. 4* Poštnina plačana v gotovini. -•H \ ■? ■ ; ■ ■'.■■■.■ ■ ■ x: v f’v MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO XII. OKTOBER 1935 10. GRUDA MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO Jzhaja vsakega 20. v mesecu. — Celoletna naročnina Din 30'— Posamezna številka stane Din 3'— Urejuje: Dolfe Schauer Uredništvo ne vrača nenaročenih rokopisov. Prispevki, recenzijski izvodi in dopisi naj se pošiljajo na naslov urednika, Ljubljana, Pražakova 11/111 Upravništvo: Kolodvorska ul. 7. Izdaja: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. (Stanko Tomšič) Glasilo Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Tiska „Tiskarna Slatnar”, družba z o. z. (Vodnik in Knez) v Kamniku. VSEBINA: Venceslav Winkler: Potoška mladost. — France Artnak: Spomini človeka. Deževni dan. — Vinko Bitenc: Gobar Andrej. — Ing. Boris Wenko: Nekaj misli o tekmah. — Tine Janhar: Še globlje! — Ing. I. Zaplotnik: K vprašanju rentabilitete našili kmetskih gospodarstev. — Ing. J. Teržan: Pridelovalni stroški in rentabilnost kmetijskih pridelkov. — Iz Zveze kmetskih fantov in deklet. — Kotiček za dekleta. — Ali veš? — Zapiski. Neodvisen, res pravi ljudski dnevnik Slovencev je samo „Glaf J/ar oda" Čitajte ga, postanite njegov stalni naročnik! Postanite pa tudi njegov solastnik s tem, da pristopite k zadrugi „Narodna Prosveta in postanete soodločujoč činitelj pri vprašanju, kakšen naj bo „Glas Naroda" ! Pišite na upravo, ki je v Ljubljani, Nebotičnik. PUCH kolesa so že preko 85 let preizkušeni izdelki. — Odlikujejo se po kvaliteti, močni in zanesljivi konstrukciji, imajo miren in lahek tek. Pravkar došle nove kromirane modele dobite tudi na ugodna mesečna odplačila. IGN. VOK, Ljubljana Tavčarjeva ulica št. 7. Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celje, Miklošičeva 7. MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO 10. OKTOBER 1935 XII. Potoška mladost Venceslav Winkler Povest IX. Gospod župnik Jakob je nezadovoljno majal z glavo, hodil od mize do okna in iskal sonca v jesenskem dnevu. Gospod Boštjančič je sedel za mizo. Prišel je prijazen in meden in razkladal župniku, da je prišel zdaj pravi čas, ko se lahko marsikaj izpremeni. Župnik ni razumel vsega. Še zmeraj je rasla pred njim gruča mladih potoškili obrazov, ki so mu burno ugovarjali. Kdaj sem se odmaknil od ljudi? Iskal je v preteklosti. No, to se je naredilo samo od sebe. Bili so časi, ko je obstal v lagodju in se približal čičku, Trdini in drugim Poljancem. Zdeli so se mu čisto krščanski ljudje. Varujejo red in'pravico, dajejo vbogajme in skrbijo, da se ne razširijo po fari nepotrebni prepiri. Čemu bi jim torej ne veroval? »Zdaj je ura,« je silil Boštjančič. »Rešimo se teh mogotcev in jih potisnimo v kraj!« Župnik ni odgovoril. V njem se je budil odpor proti vsem poljanskim velikim ljudem. Kaj iščejo nenadoma pri njem? Ozrl se je v smehljajoči se Boštjančičev obraz, v njegove prekanjene oči ter počasi razložil: »Boljše, če se ne brigam, kaj imate med seboj. Mislite, da se bo kaj izpre-menilo, če pridejo drugi ljudje?« »Toda koristi cerkve, gospod župnik!« »Vprašanje je, kaj si predstavljate pod tem. K cerkvi spadajo eni kot drugi, ne more se torej odločiti za ene proti drugim. Bilo bi smešno, negospodarsko, kot pravite vi.« »Toda vsi nimajo prav. Nekdo je pač boljši, drugi slabši.« »Pisano je: Ne sodite, da ne boste sojeni!