčevanje vsakdanjih živil kakor ze- lenjave, sadja, kuretine, maščob itd. Od prepovedi je bilo izvzeto žito, prašiči, drob- nica in tržno blago kot med, suhe češplje na vozeh itd. Za prekrške so bile določene denarne kazni od 1 do 10 goldinarjev, pri ponovnem prestopku pa tudi odvzem blaga, v nadaljiujem primeru pa še začasna iz- ključitev s trga; namesto globe je bil mo- žen tudi zapor." V primeri s tržnim redom iz 1. 1848 je bila prepoved prekupčevanja po novi določbi nekoliko omejena, veljala je do 10. in ne do 11. ure ter le za vsakdanja živila, ne pa za prašiče in drobnico. Izvajanje predpisov je postalo popustljivejše. Magistrat je sicer preganjal in kaznoval tiste ki so jih zasa- čili, ko so kršili predpise glede prekupče- vanja. Toda pogosto je bil postopek zaradi prekrška prekupčevanja brezuspešen. Pri prekupčevanju zaloteni branjevci so se naj- večkrat zagovarjali z izgovorom, da je bilo blago že prej naročeno ali celo že zaarano. Ce sta prodajavec in kupec trdila isto, jima prekupčevanja ni bilo mogoče dokazati. Ta- ko je bilo zlasti pri prekupčevanju izven določenih tržnih prostorov. Večkrat so stražniki prijavili ljubljanske trgovce, da so od kmetov ob tržnih dneh na železniški postaji ali cestah, ki vodijo v mesto, kupo- vali fižol, suhe gobe, žito in druge pridelke. V takih primerih je bilo skoraj vedno ugo- tovljeno, da blago ni bilo namenjeno na trg in da so ga trgovci z deželnimi pridelki že prej naročili. V živahnejšem in mnogovrst- nejšem prometu novejšega časa se je stari, preprosti pojem prekupčevanja že zabrisal in ga niso mogli več tako določno oprede- j liti kot v prejšnjih stoletjih. Določbe v j tržnih redih, ki so prekupčevanje pod do- ločenimi pogoji oiznačevale kot prekršek, se po svoji formulaciji niso bistveno spre- menile, čeprav se je gospodarsko življenje kompliciralo. Magistratni uradniki so pri obravnavanju prestopkov zaradi prekupče- , vanja cesto naleteli na dvomljive primere, . kjer si s preveč preprostimi predpisi tržne-; ga reda niso mogli pomagati. Zato je magi" stratni referent nekoč na spis o taki zadevi j zapisal: »Ker je naš tržni Ted tako klavern i in površen kot noben drug na celem svetu, i se ne da nič napraviti.«*'^ Pri morebitnih za-' časnih težavah pri preskrbi z živili na trgu \ ali pri podražitvah so se hitro slišale pri-; tožbe občinstva, da se je prekupčevanje j močno razširilo, ker se ne preganja dovolj \ odločno. Ljubljanske nemške gospodinje so ; se v pismu, naslovljenem na župana, prito-J zevale zoper nasilnost branjevcev, ki trgajo j blago iz rok drugih kupcev; trdile so tudi, da se s prekupčevanjem ukvarjajo tudi žene policijskih stražnikov.^' Prepoved prekupčevanja 1. 1891 je bilaj vključena kot dopolnitev v tedaj veljavni j tržni red od 2. novembra 1866. Ta tržni red, je v desetletjih veljavnosti že tako doživel i več sprememb in je postal potreben teme- i Ijitejše prenaredbe. Zato se je magistrat i lotil izdelave novega tržnega reda. »Tržni red za tedenske sejme in za vsakdanji aprovizačni tržni promet v deželnem stol- nem mestu Ljubljani« od 5. maja 1908 je; doibil določbo, da je tržni promet pridržan j vsak dan v času od 1. aprila do 30. septem- bra do 9. ure dopoldne in v času od 1. okto- bra do 31. marca pa do 10. ure kupovanju na drobno (za domače potrebe). Do te ure je bilo na vsem mestnem ozemlju prepovedano sleherno prekupčevanje živil, kot so dolo-; čali že prejšnji predpisi.'" Ob tej priliki so \ si prodajavci sadja prizadevali, da bi biloj sadje izvzeto iz prepovedi prekupčevanja,, ker sadja, kupljenega po 10. uri, največkrat; niso mogli več isti dan prodati; občutljivej- še sadje pa se je do drugega dne lahko že pokvarilo. Tudi mnogi kmetje niso radi prodajali na drobno, temveč so želeli pro- dati vse pripeljano blago. Občinski svet teh : razlogov ni upošteval ter sadja ni izvzel od prepovedi."