LETO XLIII, ŠT. 43
Ptuj, 2. novembra 1990
CENA 7 DINARJEV
F^ragersko —
večni problem zaprtih
zapornic HBESSBHI
Združenje
lastnikov
razlaščenega
premoženja
Po javni tribuni v ponedeljek
zvečer so ustanovili v občini Or-
mož »Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja«. Tega je v
občini več vrst, v vsaki krajevni
skupnosti nekaj, menda pa daleč
največ v krajevni skupnosti Sre-
dišče ob Dravi, kjer menijo, da
bi ga bilo okoli 300 ha.
Izvolili so 10-članski odbor: iz
krajevnih skupnosti Središče ob
Dravi in Ormož po dva člana, iz
drugih šestih pa po enega. V pri-
hodnjih dneh se bo odbor sestal
in izvolili bodo predsednika.
Že na ustanovnem sestanku so
poudarili, da bo to izrazito stro-
kovno in ne politično delo.
Vida Topolovec
ptujski elektrokovinar
Životarjenje ...
i^ekaj časa, kar precej, ni niti vodstvo — pa tudi delavci ne — v ptujskem
IMP čutilo potrebe po prisotnosti javnosti v podjetju. V ponedeljek pa so se delav-
ci odločili, da na izreden zbor povabijo tudi našo novinarsko hišo. Delavci slutijo,
da v podjetju ni več nobenega dvoma, da bo konec tega leta moralo v stečaj Na-
men sestanka pa je bil pogovoriti se, kaj lahko sploh še rešijo.
Zapisati moram, da ima IMP-Elektrokovinar od 17. septembra blokiran ži-
ro račun, da zadnje mesece dela le 60 % delavcev od skupno 187, da je v nekate-
rih delih proizvodnja zelo slabo tehnološko opremljena, da je razmerje režijski
delavci—proizvodni delavci 73 : 105, da imajo velike dolgove tudi zaradi inve-
stiranja v prostore in da, kar je najpoglavitneje, nimajo tržno zanimivih izdel-
kov in ponudb.
Delavci menijo, da vsa ta dejstva vodstvo že dovolj dolgo pozna, da bi lah-
ko kaj ukrenilo. Očitajo mu, da kljub štirim razpisom ni »spustilo« v tovarno
novih svežih moči, da je podpisovalo nedonosne pogodbe, da ni še ničesar sto-
rilo za zmanjšanje režije in da je že zdavnaj vrglo puško v koruzo. Menili so tu-
di, da to vodstvo ne more več opravljati dela, ki mu je bilo zaupano.
Vodstvo podjetja, predvsem v.d. direktorja Vlado Potočnik, pa je temu
mnenju delavcev ugovarjalo. Meni, daje krivda v tehnološki neopremljenosti in
slabem delu. Navajal je primere, ko je bilo podjetje v poletnih mesecih ob do-
hodek zaradi nekakovostnega dela, zamujanja rokov tudi za mesec dni, nespo-
štovanja delovnih obveznosti... Menil je, da bo še oktobra mogoče izplačati
minimalne osebne dohodke, nato pa se bo najbrž pričel stečajni postopek. Za
pridobivanje del je sedaj nekoliko sušno obdobje, zahtevnejših del pa po njego-
vih besedah ni mogoče prevzeti zaradi slabe kakovosti, pa tudi zasebna konku-
renca je zelo močna in predvsem bolj poceni.
In sedaj smo tu: delavci obtožujejo vodstvo, vodstvo delavce. Razmere v
tem kolektivu seveda zahtevajo natančnejšo obdelavo, ki jo najavljamo za pri-
hodnjo številko. Vendar je nekaj že jasno: v podjetju nihče ne stori nič radikal-
nega. Zmanjšanje režije naleti na odpor, dvig tehnološke ravni je, kot kaže, ne-
mogoč, najprej zaradi pomanjkanja sredstev za nabavo novih orodij, nato pa
tudi zaradi podedovanega stanja, komunikacije med vodstvom, inženirji, tehni-
ki in delavci so pretrgane ...
(Sklepov na sestanku, na katerega so nas povabili, niso sprejeli. Direktorje
delavce pozival, naj gredo delat, in nato odšel, delavci pa so se poskušali dogo-
voriti, kaj lahko naredijo, da v novembru ne bodo postavljeni pred dejstvo ste-
čajnega postopka. Težko je oceniti, ali je še kaj časa, da to preprečijo. Iskanje
odgovorov na stara vprašanja jih je, kot kaže. utrudilo in pahnilo v apatijo.
... __. _     n. Luk man
TGA Kidričevo
v resnih težavah
Poslovanje TGA Kidričevo je
vse bolj resno ogroženo, saj ima-
jo zaradi nezmožnosti plačeva-
nja svojih obveznosti že drugič
blokiran žiro račun. Po prvi blo-
kadi, ki so jo uspeli premostiti
šele 59. dan. so se isti problemi
ponovno nakopičili in posledice
so tu. Položaj delavcev je zaradi
zajamčenih osebnih dohodkov in
strahu pred bodočnostjo postal
tako težak, da so v petek, 26. ok-
tobra, sklicali izredno sejo kon-
ference tovarniškega sindikata in
nanjo poleg vodstva podjetja po-
vabili tudi vodstvo ptujske ob-
činske skupščine in izvršnega
sveta ter občinskega Svobodnega
sindikata. Ironija pri vsej nadvse
resni zadevi pa je, da je TGA do-
letela sedanja usoda kljub nad-
vse uspešnim proizvodnim rezul-
tatom, ki so na evropski ravni.
169 milijonov izgube so namreč
pridelali izključno zaradi zuna-
njih (Zisovih) vplivov.
Predsednik kolegija Danilo
Toplek je te trditve argumentiral
tudi s številkami. Elektrolizi B in
C spadata med najuspešnejše na
svetu, vse kapacitete v TGA so
izkoriščene 100-odstotno, vsa
proizvodnja, ki ima tradicijo in
kvaliteto, pa je sproti prodana,
od tega kar 72 odstotkov na zu-
nanje tržišče. Poraba energije je
med najnižjimi v tovrstni proiz-
vodnji, tako da na zunanjih trgih
dosegajo popolnoma enako ceno
kot drugi svetovni proizvajalci.
Torej ne gre za razprodajo naše-
ga aluminija. Po teh štirih točkah
se v TGA močno razlikujejo od
drugih kriznih firm, zato se za-
man sprašujejo, zakaj jim ne te-
četa med in mleko.
Odgovor je na dlani. Cena
električne energije je pri nas mo-
čno pretirana. Za primerjavo: v
Nemčiji znaša cena električne
energije na tono aluminija 460
USD, v TGA pa kar 960 USD -
enkrat več. Drugo področje je
strošek kapitala oziroma težave
zaradi odplačila domačih (ne tu-
jih) bančnih kreditov. Obresti so
nenormalne, saj znašajo od 34
do 45 odstotkov (zunaj do 9). In
tretja nevarnost, ki preti z oropa-
njem vsej Sloveniji, je precenje-
na vrednost dinarja. Ekonomisti
so izračunali, da je tečaj dinarja
vsaj za 40 odstotkov previsok, to-
rej nerealen. Zaradi tega so v
TGA še najbolj prikrajšani, saj
prodajo tričetrt proizvodnje zu-
naj Jugoslavije in so kljub dose-
ganju svetovne cene aluminija iz-
tržili s prodajo za 40 odstotkov
(nekaj milijonov) dolarjev manj.
Enostavneje rečeno: v TGA
Kidričevo bi še naprej ostali ena
zglednih in dobro stoječih firm,
če ne bi bilo vseh omenjenih zu-
nanjih vplivov. Tako sta menila
tudi predsednik izvršnega sveta
ptujske občine Janez Lah in žu-
pan Vojten Rajher, ki sta podpr-
la prizadevanja vodstva tega ko-
lektiva in pozvala delavce k razu-
mu. Po daljši, sicer vroči razpra-
vi pa so sindikalni aktivisti skle-
nili, da vendarle podprejo vod-
stvo firme v prizadevanjih za
čimprejšnjo in čimbolj popolno
ureditev razmer. Vendar pa so
zahtevali, da se uredijo osebni
dohodki. Zajamčeni dohodki na-
mreč delavcem ne zagotavljajo
osnovnega eksistenčnega mini-
muma, zato so upravičeno neza-
dovoljni. Vodstvo TGA je prepri-
čano, da bodo lahko do sredine
ali konca decembra že vidni prvi
rezultati pogajanj z republiško
vlado. Ta se namreč o problemih
TGA doslej ni želela pogovarjati.
Upajmo le, da bodo pogovori ro-
dili pozitivne sadove, tudi v od-
nosu do zvezne vlade. Če ne, je
veliko vprašanje, kaj bo s tem
več kot 2.500-članskim aluminij-
skim mogotcem, ki je vsa povoj-
na leta ustvarjal skoraj tretjino
občinskega družbenega bruto
proizvoda!
M. Ozmec
UVODNIK
Stroka — kaj je to
Smešno vprašanje, kajne? Ja in ne. Tolikokrat jo poudarjamo
in izpostavljamo, da je vprašanje o tem kaj čudno. Samo ne pri
nas, pri nas je prevečkrat drugače. V slovarju piše: stroka - posa-
mezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga. In zakaj naj bi
bilo pri nas drugače? 7.ato ker se je velikokrat reklo: stroka pravi
tako. pa vendar. . .; stroka mora o tem reči svoje, vendar pri tem
ne sme pozabiti ali zanemariti tega in tega . . . Tu je izvirni greh po-
stavljanja stroke na stranski tir. Ali niso menjane vsebine šolanja,
reforme in podobno prav to? So in zato imamo danes še več težav,
kot bi glede na razmere v svetu bilo potrebno oziroma razumljivo.
Res je čudno, da pri dveh univerzah na tako majhnem prostoru, kot
je slovenski, o tem pišem.
Velikokrat sem tudi v dilemi pri trditvah, da stroka nima prave
veljave, ustreznega mesta v družbi, tudi pri plačilu navsezadnje. To
je res. Dodal pa bi, da je stroka oziroma strokovnost potrebno zah-
tevati. To pa lahko storijo le tisti, ki so res strokovnjaki, ki znajo. I
Gre seveda za vsa področja dela in življenja, čeprav imamo največ\
težav v gospodarstvu, kjer nam šepajo tehniška in ekonomska zna-
nja. To mnenje mi ponujajo ugotovitve, da težko naredimo izdelke, ■
ki bi jih lažje prodajali. Vem, da vse to ni tako enostavno in prepro- \
sto, vendar nas razprave v stilu Kaj je bilo prej — jajce ali kokoš, \
ne bodo rešile. \
Kaj storiti? Po mojem skromnem mnenju dajmo najprej pravo
veljavo (pa ne v prej zapisanem smislu podarjanja!) našim svetovno
znanim m priznanim strokovnjakom. V njihovo znanje nimamo
pravice dvomiti. Nato pa se z njihovo pomočjo postavijo pragi po-
trebnega znanja za nižje ravni. Če bo tako, potem se bomo rešili
preštevilnih bleferjev, ki se že po običaju silijo v ospredje po načelu:
Pred menoj nič, za menoj pa . . . No ja, marsikje že čutijo, kaj je to!
Ludvik Kotan
ŽUPANI desetih OBČIN v PTUjI
Odlagališče zunaj
Slovenije!
Na skupnem sestanku župa-
nov in predstavnikov občin Kr-
ško, Laško, Radlje ob Dravi, Ra-
vne na Koroškem, Sevnica, Slo-
venska Bistrica, Velenje, Žalec in
Ptuj so v sredo, 24. oktobra, po
dobrih dveh urah razprav spreje-
li skupno izjavo, s katero odlo-
čno odklanjajo možne lokacije
za odlagališča radioaktivnih od-
padkov v Sloveniji, ki izhajajo iz
objavljene študije na to temo v
sredstvih javnega obveščanja.
Objavljena skica s podatki je slo-
vensko javnost močno razburila,
se posebej pa prebivalce omenje-
nih desetih občin severovzhodne
Slovenije. Zato so se na predlog
ptujskega župana Vojteha Raj-
herja sestali v Ptuju.
V skupni izjavi nadalje zahte-
vajo od slovenske vlade, da poiš-
če trajno odlagališče nizko in
srednje radioaktivnih odpadkov
(NSRAO)  zunaj  Slovenije  še
pred dokončnim zaprtjem nukle-
arke v Krškem. Naša republika
ima že tako dva objekta, ki vzbu-
jata v širšem prostoru med prebi-
valstvom nenehno psihofizično
napetost oziroma strah pred
možnostjo radioaktivnega seva-
nja. Vprašanje pa je, ali bodo te
zahteve naletele na ugoden od-
mev. Kaj lahko se zgodi, da bo
slovenska vlada posegla po dru-
gih možnostih odločanja oziro-
ma določanja odlagališča radioa-
ktivnih odpadkov. Škarje in plat-
no o usodi tega so torej še vedno
v rokah slovenske vlade, zato so
razpravljalci med drugim odlo-
čno zahtevali, da jih vlada odslej
bolje obvešča o vseh dogovorih
med Slovenijo in Hrvaško, saj je
nuklearka v Krškem navsezadnje
skupna investicija. Več o tem
preberite na 3. strani.
-OM
predsedstvo občine ptuj
»s Halozami mislimo resno ...a
»V .Sloveniji morajo vedeti, da smo se v Ptuju odgovorno lotili raz-
vojnega programa Haloz in da ga kanimo tudi uresničiti,« je na pone-
deljkovi seji predsedstva Skupščine občine Ptuj povedal predsednik ob-
čine Vojteh Rajher. Četudi vprašanje razvoja Haloz ni bilo na dnevnem
redu, so se člani predsedstva največ pogovarjali o tem. V izvršnem svetu
je za razvojni projekt Haloz odgovorna Metka Slanic, Ana Jagarinec pa
bo v imenu predsedstva spremljala uresničevanje tega programa.
Posebno komisijo za spremlja-
nje uresničevanja razvojnega
programa Haloz bo i/volila tudi
skupščina. Sicer pa sc občina ne
bo odgovorno lotila samo razvo-
ja Haloz, ampak tudi Slovenskih
goric.
Vojteh Rajher je bil energičen
tudi pri tem. da je potrebno naj-
pozneje do konca novembra se-
staviti integralni projekt Haloz.
Projektni svet. sestavljen iz pred-
stavnikov občin Slovenska Bistri-
ca. Šmarje pri Jelšah, Ormož in
Ptuj. se bo sestal v prvi polovici
novembra. Podoben svet bo po-
trebno ustanoviti tudi za razvoj
Slovenskih goric. Z integralnim
projektom bomo tudi lažje uspeli
v republiki. Glede razvojnega
programa Nov'ne pa so poveda-
li, da gre za dokaj konkreten
načrt, kako naj poteka razvoj v
Žetalah; takšne programe pa po-
trebujejo tudi v drugih krajevnih
skupnostih haloškega območja.
Nov'na tudi predlaga izdelavo
zaščitne znamke za Haloze, prav
tako pa vključitev razvojnega
programa kot vzorčnega modela
v program FAO. Predsedstvo je
mnenja, da bi veljalo izkoristiti
vse Nov'nine povezave.
Predsedstvo v ponedeljek ni
imelo bistvenih pripomb na po-
tek šeste seje skupščine. Za novo
zasedanje, ki bo 20. novembra,
pa predlaga več konkretnih za-
dev. Gotovo je, da bo po skoraj
dveh mesecih, odkar so prišli v
javnost, končno le stekla skup-
ščinska razprava o projektih iz-
vršnega sveta. V javnosti doslej
niso bili najbolje sprejeti, o tem
govori vrsta pripomb. Vojteh
Rajher je zato predlagal, da izvr-
šni svet do 20. novembra pripra-
vi svoj program dela. Glede na
to, kako je program projektov
nrinravlien. ni nričakovati, da bi
20. novembra bodo zbori ptuj-
ske občinske skupščine razpra-
vljali tudi o razvoju zdravstva v
občini. Potrebno gradivo mora
izvršni svet pripraviti do 12. no-
vembra. Na tej seji naj bi delega-
ti razpravljali tudi o osnutku
odloka o odvozu komunalnih
odpadkov v občini Ptuj. Že zdaj
pa se ve, da bosta na sedmem za-
sedanju v razpravi dva odloka,
in to o sestavi izvršnega sveta ter
o delovnem področju upravnih
organov. Pri odloku o sestavi iz-
vršnega sveta gre že za tretjo
spremembo. Kot je znano, je
predlog za novega člana izvršne-
ga sveta, ki bi pokrival področje
prometa, zvez in trgovine, na
prejšnjem zasedanju padel. Zato
je predsednik izvršnega sveta pri-
pravil nov predlog: trgovino naj
bi »priključili« sekretarju za turi-
zem in gostinstvo, promet in zve-
ze pa v sekretariat za stanovanj-
sko, komunalno in cestno gospo-
darstvo.
Predsedstvo bo dnevni red za
7. zasedanje zborov določilo 5.'
novembra. Takrat bodo razpra-
vljali tudi o prometno-varnost-
nih razmerah v občini in o samo-
nrispevku v novem obdobju.
MG
2 — DOMA IN PO SVETU
2. november 1990 —
TEDNIK
Premoga dovolj
Velenjski lignit prihaja redno,
so nam zagotovili pri ptujskem
Lesu, občasno pa je motena do-
bava rjavih premogov iz rudni-
kov Trbovlje, Senovo, Kanižari-
ca, Kreka, Banoviči, Durdevik.
Zaradi pomanjkanja kurilnega
olja se je povpraševanje po pre-
mogu nekoliko povečalo, sicer
pa ljudje kupujejo manjše količi-
ne. Bančna posojila so pa spet
niso in ljudje so prisiljeni kupiti
večkrat, a manjše količine pre-
moga, čeprav se premog ni toliko
podražil kot prevozi. Prevoz na-
mreč pomeni že skoraj polovico
cene premoga. Pri Lesu pa so
morali, ker ljudje naročajo manj-
še količine, temu prilagoditi vo-
zni park. V kratkem bodo dobili
drva iz Madžarske po zelo ugod-
ni ceni, na zalogi pa imajo drva
iz akacije in bukve. Kupcem nu-
dijo tudi svetovanje, kakšen pre-
mog kupiti glede na kurišče.
Zeblo torej Ptujčanov in okoli-
čanov zaradi pomanikanja pre-
Cene nekaterih vrst premoga
po toni:
— velenjski lignit 834 din
— lignit iz Kreke 880 din
— rjavi premog iz Trbovelj
1.494 din
— rjavi premog iz Senovega
1.480 din (na ceno vpliva ener-
getska vrednost premoga).
moga in drv ne bo. Če pa gre vei-
jeti tistim, ki pravijo, da bo leto-
šnja zima spet »ta prava«, pa se
zna zgoditi, da bo koga zeblo,
ker ne bo imel denarja, da bi ku-
pil kurjavo. NaV
Moteč pogled na novo šolo
Z rožami bogato pokopališče
Zdravstveni center
brez Ormoža
Ormoški zdravstveni dom seje tiho in neopazno izločil iz Zdrav-
stvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj. Zaposleni v tej
zdravstveni temeljni organizaciji so se 29. avgusta letos na referendu-
mu skoraj stoodstotno odločili za samostojnost — brez Ptujčanov.
Takšne sklepe so pred tem sprejeli tudi v drugih tozdih Zdrav-
stvenega centra, le da jih niso uspeli udejaniti. Vmes je prišel morato-
rij občinskega izvršnega sveta.
Vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega centra Milan Jager je
na naše vprašanje, zakaj se eni lahko brez težav izločijo, drugi pa ne,
odgovoril, da je smotrno, da se ormoško zdravstvo organizira znotraj
svoje občine. Enako velja za ptujsko. Ptuj naj bi z izločitvijo Ormoža
ničesar ne izgubil in obratno. Nehote pa se vsiljuje vprašanje, zakaj
so se zdravstvene organizacije pred toliko in toliko leti »morale«
združiti. Sicer pa tisti z dobrim spominom vedo, da se je center obli-
koval »na silo«. Po manjkajoči glas so se peljali celo v Zagreb! . . .
V centru se sedaj trudijo, da bi v vmesnem času do referenduma
čimbolj uveljavili delovni naziv: ZC dr. Jožeta Potrča Ptuj. Za »izloči-
tev besede Ormož« je namreč potreben referendum. Tega pa ni priča-
kovati pred letom 1991.
MG
VSAK DAN ALI LE
V NOVEMBRU?
November je mesec boja proti alkoholizmu m vendar se v enem mesecu ne da popraviti
grehov vsega leta.
Jaz pa že ne grešim, pomislite, saj niti ne pokusim alkohola. Marsikatere napake se niti ne
zavedamo. Tako gostu ponujamo in ga silimo z alkoholno pijačo, čeprav jo v začetku
odkloni, kar je skrajno nevljudno, za gosta pa lahko tudi usodno Kozarček tu. kozarček tam,
dan je dolg. mesec še bolj. življenje pa vedno prekratko Zakaj bi si ga uničevali z
alkoholom'' Zakaj bi uničevali svojo družino, sodelavce, nadlegovali znance''
Kamenček v boju proti alkoholizmu bo Občinska organizacija RK Ruj pnspevala tudi v
novembru, čeprav njihove akcije, na primer .>Za zdravo življenje-, potekajo vse leto RK Ptuj
je razpisal natečaj za najboljša literarna m likovna dela na temo »Pijem — ali sem alkoholik?«
Natečaj velja za otroke, učence in odrasle, svoje prispevke pa morajo poslati na naslov
RK Ruj, Natašina pot 1/a, najkasneje do 14, novembra Najboljša dela bodo nagrajena m
razstavljena v Študijski knjižnici od 19 novembra dalje
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
(Sveti) Lovrenc na Dravskem polju
Kar precej časa je potrebno že
za površen ogled Lovrenca na
Dravskem polju. Vas je razdelje-
na v dva dela, v zgornji in spod-
nji Lovrenc, oba kraja pa sta v
zadnjih desetletjih »ušla« iz obi-
čajnih vaških okvirov s številni-
mi novogradnjami. Nekdanji
Sv. Lovrenc je tako velika, razte-
gnjena vas z ostanki starih, zna-
čilnih kmečkih gospodarstev in
številnimi novogradnjami v stilu
industrijske dobe.
Zgornji Lovrenc je središčni
del gručaste oblike. V njem so
cerkev, nekdanja šola, trgovine,
gostilne, zadružni in gasilski
dom. Nekoliko zunaj strogega
središča je nova, sodobna šola,
stara nekaj let.
Korenine Lovrenca so globoke
in segajo vse do rimskih časov.
Ce ne drugega, je peljala tod po-
membna rimska pot, številne
druge najdbe pa pričajo še o čem
drugem. Pisni viri segajo prav ta-
ko daleč v zgodovino; kaplanija
se v tem kraju omenja že pred le-
tom 1300. Cerkev je prvič ome-
njena 1.^23, dograjena je bila
1414, v tistem stoletju pa so jo
kar dvakrat izropaii Turki. Šolski
pouk je v kraju že od leta 1805;
takrat zgrajeno šolo so podrli le-
ta 1879 in zgradili novo poslopje,
ki je služilo šolskim potrebam do
nedavnega, pa je bilo zgrajeno v
začetku tega stoletja (1904). Kraj
ima torej bogato zgodovino, ki je
gotovo posledica bogatega ob-
močja, kjer leži. In kako smo do-
živeli njegovo sedanjost?
Kraj, natančneje kraja sta za-
stari in novi spodnji Lovrenc
nimiva, vendar marsikaj v njiju
deluje moteče. Tudi tu kot v veči-
ni naših vasi je očitna odsotnost
urbanističnega reda; v minulih
desetletjih sta torej manjkala red
Nekdanja šola je v katastrofalnem stanju
in načrtnost. Posledica so sem in
tja nametane hiše; mnoge so ta-
ke, da nimajo nič skupnega s tra-
dicijo kmečkega gradbeništva ni-
ti s prijetno sodobno arhitekturo.
Toda to že ni več samo problem
Lovrenca.
Če si boste želeli ogledati no-
vo šolo, v smeri proti Ptujski Go-
ri, vas bo gotovo zmotila neure-
jena okolica, ki verjetno niti ne
pripada šoli. Gre za dva zane-
marjena kupa zemlje, poraščena
z visoko travo, ki sta bogat vir
plevelnega semena. Pokopališče
sodi med urejenejše detajle kra-
ja, v času našega obiska so ureja-
li tudi sicer novo mrtvašnico. Po-
kopališče je pravo cvetlično bo-
gastvo. Na njem se bohotijo lepe
ciprese, ki pa tudi tu v nedrjih
skrivajo marsikaj. Tisto plasti-
čno, kar je sicer tako nujno, je
pač potrebno skriti očem.
Tudi v tem kraju je nekaj vro-
če krvi, ki se ohlajuje na prome-
tnih znakih. Začuda so dolgo ča-
sa nepoškodovani zdržali znaki
Prazen koš sredi trave, polomljen prometni znak
za označbo kraja. Kar toliko ča-
sa, da so že zbledeli in so skoraj
nečitljivi.
Ce sodi cerkev in do neda\na
šolska stavba v strogi center kra-
ja, potem je prav center najbolj
potreben pridnih rok in denarja.
Hram učenosti, sestavljen iz
dveh stavb, ki je služil mnogim
generacijam, je danes glavna sra-
mota kraja. Nižjemu objektu se
sicer bližajo boljši časi v obliki
privatnega kapitala, to pa verjet-
no še ne bo zadostovalo za bolj-
šo podobo centra. Tu je namreč
še neurejena okolica, zaraščen
spomenik žrtvam prve svetovne
vojne. Nekdo je pred leti posta-
vil koše z opozorilnimi napisi,
toda danes je potrebno do njih
po precej visoki zarasti; koši so
tako prazni, kakšna smet pa pred
njimi. Nič kaj prijeten je tudi po-
gled na okolico cerkve, kjer je
nepokošena trava in na notranji
strani cerkvenega dvorišča nače-
to obzidje. Oči obiskovalca se
morajo ustaviti tudi na koprivah
pred župniščem.
Še pogled v spodnji Lovrenc:
Njegovo središče predstavlja
dolga vrsta hiš na obeh straneh
ceste proti Apačam. Med njimi
je še nekaj takih, ki pričajo o
nekdanji podobi vasi, ki je spo-
minjala na tipično panonsko idi-
lo; dolge, nizke kmetije s koniča-
stimi strehami, dvorišča pa ogra-
jena z visokimi plotovi. Nad nji-
mi se danes bohotijo moderne
stavbe, ljudje so zaradi precejš-
nje gneče poiskali stanovanjske
prostore tudi v nadstropjih.
O Lovrencu ali o dveh Lovren-
cih bi se dalo napisati še marsi-
kaj. Mnogo dobrega in žal prav
tako mnogo slabega. Toda vse
skupaj ne bi spremenilo vtisa, ki
ga boste dobili, če boste obiskali
ta delček ptujske občine kot mal-
ce kritičnejši opazovalec.