« Boštjančič je bil v zadregi. Župnik se mu je izvijal, ni se hotel odločiti, ostati je želel sam zase nekje ob strani. Užaljen se je trgovec vzdignil, rekoč: »Saj vem, če prideta Trdina in čiček, jima boste vse potrdili. Imata pač drugačno ime.« »Motite se, gospod Boštjančič! Vse se mi je začelo nekako gabiti. Tista nedelja, ko sva bila v Potoku, je odločila. Ali niste opazili, da se takrat ni zgodilo nič slučajnega, da je bilo vse že dolgo pripravljeno, dokler ni dozorelo. Gospod Boštjančič, mi vsi smo bili tisti, ki smo puščali, da je dozorelo. Zdaj se ne da več pomagati. Če bi bil mlajši, bi zgrabil za delo. Tako me pa leta težijo, umaknil se bom in molčal. Mogoče me ne razumete. Vi delate s številkami, mene pa računi motijo in mi skrivajo pravo podobo.« »Torej ne bo nič,« je zamišljeno dejal trgovec. »Stopite k svojim ljudem in se razgovorite. Zdaj šele razumevam, da moje kraljestvo ni od tega sveta.« Boštjančič se je liladno poslovil. Ni dobro razumel župnika, a zdelo se mu je, da se nekoliko izpreminja in da je s to izpremembo v zvezi potoška nedelja. Pritajena želja po županskem mestu ni mogla najti opore. Treba bo začeti drugače. Ali bi prijel Trdino in zahteval? Smešno! Smejal bi se mu. .Torej boj proti Trdini in Čičku. Že sama misel na to ga je pretresla. Trdina je bog, kakor bo rekel, tako se bo zgodilo. In čeprav bi zmagal, bo imel proti sebi mogočno bogastvo,'ki ga predstavljata Čiček in Trdina. Pa odnebati tudi ni hotel. Zdaj se je že razvedelo, sramota bi bila prevelika. »Torej počakajmo!« je začel računati. Preštel je vse prijatelje. Vso pot od župnišča do doma je štel. »Kakih petdeset, šestdeset mož. Vsak potegne za seboj najmanj še tri, štiri. To bi bilo precej, tudi Trdina bi se popraskal...« Šel je naravnost v pisarno in začel izbirati imena. Pozabil je na župnika. »Še boljše, kar napravim, bo samo moja zasluga.« Hotel je biti močan. * * * Matevž Poderin je bil pripravljen na vse. Sicer mu je Pankrac namignil, da ga bo to zimo pustil še pri miru, ker se bližajo nič kako težki časi, a nemir je rastel. Prečuden strah ga je objemal, ves je vztrepetal, kadar je ugledal krčmarja. Odkrival se mu je že od daleč in če so kje govorili o njem in je padla katera bridka, se je hitro umaknil, da bi se mu ne bilo treba zagovarjati. Zdaj pa zdaj ga je obšlo, da se je odločil, resno premišljevati, kako se bo rešil. Ustavil se je pri delu in se zagledal neznano kam. Ali bi ubijal? Koga? Ali bi kradel? Komu? Vsi Potočani so si podobni, trikrat bi bilo treba vsakogar pretresti, da bi odletel od njega dinar. In potem, ali bi mu verjeli, če bi nenadoma prinesel od kod denar? Vsi bi planili po njem in ga zaprli kot roparja. Oči so mu zabredle v zemljo. Ko bi na primer takole na zimo izoral kos zlata, ne prevelik, toliko, da bi poplačal dolgove. Na skrivaj bi ga drobil, košček za koščkom, da bi ljudje ne opazili, koliko bogastva je odkril. Smehljal se je pri teh nerodnih mislih in spet začel z delom. Da, ko bi imel strica v Ameriki ali kje drugod, toda ne more se spomniti na nikogar. Mahoma se je znašel spet v neizprosni resničnosti. Kaj bo spomladi? Pankracu bo treba ljudi. Če bi se že zdaj pomenila za delo? Nekaj ga je prijelo, da ni mogel pomisliti na to. Hlapec, hlapec, vse svoje žive dni le hlapec! »Ne da se pomagati,« je odnehal. Roke niso mogle več pošteno udariti, kar tja v en dan je delal, vseeno mu je postalo, kako bo z ozimino