** ' Ker je bilo prekupčevanje prepovedano'« le v jutranjih urah, so branjevci izkoristilij druge možnosti za kupovanje živil, ki so jih^; kmetje nosili v Ljubljano naprodaj. Kine- tice, zlasiti iz Dolenjske, so prihajale na te-j denske sejme s svojimi pridelki že dan po-j prej. Prinašale so predvsem piščeta, jajca. 191 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO maslo, sadje pa tudi druga živila. Pred mestno ihišo je nastal vsak torek in petek popoldne od treh naprej že nekakšen predtrg, na katerem se je razvijala živahna kupčija. Gos'podinje so ga obiskovale le v manjšem številu, glavni kupci so bili bra- njevci in branjevke. Da se jim vzame tudi ta možnost kupovanja živil, preden so po- stavljeni na trg, je občinski svet 1. 1909 pre- povedal prekupčevanje živil dan pred te- denskimi sejmi, to je v toirkih in petkih popoldne. Za prestopke so bile določene iste kazni, kot so veljale za tržne dni."' Tržni red je bil pozneje v nekaterih toč- kah spremenjen. L. 1909 je k predmetom, za katere je veljala prepoved prekupčevanja, prišlo še seno, otava, detelja in slama."" So- deč po ohranjenem arhivskem gradivu, so mogli primeri prekupčevanja živinske krme in slame na ljubljanskem trgu biti zel« redki. Pri prekrških zaradi prekupčevanja v prepovedanem času so bili slej ko prej udeleženi največ branjevci zaradi živil kot jajc, perutnine, povrtnine in sadja. L. 1932 je pričel veljati nov zakon o obrtih. Glede tržnih dnevov ni prinesel bi- stvenih sprememb. Določal je, da se smejo na tržne dneve prodajati kmetijski proiz- vodi, ki služijo za življenjske potrebščine, in izdelki hišne dejavnosti. Ban je mogel odrediti z naredbo, da smejo kupovati na tržnih dnevih predmete, potrebne za življe- nje (življenjske potrebščine) do določene ure samo ix)trošniki in šele potem trgovci in kupci na debelo. Vsaka občina je morala sestaviti za tržne dneve pravilnik, tržni red, ki ga je potrdil ban."' Tržni odbor ljubljan- skega občinskega sveta se je pričel ukvar- jati 1. 1936 s sestavljanjem novega tržnega reda. Osnutek je predvideval dnevni trg ter tedenska trga ob sredah in sobotah. Na trgu je bilo nakupovanje živil vsak dan od 8. do 10. ure pridržano samo za konsumente. Sle- herno prekupčevanje živil, razen trgovine na debelo, bi bilo do 10. ure dopoldne po mestnem ozemlju pod kaznijo prepoveda- no."^ Ta osnutek ni bil uveljavljen. Banska uprava je namreč izdelala svoj osnutek tržnega reda, ki naj bi služil kot vzorec za vse prizadete občine v banovini, ter ga 1. 1939 predložila tudi ljubljanskemu mest- nemu poglavarstvu, da stavi svoje pripom- be. V skladu z banovinskim osnutkom je bil sestavljen tržni red, katerega je občin- ski svet sprejel in ban potrdil."" Po tržnem redu je ljubljanska občina smela prirejati tržne dneve vsak delavnik. Nakupovanje živil do 10. ure je bilo pridržano izključno konsumentom, prekui>čevaiije pa je bilo v tem času prepovedano. Prepoved prekupčevanja ob tržnih dneh je torej tudi po tržnem redu iz 1. 