Tudi v tem primeru smo od ti-
ste najboljše možne ocene (10)
zmanjševali ob vsaki moteči po-
drobnosti. Nazadnje smo se
odločili za oceno 6 (šest). Lo-
vrenčanom svetujemo, da razmi-
slijo o skrbni roki, ki bi skrbela
za tisti del, predvsem središče va-
si, ki je sicer skupna lastnina, da-
je pa podobo nikogaršnje.
Jože Bračič
Marija Samec
Kovinotehna v Hrastovcu
v Halozah žive pridni in podjetni ljudje, tega
se ponavadi premalo zavedamo. Zakonca Majce-
novič sta svojo obrtno delavnico, v kateri proizva-
jata kovinsko galanterijo (kovane priključke),
odprla že leta 1970. V njej trenutno zaposlujeta
osem delavcev; nosilka obrti je žena Martina.
Dvajset let pa že tudi uspešno sodelujeta s celjsko
Kovinotehno. Ta jim sedaj pomaga pri odprtju tr-
govine v Hrastovcu 26 b. kjer je tudi sedež obrato-
valnice. Gre za trgovino, v kateri bodo prodajali
tehnični in gradbeni material. Nov objekt je nastal
z Majcenovičevim kapitalom, vso strokovno in
tehnično pomoč ter oskrbo z izdelki pa zagotavlja
Kovinotehna.
Stane Majcenovič je povedal, da je trgovina v
bistvu nadgradnja delavnice, odpirajo pa jo v
okviru družbe z omejeno odgovornostjo Majceno-
vič in pod pokroviteljstvom Kovinotehne. Ta se ni
ustrašila manj razvitega območja Haloz. Ni pa šla
v neznano, saj so Majcenoviči znani kot izredno
prizadevni in marljivi ljudje. Ob delavnici je zrasla
tudi perutninska farma, pitajo nekaj glav živine,
gotovo pa so med redkimi živinorejci brez svoje
zemlje, saj jo v celoti najemajo.
Glavni partner Majcenovičeve obratovalnice je j
Sever iz Subotice. Pravijo, da dobro sodelujejo, saj j
jih politika ne zanima. Zaradi najnovejših dogod-
kov v Srbiji pa so kljub temu zaskrbljeni.
V novi trgovini, ki jo bodo odprli 10. novembra,
bodo zaposlili dva delavca. Sicer pa se bo to sobo-
to pri njih marsikaj dogajalo. Pokroviteljstvo nad
prireditvami je prevzela krajevna skupnost Zavrč.
Trgovino bodo odprli ob deseti uri, zatem pa bo v
kinodvorani pogovor za okroglo mizo o razvoju
drobnega gospodarstva. Svojo udeležbo sta že po-
trdila republiški sekretar za drobno gospodarstvo
Viktor Brezar in predsednik Medobčinske gospo-
darske zbornice za Podravje Vinko Lapuh. Po
okrogli mizi bosta zabava in krst mošta.
MG
TEDNIK - 2, november 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
BEOGRAD Gospod Stoffe-
len, ki je bil minuli teden kot
predsednik komisije za pravna
vprašanja in človekove pravice
pri Svetu Evrope pri nas je jasno
povedal, da Jugoslavija nima po-
gojev za takojšen sprejem v član-
stvo Sveta Evrope. Izpolniti mo-
ra dva pogoja. Prvi je večstran-
karski politični sistem, drugi pa
ratificiranje Evropske konvenci-
je o človekovih pravicah, upošte-
vanje le-te ter priznanje popolne
odgovornosti evropskega sodišča
za človekove pravice.
RIM — Sestanek evropske
dvanajsterice je bil zelo dramati-
čen. Še najbolj razočarani so z
njega odšli Britanci, ki so na
vsak način nasprotovali italijan-
skemu konceptu denarne in poli-
tične unije evropskih držav. Sen-
co na sicer vzorne odnose pa so
vrgla tudi zasebna pogajanja od-
poslancev francoske in angleške
vlade s Sadamom Huseinom, če-
prav navidezno dvanajsterica še
vedno zahteva umik Iraka iz Ku-
vajta.
Mihail Gorbačov, letošnji No-
belov nagrajenec za mir, veliko
potuje. Zadnje dni se je mudil v
Španiji in Franciji. Kaže, da nje-
govi obiski niso le mednarodno-
političnega pomena, temveč na
njih pridobiva gospodarsko po-
moč, ki bi v domovini lahko po-
menila zmago perestrojke in uti-
šanje opozicije. V Španiji je po-
moč dobil, prav tako v Franciji,
obljubila pa jo je tudi združena
Nemčija. Pogovorom o pomoči
Sovjetski zvezi se je v Rimu pri-
družila celotna evropska dvanaj-
sterica.
• • •
MADŽARSKA - Zajel jo je
val protestov prevoznikov. Ti so
se odločili za prometno blokado
zaradi zvišanja cene bencina za
65 %. Trenutno so se predstavni-
ki prevoznikov in vlada dogovo-
rili, bolje rečeno sporazumeli za
30 % povišanje cen bencina. Za-
nimivo je, da je ob nastalih teža-
vah Evropska skupnost nemudo-
ma pozvala svoje članice, naj po-
magajo Madžarski. Prva je to
storila Nemčija, za njo pa še Av-
strija.
• • •
MOLDOVA-SOVJETSKA
ZVEZA ~ Pravoslavni kristjani
Gagauzi, ki govorijo svoj jezik in
živijo na jugu sovjetske republi-
ke Moldavije, so pred dnevi
ustanovili začasni komite svoje
republike. Zvezna vlada je na to
območje konec minulega tedna
poslala svoje notranje enote.
Moldovsko vodstvo je nemočno,
vodstvo novonastale gagauške
republike pa zahteva, naj umak-
ne svoje prostovoljce z meja te
nove republike. Na meji je na-
mreč 20 do 25 moldovskih pro-
stovoljcev.
ROMUNIJA - Okoli tri tisoč
Romunov je te dni demonstrira-
lo pred sovjetskim veleposlani-
štvom v Bukarešti. Zahtevali so
nastanek Velike Romunije in vr-
nitev ozemelj nekdanje Besarabi-
je.
BONN - Pred nekaj več kot
desetimi dnevi je tam izbruhnila
finančna afera Striinke demokra-
tičnega socializma. Bivši partij-
ski voditelj. namreč hoteli ob-
držati imetje stranke in so preli-
vali denar na račune v tujih ban-
kah. Njihovo početje je razkrin-
kala zahodnonemška policija ob
pomoči nedavno ustanovljene
moskovske izpostave Interpola.
Pripravlja: dl
Kaj menijo predsedniki prizadetih občin
odlagališča burijo duhove
Objava študije pod naslovom »izbor lokacije odlagališč nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Slove-
niji« Je še posebej razburila prebivalce desetin občin v severovzhodni Sloveniji, kjer naj bi bila omenjena odla-
gališča po tej študiji možna. In kaj menijo prvi možje teh občin ?
PANE SENECNIK, predsed-
nik SO Velenje: »Naša občina je
v Sloveniji zagoto\o med ekolo-
ško najbolj obremenjenimi, saj je
80 odstotkov okolja že povsem
uničenega. Nekaj je potopljene-
ga, drugo, predvsem gozdovi in
zelenje, pa je že skoraj povsem
mrtvo, zato je za mnoge to le še
mrtva dolina. Edina zelena linija
Pane Senečnik
se vleče proti Žalcu, sedaj pa naj
bi še temu grozila razna odlaga-
lišča in drugi nepremišljeni pred-
logi. Sprašujem se, kdo se poi-
grava z državljani Slovenije in
čemu je namenjena ta očitno na-
črtna provokacija. Ali hočejo ob-
čine med seboj spreti? Pri sporih
zaradi nove avtoceste so na to že
namigovali. Sicer imamo že od
leta 1986 v občini Velenje svoj
ekološki program in prepričan
sem, da se bomo odločno zavze-
mali za njegovo uresničitev. To
pomeni, da bomo z vsemi sred-
stvi proti kakršnimkoli odlagališ-
čem jedrskih ali drugih odpad-
kov, proti nadaljnjemu onesna-
ževanju našega okolja. Sicer pa
menim, da tudi za ostalo območ-
je Slovenije odlagališče NSRAO
ni primerno, še manj pa dopu-
stno.«
JURE KRIŽNIK, član IS La-
ško: »Po naključju dobro po-
znam način pristopa, ki so ga
uporabljali načrtovalci možnih
odlagališč NSRAO v Sloveniji,
in moram reči, daje potekal zelo
čudno. Vem tudi, da obstaja med
Slovenijo in Hrvšako medrepu-
Jure Križnik
bliski dogovor, da vsaka republi-
ka zase iščeta primerne lokacije
za odlagališča NSRAO. Pri tem
je treba dosledno upoštevati, da
mi že imamo dva »jedrsko« ne-
varna objekta, Hrvati pa še nič;
nuklearka v Krškem pa je skup-
na investicija. Za našo občino
obstaja kup trdih, strokovno ute-
meljenih stališč, da ni primerna
za takšna odlagališča. Trden ar-
gument je tudi pivovarna Laško,
ki je največja v Jugoslaivji. Pre-
pričani smo, da bi konkurenca
storila svoje, če bi imeli v občini
odpadke NSRAO. Kdo bi še pil
sicer eno najboljših piv, če bi na
tem območju imeli radioaktivne
odpadke? Zato tega ne bomo do-
volili pod nobenimi pogoji. Sicer
pa menim, da je tudi sam pristop
pri izbiri možnih lokacij povsem
zgrešen. Ni dopustno, da so o
tem odločali le projektanti, in ne
še kdo drug.«
MILAN DOBNIK, predsednik
SO Žalec: »Osebno sem proti
poigravanju s čustvi in potrplje-
njem ljudi. Odločno smo proti
vsem odlagališčem jedrskih od-
padkov v Sloveniji in menim, da
bi moral slovenski narod biti pri
tem stališču vztrajen in prav tako
odločen. Sicer pa sem prepričan,
da je to do sedaj bila le nepre-
mišljena politična provokacija.
Zakaj? Poglejte si zemljevid
predvidenih novogradenj cest in
avtocest — vsa so od Ljubljane
proti zahodu. V vzhodnem delu
naše dežele pa so načrtovana vsa
odlaglaišča jedrskih odpadkov.
Milan Dobnik
Mar ni to naravnost neumno in
drzno?! Mar smo v »revnejšem«
delu Slovenije res samo za od-
pad? Mar nismo dovolj kaznova-
ni že s tem, da smo manj razvi-
ti?«
VOJKO OMERZU, predsed-
nik SO KRŠKO: »Mi z jedrsko
elektrarno živimo in zato dobro
vemo, kaj je to nenehen strah
pred kakršnokoli možnostjo ra-
dioaktivnega sevanja. Če je kje,
potem je v Krškem kakršnokoli
dodatno odlagališče povsem ne-
primerno in odvečno. Poglejte, s
programom nove slovenske vla-
de je postavljen cilj, da do leta
1995 nuklearico zapremo. Če pa
to želimo resnično storiti varno,
moramo imeti primerno odlaga-
lišče. Tudi začasno skladišče, v
Vojko Omerzu
katerem je okoli 7.500 sodov z
nizko in srednjeradioaktivnimi
odpadki, bo do leta 95 pretesno.
Verjemite nam, da smo v Krškem
trenutno najhuje ekološko obre-
menjeni, predvsem psihično, za-
to smo odločno proti temu, da bi
bili v našem okolju še kakšni od-
padki s podobnimi nevarnostmi.
Od slovenske vlade moramo
enotno zahtevati, da bo odlaga-
lišče zunaj naše republike . . .«
BREDA MIJOVIČ, predsedni-
ca SO Sevnica: »Že vrsto let ima-
mo precejšnje težave zaradi tega,
ker pač mejimo na občino, v ka-
teri je nuklearka. Vznemirjenje
ljudi pa je poraslo z objavo ome-
njene študije o možnih odlagali-
ščih jedrskih odpadkov. Menim,
da so snovalci s potnanjkljivo
Breda Mijovič
predstavitvijo in nestrokovnim
pristopom naredili slovenski jav-
nosti nepopravljivo škodo, pred-
vsem pa tistim območjem, ki so
bila neposredno predlagana za
odlagališča. Sedaj ni več realnih
možnosti za kakršenkoli pame-
ten dialog. Bojim pa se nadalj-
njih nepredvidljivih ukrepov vla-
de in javnosti. Kaj lahko se zgo-
di, da bo končna lokacija odla-
gališč določena z referendumom,
še bolj nelogično pa bi bilo, če bi
recimo slovenska vlada posegla
po instrumentih samoodločanja,
spremenila zakon in določila lo-
kacijo pa pika. Resno se tudi
bojim, da se bomo Slovenci z
eno od lokacij kjerkoli v republi-
ki vendarle morali strinjati. Ven-
dar je še toliko odprtih vpra-
šanj . . .«
VLADO LESKOVAR, pred-
sednik SO Slovenska Bistrica:
»Za nobeno ceno nismo pripra-
vljeni plačevati grehov iz prete-
klosti. Nikakor ne razumem, za-
kaj so največja odlagališča bila
predlagana prav na manj razvi-
tem območju. Namesto da bi
nam resnično pomagali v razvo-
ju, nam polomijo tole neumno
študijo. Hvala za tako darilo.
Vprašujem se, kakšna je bila
strokovnost tistih, ki so študijo
delali. Naše območje je sloven-
sko napajališče s pitno vodo in
samo neumneži bi lahko sem pri-
peljali še odlagališče jedrskih od-
padkov. Z vsemi možnimi sred-
stvi se bomo odločno borili in
Vlado Leskovar
branili, da bi bilo kakršnokoli
odlagališče na našem območju
ali kjerkoli v Sloveniji. Če pa bi
prišlo do nasilne odločitve, po-
tem se bomo z istimi, torej nasil-
nimi sredstvi tudi branili . . .«
VOJKO MOČNIK, sekretar
SO Ravne: »Menim, da je zade-
va politične narave — in konec.
Informacija je bila dana ob po-
polnoma nepravem času. To je
provokacija širšega pomena in
nepredvidljivih posledic. Pou-
darjam neodgovornost tistih, ki
so odločili, da se študija objavi,
saj projekt še ni bil redigiran.
Neumno je tudi, da zveš za mož-
nost, da ti na tvojem območju že-
lijo zgraditi odlagališče, šele
prek časopisov. To kratkomalo
ni delo. Mislim, da sploh nihče
od prizadetih občin ni bil obveš-
čen o raziskavah, kaj šele o tem,
da bi imeli jedrsko odlagališče.
Vojko Močnik
Menim, da so bili kriteriji za do-
ločanje že vnaprej znani, kajti
eni so o tem vedeli skoraj vse.
Dejstvo je, da je vseh deset pred-
laganih odlagališč vzhodno od
Trojan, in to pove dovolj, zato
menim, da je treba enkrat takš-
nim in podobnim razmišljanjem
narediti konec. Nastopiti pa mo-
ramo skupno, mirno in argumen-
tirano . . .«
VOJTEH RAJHER, predsed-
nik SO Ptuj: »Največji del Slo-
vencev je odločno proti temu, da
bi bila odlagališča jedrskih od-
padkov kjerkoli v Sloveniji. Tudi
na meji med Slovenijo in Hrvša-
ko lokacija ni dopustna, saj gre
za tako kratke razdalje, da ni bi-
stvenih razlik. Gotovo imamo
Ptujčani največ interesov, da
ubranimo svoj prostor, saj je na
našem območju bilo predvidenih
največ odlagališč. Nova sloven-
ska vlada mora biti enako prija-
zna do vseh krajev oziroma pro-
storov v republiki. Vendar ne na
tak primitiven način, po katerem
Vojteh Rajher
nimata cene ne prostor ne življe-
nje. Zavedajmo se, da imamo v
Sloveniji tako malo prostora, da
si ne moremo privoščiti nikakrš-
nih napak. Odločno odklanjamo
že vsakršno možnost raziskav na
našem območju, kaj šele, da bi
dopuščali možnost za jedrska
odlagališča. Izrabljen je bil poli-
tični trenutek, zato je potrebno
postaviti vprašanje odgovornosti
vladnih organov za tako deja-
nje . ..«
M. Ozmec
■pismo »od daleč«-
Nekateri politiki večkrat
poudarjajo tezo, da je Ju-
goslavija »klinično mrtva«.
Toda pri vedno novih zao-
stritvah gre samo še za
zadnje krče velikega impe-
rija. Sodeč po zadnjih pose-
gih Srbije, kije z zaščitnimi
ukrepi začela trgovinsko vojno s Slovenijo in
Hrvaško, je bilo vse skupaj do sedaj samo
ogrevanje oziroma uvertura v »sesutje« več
kot 70-letne balkanske ženitne pogodbe. Mi-
loševičev štab verjetno niti ne bo posegal po
ukrepih, med katerimi je posebni davek na
blago in storitve severovzhodnega dela drža-
ve, toda že samo možnost kaže na karakter
bizantizma srbske politike, ki »po definiciji«
ni pripravljena na pogovor enakega z ena-\
kim. Za dobrega poznavalca sicer ukrepi Sr-\
bije, v katerih so meni nič tebi nič »odklopili«
zvezno državo, seveda ne more biti preseneče-
nje, saj jih je napol dal že zadnji člen srbske
ustave, ki daje »veliki Srbiji« proste roke v
ukrepih proti nediscipliniranim republikam.
Sloveniji in sedanji garnituri njenih politi-
kov, ki si je zadala za skrajni cilj samostojno
odcepljeno in suvereno Slovenijo, omenjeni
ukrepi ustrezajo, saj ji dajejo kredibilnost za
nove potrebe, ne da bi si mazali roke pred
svetovno javnostjo, češ zopet češejo državo.
Kot ugotavljajo veliki komentatorji gospo-
darstva, izolacija najbolj škoduje Srbiji, sicer
pa tudi Slovenija ob dejstvu, da je omenjena
republika naš največji trgovinski parnter, ne j
bo odnesla cele kože. Skoraj nemogoče je, da
zmanjšana prodaja blaga v južnih delih drža-
ve ne bi odsevala na družbenem proizvodu,
saj še vedno polnimo zvezno blagajno, čeprav
v sklad za nerazvite menda iz Slovenije in
Hrvaške niti dinarja.
Osamosvajanje Slovenije je. kot je bilo pri-
stajanje na balkansko poroko, velika avantu-
ra, ki ne bo ostala brez posledic, kolikor pa
poznam slovensko mentaliteto. pa se tudi ni-
smo pripravili tako kot naši sosedje podrejati
višjim ciljem ob kruhu in vodi. Čeprav bi nas
iz države radi pognali v spodnjicah, nas vse-
eno niso zasačili s spuščenimi hlačami. Prid-
no smo natnreč sprejemali politične akte.
med katerimi je tudi odklop paketa zveznih
zakonov, kar sicer nima takšnih materialnih
posledic, kot recimo ukrepi Srbije, ali pa pre-
nehanje vplačevanja v sklad za manj razvite.
Brez razburjanja hI lahko rekli, da Je vse sku-
paj torej blaga uvertura v pogajanju med so-
rodstvom, kije tako prepleteno z medsebojni-
mi ne samo sorodstvenimi vezmi, da ni mo-
goče niti natančno ugotoviti, kdo je koga iz-
koriščal. Sistem je bil zaprt In prav zato smo
sedaj v položaju, da skupaj ne moremo nara-
zen pa tudi nI mogoče čez noč. Če vzamemo
primer iz biologije, je vse skupaj podobno sl-
amsklm dvojčkom, ki bi bili šele s kirurškim
posegom sposobni samostojnega življenja.
Zdi se, da je Srbija z zadnjimi ukrepi z gro-
bim kirurškim nožem zarezala v živo tkivo.
Samo da se ne bi zagnojilo ...
Vladimir Vodušek
4 — MORDA VAS ZANIMA
2. november 1990 — XElNtfIK
MILENA TURK
Življenje
lutkarjev
(3. nadaljevanje)
6. NAČINI DELA
Raziskava temelji na ustnih in-
formacijah iz prve roke; zbrala
sem jih najprej na osnovi svojega
vprašalnika, ki sem ga na terenu
po potrebi dopolnjevala in spre-
minjala. Na nekatera vprašanja
nisem dobila ustreznih ali pa no-
benih odgovorov, zato sem jih
opustila ah spremenila. Odgovo-
ri na nekatera druga vprašanja
pa so odpirali še vrsto novih
vprašanj, zato sem vprašalnik z
njimi dopolnila. Ker so se odgo-
vori na ista vprašanja tuintam
razlikovali ali si bili celo v nas-
protju, sem si pomagala s prever-
janjem opisnih virov in literatu-
re, če je bilo to zaradi skromno-
sti le-teh mogoče, in z lastnimi
ugotovitvami, do katerih sem
prišla na osnovi opazovanja tere-
na: fiziognomije polj, vasi, notra-
njosti in zunanjosti hiš, opazova-
nja opravil na polju in doma, ve-
denja informatorjev med delom
in pripovedovanjem (izražanje),
njihovega zunanjega videza.
Največ težav in negotovosti je
bilo pri odgovorih na vprašanje
Kdaj se je začela pridelava in
kdaj prodaja luka?, zato sem ga
pozneje opustila, saj se tega nih-
če več ne spomni. O tem podat-
ku tudi ni zanesljivih poročil, za-
radi tega sem svojo raziskavo
omejila na obdobje tega stoletja.
Prvotno sem nameravala raziska-
ti pojav v vsej njegovi časovni
razsežnosti. Razlikovali so se
predvsem odgovori na vprašanje
Kje se je pričela pridelava in
prodaja luka? Drugače kot infor-
matorji iz Dornave so odgovarja-
li informatorji iz Moškanjcev. tu-
kaj sem si lahko pomagala z
opisnimi viri in literaturo, ki so
potrdili, da se je pridelava in
prodaja luka pričela v Dornavi
(A. Ingolič, V. Bračič).
Opravila sem tudi nekaj po-
globljenih pogovorov z nekateri-
mi informatorji, ki sem jih po
prejšnjem anketiranju načrtno iz-
brala, npr. starega prodajalce lu-
ka — »tržarja«, ki se je pogosto
omenjal v časopisnih člankih z
lukarsko vsebino in v radijskih
oddajah Slovenska zemlja v sliki
in besedi, ter nekatere na kultur-
nem področju aktivne prebivalce
Lukarije.
Z majhnim številom opravlje-
nih poglobljenih pogovorov z
načrtno izbranimi informatorji
sem dobila pomembnejše infor-
macije kot z intervjuvanjem na-
ključno izbranih informatorjev.
Le-to je povzročilo nepregled-
nost pri raziskavi.
V prednost mi je bilo tudi mo-
je stalno bivanje v neposredni
bližini Lukarije in delno pozna-
vanje značaja lukarjev in nekate-
rih njihovih posebnosti, ki jih lo-
čijo od prebivalcev Dravskega
polja.
V svoji terenski raziskavi sem
se osredotočila na tri lukarske
vasi: Dornavo, Moškanjce in
Markovce. Omenjene vasi sem
po pregledu terena načrtno iz-
brala zaradi nekaterih razlik med
njimi. Primerjava mi je pomaga-
la pri ugotavljanju nekaterih lu-
karskih posebnosti.
Dornava je središče Lukarije,
hkrati pa tudi ena najstarejših
vasi'" na Ptujskem polju; tukaj
se je pridelava luka za prodajo
pričela in se širila v bližnje vasi,
najprej v Mezgovce in Moškanj-
ce. S to panogo so se v Dornavi
ukvarjali vsi vaščani.
Ker luk zahteva pretežno ro-
čno oskrbo in ker ga na majh-
nem kosu zemlje zraste razmero-
ma veliko, so se z lukarstvom
ukvarjali v glavnem srednje veli-
ki kmetje, ki so imeli okrog 5 ha
(pod 10 ha) zemlje, primanjko-
valo pa jim je vprežne živine in
poljedelskega orodja, ter mali
kmetje — želarji, ki so imeli pre-
malo svoje zemlje (1—2 ha) ali
sploh nič. Ti so zemljo najeli pri
velikih kmetih, ki so imeli od
12—25 ha zemlje, in jo odsluže-
vali z opravljanjem dnin — »te-
žakov«.
Dornava je bila vas malih in
srednje velikih kmetov. Ker je bi-
la v tej vasi ta poljedelska pano-
ga najpomembnejša in luk edini
vir denarja pri hiši, sem sklepala,
da se je tukaj tudi najbolj ukore-
ninila, najdlje ohranila in najbolj
vplivala na značajske poteze vaš-
čanov. Še danes se s pridelavo in
prodajo luka ter drugih vrtnin
ukvarja 15 Dornavčank, medtem
ko bi jih v drugih lukarskih va-
seh težko našli toliko."
Nasprotno pa so se v Markov-
cih, ki ležijo na obrobju Lukari-
je, z lukarstvom ukvarjali le va-
ški reveži — želarji, ki so delali
na najeti zemlji. Teh pa je bilo v
vasi malo; Markovci so namreč
močna vas velikih kmetov s širni-
mi polji in velikim številom živi-
ne, od prodaje katere so živeli.
Prodaja luka jim je bila le po-
stranska dejavnost. Torej Mar-
kovci niso tipična lukarska vas.
Lukarska vas Moškanjci prva-
či s tradicionalnimi kulturnimi
aktivnostmi. Na lukarskih praz-
nikih in razstavah, ki jih prireja-
jo, se s prikazom lukarskih opra-
vil, z lukarsko nošo in pripravo
lukarskih jedil v širši javnosti
predstavljajo kot lukarji. Na ta
način se potegujejo za naslov
središča Lukarije. Današnji vaš-
čani iz Moškanjcev trdijo, da so
se prvi pričeli ukvarjati z lukar-
stvom, pa so jim ga Dornavčani
pozneje prevzeli. Ker pa so bili
bolj spretni trgovci, se je pri njih
lukarstvo bolj razširilo in zakore-
ninilo.
Iz tega »tekmovanja « za na-
slov središča Lukarije sklepam,
da so današnji prebivalci Lukari-
je zelo ponosni, da so se oni in
njihovi predniki ukvarjali z zna-
menito lukarsko dejavnostjo.
Prav zato na lukarskih priredit-
vah pogosto poudarjajo, da po-
krajina ne sme izgubiti pravice
do imena Lukarija, in na gledali-
ški način obujajo tradicionalne
lukarske šege in navade. K temu
»lukarskemu ponosu« je velik
delež prav gotovo prispeval In-
goličev roman Lukarji iz leta
1936, v katerem je literarno ove-
kovečil njihovo delo, trud, trplje-
nje, mišljenje in čutenje. Pred
tem pa biti »lukar« ni bilo nič
bolj ali manj častno, kot biti na
primer »špehar« (kmet z Drav-
skega polja), ki je na tržnicah,
predvsem v Mariboru, prodajal
slanino — »špeh«, ali biti »nava-
den kmet«.