in z vremenom. Dnevi so tekli. Z vsakim je prišla nova skrb. Ko je prvič zalil zemljo jesenski dež, se je spomnil, da otrokom manjka čevljev. Potem je zajokala žena, da ni obleke. Zaškripal je z zobmi in se izgubil na vrt, gledal je nekam proti Liscu, kakor bi od tam pričakoval rešitve, nepremično je stal, dokler ga ni poklicala žena. Zganil se je, stopil, napravil, kar je hotela, vse brez premišljevanja, kakor bi ne imel volje. »Nekaj časa še, potem bo pač konec,« ga je obhajal obup. Kljub obupu je bilo treba obleke in čevljev. »Kam naj grem?« se je obupno branil pred ženo. Krompir je segnil, žito je potolkla toča. Les je brez cene. Podpora? Mogoče bi dobil kako podporo? Da, vsi bi se mu smejali. Ne bodo mu je dali. Nič, kamor je šel vol, naj gre še voz! V jeseni Zavil je k Pankracu in mu dejal kar naravnost: »Posodi mi pet sto dinarjev!« »Kaj?« se je zavzel krčmar. »Pet sto dinarjev. Čevlje moram napraviti in obleko. Zase ne, briga me, kakšen sem, toda otroci. V šolo morajo.« »Naj pa doma ostanejo!« »Da bom plačeval kazni. Blagor tebi, ki jih nimaš!« »Pamet je treba imeti. Kdo te je pa silil?« Matevž ga je pogledal z drobnimi očmi, ustnice so mu zatrepetale, počasi se je obrnil, da bi šel. Neka doslej nepoznana groza mu je stisnila srce, da je zaječal. Povesil je glavo in trudno iskal vrata. »Kam te nese?« se je zadrl Pankrac. Poderin se je ustavil in se ozrl. »Misliš, da te bom zmeraj jaz redil? Posodi, posodi, kje bom pa vzel, tega nihče ne vpraša. Koliko je že zdaj?« Matevž se je nasmehnil. Ni si mogel zapomniti številk. »Saj imaš tako vse zapisano!« je dejal tiho. »Zapisano; seveda imam zapisano,« je zamrmral Pankrac. Stopil je k omari in nalil četrtinko. »Na, pij! Vem, da te skomina!« Matevž se je spustil na klop in segel po vinu. Roka se mu je tresla, ko je nesel kozarec k ustom. Pil je z dolgimi požirki, ko je končal, je postavil počasi čašo na mizo, kakor bi se bal ropota. Pankrac ga je gledal, nato mu je šinil preko obraza smehljaj, stopil je v sobo in se takoj vrnil z denarjem. »Pet sto dinarjev, si rekel, ne?« Matevž je oživel, ko je zagledal denar. »Pet sto, pet sto!« je pritrjeval in strmel v bankovce. Pankrac mu jih je našteval, pregledal je vsak bankovec posebej in ga pritisnil pred Matevža. Kmet jih je bil znova prekladal ter se zahvaljeval. »Čakaj, še pismo!« Poderin je prikimal. Krčmar je vzel s police črnilo in peresnik, poiskal papir ter začel pisati: »Za sest sto dinarjev,« je rekel ter se mimogrede ozrl na Matevža. »Kako?« je dvignil glavo kmet. »Za obresti prvega leta,« je zagodrnjal krčmar. »Saj silim te ne, če nočeš, lahko pustiš denar.« »Sto dinarjev za eno leto,« je plaho ugovarjal Matevž. »Po koliko je to?« »Kaj jaz vem! Prerekala se ne bova. Če nočeš pa pusti!« Poderin si je podprl glavo z rokami in se zagledal skozi okno. Rahla jeza se je dvigala v njem. Hotel se je že vzdigniti, potem bi ga krčmar ne videl nikoli več. Toda obleka? Pomislil je in stisnil zobe. »Naredi, kakor hočeš!« se je udal. S težko roko je podpisal, da je sprejel šest sto dinarjev, ki jih bo plačeval po deset od sto. Stlačil je bankovce nekam v žep in se tiho poslovil. Vso pot do doma je računal, po koliko od sto znese sto dinarjev od petih sto. Ni mu šlo v glavo. Doma je poiskal svinčnik in z muko našel, da je to dvajset od sto. Preračunal je se enkrat in še enkrat. »Vražji krčmar!