1939 ostala v veljavi. Seveda je v zadnjih desetletjih, zlasti pa od prve svetovne vojne naprej mnogo izgubila na svojem nekdanjem po- menu. Z naraščanjem prebivavstva v Ljub- ljani, s ]X)večanjem mestnega teritorija, pa tudi s spremembami, ki jih je prinesel go- spodarski raizvoj, je sorazmerni delež kme- tijskih proizvajavcev pri preskrbi mestnega trga nazadoval. Okolica mesta glede na po- večane potrebe ni mogla nuditi več toliko in tistih vsakdanjih življenjskih potreb- ščin, kot bi jih ljubljanski potrošniki hoteli nabavljati na trgu. Zato je velik del pre- skrbe prevzela trgovina, ki je do vazala na ljubljanski trg živila tudi iz oddaljenih krajev. Povečaila se je vloga trgovine z ži- vili na drobno, med prodajavoi na trgu si je sčasoma pridobila odločilen delež. Bra- njevci pri nakupov anju niso bili več nave- zani na okoliške kmete, blago za prodajo so mogli največkrat celo ugodneje kupovati od trgovcev in večjih kmetijskih proizva- javcev, kajti ponudba je — z izjemo vojnih let — vedno presegala popraševanje. Zato niso imeli potrebe, da bi na trgu kot kupci tekmovali s potrošniki, s tem pa je odpadel razlog za prekupčevanje. Značaj prepovedi se je v svojem razvoju do najnovejšega časa popolnoma spremenil. Prvotno je pre- poved, hoteč zagotoviti preskrbo mest z življenjskimi potrebščinami, utrjevala go- spodarske pravice meščanstva na področju trgovine. Po uveljavljanju gospodarske svobode je postala naloga prepovedi pre- kupčevanja, zaščititi in olajšati konsumen- tom pri nabavljanju življenjskih x>otreb- ščin stik s proizvajalci v njihovo oboje- stransko korist. Ker je oskrba trga po- stala v veliki meri odvisna od trgovine, je nekdanji namen prepovedi, izločiti bra- njevce in druge prekupčevavce z živili iz tržnega prometa, izgubil vsako veljavo. OPOMBE 1. Fran Zvvitter, Starejša kranjska mesita in meščanstMO. Ljubljana 1929, str. 15, ter razprava istega avtoo-ja K predzgodovini mest in meščan- stva na sitarokarantanskih tleh. Zgodovinski ča- sopis VI-VII/1W3-1954., str. 24-1. — 2. Henri Pi- renne, Gospodarska in socialna zgodovina sied- njoveiške Evrope. Ljubljana 1956, str. 299. — 5. MALj (Mestni arhiv, Ljubljana), Msttne 1416, junij 20, Bozen, tudi v privilegija knjigi God XXV/1, fol. 45—45'. Listina je bila večkrat ob- javljena (Klun, Komatar), zadnjikrat v Gradivu, za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, IIIi52. Ljubljana 1958. Z listino iz 1. 1416 je vojvoda Emest dowlil zaradi draginj-e mrea postavitev 192 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika luesiiice v Ljubljani, kjer so smeli iiodeželski, prodajalci prodajati meso ob obeh tržnih dne- ' vih, v sredah in sobotah. — 4, MAL j, Reg. I. fasc. 440, list 1068, obvestilo ljubljanske kresije od 14. 7. 183? o uvetlbi tedenskega sejma. — : J. MALj, Reg. I. fasc. 440, lisit 1080, okrožnica ; ljubljanske kresije od 10. 8. 1840. Po Krajevnem ; leksikonu dravske banovine, Ljubljana 1957, str. 545, je Jožef II. Radovljici podelil tedensiki tržni : — 25. MALj, Reg. I fasc. 164, Ust 188; Reg. Ii fasc. 173, Hst. 255 sl., 298 sl. — 26. :MALj, Reg. j I fasc. 220, list 4 sl., 402 sl. — 27. MALj, Reg. 1 I fasc. 85, list 49 sl. — 28. MALj, Reg. I fasc. 73, list 520 sl. — 29. MALj, Reg. I fasc. 85, list 49 sl. — 30. MALj, Reg. I fasc. 305, list 709 sl. — 31. MALj, Reg. I fasc. 305, list 747 sl. — 32. MALj, Reg. I fasc. 459, list 353 sl. — 33. MALj, Reg. I fasc. 439, list 87 sl. — 34. MALj, Reg. I fasc. 987, XV/1, št. 13. 601/11888. — 33. MALj, Reg. I fasc. 749, list 115 sl. — 36. MALj, Reg. I fasc. 749, Ust 192 si. — 37. Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oestorreich. Jahrgang 1859, str. 653. — Dr. Emil Heller, Das österreichische Gewerberecht. Wien 1908. str. 561. — 38. MALj, Cod. 111/16, fol. 122' sl. — 39. MALj, Reg. I fasc. 870, XV/1, spis št. 10.884'-1. — Cod. III/22, fol. 119", sl. — 40. MALj, Reg. I fasc. 870, XV/1 št. 10.884ß'l. — Cod. III/25, fol. 17' sl. — 4i. MALj, Reg. I fasc. 870, XV/1 št, 10.884/71. — Cod. 111/23, fol. 64' sl. in 75' si — 42. MALj, Reg. I fasc. 870, XV/'l, št. 10.884/71. — Co