Ker ustne informacije ne sega-
jo globlje v preteklost, in kot sem
že omenila, zaradi skoposti vseh
vrst virov in pomanjkanja litera-
ture za preteklo stoletje, nisem
mogla poseči v začetke pridelave
in prodaje luka. Tako ostaja ta
del razvojnega procesa te druž-
bene skupine neobdelan.
Prav tako pa bi bilo potrebno
podrobneje raziskovati nekatera
etnološka vprašanja, ki se posta-
vljajo ob raziskovanjih življenja
lukarjev, npr. vpliv lukarske pre-
hrane na zdravstveno stanje,
spolnost in počutje lukarjev, po-
seben lukarski značaj, ki gaje so-
oblikovalo ukvarjanje s trgova-
njem, nagon po odkrivanju sveta
oz. širjenju geografskih obzorij
in potrebo po potovanjih, ki se
med drugim odraža tudi v mo-
čnem izseljevanju iz centra Lu-
karije — Dornave in odpira nov
splet problemov.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe:
" Dornava je najstarejša vas v Lukariji. O tem nam priča ime vasi. Imena
vasi, ki se končujejo na -ci, -ce, -ovci, se imenujejo po lastnih imenih npr. župa-
na ali kake druge pomembne vaške osebnosti ali po rastju, položaju, obrtniški
dejavnosti, npr. Markovci, Cunkovci. Stojnci, Borovci, Bukovci itd. Te vasi so
mlajše po izvoru. Dornava in Gorišnica pa sta najstarejši vasi. (V. Bračič, Ptuj-
sko polje, Maribor 1975, str. 58.)
" Po pričevanjih več informatorjev se je pridelovanje luka na veliko, za trg
na Ptujskem polju, pričelo v začetku prejšnjega stoletja. O tem nam priča tudi
Ingoličev članek V deželi lukarjev iz leta 1934, v katerem stari pristni lukar pri-
poveduje avtorju, da je bila njegova babica prva v Mezgovcih, ki je pričela pro-
dajo luka in si je z zaslužkom od prodane čebule prva v vasi zamenjala slamna-
to streho z opečno. Tudi Dornavčani trdijo, da je bila prva, ki je zapregla konje
v voz, naložen s čebulo, Dornavčanka. Ta »prva lukarica« je na podstrešju na-
šla knjigo, v kateri je pisalo: »Kupi, prodaj, kupi, prodaj!« Pričela je razmišlja-
ti, kako bi na ta način obogatela, nakar se je spomnila na čebulo, ki je bila še
edini pridelek pri hiši. Pričela jo je kupovati in prodajati ter jo tudi sama na ve-
liko gojiti. Kmalu si je postavila veliko hišo s prvo oopečno streho v Dornavi.
V vrtu
V SADNEM VRTU pričnemo
konec oktobra priprave za saje-
nje drevja. Sem sodita pravilna
izbira sadik in ustrezna priprava
zemljišča.
Odločitev, kaj bomo sadili, ka-
tere vrste in sorte sadnega drev-
ja, kakšna naj bo kakovost sadne
sadike, je med drugim zahtevno
in dolgoročno pomembna že za-
to, ker se odločamo za rastline,
ki jih bomo gojili na istem mestu
desetletja, ki naj bi prinašale go-
spodarske koristi, še posebno
vlogo pa imajo pri videzu okolja,
v katerem živimo in delamo. Za
katero sadno vrsto za sajenje se
bomo odločili, je odvisno od le-
ge, vrste zemljišča in drugih na-
ravnih danosti, s katerimi razpo-
lagamo, med temi danostmi pa je
seveda najpomembnejša naša
volja in pripravljenost na zahte-
vano nego, ki jo posamezna sad-
na vrsta za uspešno rast in razvoj
potrebuje.
Čeprav so peškarji, v katere so
uvrščene jablane in hruške, naj-
bolj razširjena sadna vrsta, sodi-
jo hkrati med najzahtevnejše
sadne vrste kar se tiče nege in
vzgoje, še zlasti pa varstva pred
boleznimi in škodljivci.
Koščičarji, kot so slive, če-
šplje, češnje, višnje in breskve, so
glede na nego pa tudi pedološke
pogoje manj zahtevni, manj so
občutljivi za rastlinske bolezni in,
škodljivce, zato priporočamo, da
jih posadijo v sadni vrt vrtičkarji,
ki nimajo dovolj časa posvečati
se negi vrta. Vse vrste jagodičev-
ja (ribez, kosmulje, maline, joste,
borovnice in drugi) vzgajamo v
obliki grma, kar omogoča še več-
jo možnost izkoriščanja majhne-
ga prostora v vrtu.
Lupinasto sadje dobro uspeva
tudi pri manj intenzivni negi in
obdelavi. Orehi in lešniki zavze-
majo sicer več prostora, zato so-
dijo le na prostornejše površine.
Lupinarjev v vrtu ali v širšem
okolju cesto ne gojimo zgolj za-
radi {irehrambeno bogatih plo-
dov, temveč tudi zaradi njihove
zaščitne in dekorativne vloge, ki
jo posajeni na pravo mesto, ima-
jo v okolju.
Sortni izbor posameznih sad-
nih vrst bomo torej prilagodili
povsem svojim potrebam in že-
ljam ter naravnim danostim oko-
lja v katerem snujemo sadni vrt.
Vse drevesnice, ki pridelujejo
sadne sadike za prodajo, razpo-
lagajo s kakovostnim sadilnim
materijalom.
Za jablane sadni izbor od glavnih
sort določa: summerred, elstar, jona-
gold, zlati delišes, gloster in idared,
poleg tega pa priporoča še 12 po-
stranskih sort, 10 sort za preskušajo
in kar 24 starih sort, med katerimi sta
najranejši beličnik in šarlamovski naj-
kasnejši zimski sorti ontario in bobo-
vec.
Glavne sorte hrušk so po sadnem
izboru junijska lepotica kot najranej-
ša, nato pa si glede trevuška, vilja-
movka, konferans, fetelova, društven-
ka, pakhamova in krasanka kot zim-
ska sorta.
_0d^ sliv in češpelj so med glavne
s'brte uvrščene ruth gerstetter kot naj-
ranejša, slede pa ji bilska rana, van-
genhajmova, domača češplja, italijan-
ska češplja in stanley.
Ker češnje nudijo pno sadje, so
sadna vrsta, ki je zastopana skoraj na
vsakem sadnem vrtu. Med glavnimi
sortami je najzgodnejša že konec ma-
ja zrela buriat, ki ji nato s po nekaj
dni razlike v zorenju slede: riversova
rana, vipavka, magda, van, nordvvun-
der, bing, napoleonovka, hedelfinška,
germersdorfska in konec junija zore-
ča kraljica trga.
Velikost sadnega drevesa je odvi-
sna od značilnosti podlage, na katero
je žlahtna sorta cepljena. Pri jablanah
so šibkorastoče podlage M 27, M 9 in
M 26, na katerih sorte hitro zarode in
obilno rodijo. Drevesca na teh podla-
gah tvorijo majhno drevesno krošnjo
in zelo majhen koreninski sistem, za-
to jih lahko sadimo tudi v lonec in
gojimo na balkonu. Drevesni kolo-
barji morajo biti obdelani, potrebni
sta stalna opora in ograja. Med sred-
nje bujne podlage jablan spadajo M
7, MM 106 in MM 111, med bujne pa
M II in sejanec, na kateri se drevo
razraste v veliko drevesno krošnjo.
V drevesnici se moramo ob nabavi
sadnih sadik z drevesničarjem pogo-
voriti o želeni velikosti sadnega dre-
vesa in da je sadika na ustrezni sadni
podlagi. Cesto se namreč dogodi, da
zaradi nepoznavanja ali neupošteva-
nja sadne podlage krivimo drevesni-
čarja za napačno dobavljeno sadiko.
Po biokoledarju je priporočljivo se-
jati in saditi rastline, ki jih prideluje-
mo za list, 30. in 31. oktobra ter 1., 2.,
8. in 9. novembra, za plod 2. ter od 9.
do 12. novembra, za korenino od 4.
do 6. novembra ter za cvet od 6. do 8.
novembra.
Miran Glušič, ing. agr.
Dober den živim in v spomin
mrtvim! V začetki novembra se
pač spominjamo vseh, ki so bili
med nami in so se že rešli vsega
hujdega in dobrega. Takšno je pač
živleje. Gdo se rodimo, začnemo
vmirati. Eden pret, drugi poznej.
Saj vete, kak poje tista pesem:
»Odprta noč in dan so groba vrata
ali dneva ne pove nibena prat-
ka . . .« Meni se zlo dopodne tudi
tisti pregovor, ki provi: »Danes je-
smo, sutra nismo, tako kaže sveto
pismo. . .«
Pa kaj hi si o smrti gučali, saj
nas vse žive to itak pret ali pa poz-
neje čoka. Vseeno pa je lepo, aa se
v lotih dnevih vsaj z eno rožico ali
pa svečko spunimo vseh. ki so se
preselili v kraje, iz kerih nega vrni-
tve.
Meni moja Micika večkrot reče
v jezi: »Frdamani ded. da bi te že
enkrat vrag vzeja. . .!« Gdo se
malo pohotama, te pa se mi opra-
viči in provi, da neje tak resno mi-
slila, kak je rekla. Jaz si v takšnih
primerih zapojen tisto lepo domo-
čo pesmico: »Kaj sen rekel, to bon
storil, mož beseda bom ostal, nate
nikdar več pogledal, drugo ženo si
bom zbral. . .« Saj vete, hec pač
more biti in še malo kregala vmes.
Drgačik pa mija z mojo Klico eden
brez drugega še dihati nemrema.
Tejko o družinskih zadevah. Zaj
pa me zanimle, kak kaj gledate na
lote medrepubliške kregarije. Jaz
provin: žalostno, toda resnično.
Politiki se kregajo med seboj, ubo-
gi narod pa naiebe, tak čisla po
domačen povedana Zaj so Srbi
nekšne carine na svojo blago pred-
pisali. To še je ta prova pogrunla-
dja za Nobelovo nagrado. Joj. kan
pluvlema. eden drugemi in vsaki v
svojo skleda. . . Sklede so pune,
kaj bo pa zdaj?
Tak, pa naj bo zadosti za gnes.
Cujema in zgučovlemo se argoč
dru^i tjeden. Pišite mi, kak se kaj
preziviale in prcžvekuvlele skoz
živleje. Lehko šinflele in hvalile,
samo resnica morete pisati. Sre-
čno. Vaš LUJZEK.
nasveti za vsak dan
Preživimo prosti čas
v naravi
Za prilogo k pečenemu mesu
na žaru ponudimo različne sola-
te. Sveže solate pripravimo šele,
preden jih serviramo, drugače
postanejo mehke. Solate, pripra-
vljene iz kuhanih sestavin, nare-
dimo prej, saj dobijo pravi okus,
ko nekaj časa stojijo.
Solata s slanino
Solato očistimo, narežemo in
operemo. Slanino in čebulo na-
režemo na drobne kocke in zaru-
menimo v ponvici. Jajca olupi-
mo in narežemo na osmine. Sola-
to solimo, pokapljamo z limoni-
nim sokom, potresemo z nariba-
nim sirom in premešamo. Damo
v skledo, prelijemo s prepraženo
slanino in čebulo, potresemo z
nasekljanimi zelišči in okrasimo
z narezanimi jajci.
Naredili smo jo iz:
2 glav zelene solate
7 dag prekajene mesnate slanine
1 čebule
2 trdo kuhanih jajc
soli
soka 1/2 limone
2 jedilnih žlic naribanega sira
2 jedilnih žlic nasekljanih zelišč
(drobnjak, vrtna kresa ...)
Glavnata solata s sirovim preli-
vom
Rokfort zdrobimo, primešamo
smetano, limonin sok, naseklja-
na zelišča, sol, poper in dobro
premešamo. Oprano in odcejeno
solato prelijemo s prelivom in ta-
koj ponudimo.
Za pripravo smo porabili:
6 dag rokforta (sira)
1/41 sladke smetane
1 čajno žličko limoninega soka
1 jedilno žlico nasekljane krebu-
Ijice (peteršilju podobna rastli-
na)
1 večjo glavnato solato
Nasveti za pripravo solatnih preli-
vov za sveže listnate solate
Sveže solate, npr.: glavnata,
endivija, radič, regrat, motovileč
ipd., lahko prelijemo tudi z na-
slednjimi solatnimi prelivi ali
dresingi:
— 3 jedilne žlice solatnega
olja, 1—2 žlici kisa ali limonine-
ga soka, sol, 1 jedilna žlica nase-
kljanih zelišč
— 2 jedilni žlici olja, 1 jedilna
žlica kisa ali limoninega soka, 1
jedilna žlica kisle ali sladkem
smetane, sol, ščepec sladkorja,
malo naribane čebule, 1 jedilna
žlica nasekljanih zelišč
— 1/4 1 kisle smetane, 2 jedil-
ni žlici limoninega soka, sol, šče-
pec sladkorja, nasekljana zelišča
— 1 kozarec jogurta, malo
mleka, 1 jedilna žlica solatnega
olja. limona, sol, poper, nase-
kljan drobnjak
— 2 jedilni žlici sladke smeta-
ne, 2 jedilni žlici kisle smetane, 1
jedilna žlica olja, limonin sok,
sol, poper, ščepec sladkorja, na-
sekljana zelišča
— 1/2 kozarčka kisle smetane,
1 čajna žlička limoninega soka, I
čajna žlička ostre gorčice, slad-
kor, sol, poper, nasekljana ze-
lišča
— 2 trdo kuhani pretlačeni jaj-
ci, 4 jedilne žlice olja, 2 jedilni
žlici kisa, 1 strok česna, sol, po-
per, brizg cherrvja
- sok 1/2 limone. 3 jedilne
žlice majoneze, 3 jedilne žlice ki-
sle smetane, ščepec ostre mlete
rdeče paprike, 1/2 čajne žličke
gorčice.
Bolgarska šopska solata
Paradižnik (za kratek čas ga
damo v vrelo vodo) in kumarice
olupimo, papriki odstranimo pe-
ške in narežemo na kocke ali re-
zance, dodamo nasekljano ali
naribano čebulo, kis, olje, sol,
poper in premešamo. Solato da-
mo v skledo in potresemo s sve-
žim ovčjim sirom. Za pripravo
potrebujemo:
4 paradižnike
1 solatno kumarico
3 paprike
I čebulo
kis
olje
poper
sol
15 dag svežega ovčjega sira
Solata iz koruznih zrnc.
Grška solata — tzatziki
Skuto pomešamo z jogurtom,
dodamo nasekljan česen, olje,
olupljeno in naribano kumarico.
Solimo, popramo in potresemo z
nasekljanim drobnjakom.
Za pripravo smo porabili:
40 dag skute
1 kozarec jogurta
4 stroke česna
3 jedilne žlice olja
1/2 solatne kumarice
poper
sol
1 šopek drobnjaka
Solata iz kislega zelja
Kislo zelje operemo in nekaj-
krat prerežemo, jabolka olupi-
mo, prerežemo na četrtine in na-
režemo na lističe. Ananas nare-
žemo na manjše koščke, čebulo
drobno nasekljamo ali nariba-
mo. Naštete sestavine dobro pre-
mešamo in prelijemo z marinado
iz kisle smetane, limoninega so-
ka, soli, popra in ščepca sladkor-
ja.
Solato ponudimo ohlajeno.
Naredijo jo iz:
50 dag kislega zelja
2 jabolk
2 kolobarčkov ananasa
2 čebul
Prelijemo pa z marinado iz:
3 jedilnih žlic kisle smetane
2 jedilnih žlic limoninega soka
soli
popra
ščepca sladkorja
Solata iz koruze
Koruzo odcedimo, papriko
očistimo in narežemo na drobne
kocke (vzamemo rdečo in zeleno
papriko), paradižnik narežemo
na krhlje, olive odcedimo in na-
režemo na kolobarčke. Navede-
ne sestavine damo v skledo, pre-
mešamo in prelijemo s prelivom
iz olja, kisa, limoninega soka, so-
li, popra, sladkorja in mlete rde-
če paprike.
Solato pustimo, preden jo po-
nudimo, na hladnem eno uro
marinirati.
Za pripravo smo porabili:
1   pločevinko  koruze  v  zrnju
(550 g)
1 rdečo papriko
I zeleno papriko
5 paradižnikov
10 polnjenih oliv
Marinada:
5 jedilnih žlic olja
3 jedilne žlice limoninega soka
sol
poper
I čajno žličko sladkorja
1/2 čajne žličke mlete sladke
rdeče paprike
Želim vam dober tek in veliko
uspehov in zadovoljstva s pripra-
vo in peko jedi na žaru. S tem bi
tudi končal nasvete za pripravo
in peko jedi na žaru. Upam, da
so vam koristili in da ste jih ali
pa jih še boste s pridom upora-
bljali.
V naslednji številki Tednika
boste lahko izvedeli nekaj o mar-
tinovanju in martinovih jedeh.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata ......
Haloški biser Ptuj
TEDNIK      ^' "o^ember 1990
NEKOČ IN DANES - 5
Z OBISKA V SlOVEiy|B|TglŠK{ OBČINSKI OBGANIZACUl RDEČEGA KRI^
Samota — največji človekov sovražnik
Ko je Švicar Henri Dunant le-
ta 1863 ustanovil zametke današ-
njega Rdečega križa, ni mogel
vedeti, da se bo ta človekoljubna
organizacija razširila po vsem
svetu in postala pojem zaščite
vseh ljudi, ki so na kakršen koli
način zašli v stisko. Pod zastavo
Rdečega križa so prvotno nudili
pomoč ranjenim in bolnim voja-
kom; danes deluje ta organizaci-
ja v času miru, njene aktivnosti
pa postajajo iz dneva v dan vse
večja potreba.
V občini Slovenska Bistrica
deluje Občinska organizacija
Rdečega križa že vrsto let, z njo
pa je trdno povezano delo Mar-
jane ŽURMAN, sekretarke orga-
nizacije, ki že več kot tri desetle-
tja z vso zavzetostjo spaja niti z
vseh koncev občine. Presenetljiv
je podatek, da deluje na slove-
njebistriškem področju okoli 300
aktivistov Rdečega križa, ki bud-
no bdijo, vsak v svojem okolju,
nad stiskami sokrajanov in jim
skušajo pomagati. Nenehno tudi
pomlajujejo članstvo v organiza-
ciji, kar priča trenutno 16 akti-
vov mladih članov, ki bodo kas-
neje prevzeli vlogo pravih aktivi-
stov. Na področju občine deluje
20 krajevnih organizacij RK, več
kot 4000 članov pa poskuša po-
magati ljudem v stiski vsaj s sim-
bolično članarino.
Kot je povedala naša sogovor-
nica, temelji delo Občinske orga-
nizacije predvsem na štirih po-
dročjih, in sicer: na sosedski po-
moči, krvodajalstvu, širokem
spektru socialnih dejavnosti in
zdravstveno-preventivni vzgoji
prebivalstva. Aktivisti Rdečega
križa, pa tudi mladi člani sprem-
ljajo tiste kategorije prebivalstva,
ki so iz kakršnih koli vzrokov za-
šli v gmotne težave in iz njih si
sami ne morejo pomagati. »Po-
membno je, da se vije dim iz vsa-
kega dimnika in da nihče ne
ostane v stiski sam,« je vodilo
Marjane Žurman in njenega
»štaba«. S terena prinašajo akti-
visti Rdečega križa običajno tudi.
prve informacije o tem, kakšna
je socialna slika nekega področ-
ja, nadaljnje aktivnosti pa tečejo j
potem prek ustreznih služb.
Drugo pomembno področje,
ki je v pristojnosti organizacije,
Rdečega križa, je krvodajalstvo.
Od leta 1953 se je na področju
občine zvrstilo 21 tisoč krvoda-
jalcev, posamezne krvodajalske
akcije pa se udeleži približno
2000 darovalcev krvi. Letno or-
ganizirajo 9 krvodajalskih akcij
na 14 odvzemnih mestih. Te ak-
cije so vse bolj aktualne tudi za-
to, ker vsakega morebitnega da-
rovalca krvi najprej pregleda
zdravnik, kar je že tudi prva
zdravstvena preventiva.
Rdeči križ sodeluje tudi na
vseh področjih socialnih pomoči,
pa naj gre za elementarne nesre-
če ali ob vsakodnevnih stiskah.
Tesno sodeluje s Centrom za so-
cialno delo, patronažno službo
ter z vsemi drugimi službami, ki
skrbijo vsaj za minimalno gmot-
no in zdravstveno raven človeka.
Kar zadeva prosvetljevanje
prebivalstva, je treba omeniti
vzgojo enot prve medicinske po-
moči, bodočih voznikov motor-
nih vozil, sodelovanje s Klubom
zdravljenih alkoholikov, v njiho-
vi pristojnosti pa je tudi merjenje
krvnega tlaka, ki poteka enkrat
mesečno na 9 postajah v občini.
Aktivnosti te humanitarne orga-
nizacije pod strokovnim vod-
stvom   predsednika   dr.  Janka
Marjana Žurman, sekretarka OO
RK.
Predana in drugega medicinske-
ga osebja ter organizacijskim in
tehničnim vodstom Marjane
Žurman posega v vse pore člove-
kovega življenja in poskušajo po
svojih močeh vzpostaviti ravno-
težje na tistih področjih, ki veli-
kokrat zdrknejo pod mejo člove-
kovega dostojanstva.
Novi prostori, v katerih gostu-
je Rdeči križ že nekaj mesecev,
nikoli ne samevajo. Vedno več
jih je, ki trkajo na vrata, bodisi
zaradi prijazne besede Marjane
Žurmanove bodisi zaradi stiske,
ki je iz dneva v dan večja. Priha-
ja zima, ki se je po malem vsi bo-
jimo, še najbolj s strahom pa jo
pričakujejo tisti, okoli 500 jih je
letno, ki bodo morali potrkati na
vrata svojega dobrotnika, da se
bodo lažje pretolkli skozi zimo
in življenje.
____ Alenka Milanovič
Pijem — ali sem alkoholik
pri nas V klubu
Pri postavljanju diagnoze o pitju ali odvisnosti
od alkohola se je potrebno pogovoriti tudi z nepo-
srednim sodelavcem, kajti vsak, ki je odvisen od
alkohola ali to postaja kljub svojemu prepričanju
o nasprotnem, začne slej ko prej slabo delati in si
zaplete odnose na delovnem mestu. Med drugim
to pomeni, da je njegova storilnost manjša, kot bi
bila sicer. Manj naredi, kot je sposoben. Ce je od-
visen od alkohola fizični delec, je to mogoče opa-
ziti neposredno. Njegovi izdelki so slabši in manj
jih je. Ce je od alkohola odvisen umski delavec, je
njegovo slabšo storilnost morda teže opaziti, ven-
dar pa se slabši storilnosti pridružijo še pogoste
odsotnosti z dela. Te se običajno začno s »plavi-
mi« ponedeljki, z jemanjem dopusta tisti dan, ko
je ves »mačkast« in se ne more pripraviti, da bi šel
na delo, pa z vedno pogostejšimi »bolniškimi«.
Ljudje, odvisni od alkohola, se na delovnem
mestu tudi zelo pogosto poškodujejo in so zavoljo
tega spet več odsotni. Med invalidsko upokojeni-
mi je veliko odvisnih od alkohola. Odnosi delav-
ca, odvisnega od alkohola, s sodelavci in nadreje-
nimi se vse bolj slabšajo, pogosto je v sporu z de-
lovnim okoljem, pogosto v disciplinskem postop-
ku. Posledica tega je dejstvo, da alkoholiki pogo-
sto menjavajo zaposlitev, in še huje, da so pogosto
nezaposleni in imajo malo delovne dobe. Danes,
ko smo v gospodarski krizi, je od alkohola odvisen
človek zaradi vsega naštetega še posebej na udaru.
Upravičeno ga razglasijo za slabega delavca in ga
bodisi prisilijo na zdravljenje ali pa odpustijo.
Res pa je tudi, da delovne organizacije večino-
ma gojijo nekako dvoličen odnos do delavcev, od-
visnih od alkohola. Ko so ti še manj izrazito odvi-
sni od alkohola in osebnostno še ne preveč spre-
menjeni njihovo slabše delo kar prenašajo. Z do-
stopnostjo alkohola med delovnim časom (v tovar-
niških menzah in bifeji) v nekaterih delovnih orga-
nizacijah celo spodbujajo pitje alkohola, čeprav
običajno le v obliki piva. To počenjajo kljub sa-
moupravnim aktom, v katerih so zapisali, da je pi-
tje alkohola med de'.ovnim časom hujša kršitev de-
lovnih obveznosti. Ko pa alkoholik postane hudo
odvisen, slabo sterilen in za delovno okolje moteč,
se ga želijo po hitrem postopku znebiti. Vendar so
glede lega v delovnih organizacijah velike razlike.
Ponekod so vendarle pripravljeni kmalu po tistem,
ko ugotovijo, da delavec pije, pregovarjati ga in
tovariško prepričevati, naj se gre zdravit. Ponekod
pa čakajo, da delavec alkoholik dobesedno propa-
de, in se ga nato z lahkoto znebijo.
Svojci alkoholikov se pogosto pritožujejo, da so
povsem brez moči, ker v delovni organizaciji noče-
jo ničesar ukreniti. »Pri njegovem šefu sem bila že
večkrat in ga prosila — in veste, kaj mi je odgovo-
ril? Da pri njih kar v redu dela, morebitne izotan-
ke pa opraviči z dopustom. Skratka, nobenih ra-
zlogov nimajo, da bi lahko kaj ukrepali. Sploh pa
se jim zdi, da pretiravam in mu odtegujem vsak
kozarček.« Na takšen ali podoben način marsika-
tera alkoholikova žena opiše nerazumevanje, na
katero je naletela v moževi delovni organizaciji,
ko je prosila, da bi pomagali in bi njenega moža
družno spravili na zdravljenje zaradi alkoholizma.
Ce zdaj strnemo:
Alkohol -I- delavec = vedno slabša storilnost,
pogosta odsotnost z dela, obolevnost (»bolni-
ške«), nesreče pri delu, konflikti s sodelavci, inva-
lidnost'ali nezaposlenost, ekonomski propad de-
lavca, odvisnega od alkohola.
(Povzeto v knjigi dr. Ziherla Kako se upremo al-
koholu.)
Dr. Z. I.
mirko kostanjevec
Kaj je koristno vedeti
o služnostih
(4. nadaljevanje)
Denarno nadomestilo
Za dovoljeno nujno pot je upravičenec do nujne poti dolžan last-
niku oziroma upravljalcu služnega zemljišča plačati denarno nadome-
stilo v višini, ki jo določi sodišče, potem ko se je seznanilo /. oceno iz-
vedenca o škodi, ki bo nastala na služnem zemljišču (izpad košenine
oz. poljskih pridelkov za daljšo dobo in drugo). Rok za plačilo ne sme
biti daljši kot 30 dni, razen če se stranke drugače ne dogovorijo.