« Številke so mu stisnile grlo, da ni mogel niti zaječati. Porinil je denar pred ženo in stisnil: »Na, kupi!« Žena je površno pogledala denar in ni odgovorila. Pred očmi ji je cvetela prihodnja pomlad, polna rož in pesmi, le ona bo čakala, kdaj se bo sesula streha. Matevž se je zleknil po klopi in strmel v strop. Ničesar ni mogel misliti, šel je z očmi za muho, ki se je sprehajala po tramu, in smehljal se je kot otrok. Žena je vzdihnila. Topo je pogledal, kakor da ne razume njene žalosti. * * * Drejc Gantarjev je moral stopiti z tihega mira in dela. Oblast je zahtevala. Dobil je vabilo, naj se zglasi na sodniji in prinese dolžno pismo, ki mu ga je vrnil Pankrac. Fant se je prestrašil. Prišel je Matic in ga tolažil, da to ni nič posebnega, zdaj se bo pač razkrilo, kaj je prav in kaj ni. Drejcu ni bilo všeč, da mora v dolino. Komaj ga je Matic prepričal, da se mu ne bo nič zgodilo. Takoj drugo jutro se je prikazal Pankrac. Drejc se je začudil, no, lepo ga je pozdravil in mu ponudil prostor. »Si dobil vabilo?« je dejal krčmar hripavo. »Dobil,« je povedal fant. »In kaj bo?« »Kako mislite?« »Kaj boš napravil? Nekaj moraš napraviti.« »Pojdem, ker me kličejo.« »In vzameš papir s seboj?« »Seveda, saj ga zahtevajo.« Krčmar je vstal in stopil k oknu. Tudi Drejc se je vzdignil. Dvakrat je že pripeljal krompir, na njivi ga čakajo. Toda Pankrac ni mislil oditi. Zamišljeno je iskal po stenah, ogledoval nekaj časa svetega Andreja pred vrati, nato se je znova oglasil, to pot mehko, proseče: »Fant, kaj nisem pomagal tvojemu očetu?« »Očetu?« Bridek smehljaj je prešinil Andreja. Spomnil se je na dolg in strupeno je prikimal. »Pomagal, pomagal, a zato ste bili dobro plačani.« Za hip se je Pankrac ustavil, nato je nadaljeval: »Tisto ni res, ko sem imel najmanj denarja, sem mu ga posodil. Seveda, ti si bil še otrok in ne moreš tega razumeti.« »Ne morem razumeti? Strmec sem prodal, da sem se rešil. Ali veste, kaj je Strmec? Do zadnje ure ne pozabim tega!« »Sila ti je bilo! Kaj si se tako gnal! Nisi mogel počakati?« »Počakati, da,« je zamolklo pritrdil fant. »Če bi počakal, bi imel se Strmec in vi bi se danes lahko prosto smejali. Toda ne, boljše, da je tako. Koliko dni nisem spal, dajte, poskusite še vi!« »Vedel sem za take stvari, ko tebe še na svetu ni bilo. Pa kaj bi se prepirala, pomeniva se, kakor se spodobi.« Krčinar je spet sedel in se naslonil na komolec. Drejc mu je sedel nasproti in nekaj časa sta se gledala. Fant ga je gledal mirno, kakor bi se pogovarjala o vremenu. »Ti,« je izpregovoril Pankrac sepetaje, »koliko hočeš za pismo?« »Za kakšno pismo?« se je delal fant nevednega. »Sam veš,« je nestrpno priganjal krčmar. Drejc je skomignil z rameni. »Pisma ne prodam. Čemu tudi? Pismo je moje. Če je na njem kaj narobe zapisanega, ne morem pomagati. Saj ste ga imeli pet let v rokah ...« »Prodaj, tisoč dobiš!« je vztrepetal krčmar. Fant je vstal in odkimal. Stopil je po sobi in dejal: »Na Dolgo njivo moram. Tri voze bom še nocoj pripeljal. In sam moram prebirati za seme. Pri vas ste že vsega pospravili?« »Torej ne prodaš?« je zajecljal Pankrac. »Niti na misel mi ne pride,« je kratko rekel fant. »Če bi bilo drugače, ne rečem, toda, ker ste ravno kovača prijeli . ..« »Saj umaknem tožbo!« se je zaklinjal krčmar. »Zdaj, ko je že obsojen. Prepozno!