Hkrati z odločitvijo o plačilu nadomestila odloči sodišče tudi o plači-
lu obresti, in to po obrestni meri, ki jo določa zakon o obligacijskih
razmerjih (skrajšano ZOR) za zamudne obresti. Opozorim naj, da Za-
kon o spremembah in dopolnitvah ZOR-a (Ur. list SFRJ št. 39/85)
določa, da je višina obrestne mere zamudnih obresti enaka višini
obrestne mere, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo leto dni (1.
odst. 277. čl. ZOR). Ker se višina obrestne mere spreminja, nekatera
sodišča v svojih odločbah v določitvi nujne poti in o plačilu nadome-
stila ne navajajo fiksne višine obrestne mere. temveč govorijo le na
splošno o zakonskih zamudnih obrestih, prepuščajoč strankam da si,
eventualno s pomočjo banke, izračunajo višino obrestne mere. Opo-
zorim pa naj, da obresti, ki po izrecni določbi čl. 145 ZNP tečejo že
od dneva izdaje odločbe na prvi stopnji pa do plačila (ne pa od dneva
prejema odločbe ali pa od dneva pravnomočnosti!), dosežejo lahko
znatni znesek, posebno če se zadeva zaradi pritožbe zoper sklep prvo-
stopenjskega sodišča rešuje še na Višjem sodišču.
Stroški postopka za dovolitev nujne poti
V postopku za dovolitev nujne poti trpi stroške, nastale na prvi
in drugi stopnji sodišča, le predlagatelj predloga za dovolitev "nujne
poti, ne pa nasprotna stranka.
Sodno varstvo zemljiških služnosti
Ne glede na način nastanka zemljiške služnosti (ali s pravnim po-
slom ali z odločbo državnega organa ali s priposestvovanjem) ta uživa
sodno varstvo. Naš zakon o Temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih
pozna tale primera sodnega varstva zemljiške služnosti:
I. če lastnik služnega zemljišča zanika obstoj zemljiške služnosti,
potem lahko lastnik gospodujočega zemljišča, ki si je zakonito prido-
bil omenjeno služnost, s tožbo zahteva, da se ugotovi obstoj zemljiške
služnosti.
če lastnik služne nepremičnine ali neka druga oseba lastniku go-
spodujoče nepremičnine neutemeljeno preprečuje ali ga moti pri izvr-
ševanju zemljiške služnosti, lahko ta s tožbo zahteva, da preprečeva-
nje oziroma motenje preneha.
Spremembe zemljiške služnosti
V primeru nastalih sprememb (potreba po razširitvi, skrčitvi,
predrugačitvi itd. zemljiške služnosti) pri zerrrljiški služnosti se spre-
membe opravijo na enak način, kot se je služnost ustanovila, to je s
pravim poslom ali z odločbo državnega organa.
V primeru, če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane zem-
ljiška služnost v prid vsem njenim delom. Če pa se razdeli služna ne-
premičnina, ostane zemljiška služnost samo na tistih delih, na katerih
se je izvrševala.
Prenehanje zemljiške služnosti
Ta preneha v tehle primerih:
1) če je bila ustanovljena za določeno dobo ali za določen letni
čas, preneha po preteku te dobe oz. časa
2) če se lastnik služne nepremičnine upre izvrševanju služnosti,
lastnik gospodujoče nepremičnine pa svoje pravice tri leta zaporedo-
ma ne izvršuje.
3. če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče nepremičnine
ali če preneha drug razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena
4) če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje,
to je 20 let
5) če postane ista oseba lastnik služne in gospodujoče nepremi-j
čnine
6) če je gospodujoča oziroma služna nepremičnina uničena.
Če služnostni upravičenec in zavezanec sporazumno ne ugotovi-
ta, daje zemljiška služnost prenehala, in ne storita ustreznih korakov
za izbris njenega obstoja v zemljiški knjigi, bo pač morala za ugotovi-
tev prenehanja služnosti in za njen izbris iz zemljiške knjige zaintere-
sirana stranka to doseči s tožbo pri sodišču.
(Konec)
V.R. ^
SPOMINI NA BORI

(54. nadaljevanje)
Alojzija Puncer
seje rodila 4. 9. 1920 v Paski
vasi pri Šoštanju v tedanji obči-
ni Šmartno ob Paki. Delala je
na domači kmetiji. Kmalu po
prihodu okupatorja je pričela
vsa družina podpirati osvobo-
dilno gibanje. Ko se je razvnel
oboroženi odpor, je podpirala
partizane. Nemci so Rozalijo
prijeli 9. maja 1942 in jo odpe-
ljali na zasliševanja v Celje, na-
to pa na Bori. Ustrelili so jo v
Mihael Satler, ustreljen v Celju
23. junija 1942.
Celju 23. junija 1942. Sestra
Marija je umrla v Auschvvitzu
marca 1943, brata Alojza pa so
ustrelili že 21. maja 1942 v Ma-
riboru. Tudi mama je umrla v
Auschvvitzu — bilo je marca
1943. Družina je plačala velik
davek osvoboditvi, kar štiri
smrtne žrtve.
Mihael Satler,
ki je bil ustreljen skupaj s še-
stimi borlskimi talkami 23. ju-
nija 1942 v Celju, se je rodil le-
ta 1919. Bil je kovaški pomo-
čnik v Gorenju pri Šmartnem
ob Paki. Jeseni 1941 seje pove-
zal s partizani. Aretirali so ga
9. maja 1942. Najprej je bil
zaprt in mučen v Celju, na Bori
pa so ga pripeljali I. junija
1942 in čez dobre tri tedne na-
zaj v Celje, kjer so ga ustrelili
skupaj z bratom Francem, mi-
zarskim pomočnikom, ki je bil
aretiran januarja 1942. Oba sta
napisala mami in očetu kratko
poslovilno pismo, v katerem
pozdravljata starše, brate in se-
stre.
Mihaelov brat je bil štiri leta
starejši in mizarski pomočnik v
Gorenju pri Šmartnem ob Pa-
ki.
V skupini 62 talcev, ustrelje-
nih 23. junija 1942, so bile pr-
vič ustreljene tudi talke, vse
pripeljane na morišče z Borla.
Na razglasu o ustreljenih talcih
23. junija 1942 v Celju je oku-
pator navedel veliko laž, da so
ustreljene Rozalija Puncer,
Alojzija Primožič, Cecilija Je-
žovnik, Marta Deleja, Štefanija
I rman in Antonija Hramec
skupaj z moškimi, oblečene v
moške obleke in oborožene, so-
delovale z banditi pri napadih.
V Skornu naj bi 2. aprila 1942
ubile neko žensko vpričo nje-
nih otrok in da so zato ustrelje-
ne. Nacisti so tako opravičili
usmrtitev prvih talk z izmišlje-.
Marija Gašperšič, ustreljena
22. julija 1942 v Celju.
nim poročilom o udeležbi
žensk pri umoru.
Za prvim streljanjem talcev
leta 1942 v Celju 23. junija so
Nemci ustrelili 7. julija v Celju
37 talcev. Med njimi ni bilo
žensk. 22. julija pa so ustrelili v
Celju med sto talci 16 žensk,
med njimi so bile tri boriske
talke (kolikor je do sedaj ugo-
tovljeno). Te so: Jožefa Am-
brož, Marija Gašperšič in
Frančiška Kolar.
Jožefa Ambrož
seje rodila leta 1922 v Ljub-
nem v Gornji Savinjski dolini
in živela v domačem kraju.
Njen oče je bil krojač. Pri njem
seje izučila tc obrti in bila nato
njegova pomočnica. Leta 1941
se je povezala s partizani, po-
sebno z Letonjo, Mravlja kom
in Mileno Krolnikovo. Po are-
taciji je bila zaprta v Celju, na-
to pa na Borlu. Od tu so jo s
petimi jetnicami poslali 14. ju-
lija v Celje. V delovodniku po-
licijskega zapora so navedena
njihova imena: Frančiška Ko-
lar, Marija Gašperšič, Ivana
Muršič, Marija Švegler in Jože-
fa Ambrož. Od njih ni bila
ustreljena le Marija Švegler,
stara tedaj 55 let. Muršičevo so
ustrelili med talci 15. a\gusta,
ko je bilo zadnje streljanje tal-
cev leta 1942 v Mariboru. V
skupno smrt pa so bile poslane
Ambroževa, Gašperičeva in
Kolarjeva — 22. julija v Celju.
Marija Gašperšič
se je rodila leta 1905 v Ka-
menem pri Šentjurju. Bila je
gospodinja in mati dveh otrok.
Zaradi sodelovanja v osvobo-
dilnem boju je bila 18. junija
1942 aretirana. Kdaj so jo po-
slali iz celjskega zapora na
Bori, ni znano, pač pa je v de-
lovodniku boriskega policijske-
ga zapora napisano, da jeT)ila
14. julija poslana z Borla v Ce-
lje skupaj z že navedenimi je-
Streljanje talcev v Celju I. 1942.
tnicami. Čez teden dni je bila
ustreljena, njen mož Lojze pa
že 23. junija 1942. Pred smrtjo
je napisala poslovilno pismo,
ki se glasi takole:
»Moja ljuba Mama in otroci!
Jaz se danes poslavljam od
Vas v duhu. ker se osebno ne
morem. Oh 4. uri popoldne grem
v smrt. Odpustite mi vse kar sem
Vam v življenju hudega napravi-
la. Prosim Vas vzgojite otroke v
krščanski veri. da ne bojo nikdar
pozabili na Boga in na ateka in
mamo. To je bda tudi zadnja že-
lja pokojnega ateka. Slavica in
Jožko bodita pridna in poštena
da bosta v veselje vsakemu ki
Vaju sreča, kjer bosta, ubogaj ta'
Saj bova midva z atekom pri Bo-
gu za Vaju prosita.
Starega ata in mamo prav ta-
ko prosim za odpuščanje. Sestre
in brate atekove pa prosim, da
se za otroke zavzemajo in skrbi-
jo za nje. da hojo imeli ata in
mamo v najlepšem spominu in v
molitvi ne pozabijo na naju. Tu
Vam pošiljam prstan naj ima
Slavica za spomin.
Še enkrat Vas vse prosim za
odpuščanje ter v mojem imenu
blagoslovite otroke.
Z Bogom in na svidenje v ne-
besih
Mimika vaša hčerka.
Tu je tudi ključek od kovčeka.
ki je v Ankensieini.«
Tudi mož Marije Gašperšičc-
ve, Lojze, je napisal pred smr-
tjo 23. junija 1942 poslovilno
pismo svojim staršem. V njem
prosi, naj- skrbijo za njegove
otroke. Ce je mogoče, naj jih
vzame Tomaž, ki nima svojih.
S pozdravi se je poslovil v pi-
smu od staršev, bratov, sester
in žene.
Izvirnika obeh pisem hrani
hčerka Slava Knafelc.
6 ~ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
2. november 1990 —
TEDNIK
FOTOGRAFIJA MESECA
Člani fotosekcije pri DPD Svoboda Ptuj so za fotografijo meseca v ok-
tobru izbrali delo mladega fotografa Borisa Fariča Kletka.
Tudi na Ptujski Gori
organiziran odvoz odpadkov
Za večino prebivalcev Ptujske Gore je bil ponedeljek, 15. okto-
bra, pomemben dan, saj je v ta kraj prvič pripeljalo komunalno vozilo
za odvoz odpadkov. Po dogovoru s Komunalnim podjetjem iz Ptuja
so namreč delovne organizacije in ustanove skupaj z nekaterimi pre-
bivalci v zasebnih hišah sklenili, da jim bodo odslej odvažali vse ko-
munalne odpadke delavci ptujske komunale. Tako je sedaj poleg Ptu-
ja, Kidričevega, Apač in Majšperka Ptujska Gora že peti kraj v obči-
ni, ki ima urejen odvoz odpadkov. Še vedno pa ostaja neorganizira-
nih okoli 14 tisoč gospodinjstev oziroma okoli 45 tisoč prebivalcev. Ti
se žal znajdejo vsak po svoje in odsev tega je v raznih gramoznicah in
drugih divjih odlagališčih. Prav zaradi tega je odločitev krajanov Ptuj-
ske Gore lahko za vzor vsem drugim.
-OM
(Foto: Kosi)
Val stečajev še
ni pljusnil do Ormoža
Konec junija 1990 je bilo na območju občine Ormož zaposlenih 4.145
delavcev. Podatki o tem niso popolni, ker še ne zajemajo vseh v zasebnih in
mešanih podjetjih, kjer je delalo po podatkih SDK 170 delavcev. Brezposel-
nih je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Širi se krog suficitarnih
poklicev, med iskalci zaposlitve se je povečal delež mladih do 26 let. S sofi-
nansiranjem pripravništta Zavod za zaposlovanje prispeva le k trenutni bla-
žitvi nezaposlenosti. V Ormožu je v prvem polletju vložilo zahtevek za sofi-
nansiranje preusposabljanja eno podjetje. Denarno nadomestilo za brezpo-
selnost je v prvem polletju dobilo 107 oseb, denarno pomoč pa 97. Konec av-
gusta 1990 je bilo v Ormožu registriranih 715 iskalcev zaposlitve, ocenjujejo
pa, da bo to število do konca leta naraslo na okoli S50. V IS je potrebno
ugotoviti, katera podjetja izpolnjujejo pogoje za organiziranje notranjega
podjetništva.
Na zadnji seji ormoškega izvršnega
sveta so med drugim obravnavali tudi
problematiko zaposlovanja oziroma
bolj brezposelnosti. Strokovna delav-
ka Zavoda za zaposlovanje iz Mari-
bora Dragica Kšela je uvodoma člane
izvršnega sveta seznanila z nekaterimi
bistvenimi poudarki, ki so povezani z
zaposlovanjem. Omenila je, da bi lah-
ko bili v primerjavi z drugimi občina-
mi Podravja v Ormožu, ki ga še ni do-
segel val stečajev in s tem večji pritisk
delavcev na Zavod za zaposlovanje,
kar zadovoljni. Ob koncu prvega pol-
letja letos je bilo v Ormožu registrira-
nih 680 brezposelnih oseb, kar je za
31 odstotkov več kot v enakem ob-
dobju lani. Kar 41,3 odstotkov je
žensk. V izobrazbeni strukturi je 66,3
odstotke s prvo in drugo zahtevno-
stno stopnjo izobrazbe. Vse več iskal-
cev zaposlitve je zadnje čase s tretjo
in četrto zahtevnostno stopnjo. Širi
pa se krog suficitarnih poklicev; med
katere sodijo ludi poklici kovinske
stroke. Delež iskalcev prve zaposlitve
je ob koncu polletja znašal 21,1 od-
stotka, prav tako delež mladih do 26
let. Omenila je tudi manjše zaposlo-
vanje pripravnikov.
V Ormožu je v prvem polletju samo
eno podjetje vložilo zahtevek za sofi-
nansiranje preusposabljanja 57 pre-
sežnih delavcev: ti so se v glavnem
zaposlili znotraj matične firme. Or-
moška podjetja se prav tako manj
vključujejo na področju priprave de-
lavcev za zaposlitev. Na njen predlog
so na izvršnem svetu sprejeli tudi po-
budo za spodbujanje notranjega pod-
jetništva, ki lahko pomaga pri pre-
strukturiranju večjih družbenih pod-
jetij, zavzeli so se tudi za spodbujanje
prekvalifikacij in odpiranje novih de-
lovnih mest (1000 novih delovnih
mest — 30.000 dinarjev za vsako no-
vo delovno mesto) ob pomoči Zavoda
za zaposlovanje, kar Slovenija šele
pripravlja.
Tone Luskovič, član IS, je menil, da
je od strukture ormoškega gospodar-
stva odvisno, ker trenutno še ni težav
z nezaposlenostjo, lahko pa ta pro-
blem kaj hitro izbije na dan. Lep pri-
mer je trgovina, kjer družbeni sektor
predvsem v živilstvu nima skoraj no-
bene možnosti, da bi bil lahko konku-
renčen zasebnemu. Kaj se bo zgodilo
s presežki delavcev po denacionaliza-
ciji in reprivatizacLji kmetijskih zem-
ljišč, še ni znano. Tone Rizman je po-
vedal, da bo mogoče ormoško gospo-
darstvo lažje »preživelo« pretrese
prav zato, ker je bilo vedno samorast-
niško, kar mogoče pred leti ni bilo
najboljše, danes pa, kot kaže, to le ni
tako slabo. Skrbi pa ga, da bo v Or-
mož, ki je nekoliko potisnjen na rob
dogajanj, pljusnil val brezposelnosti,
ko bo republiška vreča za pomoč
brezposelnim delavcem že prazna.
Trg delovne sile je vplival na števi-
lo kadrovskih štipendij v občini Or-
mož, saj se je število razpisanih šti-
pendij zmanjšalo na 32 za šolsko leto
1990/91. Upadanje življenjskega
standarda in nizki osebni dohodki
vplivajo na naraščanje števila štipen-
distov iz združenih sredstev. Teh je
trenutno v Ormožu 636. Samo letos je
štipendije dobilo 320 dijakov, za štu-
dente podatkov še ni. Zaradi presega-
nja cenzusa je bilo odklonjenih 40
prošenj. Kljub republiškemu priporo-
čilu, da naj zaradi pomanjkanja de-
narja otrokom kmetov in obrtnikov,
če je le mogoče, ne dodeljujejo šti-
pendij, so zavrnili le dve »kmečki« in
devet obrtniških prošenj. Letos je bilo
na ormoškem območju na novo pode-
ljenih osem štipendij Titovega sklada
in šest iz sklada za nadarjene otroke.
Poročilo o zaposlovanju je ormoški
izvršni svet sprejel z nekaterimi pri-
pombami in jih posredoval vsem trem
zborom občinske skupščine. O zapo-
slovanju bodo govorili na 5. skupni
seji, ki bo v torek, 6. novembra.
Vida Topolovec
V Sladkem butiku bo
za vsakogar nekaj
še ena bivša Petovijina stavba bogati svojo ponudbo. V Trstenja-
kovi 11, kjer ima sedež že nekaj dejavnosti, je prejšnji četrtek ob
14. uri Branko Štumberger odprl sladki butik. Prostore je dobil v na-
jem za deset let od Kmetijskega kombinata — Tovarne močnih krmil.
Lokal je uredil s pomočjo sorodnikov in kredita Kreditne banke.
V sladkem butiku bodo gostje lahko izbirali med različnimi vrstami
peciva, veliko bo tort, bonbonov, čokolad, po naročilu bodo poleg
tort pekli tudi pecivo in potice.. Z izbrano ponudbo, kateri Štumber-
ger dodaja še buteljke, bo moč sestaviti marsikatero darilo za različne
priložnosti. Celo leto bo v butiku naprodaj sladoled Ljubljanskih
mlekarn, poleg tega pa še kava, sokovi. ..; za kadilce pa v njem ne bo
prostora.
Prizor, pri katerem se ti cedijo sline.
(Posnetek: J. Bračič.)
V prvi zasebni slovenski slaščičarni po tolikih letih (včasih je bila
na Slovenskem trgu) se bodo lahko brez težav sladkali tudi sladkorni
bolniki. Trenutno tovrstnega peciva še ne pečejo, saj čakajo na po-
trebne surovine iz uvoza. V ponudbo pa bodo uvrstili še jogurt, ekso-
tična živila, belo kavo, rogljičke, tako da bo pri njih marsikdo lahko
zajtrkoval.
V sladkem butiku bodo delali vsak dan od 6.30 do 19.30 ure, v
soboto od 6.30 do 15. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure.
MG
V Gradcu uspešno
Ptuj se je prvič po dolgoletnih
prizadevanjih predstavil s celovi-
to ponudbo. Na graškem sejmu,
trajal je od 29. septembra do 7.
oktobra, so na ptujski stojnici
prišli do izraza tisti deli turisti-
čne ponudbe, s katerimi bomo
izpolnjevali naš turistični biser:
kultura, zgodovina, tradicija vi-
narstva in trgovanja ter zdravili-
ška dejavnost. Peter Vesenjak,
sekretar sekretariata za gostin-
stvo in turizem občine Ptuj, je po
sejmu povedal, da so se udele-
ženci letošnje predstavitve in
drugi poenotili v ugotovitvi, da
je prvi celovit nastop ptujskega
turizma uspel. Ob tem bo potreb-
no v bodoče tudi kaj spremeniti
oziroma dopolniti. Na stojnici
naj bi se več "dogajalo, četudi za
graška dogajanja ni mogoče reči,
da niso bila bogata. Ob odprtju
sejma in na slovenski dan so se
predstavili folklorna skupina iz
Markovec, kurenti in muzikanti.
V ptujski stojnici pa se je na slo-
venski dan ustavil tudi avstrijski
predsednik Kurt NValdheim.
Ptujska ponudba v Gradcu je
zamikala marsikoga. Aleksander
Blaž je izdeloval svojega zname-
nitega kurenta, v slast so šli Pe-
rutnini koketi in ptujska vina ter
domače specialitete, ki so jih pri-
pravljali priznani gostinci iz Zla-
te goske.  Ljubitelji vin pa so
pridno segali po ptujskih butelj-
kah.
V sekretariatu menijo, da se
mora Ptuj s svojo celovito turisti-
čno ponudbo vsako leto predsta-
viti vsaj na štirih sejmih.
MG
Srečko Lovrenčič je bil v Gradcu nepogrešljiv informator ...
Pogled na del ptujske stojnice. Čisto na desni je Ak-ksander Blaž.
Tako pa je bilo v gostišču Zlata goska ... (Posnetki: jš.)
V AGISU SO 42-lETNICO OBSTOJA PRAZNOVALI DELOVNO
Bodočnost lahko zagotovi le sodobna oprema
42-letnico so v Agisu proslavili z vrsto manjših prireditev. V prejš-
njem tednu so na pogovor povabili tudi poslovne partnerje in novinarje.
Pokazali so jim dve zadnji pridobitvi: najsodobnejša obdelovalna raču-
nalniško vodena stroja STA.M A ter načrte za bodočnost. \ zadnjih treh
letih so v tej ptujski kovinski organizaciji kupili več sodobnih strojev,
saj se zavedajo da jih prihodnost prinašajo le novi stroji in sodobna teh-
nologija. Za stroja Stania so si denar izposodili: stala sta okrog 1.5 mi-
lijona nemških mark. Tudi nove naložbe v opremo bodo speljali s po-
močjo tujih komercialnih kreditov, saj domače banke zanje ne kažejo
zanimanja, svojega denarja pa nimajo. \' zadnjih letih so kupili stroje za
obrezovanje, livarske, računalniško vodene stružnice in drugo. Imajo pa
tudi najsodobnejšo linijo v Jugoslaviji za izdelovanje ključev in klju-
čavnic.
Predsednik poslovnega odbo-
ra Agisa Jože Botolin je odločen,
da je pri novih investicijah po-
trebno vztrajati že zaradi bodo-
čnosti; filozofija preživetja, na
katero v teh težkih časih pristaja-
jo skoraj povsod, mu je tuja. Da-
nes se lahko Agis brez pretirane
sramežljivosti pohvali, da ima
sodobno opremo za izvozno pro-
izvodnjo. Letos bodo izvozili za
osem milijonov DEM ali pet-
najst odstotkov celoletne proiz-
vodnje. Lahko pa bi še več, naj-
več pa do četrtine proizvodnje.
Podobno kot v drugih okoljih
se tudi v Agisu srečujejo z veliko
nelikvidnostjo in nizko akumula-
cijo. Kot je povedal Jože Boto-
lin, niso sposobni, da bi obseg in
stroške poslovanja uskladili z
možno prodajo. Letos so priča-
kovali veliko: januarja so še trdi-
li, da maja ali junija ne bodo
imeli več likvidnostnih težav.
Kupci jim dolgujejo plačilo v
vrednosti trimesečne proizvod-
nje.
1350-članski kolektiv pa na
poti iz težav čakajo še druge na-
loge. Od leta 1988 so sicer
zmanjšali število zaposlenih za
330, vendar bo zaposlenost po-
trebno še zmanjševati. Presežke
delovne sile bodo določili do
konca leta. Za zdaj omogočajo
pripravništvo vsem svojim šti-
pendistom; trenutno štipendira-
jo 100 ljudi. Zaradi znanih raz-
mer jim odhajajo kvalificirani
delavci in dobri strokovnjaki
v tem trenutku jim primanjkuje
precej inženirjev.
Agis vidi svojo bodočnost v
več manjših samostojnih tovar-
nah, ki bi jih povezoval le skupni
kapital. Pri tem računajo na so-
vlaganja   licenčnih   partnerjev.
Samostojne tovarne bodo delale
kot profitni centri. Samo na ta
način lahko pridejo do nove ka-
kovosti. Zelo si prizadevajo tudi.
da bi povečali trajni kapital. Tre-
nutno znaša delež lastnega kapi-
tala 32 odstotkov, varnostni od-
stotek je 50. Seveda pa pri tem
lahko največ pričakujejo od ure-
ditve razmer. Tuji poslovni part-
nerji so pripravljeni vlagati v to-
varne v Agisu, vendfar čakajo,
da se uredi vprašanje lastnine.
Pri svetovni banki za obnovo in
razvoj so startali z dvema veliki-
ma projektoma. Gre za ekološki
projekt — gradnjo galvanike in
kemične čistilne naprave, v dru-
gem projektu pa za prestrukturi-
ranje   proizvodnega   programa.
Zanj potrebujejo še temeljito štu-
dijo; banka postavlja pogoj, da
pri izdelavi sodeluje priznana tu-
ja institucija. To in še več morajo
izdelati do konca leta. Ocenjuje-
jo tudi, da bodo v tem letu proiz-
vedli za petnajst odstotkov manj
kot so načrtovali.
MG
Stroja STAMA že poizkusno proizvajata. (Posnetek: M. Ozmec)
TEDNIK
— 2. november 1990
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 7
Pragersko - večni problem zaprtih zapornic
Vsi, ki se iz Ptuja vozijo proti Ljubljani, pogosto naletijo v Pragerskem na spuščene zapornice.
Mnogi, ki ta problem poznajo, se odločijo in zapeljejo skozi Rače in dalje po Sloveniki, drugi pa pred
Pragerskim, da bi se izognili »kronično« spuščenim zapornicam, zapeljejo skozi Stari Log in Leskovec
in se potem pod Velenikom priključijo na magistralno cesto proti Slovenski Bistrici. Največ pa je tistih,
med njimi so najpogostejši vozniki tovornjakov, ki pred spuščenimi zapornicami čakajo po 20 minut, pa
tudi pol ure in še več, še posebno ponoči.
Pred leti je prometni referent na železniški postaji Pragersko Miroslav Kokol, sedaj že upokojenec,
izračunal, da so zapornice dnevno zaprte tudi po 17 ur. To je brez dvoma zelo moteče za krajane, ki živijo
ob tej cesti in vdihavajo izpušne pline, poslušajo ropot vozil na cesti, v poletnem času gledajo televizijo
pri zaprtih oknih. Veliko sivih las in razrvanih živcev pa povzročajo spuščene zapornice šoferjem osebnih
in tovornih vozil.