« mu je obrnil fant hrbet. Preklinjajoč je krčmar odšel. Drejc je pa še tisto uro poiskal pretrgano dolžno pismo, ga lepo poravnal in ga vtaknil v listnico. »Bog ve, kaj se še zgodi,« ga je obšlo. Potem je stopil h kovaču in mu vse razložil. »Še to povej, da je prišel k tebi in ti ponujal denar za pismo!« je vzkipel kovač. »Misliš?« je podvomil Andrej. »Kako pa! To so ljudje, ki mislijo, da se jih bojiš, če jih ne primes dovolj trdo.« Tisto jutro, ko je moral na sodnijo, ga je spet čakal pred krčmo Pankrac. »Ali greš?« je rekel prijazno. »Grem,« je dejal fant kratko. »Ali si se kaj premislil?« »Nič!« Krčmar je zaškripal z zobmi in zaloputnil z vrati. Na sodniji je povedal Andrej vse od začetka do konca. Pazljivo so ga poslušali in vse zapisali. Potem je moral še priseči. Oddal je sodniku dolžno pismo in proti poldnevu je odšel, ves vroč in truden. »Dobro si napravil!« si je doma pomel kovač roke. »Toda pripravi se, zdaj se bo začelo.« »Nič mi ne more!« je trmasto pravil Andrej. »Vsi so zvezani med seboj; če enega udariš, ti drugi vrne. Saj mogoče pa ne bo ničesar. Bomo videli.« Ko je prišel Jankov dan, je Andrej nemiren čakal, kaj se bo zgodilo. Zgodaj dopoldne se je vrnil Pankrac. Tiho je šel v hišo, zaprl vrata in zagrnil okna. Dobro uro za njim so prišli drugi Potočani, razgreti od hoje in veseli. »Kako je?« je planil Andrej. »Kakor smo vsi vedeli,« je razkladal Matic, »Janko je oproščen.« »Pa oni?« »Tisto se bo še videlo. Prav dobro mu ne bo.« »Torej je še nekaj pravice na svetu!« je dejal eden izmed mož. »Seveda,« je pokazal kovač roke, »toda izkopati jo je treba.« Ves večer so govorili samo o tem, kako je krčmar sleparil. Pankrac jih ni slišal. Zaprl se je v sobo in delal Bog ve kaj. * Frenk se je končno le odločil, da stopi k Ožboltu. Zadnje dni se je okrepil. Pustil je šivanje in šel na dnino k Gantarju. Zadnje jesensko sonce ga je pregrelo, razgovarjal se je z Drejcem o prebiranju krompirja za seme, pomagal mu in sanjal, kako bi bilo lepo, če bi tudi na svojem lahko tako delal. Drejc je hvalil družbarja in pripovedoval, kako se zmeraj obnese na Dolgi njivi. Potem sta računala še drugo in Frenk je videl, da je Drejc tih človek, a ne bo zadnji. Proti večeru se je napotil proti Ožboltu. Stara dekla mu je pokazala hišo, kjer je našel starca pri peči. Luščil je fižol. Pogledal je fanta izpod čela in dejal: »Ali bo spet kaka neumnost?« »Neumnost? Zakaj pa?« se je ustavil fant. »Kot tisto nedeljo. Pride Pankrac, pa toliko mrtvici človeka, da mu mora obljubiti. Nazadnje pa taka zmešnjava!« Frenk se je veselil, da je prišel ob pravi uri. »Kaj bo Pankrac! Nikoli še ni prinesel dobrega kmeta.« »Nikoli!« je pritrdil starec. »Ko ni bilo krčme, je bilo v Potoku veliko boljše.« »To pripovedujemo mi že dolgo, a nam ljudje nočejo verjeti,« je razkladal fant. »Zdaj so se jim začele odpirati oči. Tisto o pismu ste slišal?« »Slišal,« je prikimal Ožbolt. »Hudi časi so, zato ni čudno, da se zgodi kaj takega.« »Hudi časi? Kdo pa je kriv?« »Kdo?« je vzrojil starec. »Kdo? Ljudje!« »Seveda. Bog menda ne. Pa zakaj ljudje? Misliti ne znajo. Nekaterim se zdi, da je misliti greh. Pa gredo tako, kakor jim kdo ukaže. Bo že res, kot pravi Matic. Pride naš človek v dolino in ga vprašajo, koliko Bogov pozna. V nebesili enega, pravi, a ta je hudo daleč, na Poljani so trije: Trdina, čiček in Boštjančič, peti bog je pa davkarija.« »No, poljanski, nič ne rečem. Kakor se jim kdo pusti. Mene ne bodo več. Še pet sto dinarjev plačam in sem rešen.