Spuščene zapornice na železniškem prehodu v Pragerskem pa niso samo krajevna in občinska po-
sebnost, temveč postajajo republiški in zadnje ča.se tudi mednarodni problem. Vsem se po tej cesti, ki so
jo zadnja leta iz regionalne prekategorizirali v magistralno, neznansko mudi. Se posebej vsem tistim, ki
so vezani na prevoz in točen prihod na delo. Nekateri vozniki že natančno poznajo interval zaprtih in
spuščenih zapornic in potem še pravočasno pridejo »skozi«. Vedo celo za železničarje, kljub temu da jih
ne poznajo, ki bodo mogoče v dolgem zaprtju dvignili zapornice samo za nekaj minut, da se vozniki lah-
ko zapeljejo prek prehoda.
Veliko težav ima Izletnik Celje, ki že več kot 20 let vzdržuje redno avtobusno progo skozi Prager-
sko. Veseli so, če lahko zapeljejo prek prehoda in potem v Slovensko Bistrico pripeljejo pravočasno in
dobijo nekaj potnikov proti Ljubljani.
Po mnenju Franca Lončariča, predsednika skupščine KS Pragersko, je v Evropi to edino križišče,
kjer se srečata magistralna cesta in železniška proga v istem nivoju. Problem sicer poskušajo reševati,
kdaj pa bo dokončno prišlo od besed in papirjev k dejanjem, v tem času ne ve nihče.
Ob našem obisku na železniškem prehodu v Pragerskem, kjer smo šoferje in tudi elektrikarja, kije
urejal signalizacijo na zapornicah, vprašali, kaj mislijo o problematiki, so bile zapornice v 15 minutah
kar trikrat spuščene. j
Cvetko Čretnik iz Ga|a pri
Pragerskem: Sem v službi pri že-
leznici. Veste, o zapornicah, o
katerih pravijo, da so več spušče-
ne kot odprte, bi težko kaj več
povedal. Mnogo ljudi ne razu-
Cvetko Čretnik
me, zakaj so zaprte. Vem, da je
to skoraj nerešljiv problem, pred-
vsem sedaj, ko za vse primanjku-
je denarja. To je bilo aktualno že
pred leti in se ni uredilo takrat;
ne verjamem, da bodo to uredili
sedaj.
Janko Petek iz Ptuja: Po tej
cesti se vozim pogosto. Najbolj
vesel sem, ko se lahko zapeljem
prek prehoda brez čakanja. Ne
vem, kako bi se to dalo rešiti:
mogoče z nadvozom, podvozom
ali obvozom.
Janko Petek
Drago Lehnjak iz Koprivnice,
voznik tovornjaka, vozi za BILO
Kalnik. Pogosto se vozim po tej
cesti, pa velikokrat čakam, seve-
da z drugimi šoferji, tudi pol ure
Drago Lehnjak
in še več. Koliko časa dnevno je
to, še nisem sešteval, vendar sto-
jim pred zapornicami v obeh
smereh zelo dolgo. Če ne bi bilo
te ovire, bi lahko prišel prej na
dogovorjeno mesto. Poglejte,
zjutraj, ico sem peljal proti Lju-
bljani, sem stal 20 minut, sedaj
pa ponovno stojim, tako da se te-
ga časa kar nabere. Ko ne bi bilo
te ovire, bi vozniki lažje vozili,
pred zapornicami ne bi bili tako
živčni.
Franc Domitrovič iz Slovenskih
Konjic: Pogosto se vozim po tej
relaciji, pred spuščenimi zapor-
nicami pa stojim od 20 minut do
pol ure in še več. V enem dnevu
sem tukaj stal že več kot eno uro.
Franc Dimitrovič
Nekaj bi morali storiti, da bi pro-
blem rešili. Mogoče podvoz ali
kaj drugega.
Neznani voznik mitsuhishija ni
imel časa povedati svojega ime-
na, kaže pa, da je domačin. V tre-
nutku, ko smo se z njim pogovar-
jali, so odprli zapornice, potem
pa vsak prometni voznik hitro
pritisne na plin, ker ne ve, koliko
časa bodo odprte. Povedal pa je,
da mora pred zaprtimi zaporni-
cami stati dokaj pogosto.
Čez slabih 15 minut so zapor-
nice ponovno zaprli. Domačini,
ki so stali zraven, so povedali, da
bi morali počakati na 14.30 uro,
ko pripeljejo vsi delavski vlaki:
potem bi resnično videli in doži-
veli na svoji koži, kaj pomenijo
Neznani voznik
spuščene zapornice. Tega sicer
nismo čakali, naš naslednji sogo-
vornik pa je bil Janko Serec iz
Ormoža: Po tej cesti pogosto vo-
zim priklopnik, poln opeke, iz
opekarne iz Ormoža. Zdi se mi,
da imam za spuščene zapornice
»posebno srečo«; kadar se pri-
peljem na Pragersko, moram sta-
ti ali na začetku, v sredini ali na
koncu kolone. Čakam od nekaj
Janko Serec
minut pa tudi do pol ure in še
več. Večkrat sem že mislil, da bi
zapeljal skozi Rače, kjer ni za-
pornic, kljub zapornicam pa se
vedno zapeljem po tej cesti, ki je
bližnjica, čeprav potem čakam.
Veste, resnično želim, da bi bil ta
problem končno rešen. Vsem, ki
vozimo po tej cesti že več let, tr-
pijo živci, ker imamo vsi vozniki
svoj končni cilj.
Vida Topolovec
Foto M. Ozmec
Iveku Vršiču v spomin
v času okrog dneva mrtvih še
bolj razmišljam, kako nerazum-
ljivo kruta je resnica, ki človeku,
čigar življenje je bilo še polno
načrtov za prihodnost, le-te za-
hrbtna bolezen tako pretresljivo
izniči.
Ivek Vršič se je rodil leta 1934
v Drbetincih. Že kot otrok je mo-
ral prijeti za težka kmečka dela.
Največje razvedrilo mu je bila
njegova že takrat in do zadnjega
dne priljubljena harmonika, s
katero si je ob sproščenem hu-
morju v najtežjih povojnih letih
prislužil marsikateri dinar, ki mu
ga starši takrat niso mogli nuditi.
Kmalu je postal nepogrešljiv
član dramske skupine PD. Ved-
no smo ga videvali v najzahtev-
nejših vlogah. Njegov kristalno
čisti tenor ga je pripeljal tudi v
pevski zbor; temu je bil ves čas
predsednik. Poleg tega je bil še
desetletja skrben gospodar Pro-
svetnega društva, torej je bil Ivek
vedno gonilna sila kulturnega ži-
vljenja v Vitomarcih.
Največja sreča in radost pa
mu je bila družina žena in
hčerki. Postavili so si topel in
prijeten dom, v katerega so se
komaj vselili. Lega njegovega
novega doma mu je omogočala
širok razgled po okolici, ki mu je
bila tudi delovno področje. Ne-
kaj zadnjih dni je postopal po
balkonu svoje hišice in se sanja-
vo oziral po tej okolici, kot da bi
hotel njeno podobo ponesti s se-
boj.
Med Vitomarčani je njegova
smrt boleče odjeknila, v njiho-
vem spominu pa ostaja kot vzor
poštenega človeka, dobrega sose-
da in prijatelja. Veliko število
krajanov, znancev in prijateljev
od drugod, ki so ga spremili na
zadnji poti, je pokazalo, da smo
ga cenili in imeli radi. Naj mirno
počiva; njegov grob pa naj ved-
no krasijo rože, saj jih je v življe-
nju tako rad gojil.
Anica Kostanjevec
Uspešno prometno
tekmovanje
Kljub slabemu vremenu je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu ohčine Ormož minulo soboto pod pokroviteljstvom AMD Or-
mož izvedel 21. občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence
osnovnih šol občine Ormož.
Udeležile so se ga ekipe osnovnih šol Središče oh Dravi, Ormož,
Velika Nedelja, Tomaž in Miklavž. Prvič po dolgih letih je manjkala
ekipa Osnovne šole Stanka Vraza.
Prvo mesto je zasedla ekipa osnovne šole Središče ob Dravi, sledi-
jo Ormož, Miklavž, Tomaž inVelika Nedelja. Med 20 posamezniki je
bil najboljši Borut Horvat (OŠ Ormož) in si je pridobil pravico do so-
delovanja na republiškem tekmovanju; sledijo Saša Resman (OŠ Sre-
dišče ob Dravi), Adam Antolič (OŠ Ormož), Zvonko Petek in Dejan
Boj (oba iz OŠ Središče ob Dravi).
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob-
čine Ormož Jože Šterman je menil, da je tekmovanje potekalo uspe-
šno. Tekmovalci so pokazali sijajno znanje iz cestnoprometnih pred-
pisov. Kar sedem jih je dobilo dovoljenje za vožnjo kolesa z motor-
jem. Kljub slabemu vremenu je devet od dvajsetih tekmovalcev (iz OŠ
Središče, Ormož in Tomaž) vozilo na poligonu in prometnih površi-
nah tako spretno, da niso dobili nobene kazenske točke.
Vsi nastopajoči so prejeli diplome in praktične nagrade, prvi trije
posamezniki medalje, tri prvouvrščene ekipe pa pokale.
Vida Topolovec
Dravinja še vedno
čaka na regulacijo
Dravinja spada med tiste slovenske reke, ki imajo ponekod še
vedno svojo staro strugo, obraslo z vrbami in jelšami, in ki ob vsakem
večjem nalivu prestopijo bregove.
Ob zadnjem dežju, pred desetimi dnevi, se je med Poljčanami in
Makolami in nižje proti Majšperku obilno razlila po njivah in travni-
kih. Še dobro, da so ljudje jesenske pridelke že pobrali.
Takšno podobo ima dravinjska dolina ob vsakem večjem nalivu.
Le kako je bilo videti vse skupaj ob lanskoletni ujmi, ki ni prizanesla
tudi tem lepim, vendar revnim krajem! Kmetje, ki imajo tod svoje nji-
ve in travnike, s strahom čakajo dežja in novih poplav, čakajo pa tudi.
kdaj bodo reko končno ukrotili. Nikomur več ne verjamejo, ker regu-
lacijo Dravinje odlagajo iz enega srednjeročnega obdobja v drugo.
Ob tem pa leta (in reka tudi) neopazno hitijo dalje . . .
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Pečeni kostanji
po »vrteško«
Sreda, 17. oktober, bo verjetno marsikateremu atiju, mamici, de-
diju in babici še dolgo ostala v prijetnem spominu. Naši malčki in nji-
hove tovarišice enote Med vrti 2 so nas namreč povabili na kostanjev
piknik.
Razburjenje je že nekaj dni med otroki iz dneva v dan naraščalo.
Saj je res nekaj posebnega, če nas skupaj s tovarišicami povabijo na
zabavo. In to kakšno! Pročelje vrtca in okolice nas je pričakalo odeto
v zlato rumene in rjave barve listja, saj so tovarišice stavbo posrečeno
odele v barve jeseni. Mize so se šibile od dišečih dobrot: pečena ja-
bolka, keksi, palčke, sokovi in kostanj, celo mošt ni manjkal, seveda
le za odrasle. In obvezna kavica. Naši malčki so kar tekmovali med
seboj, kdo bo bolj ustrežljiv. Ponujali so nam pripravljene dobrote in
vzpodbujali svoje atije, da čimprej spečejo čimveč kostanjev. Koš za
odpadke se je polnil z olupki, naši želodci pa z dobrotami. Odrasli
smo kmalu zabredli v vsakdanje pogovore (saj veste: politika, plače
stanarina, draginja). Otroci pa se niso dali motiti. Uživali so v igri, kol
znajo le oni.
Senca na dvorišču vrtca je naznanila, da se prijetna zabava bliža
h koncu. Upamo, da bo še kakšna.
Vsem tovarišicam in drugim, ki so nam pripravili prijetno po-
poldne, hvala. Zadovoljni starši
Število nesreč ni problematično,
hude so posledice
ormož
Jure Ferme, komandir Postaje
milice v Ormožu
Cesta Ptuj— Ormož—Središče
ob Dravi — hrvaška meja je zadnji
dve leti preobremenjena. Veliko
število težkih tovornjakov, tudi pri-
klopnikov, ki na tej relaciji hitijo
iz Madžarske proti Italiji, gostejši
promet osebnih vozil, v tem času
pa še številni traktorji in tovornja-
ki, naloženi s peso, in še slabo, vse
prej kot primerno cestišče so vzro-
ki za številne prometne ne/gode, ki
imajo hude posledice.
Na Postaji milice v Ormožu smo se
o problematiki prometa in prometni
varnosti v devetih mesecih letošnjega
leta pogovarjali s komandirjem Juri-
jem Fermetom.
»Če pogledamo posledice prome-
tnih nezgod, je stanje letos v primer-
javi z lanskim letom precej slabše,
lahko bi rekli celo grozljivo. Zelo se
je povečalo število prometnih nezgod
s smrtnim izidom. Letos smo obrav-
navali osem takšnih prometnih ne-
zgod, lani v tem času pa samo eno.
Hudo telesno poškodovanih je bilo
28 oseb, 17 več kot lani. Pri huje tele-
sno poškodovanih otrocih je letošnja
številka — štiri — enaka lanski.
Letos je poraslo število nezgod na
magistralni cesti Ptuj-Ormož (v de-
vetih mesecih letošnjega leta kar 59.
lani 42), kar je zaskrbljujoče. Na re-
gionalnih in lokalnih cestah je število
nezgod enako lanskim. Največ ne-
zgod se je dogodilo med 14. in 22.
uro. IVIed povzročitelji so na prvem
mestu vozniki osebnih vozil, kar je ra-
zumljivo, ker jih je največ. Je pa števi-
lo v primerjavi z lanskim letom pora-
slo za 20. Na drugem mestu so vozni-
ki tovornih vozil (letos 37, lani 36), na
tretjem so vozniki koles z motorjem
(letos 14, lani 13), sledijo vozniki
traktorjev, nato vozniki motornih ko-
les in vozniki koles,« je svoje statisti-
čno poročilo podal Jure Ferme.
Zanimiv je podatek, da se je letos
zmanjšalo število prometnih nezgod v
naselju, povečalo pa zunaj naselja,
kar pomeni, da se hitrost vožnje seli
iz naselij na njihova obrobja. iVIed
najbolj problematične sodi ovinek za
naseljem. Trgovišče. kjer so obravna-
vali več težkih nezgod, med njimi tudi
s smrtnim izidom in večjo materialno
škodo.
Kaj je najpogosteje vzrok vsem
prometnim nezgodam?
Jure Ferme: Na prvem mestu je še
vedno neprilagojena hitrost, potem
neprimerno prehitevanje, nepravilna
vzvratna vožnja m drugi premiki. Do-
kaj pogosti vzroki so še vedno izsilje-
vanje prednosti, prekratka varnostna
razdalja in vinjenost.
Kako ste se na Postaji milice odziva-
li na vso dokaj perečo problematiko?
Jure Ferme: Precej smo bili na ce-
stah in sorazmerno temu opravljali
tudi kontrolo. V devetih mesecih letos
smo podali sodniku za prekrške 572
predlogov. 87 več kot v enakem ob-
dobju lani, več je bilo mandatnih ka-
zni in tudi opozoril na kraju samem,
izdano pa je bilo tudi večje število
plačilnih nalogov. Naša ocena je, da
smo se sorazmerno dobro odzivali
problematiki na terenu oziroma na
cestah. Naša naloga v prihodnjih me-
secih je. da posvetimo večjo pozor-
nost ukrepom pri neprimernem prehi-
tevanju, kar se čedalje pogosteje po-
javlja kot vzrok hudih prometnih ne-
zgod.
V zadnjem mesecu in pol so se na
relaciji Središče ob Dravi—Ormož,
dvakrat v Pušencih in enkrat zunaj
Obrežja, dogodile kar tri prometne
nezgode, ki so jih povzročili vozniki
težkih kamionov, s katerimi prevaža-
jo iz vzhodniF držav v Italijo živino.
Na srečo so bili v vseh treh primerih
vozniki udeleženi v prometni nezgodi
sami. Nastala je samo večja material-
na škoda.
Dejstvo je, da ti vozniki ogrožajo
promet na relaciji od Središča proti
Ormožu in dalje proti Ptuju. Ker pa
je gostota vozil izredno velika, oce-
njujemo, da je število prometnih ne-
zgod v odstotku na celotno število
majhno. Trudili smo se, da bi vozni-
kom v čim večji možni meri onemo-
gočili pretirano hitrost, in smo izvaja-
li precej kontrol; ob pregledu taho-
grafov smo kaznovali 210 italijanskih
in 65 madžarskih voznikov.
Vsi udeleženci v prometu bi morali
imeti več prometne kulture, pri vožnji
upoštevati druge udeležence v prometu,
ob tem pa misliti na cesto, ki je mnogo-
krat vzrok številnih prometnih nezgod.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
2. november 1990 —
TEOMK
»Uslužbenke« šolske hranilnice s svojo mentorico.
Šolske hranilnice —
prvi korak k varčevanju
Bančne ustanove nas vsako le-
to z najrazličnejšimi domisleki
vabijo pod svojo streho, ob dne-
vu varčevanja, 31. oktobru, pa
pripravijo za varčevalce poleg
prikupnega plakata, ki opozarja,
tudi na ta korak, ki naj vodi člo-
veka do boljšega življenja, še vr-
sto novih varčevalnih predlogov.
Le malokdaj pa zasledimo v
sredstvih javnega obveščanja kaj
več od skfomnega poročila o de-
lu šolskih hranilnic in njihovem
vzgojnem pomenu za otroka, ki
stopa življenju naproti. Banke si-
cer razpolagajo z vrsto podatkov
o številu šolskih hranilnic na
svojem področju, številu varče-
valcev, višini vlog, gibanju varče-
vanja. To pa je tudi vse. Nikoli
pa ne objavijo teh podatkov, kar
je velika škoda in krivica za var-
čevalce in tiste, ki se vse leto tru-
dijo kot pravi bančni uslužbenci,
družno s svojimi mentorji.
V občini slovenska Bistrica de-
luje 15 šolskih hranilnic in prav
toliko šol. Na ravni podravske
regije se Bistričani vsa leta uvrš-
čajo v prvo polovico uspešnih
varčevalcev od 112 šolskih hra-
nilnic, kolikor jih deluje na tem
področju. Že nekaj let zapored
se uvršča v sam vrh Osnovna šola
Zg. Polskava, ki v letih 87—90
zaseda 4., 5. in 6. mesto v regij-
skem šolskem varčevanju.
O skrivnosti uspeha in delu
šolske hranilnice sem se pogo-
varjala z mentorico Milico Kuko-
vica in »uslužbenkami« hranilni-
ce Metko Kotnik, Vesno Reich,
Mojco Leskovar, Petro Rauš,
Marijo Magdič in Petro Draško-
vič. »Pri nas varčujejo vsi učenci,
vsak dan obišče hranilnico vsaj
20 varčevalcev. Včasih so njiho-
ve vloge samo simbolične, ven-
dar ni učenca, ki ne bi varčeval.
Morda je skrivnost v tako visoki
uvrstitvi naše šole v majhnem
šolskem kolektivu. Smo namreč
štirirazredna šola s 94 učenci in
smo kot družina. Hranilnica de-
luje že od leta 1973, tudi sama
sem že toliko let mentorica. Hra-
nilnica je odprta dvakrat teden-
sko, v njej pa popolnoma samo-
stojno dela 6 uslužbenk-učenk,
ki smo jih »zaposlili« na osnovi
razpisa, ki ga objavimo vedno v
začetku šolskega leta. Merila za
sprejem »uslužbencev« hranilni-
ce so stroga. Učenci morajo dela-
ti pošteno in natančno. Delo je
zahtevno in terja obilo resnosti.
Vsak varčevalec dobi ob vpisu
knjižico in kartonček, ob tem pa
je treba voditi sproti še blagajni-
ški dnevnik. Običajno si deklice
delo razdelijo, čeprav so usposo-
bljene za vse delovne postopke.«
Skozi drobne prste uslužbenk
gre nešteto par, pa tudi večjih
denarnih enot. Nekoč so ob
dnevnem izkupičku naštele kar
4.500 din. To ni šala, če pomisli-
mo, da se mora vse ujemati, da je
treba narediti tako imenovano
specifikacijo denarja, vse skrbno
zabeležiti. Mentor pa mora po-
tem poskrbeti, da po najkrajši
poti še isti dan odpošlje denar, ki
se potem steka na bančno knjiži-
co njihove hranilnice.
Dekleta so mi povedala, da ra-
da opravljajo to delo, čeprav je
včasih treba ostati v hrariilnici,
dokler delo ni opravljeno ali do-
kler ne najdejo napake, ki se vča-
sih prikrade v njihovo poslova-
nje. Prijazna in nasmejana dekle-
ta bodo letos ob dnevu varčeva-
nja pripravila tudi sama prilož-
nostni program, ki bo v obliki ve-
dre plesne točke ponazoril varče-
vanje. Ko sem jih opazovala pri
njihovem delu, resne in marljive,
sem nehote glasno vprašala, ka-
ko je z nagrado. Po zagotovilu
mentorice Milice Kukovice na-
grada bo, zaenkrat pa naj ostane
skrivnost.
Gotovo je eden od razlogov za
tako visoko stopnjo varčevanja
učencev Zg. Polskave tudi izku-
piček, ki ga prejme šola za obre-
sti. S temi namreč vsako leto fi-
nansirajo nekaj najpomembnej-
ših aktivnosti, ki se jih udeležijo
vsi učenci (šola v naravi, razne
prireditve). Torej še vedno velja
načelo, da je v slogi moč. To pa v
polskavskem primeru potrjuje
njihova visoka uvrstitev na var-
čevalni lestvici v regiji.
O tem, kaj meni o mladinskem
varčevanju banka kot ustrezna
institucija za denarne zadeve,
sem se pogovarjala z Ireno Ra-
hle, vodjo odseka za poslovanje z
občani v slovenjebistriški poslovni
enoti Kreditne banke Maribor.
»Po podatkih za devetmese-
čno obdobje število varčevalcev
v šolskih hranilnicah narašča. V
slovenjebistriški občini od 3658
učencev obiskuje hranilnice kar
3405 varčevalcev ali 94 odsto-
tkov vseh šolarjev. Vsota privar-
čevanega denarja zajema 12 od-
stotkov varčevanja v regijskem
merilu. Banka, skupaj s šolami,
spodbuja šolsko varčevanje, pri
čemer ne gre toliko za finančni
delež, ki ga prispevajo šolarji,
marveč bolj za vzgojo mladega
človeka. Bistričani se že nekaj let
uvrščajo med prvo polovico v re-
giji, v ospredju pa je Zg. Polska-
va in letos še Pragersko, ki si deli
v regiji celo 3. mesto.
Čeprav so pri nas za to dejav-
nost sredstva močno okrnjena,
bomo še vedno, kolikor bo finan-
čno stanje dopuščalo, spodbujali
to obliko varčevanja.«
Alenka Milanovič
Miro Jasni:
Zavestno
človeško živim
Objemi razkošne narave
vse leto mladostno krepijo
srce mi in dušo.
Pogumno sprejemam
radosti življenja,
pomagam tešiti jih v stiski,
rešili jih v soncu in dežju,
v viharnem obzorju
na zemlji in morju.
Globoko občutim
vso živo naravo,
lepoto cvetenja in zorenja.
Kot človek odkrivam
skrivnosti življenja,
zavestno naravno
živim in trpim, skrbim
za mir. svobodo in slogo.
24. okt. 1990
BRANKO RESNIK. PRVI MOŽ PTUJSKEGA DEMOSA
Skupščina je blokirana
Doslej je imel ptujski Demos v
nekem smislu kolektivno vodstvo:
vodili so ga vsi predsedniki
strank, ki se v Ptuju združujejo v
Demos. Zakaj ste se zdaj odločili
za individualno vodstvo?
Branko Resnik: Ideja o tem je
bila prisotna že od začetka, pač
po vzoru na Demos v Sloveniji.
V začetku so vodili Demos vsi
predsedniki strank bolj zaradi
začetne zadrege, ker pač nismo
imeli človeka, ki bi to prevzel. Ni
pa zaradi tega, ker imamo zdaj
enega predsednika, nič drugače,
kot je bilo doslej. Demos je ostal
to, kar je — skupaj se dogovori-
mo, uskladimo — tehnično pa je
seveda to zdaj ostalo na meni . . .
Kaj je za vas osebno drugače?
Branko Resnik: Potrebno je
sklicati sestanek — verjetno bo-
mo morali nekoga zaposliti, da
bo opravljal tajniške posle — tu
je obveza, da moram na nekatere
sestanke, kjer pričakujejo mojo
prisotnost kot predsednika De-
mosa, čeprav še naprej ostaja, da
lahko gre na sestanke kdorkoli
od nas in zastopa stališča, za ka-
tera smo se dogovorili. Tudi po
volitvah ostajamo Demos. Na-
mera vsake stranke pa je, da se
uveljavi sama zase in skuša po-
kazati, kaj je med nami različne-
ga, v čem je smisel, da na nasled-
njih volitvah nekdo voli na pri-
mer Slovensko demokratsko zve-
zo in ne druge stranke.
Biti predsednik Demosa —
kakšen izziv je to za vas?
Branko Resnik: Nič posebne-
ga. To je le nekaj zraven tistega,
kar je bil zame izziv takoj po no-
vem letu, ko so se začele pripra-
ve na večstrankarske volitve, ko
so začeli sprejemati predpise, ko
so se povsod po Sloveniji začele
ustanavljati stranke in njihovi
odbori in ko smo tudi v Ptuju za-
čeli razmišljati, kaj zdaj, za koga
bomo volili, kdo so ljudje, ki jih
bomo volili. Glede na izkušnje
nisem  bil  za   staro,  prejšnjo
oblast. Takrat sem torej sprem-
ljal vsa dogajanja in iskal stran-
ko, ki bi lahko zajela moje politi-
čno prepričanje. Odlučujoča je
bila okrogla miza na televiziji, v
kateri je sodeloval profesor Pir-
nat, ko je govoril o bodočnosti
Sloveniji, o njeni odcepitvi, o
Slovenski demokratski zvezi. . .
Takrat sem spoznal, da se moj
temperament, prepričanje, sveto-
vni nazor, razmišljanja ujemajo s
Slovensko demokratsko zvezo.
Ker v Ptuju takrat ni bilo koga
drugega, ker sem želel ljudem
omogočiti, da volijo to stranko,
smo se zbrali in jo ustanovili. To
je prišlo pravzaprav iz zadrege:
ker ni bilo drugega, sem bil pač
sam iniciator. Ce bi storil to kdo
drug, bi bil prav tako član ali pa
vsaj somišljenik in bi za to stran-
ko tudi glasoval na volitvah, pre-
pričan, da je ta politika prava.
Tisti, ki poznajo politične toko-
ve v Ptuju, pravijo, da ste bili že
pred formalnim imenovanjem —
reciva temu — »predsednik v sen-
ci« ...