« »Nekaj bogov bo treba odstaviti,« se je šalil Frenk, »drugače bodo rekli da smo pogani. Prvega ne moremo, ker je že od vekomaj, zadnjega tudi ne, srednji trije so pa čisto nepotrebni.« »Pravega Boga je premalo, zato pa je tako. Vsak misli sam obračati svet. Le poskusite, boste že videli. In ti, kako da se ti ne oprimeš zemlje, ko zmeraj govoriš o njej.« Frenk se je zganil, nato je zamolklo razložil. »Saj veste, kako je bilo z očetom. Na vse kraje se je raznesel grunt. Zdaj naj ga spet vlačim na kup. Šivanje res ni nič prida, a pomagaj si, če ni zemlje.« »Zemlje nič koliko,« je kratko dejal starec. »Prodajte mi jo!« je planil fant. Starec ga je pogledal postrani. »Prodajte! Misliš, da so to hruške? Kaj boš z njo?« »Moj Bog, ravnokar ste mi govorili, naj začnem!« »Ne rečem,« se je obotavljal Ožbolt, moje je res zadosti. Letos je ostala vsa vrhovska stran neobdelana. Naj počiva! Tako je, če človek nima otrok. Kar nerodno mi je. Torej ti bi kupil?« »Kupil!« je pokimal fant. Nekaj imam že prihranjenega, nekaj bi si še prihranil.« »Tebi je lahko,« je dejal starec in se zamislil. Brskal je z roko po fižolu, presipal ga iz dlani v dlan, nazadnje je pustil vse skupaj in težko vzdihnil. »Treba je premisliti,« je dejal. »Tisti kos pri mostu bi mogoče dal. Letos sem imel na njem krompir, a mi je precej od rok. Zate bo pa kot nalašč. Skoraj doma jo boš imel.« »Aha!« se je spomnil fant. »Vem, kje je.« »Seveda, kar tako ne bova napravila. Le oglej si jo poprej. Ne bom preveč hvalil, tako bova uredila, da bo prav.« »Dobro, dobro,« je hitel Frenk. »Koliko cenite?« »Nič ne bom rekel. Poglej, boš potem sodil.« »Saj jo poznam!« »Pridi jutri!« se je kratko uprl starec. »In premisliti moram še.« Frenk se je vzdignil. »Pridem! Pa nikar ne odnehajte!« »Kaj mi bo zemlja! V grob je ne ponesem s seboj.« Spomini človeka France Artnak Čudna pomlad je šla preko naše zemlje. Zelenje se je sušilo, rože so ožgane povešale svoje cvetove ob zaraslih poteh in celo stroji so obmolknili; človek pa se ni čudil, čeprav mu je smeh zledenel na s skrbjo razrezanih licih. Stroji so molče kuhali jezo. Nihče se jih ni dotaknil. Morali so stati in čakati človeka, ki je krvavel na rokah in nogah in se jim ni hotel približati, kajti bal se je, da si ne bi ožgal še žarečih oči. Slepota je teža sveta na ramenih klečečega človeka. »Čudna pomlad je šla preko naše zemlje,« tako je mislil stari vozač Janez in ž njim vred so mislili iste misli skoraj vsi ljudje celega sveta. Mislili so vsak zase, nihče se pa ni upal izgovoriti misli glasno; — in tako je ostala ta težka misel do danes neizgovorjena. »Vraga, včasih je bilo na svetu drugače. Pomladi so bile sanjave ko štirinajstletna dekleta, ko doživljajo prvo prebujenje. Po cestah se je pretakalo življenje in smeh je vriskal od povsod. Za klobuki smo nosili krivce in cvetje, rdeče nageljne in rožmarin, po večerih smo prepevali. E, tako je bilo, ko smo bili mladi!