Branko Resnik: Poklic odvet-
nika je takšen, da je zelo blizu te-
mu, kar se dogaja v politiki. Po-
glejmo po svetu: Haider je na
primer odvetnik, cela vrsta nem-
ških, francoskih politikov, ameri-
ški predsedniški kandidati — vsi
so izšli iz tega poklica. Mi smo se
učili, kako družba, država deluje,
drugo pa je tisto »zvitoreplje-
nje«, kdo bo koga, kdaj kaj reči,
kaj pomeni ena beseda proti dru-
gi. Vse to je naš poklic. Sam v
politiki ne vidim prihodnosti, ni-
ti se ne nameravam spuščati va-
njo naprej; moja življenjska pot
je vendarle moje poklicno delo,
ki me zanima in me popolnoma
zadovoljuje. Politično delo me že
danes obremenjuje bolj, kot bi
sam želel.
JE DEMOS ZADOVOUEN Z
OBČINSKO VLADO?
Na občinsko vlado nenehno le-
tijo kritike, še posebej na njenega
prvega moža. Ste v Demosu o tem
kdaj govorili?
Branko Resnik: Slišali smo
pripombe na predsednika izvrš-
nega sveta. Mislim, da se stanje
počasi normalizira, da smo se In
se še vsi skupaj učimo. Drži pa
dejstvo, ki je temeljno in skrbi
mene in druge v Demosu; ni pra-
vega stika z gospodarstvom. Go-
spodarstvo stoji ob strani, ne so-
deluje s to vlado, da ne rečem,
da jo celo bojkotira. Vse se na-
mreč po mojem postavlja na gla-
vo. Partijska politika je imela
vpliv na gospodarstvo, tega ne
bo več. Vpliv bodo imeli lastniki
kapitala in neodvisna javnost.
Direktorji, ki so danes v podjet-
jih, nastopajo kot nekakšni kvazi
lastniki kapitala. Imajo pa pravi-
co in dolžnost, da povedo o sme-
reh razvoja. Zaradi njih funkcio-
nira država; podjetja dajejo do-
hodek, delo. In ta kratki stik me
skrbi.
SLOVENSKA USTAVA
Kako se boste v Demosu vklju-
čili v razpravo o osnutku sloven-
ske ustave?
Branko Resnik: Dogovorili
smo se za široko razpravo, na ka-
tero bomo povabili vse, ki imajo
interes. Dobili se bomo enkrat,
dvakrat ali tudi večkrat, povabili
tudi druge stranke v okviru koor-
dinacije, ki je bila zdaj ustano-
vljena, saj mislim, da je pri usta-
vi interes vseh strank skupen. Za
nas je pomembno, da spravimo v
ustavo stvari, ki so za nas realne;
to je lokalna samouprava, ki bo
vplivala tudi na to, ali bo skup-
ščina enodomna ali dvodom-
na ... Drugi nivo razprave pa bi
se omejil na strokovni krog, na
ljudi, ki lahko strokovno dajejo
pripombe, kot na primer o pripo-
ru, o pravicah . . ., o stvareh, ki
so v nekem smislu jasne po pra-
vni teoriji. Poskušali bomo pova-
biti strokovnjake, seveda pa tudi
ožje razprave ne bodo za zaprti-
mi vrati: odprte bodo vsem, ki
jih zanima.
ČLOVEKOVE PRAVICE
V zadnjem Času se pri nas veli-
ko govori o človekovih pravicah,
ne nazadnje tudi zaradi tega, ker
nam spoštovanje teh med drugim
odpira vrata v Evropo. Ste se kot
odvetnik v domačem okolju že
kdaj srečali s kršenjem človekovih
pravic?
Branko Resnik: Ne. Mislim,
da je v Sloveniji standard teh
pravic visok in ne bi mogli reči,
da smo brez njih. Sodišča, upra-
vni organi, s katerimi prihajam v
stik, so toliko profesionalni, na
takem nivoju, da ne prihaja do
zlorabe človekovih pravic. Mi-
slim tudi, da to, kar so naredili
na Hrvaškem, ko so zamenjali
sodnike, ni potrebno, ker sporov,
kjer bi ideološko prepričanje
prevagalo, ni, vsaj v svoji praksi
nisem naletel na kaj takega. Se-
veda se ljudje v kakih realnih po-
stopkih na nek način čutijo pri-
krajšani, vendar to ni to
DEMOKRATIČNE SPRE-
MEMBE V PTUJU
Kako smo se v Ptuju odzvali na
demokratične spremembe?
Branko Resnik: Naš odziv je
bil ta, da smo volili tako, da je
skupščina danes blokirana. Na-
stala sta dva tabora. In govoriti,
da ima Demos oblast, ni res. Lju-
dje bodo morali sprejeti dejstvo,
da so na volitvah glasovali tako,
da niti eni niti drugi ne morejo
vladati brez drugih. V tem ob-
dobju bi moral biti med obema
stranema konsenz in bi presegli
vsakokratno izrekanje zaupnice
vladi...
Vse to blokira delo skupščine.
Drugi aspekt — menim, da je bi-
stven — je, da nimamo več take-
ga izvršnega sveta, kot smo ga
imeli, ko bi na primer »siva par-
tijska eminenca« poklicala neko-
ga iz uprave in bi potem uprava
sledila temu vplivu. Danes nobe-
na od strank ne more imeti tak-
šne funkcije.
Katera odprta vprašanja po va-
šem mnenju rešujemo prepočasi?
Branko Resnik: Eno teh vpra-
šanj je tudi vprašanje medijev —
Tednika in radia. Na nek način
bi ju morali olastniniti. Tako kot
je naredila Mladina, ne gre. Mo-
ra se vedeti, kdo je lastnik. Mo-
ram reči tudi, da nismo za si-
stem, ki ga predvideva republi-
ka; smo za to, da upravni odbor
sestavljajo nevtralni, nepolitični
člani, ne po strankarskem ključu,
saj stranke nastopajo le v tretjini
skupščine. Tednik vidim kot
podjetje s kolektivom, kot smo
predlagali v gradivu za skupšči-
no. Normalno pa je, da delate
naprej z »nikogaršnjimi« sred-
stvi. Podedovali ste trg, image;
to je lastnina, ki mora spet dobiti
lastnika. Lahko bi seveda kdo
vse skupaj odkupil. Vendar bo
verjetno šel Tednik v to, da bo
uradni časopis na tem področju;
bo pa še mogoče kakšen privatni
— ne vem . . . Naročeno sem
imel Mladino; ko je njena kako-
vost padla, sem jo odpovedal.
Tednik berem zaradi lokalnih
novic. Ko pa sem skušal sam kaj
objaviti, sem naletel na tisto, kar
mi je bilo teoretično že znano:
da obstaja cenzura, da se vodi
politika, ki meni ni všeč, politika
v tem smislu, da ne bomo o tem
pisali, ker tudi o onem drugem
nismo, ali o tem bomo pisali, ko
ne bo več aktualno ... To pa ni
tisto, kar naj bi bil časopis. Ted-
nik namreč ni nepolitičen časo-
pis. Delo Plus piše trač in tisto
človek tudi tako vzame. Tednik
pa je časopis, ki spremlja politič-
no življenje. In to bi morali v
njem zaznati. Ali pa, če se spom-
nim tiste številke, v kateri so bila
objavljena stranišča — tudi tisto
je bilo vprašljivo . . . Mogoče bi
upravni odbor tudi v tem prime-
ru rekel, da to ni sporno, pa bi
bilo spet objavljeno, ali pa, če bi
prišla k časopisu nevtralna ose-
ba, mogoče vsega tega sploh ne
bi bilo opaziti in ne bi nihče ugo-
tavljal, ali je več onega ali tega.
Zdaj je, kakor je, vendar se mo-
ramo v prihodnje temu izogniti.
Dejstvo je, da je tudi v republiki
tako: Delo, slovenski radio in te-
levizija so še zmeraj pod vplivom
partije, vsekakor pa proti vladi.
Tako pa vlada ne more delati ni-
kjer na svetu . . .
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
120-LETNA TRAOlCUA GIMNAZIJE V PTUJU SE NADAUUJE
Znanje za fakulteto
Tudi gimnazija, kljub izpričanemu znanju
in odlični popotnici bodočim študentom za
vse vrste študija, se v bližnji preteklosti ni
mogla izogniti reformam srednjih šol. »Re-
formisti« so prisegali na usmerjeno izobraže-
vanje, profesorji na fakultetah pa na študente
iz naravoslovno-matematične usmeritve,
usmeritve, ki je bila v nekem smislu še »sta-
ra« gimnazija.
Z letošnjim šolskim letom je strokovni svet
Republike Slovenije za vzgojo in izobraževa-
nje uvedel v srednjih šolah enovit splošnoizo-
braževalni program GIMNAZIJA. Glede na
predmetnik in nameravani študij se dijaki
lahko odločijo za naravoslovno-matemati-
čno, klasično humanistično, jezikovno, druž-
boslovno-kulturno, pedagoško in športno
skupino. V Ptuju ni le pedagoške in športne
skupine. V petih razredih (naravoslovna, ma-
tematična, jezikovna in dve skupini družbo-
slovno-kulturna) je 152 dijakov.
Obvezni del programa je v vseh štirih letih
4869 ur, šolsko leto pa naj bi praviloma ime-
lo 38, v zaključnem letu 36 tednov (dva tedna
naj bi bila namenjena zaključnemu izpitu).
Predmetnik predvideva tudi izbiro predmeta.
V I. letniku je to ena, v drugem in tretjem le-
tniku 3 ure, v četrtem pa 11 ur. V prvem letni-
ku je mogoče to uro nameniti tudi za izravna-
vanje predznanja učencev pri predmetih, kjer
pač ugotovijo večje razlike.
Temeljni predmeti, ki so obvezni vsa štiri
leta, so: slovenski jezik in književnost, mate-
matika, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina,
umetnostna in športna vzgoja. V prvem letni-
ku je obvezen predmet za vse dijake informa-
tika in računalništvo. Dijaki se morajo nauči-
ti uporabljati računalnik in pridobljeno zna-
nje naj bi potem uporabljali v naslednjih le-
tih pri drugih predmetih. Med izbirnimi vse-
binami morajo dijaki v štirih letih obvezno
osvojiti znanje naslednjih dejavnosti: kultur-
nih, spoznavanje družbenega sistema, vzgoja
za mir in nenasilje, obrambne in zaščitne de-
javnosti, zdravstvena vzgoja s tečajem prve
pomoči in delovno prakso. Za vse to znanje
naj bi gimnazija zagotovila izvajalce zunaj
šole: povezala naj bi se z drugimi ustanova-
mi, fakultetami, inštituti, podjetji. Tako se bo
gimnazija odprla okolju, potek teh dejavno-
sti pa naj bi bil bolj svoboden — v obliki se-
minarjev, tečajev, taborov, seminarskega de-
la ...
V letošnjem šolskqm letu gre za bolj ali
manj poskusno obdobje in dijaki, ki so se
vpisali v gimnazijo, bodo končali šolanje z
zaključnim izpitom, prihodnje generacije pa
naj bi spet končale gimnazijo z maturo.
Gimnazija naj bi torej spet postala, kar je
bila, z vsem, kar je novega v izobraževalnem
procesu, in rezultati mature — v tej smeri te-
čejo dogovori — naj bi odločali o sprejemu
na fakulteto.
NaV
TEDNIK
— 2. november 1990
OD TU IN TAM — 9
10 - OD TU IN TAM
2. november 1990 —
TEDNIK
ptujski vevčami v grajeni
Premalo vode ali
preveč zlobe?
Prejšnji četrtek zvečer so se v Gra-
jani zbrali prebivalci dela Grajenšča-
ka in Krčevine pri Vurbergu. Ti so
povezani na krajevni vodovod z zbi-
ralnikom nad naseljem. Nanj je pri-
ključenih 48 gospodinjstev. Problem
je nastal pred leti, ko so poleg dote-
danjih potreb prebivalcev po vodi na-
stale še dodatne potrebe po večjih ko-
ličinah vode. Zraslo je namreč tudi
nekaj farm, med njimi sta posebej
večji dve. Lastnik perutninske farme
je odboru za upravljanje s krajevnim
vodovodom obljubil, da si bo zaradi
morebitnega primanjkljaja vode v
omrežju tudi sam priskrbel dodatni
vir za okoli 30 % svojih potreb. Pa te-
ga ni storil in iz tega po mnenju veči-
ne krajanov, prisotnih na zboru, izvi-
rajo vsi nadaljnji zapleti. Vode naen-
krat ni dovolj in kar precej gospodinj-
stev po tri ali celo štiri mesece na leto
ostane brez vode. Nazadnje je niso
imeli kar tri tedne skupaj. Krajani so
posumili, da vode zmanjkuje občasno
tudi zaradi posegov v črpališče. Opo-
zarjali so na nasilno vdiranje v zaje-
tje, zapiranje dotoka vode (obstaja
namreč možnost odklapljanja dela
porabnikov vode) in namerno polnje-
ne rezervoarjev zasebnikov, kar pov-
zroča pomanjkanje vode kljub dej-
stvu, da bi ob normalni porabi tako
gospodinjstev kot farm s količino vo-
de nekako morali priti skozi. Postaja
milice je reagirala tako, daje po dese-
tih dneh prišel miličnik in vprašal, kaj
so opazili in ali koga sumijo, odbor
za upravljanje z zajetjem pa se je že
utrdil pri iskanju rešitev. Izdelal je
predlog, ki bo do srede novembra v
razpravi med prizadetimi krajani, po
katerem bi pričeli vodo plačevati gle-
de na število družinskih članov, pa tu-
di perutnine in živine pri hišah.
S tem denarjem bi uredili vodnjak
in omrežje, predvsem pa očistili zaje-
tje, saj je to po zadnjih analizah bak-
teriološko oporečno. V vodi sofekali-
je in dr. C iril Korpar je menil, da bi,
če ne bo zajetje vzdrževano in čišče-
no, bilo potrebno zajetje zapreti. V
nekaj mesecih bi gospodinjstva prido-
bila tudi ustrezne števce in obračuna-
vanje porabljene vode bi bilo še bolj-
še. Nekaterim, ki so že obupali nad
možnostjo razumnega reševanja na-
stalega spora, pa se je zdelo, da bi bi-
lo še najpametneje čimprej pripeljati
v naselje javni mestni vodovod, kate-
Sklepi Interesnega zbora krajanov
— strokovnjak Komunalnega pod-
jetja naj izenači obe cevi z enim iz-
tokom
— zajetje naj se sanira
— ponovno povezati stari in novi
vodovod j
— Komunalno podjetje naj posku-i
ša najti rešitev i
— zagotoviti, da posegi nepoklica-]
nih v zajetje ne bodo mogoči      ,>
rega primarni vod je od naselja odda-
ljen tri kilometre.
Ena od rešitev je poleg ustreznega
plačevanja in vzdrževanja sistema tu-
di odstranitev ene od dveh cevi, po
katerih sedaj odteka voda iz rezervo-
arja. Kajti tudi to je jabolko spora.
Prvi, ki so se priključili na vodovod
že pred dvajsetimi leti, imajo namreč
cev pri dnu, drugi, ki so se priselili
pozneje, pa nad njo. Občutek, da
drug drugemu zaradi tega lahko na-
gajajo, je mogoče odpraviti z enotno
cevjo po načelu: Vodo bomo tako
imeli vsi ali pa nihče.
D. Lukman
Strokovna komisija tako,
občinstvo drugače
v nedeljo, 21. oktobra, je bilo v Cerkvenjaku že peto srečanje an-
samblov narodnozabavne glasbe, ki ga redno pripravlja domače kul-
turnoumetniško društvo. Tokratnega srečanja, ki ga je vodil Zoran
Turk, napovedovalec Radia Maribor, se je udeležilo sedem ansam-
blov, večinoma iz severovzhodnega dela Slovenije in le eden z Do-
lenjske. Nastop in izvedbo tekmujočih ansamblov je ocenjevala tri-
članska strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Urška Čop, glasbena
urednica Radia Maribor, Boris Rošker, producent Radia Maribor, in
Ivo Ciani, glasbeni urednik Radia Ptuj. Pretežkega dela niso imeli, za-
to je odločitev bila popolnoma jasna: prvo nagrado prejme Maribor-
ski kvintet (zlato na letošnjem Ptujskem festivalu), drugo ansambel
Spomin iz Novega mesta in tretjo novinec — ansambel Omahna iz
Doba.
Občinstvo pa je odločalo o najbolj všečni melodiji. Prvo nagrado
je namenilo polki Mi smo navihanci v izvedbi otroškega ansambla
Navihanci (povprečna starost 9 let!), drugo skladbici debitantskega
ansambla Omahna iz Doba Postoj, prijatelj in tretjo valčku Pozdrav
Ptuju v izvedbi ansambla Jožeta Ekarta iz Prepolja.
Prireditev v Cerkvenjaku je v celoti posnela tehnična ekipa Ra-
dia Maribor.
______________________ 1. C.
^^TERNTHAL — POVOJNO TABORIŠČE (4.)^
»Spregovorite, kaznujte, maščujtea
(naslov članka v LJUDSKI PRAVICI ~ junij 1945)
PISE: DARJA LUKMAN
Sodišča za zločine in prestopke zoper
slotensko narodno čast (skrajšano: so-
dišča narodne časti) so bila ustanovlje-
na 5. junija 1^)45. \ uvodu so bili pre-
krški zoper narodno čast definirani kot: postopki ljudi, ki so » /aradi svoje hlap-
čevske miselnosti, sebičnosti, strahopetnosti ali sovraštvu do naprednih slovenskih
in jugoslovanskih sil sodelovali / okupatorjem, mu pomagali sejati mržnjo med ju-
goslovanskimi narodi, slu/ili njegovemu državnemu ustroju ali mu sicer delati
usluge.
Podrobneje pa vrste prekrškov de-
finirajo prve tri določbe. Najprej v
prestopke .sodijo vsa dejanja, ki kaže-
jo na politično, kulturno-umetniško,
gospodarsko pravno ali upravno so-
delovanje z okupatorjem ali domači-
mi izdajalci. Nato prijateljski stiki s
pripadniki okupatorske vojske in so-
delovanje na odgovornih mestih v le-
tu 1941, ki je prispevalo k porazu in
kapitulaciji Jugoslavije.
Kazni, ki jih je izrekalo to sodišče,
pa so bile izguba narodne časti (odv-
Zakon o sodiščih narodne časti je bil objavljen na prvi strani Ljudske pravice 8. junija 1945, ob njem pa
pomenljiv komentar.
zem državljanstva ali volilne pravice),
lahko ali težko prisilno delo in popol-
na ali delna zaplemba imetja v korist
države. Kazni prisilnega dela so se iz-
rekale za največ 10 let.
SESTAVA
IN DELOVANJE
SODIŠČ
Sedež sodišča je bil \ Ljubljani, v
vsakem kraju pa so z republiško
odredbo imenovali pet sodnikov in
tajnika sodišča. Imena teh sodnikov
smo že objavili, tajnik sodišča pa je
bil za ptujsko območje Janže Tobias,
odvetniški pripravnik iz Ptuja.
Sodišča so praviloma sodila na se-
dežih narodnoosvobodilnih odborov.
V Ptuju je to sodišče delovalo od ju-
nija do avgusta v današnji sejni sobi
magistrata. Zasedalo je redno vsak
dan, razen nedelje. Obtožence so vo-
zili tudi iz sternthalskega taborišča.
Sodišče je obravnavalo vnaprej na-
pisane obtožnice. Kdo jih je napisal,
ni znano, po zakonu bi jih lahko na-
pisali javni tožilci, odsek za zaščito
naroda, narodnoosvobodilni odbor,
poleg teh organov pa tudi posamezni-
ki.
Sodišče je torej zasedalo dobra dva
meseca tudi v Ptuju. Iz Ljubljane sta
razen imenovanih sodnikov prihajala
tudi še dva pravnika. Vsi skupaj so
nato poslušali obtožnico, izpovedi
prič in obtoženih in nato odločili.
Največkrat so izrekli odvzem volilne
pravice, pogosto pa tudi lažje in težje
prisilno delo. Ljudi, ki so bili že zapr-
ti v Sternthalu, so ali poslali nazaj ali
pa izpustili. Teza, da je to sodišče po
juniju pošiljalo zapornike v Sternthal
bo torej držala. Pred tem datumom
pa so to zagotovo počeli Ozna in vpli-
vni posamezniki. Tudi v drugih krajih
severovzhodne Slovenije so delovald
ta sodišča in prek njih je tudi veliko
Prekmurcev, IVIariborčanov, Pohor-
cev, Lenarčanov (poleg Ptujčanov)
prišlo v Sternthal.
Sodišče je obravnavalo od 20 do 30
primerov na dan. Iz pričevanj je mo-
goče sklepati, da se je na njem znašlo
veliko nedolžnih ljudi, ki so bile žrtve
medsebojnih nasprotovanj in zavisti.
Tako so na primer pred sodišče prišle
dekleta, ki so se neko zimo vozila na
nemškem kamionu. Zgolj zato, ker jih
je zeblo in so jih po poti pobrali nem-
ški vojaki. V nekaterih primerih je šlo
povsem za osebne intrige.
Sodbe o sodnikih narodne časti se-
veda nimam pravice dati. Le to, da so
bili zelo različni. Nekateri so v vsaki
malenkosti že videli razlog za kazno-
vanje, drugi pa so se odločali pred-
vsem za odvzem volilne pravice in so
na proces gledali bolj kot na nujno
zlo, v katero so bili pač pahnjeni.
ISKANJE
SOVRAŽNIKOV
ZA VSAKO CENO
časi delovanja sodišča narodne ča-
sti so bili hkrati tudi časi, ko so časo.
pisi, predvsem Ljudska pravica, na
veliko objavljali slike iz nemških ta-
borišč, pisali o žrtvah in opisovali
ogromno procesov proti vojnim zlo-
čincem. Med članki ni manjkalo ta-
kih, ki so ljudi pozivali, naj prijavijo
zločince, simpatizerje in tiste, ki so
moralno podpirali okupatorja. Ljudje
so, kot kaže, na to pristali, saj so so-
dišča imela polne roke dela. Naslovi
v časopisih so jih k temu prav gotovo
podžigali.
Zanimivo je, da je zakon podpisal
Josip Vidmar, da pa je mednarodna
javnost zaradi tega zakona in delova-
nja sodišč hitro reagirala. Sodišča so
bila laična, postopki niso upoštevali
osnovnih pravnih norm, njihove zlo-
rabe pa so odmevale tudi drugod. So-
dišča so bila na hitro ukinjena. Za nji-
mi pa so bila ustanovljena redna na-
rodna sodišča. Vsi arhivi sodišča časti
so potem morali v Ljubljano, in kot
smo že omenili, zaenkrat niso dostop-
ni niti ni natančno jasno, ali niso
morda v Beogradu. Časovna distanca
je seveda že velika, zato ni razloga, da
teh arhivov zgodovinarjem ne bi
odprli. Razen če so uničeni, saj je v
glavnem že prevladalo mnenje, da so
bila ta sodišča velika napaka povojne
oblasti in predvsem pravno sporna.
V Stiku je kaj videti
Podjetje Stik, katerega direk-
torje znani ptujski zasebnik Jože
Holc, je prejšnji petek na Potrče-
vi ulici 13 v Ptuju odprlo isto-
imensko trgovino. Nov lokal je
izredno lepo urejen; pozna se,
da je pri ureditvi sodeloval stro-
kovnjak - arhitekt Bogdan Rei-
henberg iz Maribora. Kupcem
ponujajo bogato izbiro usnjenih
in krznenih oblačil, uvožene iz-
delke iz jeansa in športne copate
Victory. Vse blago je naprodaj
po ugodnih cenah in prodajnih
pogojih.
V priložnostnem govoru sekre-
tarja Sekretariata za obrt in pod-
jetništvo Branka Brumna je bilo
nekajkrat slišati o pridnosti in
delavnosti novega podjetnika,
prej obrtnika usnjarske stroke;
usnjarstvo je družinska tradicija
pri Holčevih. Jože Holc je bil
eden prvih ptujskih obrtnikov, ki
se je ukvarjal s trgovinskimi in
komercialnimi posli. Nadvse lep
butik je krona dolgoletnega dela.
pričakovati je, da bo v bodoče še
več podobnih presenečenj. Bran-
ko Brumen je Holcu čestital v
imenu Izvršnega sveta in Sekre-
tariata za obrt in podjetništvo
občine Ptuj.
Franček Vrtič, najstarejši dela-
vec sicer mladega podjetja, je
opravil formalni krst novega lo-
kala. MG
Nova trgovina je pravi biser, kar zadeva urejenost in ponudbo
(Posnetek: J. Br.ačič)
Kultura pod Kunejevim kozolcem
slovensk;^
bistrica
Prihodnje leto bo Malo Boršt-
nikovo srečanje v slovenjebistirški
občini štelo že 15 let, seveda če ga
bodo (denarno) uspeli obdržati pri
življenju. »To je že tradicija, v
svetu pa veliko dajo na tradicijo.
Škoda bi bilo, če bi se pretrgala,
ker potem ne bo več tradicija,« je
med drugim povedal dr. Matjaž
Kmecl, predsednik sveta Borštni-
kovega srečanja, na nedeljski ve-
černi predstavi Confortesovega
Maratona v Slovenski Bistrici.
Zelo živahno pa je bilo v nede-
ljo dopoldan v Makolah, ko seje
pod (in pred) Kunejevim kozol-
cem zbralo veliko krajanov in
članov PD Anica Černej, ki je bi-
la gostiteljica srečanja. Po stari
gostoljubni navadi IVlakolčanov
(kljub temu pa pravijo o njih, da
se radi tepejo, kar je potrdil tudi
Jurij Vodovnik) so ponujali
»kačjo slino«, da so se ljudje
ogreli, mošt, domačo jabolčnico
in polno drugih dobrot iz doma-
če kmečke peči. Gledališčniki so
po stari navadi prišli bolj pozno,
ljudje pa so še kar vztrajali ob
vseh dobrotah in povrh še peče-
nem kostanju. Vse, ki so čakali
skoraj poldrugo uro, pa je razve-
selila Alenka Pinterič.
Blaž Železnik, intendant SNG
Maribor, je zamudo opravičil ta-
kole: »Borštnikovo srečanje je
vedno nekaj posebneg, a nekaj
posebnega pa so tudi naši umet-
niki, ki so se po sinočnji predsta-
vi Fausta in tovariškem srečanju
prebujali v intervalih«.
Seveda so Makolčani to spre-
jeli z velikim razumevanjem in
predstava pod kozolcem (skozi
katerega pa je tenko pihalo) se je
pričela. Nastopili so trije prizna-
ni gledališki umetniki, dobitniki
zlatega Borštnikovega prstana:
Polde Bibič, Štefka Drolčeva in
Danilo Benedičič. Kot gostja je
nastopila tudi prvakinja duhrov-
niškega gledališča Marin Držič
Milka Podrug-Kokotovič (bralci
se je spomnijo iz serije Naše ma-
lo misto). Zanimivo je bilo pri-
sluhniti vrhunskim umetnikom,
ki so govorili hvaležni publiki,
nagradila jih je z obilnim aplav-
zom, v dokaj neobičajnem oko-
lju: med koruznico, fižolovkami
ter korenjevo in repno cimo.
Veselo druženje z domačini se
je nadaljevalo tudi po nastopu;
po vsej dolini je odmevala pesem
še, ko so umetniki prišli že pod
varno (in toplo) okrilje makolske
osnovne šole, kjer so jih pogosti-
li s kosilom in veliko mero dobre
volje ter pesmimi, ki so jim prite-
gnili prav vsi.
Tekst in foto
Vida Topolovec
Nastop gledaliških umetnikov pod kozolcem.
Četrtkov ptujski kulturni utrip
Kdor je želel minuli četrtek kulturno obarvati in
si v drugi polovici delovnega tedna »privezati dušo«,
je imel kaj zbirati. Z malce pretiravanja — prava
velemestna ponudba: literarno popoldne, likovna
razstava, gledališče.
Pustimo danes (ne pa tudi v razmislek za kakšen
drugi četrtek) očitek, zakaj v enem dnevu kar tri pri-
reditve, ob strani. To sploh ni težko, ko se človek
lahko spet po dolgem času preda ugodju, da ima tu-
di v Ptuju »kam iti«, in če bi rad vcepil občutek za
lepo še otroku, lahko tudi njemu ponudi kulturno
srečanje.
Škoda, da je kulturno popoldne s tržaškim lite-
ratom Miroslavom Košuto doživelo skromno šte-
vilo otrok. Morda pa je bil dogodek prav zaradi
intimnosti mladinskega oddelka Ljudske in študij-
ske knjižnice in maloštevilne publike toliko bolj
prisrčen in doživet. Miroslav Košuta je predstavil
otroške pesmice in jih pospremil s komentarjem o
njihovem nastanku z za otroke zanimivo pripoved-
jo. Ob tem se človeku utrne le misel: bomo imeli
poleg volje kdaj v Ptuju tudi toliko denarja, da bi
takšna srečanja z literati lahko postala v knjižnici
tedenska ali pa vsaj mesečna?
Mariborski slikar Vojko Pogačar je vse tiste, ki
so videli njegovo razstavo pred sedmimi leti v
istem prostoru, razstavišču ob Dravi, presenetil.
Njegova osamljena drevesa so se marsikomu neiz-
brisno vtisnila v spomin, četrtkova ponovna pred-
stavitev pa je bila nekaj novega, drugega in v pr-
vem hipu skoraj dvom, da gre za istega avtorja.
Minuli četrtek pa so lahko tudi Ptujčani zaznali
utrip 25. Borštnikovega srečanja, ne da bi jim bilo
treba v Maribor. V gledališču se je za abonma in
izven predstavilo tržaško gledališče s Tetovirano
rožo, Tennesseeja Williamsa, s katero so sodelova-
li na Borštnikovem srečanju. Glavna igralca Mi-
randa Caharija in Boris Cavazza sta pod režiser-
skim vodstvom Maria Uršiča zagotovila že sama
po sebi všečno predstavo. Bil pa je to tudi gledali-
ški dogodek, ki je gledalce popeljal onkraj meje
med Slovence v Italiji, v gledališko dogajanje Slo-
venskega stalnega gledališča v Trstu.
In obisk na vseh teh prireditvah? Lahko bi bil
številčnejši.
Nav
TEDNIK
— 2. november 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
Igra z belo žogico
Igro, podobno namiznemu tenisu, so igrali najprej na kitajskem in japonskem dvoru, začetniki sodobnega
namiznega tenisa pa so Angleži, ki so konec 19. stoletja sestavili pravila igre ping-pong. Angleži so tudi zame-
njali žogico iz plute ali gume za celuloidno in uvedli še vrsto sprememb. V Jugoslaviji so pričeli namizni tenis
igrati po letu 1925 na območju današnje \ojvodine, prvo državno prvenstvo pa je bilo organizirano leta 1931.
Ptujski namiznoteniški klub je ob teh dejstvih še malček — lani je dopolnil 15 let, pa vendar se ponaša z lepi-
mi rezultati.
Kakšni so uspehi NTK Peto-
via? Ivo Pšajd, profesionalni tre-
ner, meni, da je bila sezona
1989/90 med najplodnejšimi do-
slej. Dekleta igrajo v drugi zve-
zni ligi, po sedmih letih ima Ptuj
ponovno republiški reprezen-
tantki (Mlakarjeva in Cerčeto-
va), ekipno so pionirke tretje in
mladinke druge v republiki. Fan-
tje so ponovno osvojili naslov
Tanja Čerče in Petra Mlakar kot članici slovenske reprezentance na
igrah treh dežel v Feldkirchnu v ZRN z osvojeno srebrno in zlato meda-
ljo med posameznicami in zlato ekipno medaljo.
državnega prvaka (Urh Strašek,
leto prej Blaž Brodnjak), po pri-
bližno desetih letih igra moška
ekipa Poetovie ponovno v prvi
Letos so Ptujčani prevzeli
organizacijo regijskih tekmo-
vanj. Vodil jih ho regijski kape-
tan Ivo Pšajd. samo tekmova-
nje pa predsednik NTK Peto-^
via Martin Mlakar. Upajmo,-,
da se ho kronično pomanjka-\
nje gledalcev na športnih prire-\
ditvah na Ptuju tokrat pokaza-]
lo drugače.
republiški ligi in, kot kažejo re-
zultati, ne bodo v tej ligi le eno
sezono. To so Blaž Brodnjak,
Boštjan Tancer, Urh Strašek, Ni-
no Križe, računajo pa tudi na iz-
kušenega Jerneja Šomna.
»Najboljši trenirajo vsak dan
po dve uri,« pripoveduje trener
Pšajd. »Po ogrevanju in postavi-
tvi miz vadijo posamezne ele-
mente igre, mesto dotika žogice,
povezavo udarcev, taktično ui-
gravanje proti znanim nasprotni-
cam, nato pa še odigrajo kakšen
set. Vsako soboto in nedeljo so
tekmovanja. Poleti imajo sicer
mesec dni počitnic, nato pa naj-
prej vzdržLjivostne treninge v
Ljudskem vrtu, pa priprave na
Ribniški koči . . .«
»Z vsem tem so veliki stroški,
sredstva pa dobimo le od ZTKO.
Tako morajo veliko prispevati
starši. V bližnje kraje vozijo otro-
ke zdaj eden zdaj drugi, otroci si
s seboj nesejo sendviče, saj kosi-
mo in večerjamo le takrat, ko
moramo v kraju tekmovanja tudi
prespati. Nekateri mi očitajo, da
sem škrt, a moraš biti, če denarja
ni,« se toži predsednik NTK Poe-
Oh gledanju pomisliš, da sta
igralca nasprotnika, ki skuša-
ta drug drugemu vsiliti svoj ri-
tem, oh čemer skrajno napeto
reagirata na vsak migljaj
majhne, bele, od 2,4 do 2,5
grama težke žogice, ki doseže
pri boljših igralcih tudi hitrost
do 100 kilometrov na uro. Ven-
dar, pravijo igralci, jih zanima
predvsem žogica, ki živahno
poskakuje sem in tja po 2.74
metra dolgi. 1,52 metra široki
in 0,76 metra visoki mizi, ne
pa protiigralec.
V     _y
tovia Martin Mlakar. »Dolgo
sem delal kot sekretar v Nogo-
metnem klubu Drava, lani pa
sem prevzel vodstvo namiznega
tenisa. Zaenkrat mislim, da smo
dober, discipliniran in zdrav ko-
lektiv. Je pa tako, da smo pač
mali. Veliki centri imajo vse —
Blaž Brodnjak, Nino Križe, Urh Strašek in Boštjan Tancer pred tekmo
proti Fužinarju z Raven.
Trener Ivo Pšajd
objekte, več denarja, boljše igral-
ce. Oni jih dobijo, kupijo. Mi si
moramo igralce vzgojiti.«
Kaj pomeni vzgojiti si igralca?
Pšajd: »Za najmlajše, to je
«čence prvih razredov, imamo
vsako leto pionirsko šolo. Letos
jih trenirata Bodgan Muzek in
Živorad Marinkovič. Najprej ob-
vladujejo osnovne elemente: žo-
gico udarjajo ob steno, ob tla, v
zrak, nato šele čez mesec ali dva
čez mizo. Prvič se jim posreči od-
biti žogico v zrak 7 do 8-krat, na-
to 200 in večkrat. Sicer pa tečejo,
se razgibavajo, izvajajo spretno-
stne in dihalne vaje. Pravilno di-
hanje je sploh najpomembnejše
pri vseh športih. Čez pol leta pri-
čnejo vaditi vsak dan, seveda se
najboljšim bolj posvečamo, ven-
dar so vsi dobrodošli. Že prvo le-
to ti pionirčki tudi tekmujejo.
Čez 4 do 5 let bodo nekateri od
njih za klub kaj dosegli.«
Pri Ptujčanih igra tudi Bošt-
jan Tancer. ki obiskuje športni
razred mariborske gimnazije.
»S poukom pričenjamo ob 10.
uri, tako da lahko opravimo
jutranji trening. Štirikrat na
teden imamo ta jutranji vzdr-
žljiv os t ni trening kar skupaj
pod vodstvom atletske trenerke
Brede Lorenci. Sicer smo v ra-
zredu košarkarji, teniserji, od-
bojkarji, atleti, nogometa-
ši . . .« Boštjan Tancer je letos
julija na evropskem prvenstvu
v Avstriji osvojil dve bronasti
medalji.
Tekmovalci NTK Petovia se
udeležujejo kvalifikacijskih tur-
nirjev regij, ekipnih regijskih, re-
publiških in zveznih tekmovanj
ter prvenstev posameznikov. Ni
kaj, ob strani morajo res imeti
starše, pa tudi razumevanje uči-
teljev.
Besedilo in fotografije
McZ
šport
Neodvisen
in nadstrankarski
Društvo pedagogov telesne kulture Ptuj je IS. oktobra organiziralo
okroglo mizo o športu na Ptuju. V SŠC so se zbrali številni športni stro-
kovnjaki, udeležil pa se je tudi novi predsednik .'športne zveze Slovenije
dr. Rajko Šugman, nekoč sicer pristen (,'orišničan. V svojem uvodnem
govoru — po poročilu prof. Mirana Muhiča o športu v šolah in prof.
Vlada Čuša o tekmovalnih športih — je svoje poreklo večkrat poudaril,
predvsem pa govoril prisrčno in malodane zaupno o trenutnem stanju
Športne zveze. Pravi problemi, na katere so naleteli prisotni r svojem
vsakodnevnem delu, pa so .se pokazali šele v razpravi.
NAJMLAJŠI BREZ
USTREZNEGA VODSTVA
Kljub temu da sodi ptujska
občina med športno razvite v
Sloveniji, je zdravstveno stanje
učencev in mladine med najslab-
šimi, Ptuj vodi po številu nespo-
sobnih za vojaško službo, naraš-
ča število ljudi z zmanjšano delo-
vno sposobnostjo, je povedal
prof. Vlado Čuš. Tudi premalo
športa in rekreacije nedvomno
vpliva na omenjene rezultate.
Prisotni so ugotovili, da nam
manjka predvsem strokovno de-
lo z najmlajšimi — v vrtcih in
nižjih razredih osnovnih šol. Mo-
torične sposobnosti se razvijajo
namreč predvsem do 10. leta sta-
rosti. Predstavnik TVD Partizana
iz Dornave je menil, da bi starši
z veseljem pošiljali otroke na or-
ganizirano vadbo in jo tudi pla-
čali, če bi vedeli, da je tako nji-
hov otrok na varnem in v rokah
strokovnjaka. Tako so prišli raz-
pravljalci do staršev, še vedno
glavnih vzgojiteljev, ki večkrat
nimajo časa ali pa posluha za
športne potrebe otrok.
Najbolje gre delo od rok prav-
zaprav učiteljem višjih razredov
osnovnih šol. Ti učenci se tudi
najbolj obšolsko udejstvujejo.
Veliko slabši je položaj v sred-
njih šolah, kjer niti učitelji niti
dijaki niso stimulirani za delo
zunaj šolskih obveznosti. Ravna-
telja prof. Meta Puklavec in mag.
Milan Cimerman sta poudarila,
da ob ukinjanju sredstev za ob-
šolske dejavnosti družba ne mo-
re pričakovati večnega prosto-
voljnega dela pedagogov. Prav
tako se na srednješolski stopnji
tekmovanja podvajajo. Tako naj
bi isti učenci tekmovali z istimi
konkurenti enkrat za klube in
drugič za svoje šole.
TEKMOVALNI ŠPORTI
V NEVARNOSTI
Dr. Rajko Šugman je povedal,
da- bi v bodoče lahko Športna
zveza in z njo seveda njene člani-
ce — klubi in društva — ostali
tudi brez že sedaj pičlega dinarja
iz sredstev za družbene dejavno-
sti. To pomeni, da se bodo mora-
li športniki spopasti s tržiščem,
na katerem za vse morda tudi ne
bo prostora. Ptuj ima sedaj 22 ra-
zličnih športnih panog, organizi-
ranih v 70 klubih in društvih. Po-
dobno je v drugih mestih. Ali je
selekcijski šport na Ptuju opti-
malno organiziran, je bilo na-
slednje vprašanje na srečanju.
Ko še enkrat prebiram vabi-
lo za okroglo mizo o športu na \
Ptuju, ugotovim, da so se je\
udeležili le »uporabniki« špor-
ta — in ni jih bilo malo — ni\
pa bilo ne župana ne predsed-\
nika IS ne predstavnikov poli-\
ličnih strank, očitno po pomoli]
pa so se jim v odsotnosti pri-]
družili tudi vsi ravnatelji os-\
novnih šol razen enega. Ta
ugotovitev se odlično ujema s\
Sugmanovo vizijo Športne zve-l
ze, ki naj ho ločena od državei
in absolutno nadslrankarska.\
In lo je tudi glavno sporočiloi
okrogle mize. i
Zakaj ima Ptuj tudi osnovne se-
lekcije za športe, ki jih gojijo tu-
di v okolici, na primer nogomet?
Tako pride do podvajanja in ne-
potrebne delitve denarja tudi na
tem področju.
Kako si predstavlja športni
marketing, smo povprašali dr.
Rajka Šugmana: »Klasična eko-
nomska propaganda je zastarela
zadeva. Najti je potrebno nov na-
čin sodelovanja podjetij in špor-
tnih organizacij. V svojem timu
imam mlade strokovnjake, ki pri-
pravljajo osnutek bodočega delo-
vanja. Športna zveza mora vseka-
kor dobiti nazaj športno stavo, do-
seči davčne olajšave in delež pri
igrah na srečo. Natisnili bi lahko
svoje znamke. Po vaseh bo najbrž
lažje kot v mestih. Tam bodo or-
ganizirali veselice, tombole. Mo-
ramo se zgledovati po zahodnih
sistemih ...«
Udeleženci so se spraševali tu-
di, kako naj se organizira seda-
nja ZTKO, ko se bo preimenova-
la v Športno zvezo. Edini so si
bili, da morajo ob prenavljanju
enakopravno sodelovati vsi ob-
stoječi klubi in društva, organi-
zacija pa mora biti nadstrankar-
ska.
Mc Zupanič
rokomet
Porazi moških ekip
Osmo kolo v prvi republiški moški ligi je bilo za naše ekipe neuspešno. Drava
in Ormož sta izgubila kot domačina. Velika Nedelja pa na gostovanju. Članice
Drave pa so v Ptuju brez težav s 26:14 (13:5) premagale mlade igralke Partizana
iz Žalca.
Moško tekmo v Ptuju med Dravo
in Preddvorom so zasluženo dobili
gostje, saj so se v igri slabih obramb
bolje znašli, bili so bolj natančni pri
strelih. Ptujčani so tudi tokrat igrali
brez kaznovanih Sagadina in Vrtari-
ča, kar seje še kako poznalo pri igri v
obrambi, saj jim je ustavljanje spre-
tnih in agresivnih Gorenjcev delalo
veliko težav. Podobno bi lahko zapi-
sali za obrambo gostov. Ptujčani so
igrali preveč živčno in premalo čvr-
sto, zato so jih nekatere dvomljive
sodniške odločitve prehitro razburile.
Za novince v ligi mora biti sobotna
tekma izkušnja več — in nič drugo.
Ormožani so bili v soboto zvečer v
Veliki Nedelji na pragu prve zmage.
Tri četrtine tekme so bili boljši od go-
stov iz Ribnice, vendar so konec odi-
grali slabo, predvsem v napadu, in In-
les je zmagal s 23:18. Slab konec potr-
juje podatek, da je Ormož 13 minut
pred koncem vodil s 16:14! Tudi Or-
možanom se še kako pozna odsotnost
kaznovanega Šandorja in neigranje
Alana Potočnjaka, ki je prestopil k
Medveščaku.
Podobno se je primerilo Veliki Ne-
delji na gostovanju v Ivančni Gorici,
kjer je s 17:21 izgubila z G PG Grosu-
plje. Dobro so začeli, povedli s 4:0,
vendar slabše nadaljevali. V drugem
polčasu so se približali na zadetek ra-
zlike, vendar jim kaj več tudi po za-
slugi sodnikov ni bilo dovoljeno. Ve-
liko pripomb imajo tudi na račun sla-
be razsvetljave in vode na parketu.
Po četrtem kolu vodi trboveljski
Rudar pred Preddvorom in Bakovci,
Drava je sedma. Velika Nedelja dese-
ta, Ormož pa trinajsti.
DRAVA: Koštomaj, Kramberger,
Žmavc, Terbuc 4, Mikulič, Šimac 2,
Čeleš, Ramšak 9, Habjanič, Hrupič
11, Kelenc 3, Matjašič.
ORMOŽ: Gaberc, Šandor, Rajh 3,
Sabo 2, Darmati, Polak 2. Sekelj 8,
Vincek 2, Potočnjak 1, Hedžet, Pra-
protnik, Valenko.
VELIKA NEDELJA: Kovačec,
Sok 3, Zorli 3, Boksa 1, Gregorič,
Ranfl, Urbančič, Hržič 2, Cvetko 3,
Kačičnik 1, Mesarec 4, Vaupotič.
DRAVA (članice): Sitzenfrei, To-
polovec 1. Šparl 8, Farkaš 7, Malek 1,
Munda, Pridi 1, Gomilšek, Mumlek
6, Vrbančič 1, Jurkovič 1, Jurleta.
V soboto (3. novembra) ho najbolj
zanimivo v Veliki Nedelji, kjer bo tra-
dicionalni derbi Velika Nedelja —
Ormož. Tekmo bodo začeli ob 19. uri.
Člani Drave bodo gostovali pri vodil-
nem Rudarju, članice pa pri Velenju.
1. kotar
Trenutek z razburljive tekme članov Drava — Preddvor, kjer so največ
pozornosti posvečali napadu.
(Foto: I. kotar)
nogomet
Območni derbi Impolu
Nogometašem Impola seje očitno odprlo, saj so
po slabem startu sedaj z 12 točkami iz 10 kol že še-
sti. V nedeljo popoldan so v Slovenski Bistrici z
2:1 premagali Središče, čeprav so si po prikazani
igri gostje zaslužili več kot le časten poraz. Doma-
čini so pred številnimi gledalci povedli v 34. minu-
ti z zadetkom Ratkoviča. Na 2:0 so povišali v 47.
minuti po avtogolu Zidariča, zadetek za Središče
pa je v 65. minuti dosegel Fafulič. Poljčanski Boč
je tudi tokrat ostal praznih rok, saj je z 0:4 izgubil
v Rušah z domačim Pohorjem.
V nedeljo popoldan se bodo Središčani na svo-
jem igrišču pomerili s Pohorjem, Boč pa z Ojstri-
co. Impol bo gostoval pri Železničarju.
V devetem kolu prve medobčinske lige so bili v
soboto doseženi naslednji izidi: Pragersko—Ge-
rečja vas 1:1, Matkovci —Aluminij 1:2. Drava —
Pari 10. kola (sobota ob 14.00): Gerečja vas —
Dornava. Skorba —Hajdoše, Stojnci —Hajdina,
Bukovci —Slovenja vas. Aluminij —Drava in Pra-
gersko—Markovci. I. kotar
LETALSTVO — Letos p.vega, sicer neuradnega štajerskega tek-
movanja v motornem letenju seje v nedeljo na letališču v Moškanjcih
udeležilo 17 motornih pilotov iz celjskega, velenjskega, mariborskega
in domačega aerokluba. Tekmovalci so morali v polurnem letu oble-
teti 80-kilometrsko maršruto po Sloveniji in Hrvaški in medtem rešiti
11 nalog, izpolnjevati časovno točnost in se na koncu preizkusiti še v
natančnosti pristajanja. Na tekmovanju, ki je sicer bilo prvenstveno
klubsko, so zmagali Leon Bauer, Celje, pred Darkom Kuharjem, LC
Maribor, in Robijem Tetičkovičem, AK Ptuj, v domači konkurenci pa
Robi Tetičkovič pred Borutom Janžekovičem in Igorjem Kolaričem.
Čeprav je najboljši ptujski tekmovalec Tomo Vrbančič tekmovanje
organiziral, nekateri drugi domači pa so bili odsotni, so tokratni re-
zultati pokazali, da je v Aeroklubu Ptuj za tekmovanja pripravljena
tudi nova, mlada generacija pilotov.
McZ
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - Na tradicionalnem stre-
ljanju z zračno puško v dvorani Mladika so se \ nedeljo, 21. oktobra,
pomerile desetčlanske ekipe. Zmagala je ekipa SD Turnišče s 1678
krogi pred ekipo SD Kidričevo s 1658 krogi in SD Agis, ki je pristre-
Ijala 1647 krogov. Posamezno je zmagal Janžekovič s 184 krogi pred
Pulkom. ki je imel točko manj, in Lovrenčičem, Pšajdom in Simoni-
čem     vsi trije so nastreljali 181 krogov in si razdelili tretje mesto.
McZ
NAMIZNI TENIS — Ljubitelji namiznega tenisa so lahko v so-
boto in nedeljo spremljali dobro igro domačih igralk v Mladiki. Z re-
zultatom 5 : 1 so najprej pričakovano premagale ekipo ^ Jajca (po
dve zmagi sta prispevali Marinkovičeva in Mlakarjeva, eno pa Karni-
čnikova), nato pa v nedeljo po začetni napetosti trenerja in igralk tudi
ekipo Borac iz Travnika. F^o predvidevanju trenerja je bil izid tesen —
5 : 4 v korist članic NTK Poetovia. Ptujska dekleta so tako zdaj na če-
trtem mestu v drugi zvezni ligi, prihodnjič pa se bodo pomerile še s
sedaj tretjeuvrščenimi dekleti iz Tuzle v Tuzli.
Fantom gre slabše, saj so ta konec tedna izgubili tako v Hrastni-
ku kot na Jesenicah, obakrat z rezultatom 6 : 3, k čemur je dokaj pri-
spevala Brodnjakova nerazpoloženost za igro.
McZ
ODBOJKA — Prva zmaga ptujskih odbojkaric v drugi republi-
ški ligi je lepa vzpodbuda za nadaljnjo igro mladega kolektiva. Na
gostovanju v Rušah so z rezultatom 3 : O premagale domačinke, pri-
hodnjič pa se bodo pomerile z igralkami iz Murske Sobote.
McZ
12 - ŠPORT IN DRUŠTVA
2, november 1990 — TSDNIK
Kulturni križem kražem
VELIKOVEC t Tamkajšnje Kul-
turno društvo Lipa je v nedeljo imelo
jiremiero gledališke igrice za otroke
\lenke Goljevšek Hiša. Občinstvo je
predstavo z navdušenjem sprejelo, za
las pa je zanimiva zato, ker je delo
liranke Bezeljak-Glazer in Mire Mija-
•evič.
ORMOŽ • Mestno gledališče Lju-
'Ijana gostuje 8. novembra v Kultur-
lem domu z abonmajsko predstavo
■'dove. Predstava bo ob 20. uri.
PTUJ • V okviru Ptujskih kultur-
nih srečanj bo v dvorani glasbene šo-
le 5. novembra ob 19.30 Večer samo-
spevov Huga Wolfa. Nastopili bodo
Dunja Gunžer-Spruk, Marcos Bajuk,
Andrej Jarc, Zvezdana Mlakar in Go-
razd Jakomini.
PTUJ • Teater u gostima bo 14.
novembra v gledališču predstavil v re-
žiji Relja Bašiča delo Milana Grgiča
Sarmico. Igrali bodo: Richard Simo-
nelli, Mirjana Piculjan in Dokica Mi-
lakovič.
PTUJ # Vsi, ki bi si sredi novem-
bra želeli v Mariboru ogledati pred-
stavo SNG Maribor LULU, naj si
čimprej rezervirajo vstopnice na Zve-
zi kulturnih organizacij; telefon:
771-494.
PTUJ • Pokrajinski muzej vas va-
bi v razstavišče ob Dravi na likovno
razstavo Vojka Pogačarja iz Maribora
Parabola Karantania. V zbirki drob-
nega arheološkega gradiva pa je na
ogled razstava Prvošolčki v muzeju —
otroški pogled na keramiko.
Republiško šahovsko
prvenstvo
Kot smo že poročali v prejšnji
številki Tednika, gosti Ptuj naj-
boljše slovenske šahiste, ki so se
zbrali na 40. republiškem prven-
stvu. Marljivi organizatorji Ša-
hovskega društva Ptuj so prevze-
li še eno od številnih šahovskih
prireditev, za kar se jim je v ime-
nu Šahovske zveze Slovenije na
uradni otvoritvi zahvalil tudi
predsednik zveze Milan Kneže-
vič. Posebej se je zahvalil tudi
vsem drugim, ki so kakorkoli
omogočili izvedbo tega prven-
stva, posebej še Skupščini občine
Ptuj, »Drogi« iz Portoroža,
Rent-a-car »Caissa« iz Ptuja in
generalnima pokroviteljema
»Agrotehniki« iz Ljubljane in
Kmetijskemu kombinatu Ptuj.
Slavnostni govornik na otvori-
tvi predsednik Skupščine občine
Ptuj Vojteh Rajher je poudan+
pomen takih, posebej še jubilej-
nih prireditev za občino, nato pa
je prvenstvo tudi uradno odprl
ob prisotnosti številnih ljubite-
ljev šahovske igre.
Organizatorji so ob tej prilož-
nosti čestitali članici SD Ptuj
18-letni Narcisi Mihevc za uvr-
stitev v državno reprezentanco,
saj bo nastopila na šahovski
olimpiadi v Novem Sadu, pod-
predsednik Šahovskega društva
Ptuj Slavko Brglez pa ji je izročil
skromno spominsko darilo.
Prva kola prvenstva so poka-
zala izredno dobro in borbeno
igro, posebej še najmlajšega ude-
leženca 18-letnega Igorja Jelena,
letošnjega republiškega mladin-
skega prvaka, pa tudi domačin
MM Danilo Polajžer igra dokaj
solidno.
Rezultati:
1. kolo: Justin Crepan 1:0,
Gostiša-Orel 1:0, Iztok Jelen —
Vavpetič 1:0, Srebrnič—Truta re-
mi, Furlan —Mohr remi, Iva-
čič —Igor Jelen 0:1, Podvršnik —
Polajžer remi;
2. kolo: Mohr-Srebrnič 1:0,
Igor Jelen Furlan 1:0, Polai-
žer~lvačič 1:0, Vavpetič—Pod-
vršnik 0:1, Orel- Iztok Jelen 0:1,
Justin- Gostiša remi, Crepan —
Truta 1:0;
3. kolo: Gostiša—Crepan 1:0,
Srebrnič—Igor Jelen 0:1, Tru-
ta—Mohr 1:0, Iztok Jelen—Ju-
stin remi, Podvršnik —Orel remi,
Ivačič—Vavpetič remi, Furlan —
Polajžer remi;
4. kolo: Crepan —Mohr remi,
Justin —Podvršnik 1:0, Gostiša —
Iztok Jelen remi, Orel —Ivačič
remi, Vavpetič—Furlan 0:1, Po-
lajžer—Srebrnič 0:1, Igor Je-
len-Truta 1:0.
Vrstni red po 4. kolu: Igor Je-
len 4, Iztok Jelen, Justin, Gostiša
3, Podvršnik, Polajžer, Mohr in
Furlan 2, Truta, Srebrnič in Cre-
pan 1,5, Orel in Ivačič 1 ter Vav-
petič 0,5.
Tekmovanje poteka vsak dan
od 15.30 do 21.30 v prostorih Ša-
hovskega društva Ptuj, Muršiče-
va ul. 7. Končalo se bo v četrtek,
8. novembra, z zadnjim kolom,
ki bo na sporedu ob 9. uri.
Sijva Razlag
Mirko enajsti
v Carpiju
Mirko Vindiš je uspešno na-
stopil v Italiji. V Carpiju se je
udeležil številčno in kakovostno
močno zasedenega maratona.
Osvojil je 11. mesto, čas pa je 2
uri. 15 minut in 23 sekund. Za
zmagovalcem Bernardinijem iz
italijanske šole maratona je zao-
stal za manj kot štiri minute. Gre
torej za dober nastop med okrog
5 tisoč nastopajočimi, saj je to
Vindišev tretji rezultat v doseda-
nji karieri v maratonu. Po priho-
du je povedal, da je z rezultatom
seveda zadovoljen, z uvrstitvijo
pa manj. Dodati velja, da je že
uvrščen med kandidate za na-
stop na svetovnem prvenstvu v
atletiki, ki bo prihodnje leto na
Japonskem. Potrebno normo za
nastop bo med drugim poskusil
doseči na znanem maratonu v
Rotterdamu. L k.
Zmagala
Anita Ličina
in Jože Čič
Na rednem hitropoteznem ša-
hovskem turnirju za september
je med 10 udeleženci zmagala
Anita Ličina, ki je zbrala 14 točk,
drugi je bil Reberc 13, 3. Jože
Cič 12,5, 4. Bohak 12, 5. lljaž
11,5, 6. do 7. Lazar in Šeruga 9
itd.
Na oktobrskem turnirju pa je
zmagal Jože Cič z 9 točkami, sle-
dijo Bohak 8, Žlender 6, lljaž,
Kneževič, Težak in Rebrc 5,-La-
zar 4,5, Šeruga 4 itd.
V skupnem seštevku posebne-
ga točkovanja vodi Jože Cič s
108 točkami," 2. Igor lljaž 84,5. 3.
Janko Bohak 73, 4. Šeruga 64,5
itd. Do konca so ostali sicer še
štirje turnirji (naslednji bo v pe-
tek, 9. novembra, ob 18. uri),
vendar je že skoraj gotovo, da bo
zmagal neumorni hitropoteznik
Jože Cič, čeprav ga zasledovalci
še lahko dohitijo.
Silva Razlag
Trgovina in bistro
v Sovičah
Dom krajanov Soviče - Dravci je v soboto zaživel. Prej dolgo
časa prazni in nedokončani prostori so dobili stalne goste, saj sta v
spodnji etaži na 170 kvadratnih metrih Jožica in Janez Cafuta odprla
prodajalno Tajna (nekdanje ime kraja) in bistro Vrček. Dom krajanov
so pričeli graditi leta 1984 s prispevki krajevne skupnosti, krajanov in
udarniškim delom. Kaže, da je pozneje zmanjkalo denarja in volje, na
zboru krajanov so zato le-ti s stoodstotnim glasovanjem za, temu pa
je sledil tudi sklep sveta krajevne skupnosti, odstopili spodnji del do-
ma omenjenima najemnikoma. V ureditev je bilo potrebno vložiti
ogromno denarja; danes je dom krajanov urejen, z lepo fasado, le
zgornja etaža, ki bo služila krajanom, še čaka dokončne ureditve.
Sicer pa so ljudje v tem delu Haloz težko čakali na trgovino in bi-
stro — to so dokazali z gnečo na dan otvoritve; sedaj je bila najbližja
prodajalna v Vidmu ali Leskovcu. Poleg domačinov pa so se otvoritve
udeležili predstavniki KS in občine; gre torej za pomembno pridobi-
tev. Lokala bosta odprta od 8. do 12. in 14. do 18. ure, v soboto do 14.
in v nedeljo do 12. ure.
JB
JUDO — Mladinke Judo kluba Gorišnica so se v soboto zelo
uspešno udeležile republiškega prvenstva za mladinke na Jesenicah.
Renata Bezjak je v kategoriji do 52 kilogramov osvojila prvo mesto,
prav tako je bila prva Smiljana Petek v kategoriji do 66 kilogramov, v
kategoriji do 72 kilogramov pa je prejela Lidija Marin srebro.
Turnirja za člane v Mariboru — Iršičevega memoriala — pa sta
se udeležila le dva iz Gorišnice — Alojz Kojc in Damjan Petek. Vsak
v svoji kategoriji sta osvojila tretje mesto. jVfcZ
TEDNIK
— 2. november 1990
OGLASI IN OBJAVE - 13
14 - TV SPOREDI
2. november 1990 —
TEDNIK
— 2. november 1990
ZA RAZVEDRILO - 15
16 - OD TU IN TAM
2. november 1990 —
TEDNIK
TEDNIK — ^- november 1990
OGLASI IN OBJAVE - 17
Denacionalizacija, privatizacija, lastninjenje
Demosove stranke * občini Ormož, ki jih sestavljajo SkZ, SDZ in
SKD, so * ponedeljek pripravile javno tribuno, kjer so govorili o dena-
cionalizaciji, privatizaciji, lastninjenju, vprašanjih nove ustave, o usod-
nih političnih trenutkih v Sloveniji, pa tudi o gospodarskih vprašanjih,
ki niso nič manj pereča kot tista s političnim obeležjem.
Sprva so se pogovarjali s pred-
sednikom skupščine občine in iz-
vršnega sveta, člani izvršnega
sveta skupščine občine, predsed-
niki in podpredsedniki zborov,
direktorjem Kmetijskega kombi-
nata Jeruzalem Ormož in Tovar-
ne sladkorja. Na tem delu pogo-
vora sta bila prisotna dr. Ludvik
Toplak in Ivan Pučnik, predsed-
nik republiške komisije za dena-
cionalizacijo.
V drugem delu pogovora ozi-
roma na sami javni tribuni, ki je
bila v prostorih osnovne šole na
Hardeku, pa so bili ob prisotno-
sti več kot 300 občanov ob dr.
Ludviku Toplaku in Ivanu Puč-
niku prisotni še Tone Peršak,
Igor Omerza in Janko Deželak.
V prvem delu pogovora pred-
stavnikov občine Ormož z dr.
Ludvikom Toplakom in Ivanom
Pučnikom so predstavniki Kme-
tijske zadruge. Vinogradništva,
Gozdnega gozdarstva, kmetijske-
ga kombinata Jeruzalem in To-
varne sladkorja povedali, kje jih
čevelj žuli, in obema predstavni-
koma postavili nekatera vpraša-
nja, ki se tičejo denacionalizaci-
je, privatizacije in lastninjenja.
Ivan Pučnik je ob tem povedal,
da je zanimanje za vprašanje
lastnine privrelo na dan ob poka-
nju realsocialističnih sistemov, je
pa zelo občutljivo. Dr. Ludvik
Toplak pa je ob tem pojasnil
zgodovinsko vlogo privatizacije
in lastninjenja. Povedal je tudi,
da to ni noben strah, je pa zgo-
dovinski proces, kot je bil v mi-
nulih sto letih zgodovinski pro-
ces kolektivizacije.
Na javni tribuni v prostorih
osnovne šole Ormož je najprej
vsak od gostov govoril o svoji te-
mi, v razpravi in vprašanjih, ki
so jih postavljali občani, pa so
nekatere stvari še dodatno pojas-
nili. Tako je dr. Ludvik Toplak
ponovno govoril o privatizaciji
in lastninjenju, Ivan Pučnik o
povojnem položaju kmeta, mag.
Igor Omerza in Janko Deželak
sta se lotila ekonomskih vpra-
šanj. Tone Peršak pa je podal
koncept nove slovenske ustave.
Pogovor se je vrtel okoli poj-
ma »nove oblasti«; dr. Toplak je
povedal, da je ta »nova oblast«,
če sploh je, zelo majhna, ker so
odločilne institucije še vedno v
rokah opozicijskih direktorjev.
Bila so tudi vprašanja slovenske
zunanje politike oziroma kako
svet gleda na malo Slovenijo in o
lipi kot novem slovenskem de-
narju. Upokojence je zanimalo,
kaj bo s pokojninskim zavarova-
njem, kako bo z izplačevanjem
pokojnin, kam je šel denar po-
kojninskega zavarovanja in še vr-
sta vprašanj. Zanimivo je bilo sli-
šati, kako si ljudje predstavljajo
osamosvajanje Slovenije. Igor
Omerza je povedal, da je to dol-
gotrajen proces, ki teče na mno-
gih ravneh, in da se osamosvaja-
nje Slovenije »ne zgodi neki
dan«; tako se lahko dogodi sa-
mo v vojni, tega pa si menda nih-
če ne želi.
Podrobneje o javni tribuni pa
v prihodnji številki Tednika.
Vida Topolovec
Govori se...
Da homo tudi Ptujčani dobi-
li avtocestno povezavo s sloven-
skim svetom. To je namreč edini
možen vzrok za potovanje naših
najlepših jabolk k šefu slovenskih
a vtocest.
. . . da ni več potrebna stranko-
izpoved. Kravate povedo vse. Ne-
koč moderna barva revolucije se je
prelevila v razne odtenke vijoliča-
ste, politično nevtralni nosijo kul-
turštrik v umirjenih rjavo do pla-
vih tonih. Zeleni so za zeleno, naj-
več pa je pisanih     kravat seveda.
. . . da trgovina tudi v najtežjih
časih dobro nese. Še predno so de-
lavci TGA na svojem zboru izrekli
zgodovinske besede »če ne zlepa
pa zgrda«. so pričeli pred fabriko
prodajati priročno orodje za »zgr-
da« srpe. kose. vile. Tako se k
nam bliskovito vračajo Gubčevi
časi. medtem ko v druge kraje Ju-
ge prek Avstrije tihotapijo 21. sto-
letje.
. . . da so bili nekateri pomemb-
ni (in manj pomembni) ptujski mo-
žje nekega večera zelo napeti. Na-
peti so bili vedno bolj. predvsem
od pijače, medtem ko so čakali, da
se za borih 150 dinarjev dotaknejo
živega italijanskega ženskega tele-
sa. Ta pa zna, Cičolina. Zaradi
obilice željnih oči in premalo pro-
stora je na koncu vsi niti videli ni-
so.
. . . da so bili poslanci na zadnjem
zasedanju skupščine občine Ptuj
precej trdi. Eni zaradi sedemurne-.
ga sedenja, drugi, ki so se redna
razgibavali s hojo, pa zaradi »kle-i
peta« pri Marjanu Šneberger-]
ju...
. . . da je v demokratični družbi
vedno več kontrole tudi nad medi-
ji. Tako so v ponedeljek skozi ok-
na z dvigalom nadzirali novinarje
neznanci, ki so se izdajali za elek-
tričarje. Res. da tudi električne
napetosti nismo imeli, toda dan-
danes ne gre zaupati nikomur.
Del asfaltirane ceste Zgornji Podlehnik—Ljubstava.
Nov kilometer
asfalta v Halozah
Ljudje, ki živijo ob cesti zgornji Podlehnik Ljubstava, so srečni,
da se jim je izpolnila dolgoletna želja: pred kratkim so namreč preda-
li namenu dober kilometer asfaltirane ceste, prav cesta pa je tista, ki
omogoča tudi Haložanom kolikor toliko znosno življenje. Krajevno
cesto so krajani modernizirali s pomočjo krajevne skupnosti Podleh-
nik. Pripravljalna dela ter ureditev bankin so opravili udarniško,
opravili so kar 450 delovnih ur; največje breme je seveda bilo na ra-
menih gradbenega odbora, ki so ga sestavljali Janko Šprah ter Franc
in Janez Arnuš. Modernizacija ceste je veljala 600 tisoč dinarjev, kra-
jani in lastniki vikendov pa so zbrali okoli 230 tisočakov. Za zbiranje
sredstev so sestavili poseben točkovni sistem in posameznika obreme-
nili glede na uporabo preste. Kot pravijo, je bilo nekaj težav prav pri
tistih bogatejših uporabnikih ceste, revni haloški prebivalci pa se tako
zavedajo, da se lahko iz blata skopljejo le s svojim delom in denarni-
mi prispevki. Sicer pa - ko je cilj dosežen, ljudje na težave, ki so jih
spremljale na poti k cilju, kmalu pozabijo.
JB
Gripa in zaščita
s cepljenjem
Bolezen obstaja od pamtiveka.
Opisana je bila že v 5. stoletju pred
našim štetjem. V srednjem veku je bi-
lo v Evropi nekaj velikih, za prebival-
stvo pogubnih epidemij. Tudi v da-
našnjem času takšne epidemije niso
izključene. Ker vsakih 20-40 let po-
teka obolenje za gripo v velikih pan-
demijah in ker je bila zadnja tako ve-
lika leta 1957/58, smemo pričakovati,
da se bo ponovila v pandemični obli-
ki tudi v bližnji prihodnosti, morda že
v tej zimi.
Povzroča jo virus inlluence, A, B in
C. Za velike epidemije je pomemben
predvsem lip A s podskupinama Ai in
A;. Virus B povzroča epidemije manj-
šega obsega — posamezne kolektive.
Tip C naj bi bil povzročitelj posamez-
nih obolenj.
Sprejemljivost za gripo je splošna.
Inkubacija je kratka, 1—3 dni. Bole-
zen se prenaša s kužnimi kapljicami,
pa tudi z dotikom in celo s predmeti,
ki jih je okužil bolnik. Širi se s hitrost-
jo najhitrejših prometnih sredstev.
Močna kužnost in naštete značilnosti
omogočajo eksplozivno širjenje epi-
demije.
Gripa je navadno kratkotrajna vro-
činska bolezen, včasih pa poteka iz-
redno burno in se lahko konča že v
dveh dneh smrtno. Prizadene pred-
vsem dihalne poti, od sluznice nosu
do najmanjših sapnikovih vej. Na-
vadno se začne naglo. Temperatura
raste pogosto z mrzlico na 39 do
40° C in ostane na tej višini 2—3 dni,
nakar počasi pade na normalo. Bol-
nik se počuti hudo bolnega, saj ga
muči tudi močan glavobol, bolečine v .
vseh udih, križu in prsih. Pri težkih
oblikah so prisotne tudi motnje zave- j
sti. Obraz bolnika je rdeče zabuhel z !
vnetimi veznicami, v žrelu ga peče in i
ima nekoliko hripav glas. Kašelj je
običajno suh.
Bolezen močneje prizadene dojenč-
ke, male otroke, nosečnice, še posebej
pa starejše ljudi, kjer so zapleti na
pljučih in srcu dokaj pogosti in se
končajo neredko tudi smrtno. Od teh
je najpogostejša in najbolj nevarna
pljučnica, ki je v začetku lahko viru-
sna, v kasnejšem času, tudi še 3 tedne
po gripi, pa je posledica bakterijske
okužbe. Od drugih zapletov naj ome-
nimo še vnetje srčne mišice, ušes, ob-
nosnih votlin in glasilk.
Zaradi naštetega je gripa prav goto-
vo javno-zdravstveni problem, še po-
sebej zaradi zvišane splošne umrljivo-
sti. Za industrijsko razvite dežele pa
pomeni tudi ekonomski udarec zara-
di velike odsotnosti z dela in posledi-
čnega izpada proizvodnje.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je
cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja
določeno stopnjo posamezne in kole-
ktivne zaščite. Ne samo da v večini
primerov preprečuje nastanek hujše-
ga obolenja, varuje predvsem pred
zapleti, ki so lahko za nekatere skupi-
ne ljudi usodni.
Cepivo, ki ga uporabljamo pri nas,
je izdelano po priporočilih Svetovne
zdravstvene organizacije. Cepimo z
dvema dozama po 0,5 ml cepiva v
presledku enega meseca podkožno v
predel nadlahti.
Posebno priporočljivo je cepljenje
starejših od 60 let, posebej pa še bol-
nikov z obolenji srca in ožilja, bolni-
kov s kroničnimi obolenji dihal ali
nagnjenostjo k okužbam dihalnih po-
ti, bolnikov s kroničnimi obolenji led-
vic, boleznimi presnove (sladkorna
bolezen), bolnikov z izraženo ateros-
klerozo in povišanim krvnim tlakom
tudi mlajših od 60 let, bolnikov s kro-
ničnimi boleznimi krvotvornih orga-
nov in vseh, pri katerih ni zadržkov
(kontraindikacije) za cepljenje.
Cena kompletnega cepljenja (2 do-
zi) je 170,00 din.
Cepimo vsak dan, razen torka in
sobote, od vključno 7. do 10. ure v
prostorih Higiensko-epidemiološkega
oddelka v Ptuju. Trg mladinskih bri-
gad 2 (Florjanov trg), od 5. novembra
naprej.
'rebivalce za področje občine Or-
m(-ž bomo cepili vsak torek med 9. in
11. uro.
Ob prejemu 1. doze cepiva, boste
dobili tudi datum drugega termina za
cepljenje.
Vodja     Higiensko-epidemiološkega
oddelka
dr. Ciril Korpar, specialist
KABELSKA TELEVIZIJA
Več programov in
boljši sprejem
Glavno postajo in antenski stolp
■ptujskega omrežja za kabelsko televi-
zijo bodo iz SŠC, kjer sta nameščena
sedaj, prestavili na novi blok v Ulici
25. maja, smo izvedeli na seji odbora
za gradnjo sistema kabelske televizije
24. oktobra. Ob preselitvi bodo posta-
jo posodobili, tako da bodo lahko
Ptujčani sprejemali 24 programov, ki
pa jih bo potrebno seveda kupiti. Se-
daj lahko približno 4200 priključenih
gospodinjstev spremlja 6 zemeljskih
in 7 satelitskih televizijskih progra-
mov. Nova lokacija naj bi prinesla tu-
di še boljši sprejem, so ugotovili stro-
kovnjaki Elrada.
Odbor načrtuje tudi širitev sistema
kabelske televizije. Občani se bodo
na letošnjem referendumu izrekli, ali
želijo širitev in vzdrževanje omogočiti
s sredstvi samoprispevka v obdobju
1991   95.
Veliko besed je bilo na seji name-
njenih tudi lokalnemu programu, to-
rej »Televiziji Ptuj«. Ugotovili so, da
se poraja ob tem vrsta vprašanj, vse-
kakor pa jih morajo razdeliti na teh-
nična in programska, izbrati ^oziroma
najti ustanovitelja (sistem je last kra-
janov), razširiti mrežo, najti vire fi-
nanciranja itd. Že letos pa se nam
obeta pet enournih oddaj, ki bodo
posvečene investicijam iz samopri-
spevka prejšnjega obdobja, načrtom
za samoprispevek naslednjih petih
let, razvoju kabelske televizije na Ru-
ju. poljudni temi in spremembam v
občinski vladi.
McZ
LENARŠKE NOVICE
O PRESEŽKIH DELAVCEV V OBČINSKI UPRAVI
Lenarški izvršni svet je na torkovi seji največ govoril o v skupšči-
ni enkrat že zavrnjenem odloku o pogojih za priložnostno opravljanje
gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za njeno
opravljanje zunaj poslovnih prostorov. Kompromisni predlog, ki do-
pušča možnost domačim društvom opravljati to dejavnost, druge pa
bistveno omejuje, bo izvršni svet predložil novembrskemu zasedanju
lenarške skupščine.
Veliko so govorili tudi o programu razreševanja presežnih delav-
cev v upravnih občinskih organih, saj bodo skupščini predložili zelo
radikalen koncept zmanjšanja uprave za tretjino. Med drugimi pa so
pomembni še sklep o izdelavi lokacijske dokumentacije za telovadni-
co pri lenarški osnovni šoli, predlog ravnanja s komunalnimi odpadki
in predlog o določitvi grba in zastave lenarške občine.
ŠPORT
Občinska ZTKO se namerava konec meseca preimenovati v
Športno zvezo. To sicer ne bo rešilo njihovih večnih denarnih zagat,
vendar upajo, da se ob delni reorganizaciji in kadrovskih okrepitvah
obetajo športu boljši časi. V Lenartu nimajo na primer sedaj niti ene-
ga kategoriziranega športnika. Najaktivnejši v občini pa so nogometa-
ši. Kar 30 moštev malega nogometa odigra vsako nedeljo po eno kolo
občinske lige; to nedeljo bo na vrsti sedmo. V tem mesecu bodo v te-
lovadnici pričele vadbo tudi sekcije TVD Partizana po objavljenem
urniku.
KULTURA
Končuje se razstava o Lenartu, ki je sedaj na ogled v klubu obča-
nov SO Lenart. V novembru bodo razstavljene eksponate, ki zajemajo
zgodovino Lenarta z okolico od 12. do IX. stoletja, predstavili v raz-
stavišču Archivum v Pokrajinskem arhivu Maribor, ki je razstavo tudi
pripravil.
dl, McZ
TRNOVSKA VAS
Slovesno ob 200-letnici
cerkve sv. Bolfenka
Osrednja slovesnost ob 200-letnici cerkve sv. Bolfenka v Trnov-
ski vasi je bila v soboto. Obnovi cerkve, njene opreme in mnogim dru-
gim aktivnostim so farani dodali še knjigo Sv. Bolfenk v Slovenskih
goricah 1790—1990. Avtorji tekstov so: Ivan Lovrenčič, Ivan Krajnc
in Jakob Emeršič, fotografije pa so delo Stojana Kerblerja. Kulturni
program so pripravili tamkajšnji mladinci in mešani cerkveni zbor,
mnogim čestitkam pa se je pridružil tudi predsednik Skupščine obči-
ne Ptuj Vojteh Rajher.
Svečana maša, ki jo je imel škof dr. Franc Kamberger, pa je v ne-
deljo dopoldne visokemu jubileju farne cerkve dodala neizbrisen pe-
čat svetosti preteklosti in njenega ohranjanja rodovom, ki prihajajo.
NaV
Zlatoporočenca
iz Zgomje Pristave
Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 20. oktobra, spet
slovesno. Poročilo se je sedem mladih parov, opravili pa so tudi ]
obred zlate poroke. Po petdesetih letih življenja v zakonski zvezi sta
ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata SO Ptuj in
to zvezo slovesno obnovila. To sta bila JOŽEF in JULIJANA REPEC
iz Zgornje Pristave 24 v KS Dolena. Poročila sta se 7. oktobra 1940 na
Gorci, t. j. pri Sveti Trojici v Halozah. Tudi zibelka je obema stekla
na Gorci, Jožefu 24. 2. 1917, Juliji pa 17. 2. 1915 v družini Lozinško-
vih. Pred upokojitvijo je bil Jožef kurjač v TGA Kidričevo, Julija pa
je delala doma in gospodinjila. Imela sta tri otroke, ob zlatem jubileju
pa ju razveseljuje tudi 8 vnukov
FF,
Slovesnost je bila v novo urejeni
poročni dvorani na magistratu v
Ptuju.
Foto: Langerholc
ČRNA KRONIKA
AVTO V OBCESTNI JAREK
V nedeljo, 28. oktobra, nekaj
po 7. uri se je iz Poljčan proti
Slovenski Bistrici peljal z oseb-
nim avtomobilom Marjan Milo-
šič iz Rač. Pri naselju Cigonca je
v blagem desnem ovinku zapeljal
na bankino in vozil še kakih 30
metrov po obcestnem jarku, po-
tem pa trčil v obcestni napušč.
Pri trčenju se je voznik huje po-
škodoval in so ga prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
HI DO POŠKODOVAN PRI
DELU S PUHALNIKOM
V četrtek, 25. oktobra, popold-
ne je 24-letni Branko Ferk iz
Zgornje Ščavnice 5, občina Le-
nart, spravljal koruznico v silos s
transportnim trakom s puhalni-
kom. Pri tem sta ga dva večja ne-
zaščitena zobčenika zgrabila za
obleko in ga potegnila proti stro-
ju. Na srečo je bil Ferk toliko
priseben, da se je rešil iz smrtne-
ga prijema, vendar je bil pri tem
huje poškodovan in so ga prepe-
ljali v mariborsko bolnišnico.
GORELO V NOVI VASI PRI
MARKOVCIH
V sredo, 24. oktobra, ob dveh
po polnoči je zagorelo gospodar-
sko poslopje Marije Petek, Nova
vas pri Markovcih 90. Zgorelo je
okoli 120 m' ostrešja, par ton se-
na, motorno kolo in lesen kmeč-
ki voz. Požar je nastal zaradi
kratkega stika na električni nape-
ljavi. Po nestrokovni oceni je
škode za okoli 150.000 dinarjev.
POŽAR V TRDOBOJCIH
Prav tako 24. oktobra, vendar
popoldne ob 15.30, je zagorelo
na gospodarskem poslopju Fran-
ca Krajnca v Trdobojcih 10, KS
Leskovec. Zgorelo je ostrešje v
izmeri 12 krat 9 metrov, okoli pet
ton sena in nekaj orodja. Požar
je nastal zato, ker je bila v dotra-
jan dimnik speljana dimna cev
kotla za žganjekuho. Ocenjujejo,
da je škode za okoli 35.000 di-
narjev.
OSEBNI AVTO V TRAKTOR
V petek, 26. oktobra nekaj
pred poldnevom je po magistral-
ni cesti skozi Starše vozil traktor
Roman Šel iz Starš 9. Pri zavija-
nju levo na lokalno cesto je zaprl
pot osebnemu avtomobilu, ki ga
je po magistralni cesti vozil Vili
Soštar iz Slavonske Požege. Pri-
šlo je do trčenja, v katerem je bil
huje poškodovan sopotnik v
osebnem avtomobilu Marinko
Banožič, voznik Šoštar pa je do-
bil le lažje poškodbe.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 600
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.