« Tako si je počasi, misel za mislijo, spomin za spominom tehtal vozač Janez. Pred več ko tridesetimi leti je zašel v črne rove premogovnih revirjev. Doma na kmetiji so se sporekli in nekaj mu ni bilo prav radi grunta, pa je odšel. Vso dolgo vrsto let je izgoreval v črnem prahu globoko pod zemljo, dokler mu niso popustile trde kite in ostro ko lok napete mišice. Potem so ga dali zopet k vozičkom, kot kakega novinca, ki vidi smrt že za prvo oporo v jami in je bled, ko zasliši globoko izpod zemlje strel. No, in končno je prišla se poslednja postaja njegovega življenja, tako je sam mislil, ustavili so delo — in stroji so utihnili s pomladjo vred. Janezu vse to ni šlo v glavo. Kakor daleč je dotipala njegova misel, povsod se mu je zdelo vse to nemogoče. Dostikrat se je že zbal ob teh mislih, da mu je starost pobrala ves razum, katerega je tako sočnega prinesel s seboj od. doma. Končno pa se mu je zdela tudi ta misel neumna in najraje bi se ji bil zasmejal. Kako bi se mu moglo zgoditi kaj takega? Da bi mu razum otemnel? .Ah, kaj še! Saj so vsi dogodki, kakor bi bili nanizani na vrvici, vstajali v njem j. vso resničnostjo in svežostjo. Vsega se je spomnil, kot bi se bilo dogodilo včeraj ali danes. Janez je razmišljal. Spomnil se je svojih domačih, hiše in vasi z ogromno cerkvijo in visokim zvonikom. Vseh svojih vasovanj se je spomnil, nageljnov in rož, lepo dišečih, ki so se dekliškosramežljivo razcvetale na njenem oknu. » Da, na njenem,« je povdaril Janez, ko se jih je spomnil. Misel mu je zašla v te lepe dni, ko je še hodil vasovat k Dolinarjevi Nini. Vse rdeče nageljne in dišečo rezedo bi še lahko prestel, vse, kar mu je vtaknila Nina za klobuk in v gumbnico. Lepe so bile te mesečne noči in zlata nedeljska jutra. Pa bi mu bil spomin otemnel? Kaj še! Vse je tako, kot je. »Danes pa je drugače. Star sem že in ne spodobi se mi misliti na vse to. Danes je drugače, takrat sem bil se mlad.« Preko vseh teh lepih spominov je hqtel potegniti črto. Bilo je vse to, danes pa je drugače. In zopet so se vračale čudne misli, ki so počasi pronicale v njegove stare možgane, kot voda skozi apnenec. Saj bi si ne bil klical v spomin vseh teh že zdavnaj pozabljenih spominov,' če bi ga ne privedle na to misli o tej zadnji prečudni pomladi, ki je zastrupila svet. Samo preizkusiti je hotel svojo staro pamet, ko je premišljeval o njej, pa je ni mogel domisliti. Vedno bolj se mu je zdelo vse, kar se je godilo po svetu, nemogoče: Čudna pomlad, ki je šla preko naše zemlje, rože, ki so ožgane povešale svoje cvetove ob zaraslih poteh, molčeči stroji in celo človek, ki je stal z okrvavljenim srcem sredi vsega in se ni zganil. Svet se je izpridel. In stari vozač Janez najbrže vsega tega ne bo nikdar doumel. Deževni dan France Artnak Jesensko nebo je razpeto nad trudno zemljo; dež, blato in dolgčas. — Oh sonce, zapustilo si prehitro na cerkvici jabolko zlato. Otroška leta — vse samo zlato. Danes pa je tako dolgočasno to sivo nebo! Še sonca več ni, da bi zlatilo jabolko zlato sred žalostnih dni. Gobar Andrej Vinko Bitenc Izpod razmočenih vej grmovja vrh strmega pobočja, ki se je spuščalo niz-dol proti razriti grapi, je stopil na gozdno pot gobar Andrej. Globoko si je oddahnil, položil culo z gobam predse na tla in si z raskavo dlanjo obrisal mokro čelo. S povešenih krajcev klobuka mu je kapljalo kakor od strehe. Tudi po sivih ščetinah na neobritih licih in bradi so stale kaplje. Andrej si je snel klobuk, ga ožel kakor cunjo in si ga spet potisnil na glavo. Z rokavom ponošenega, na več krajih zašitega suknjiča si je obrisal kaplje z obraza, nato si je ob smrekovem štoru odrgnil blatne škornje in se useknil v roko. »Tako,« je zamrmral, »zdaj pa grem.« Pobral je culo in se s težkimi, okornimi koraki odpravil skozi gozd. Ilovnata pot je bila na debelo posuta s smrekovimi iglami in z drobno suhljadjo. Ponekod so se razmočena tla kar vdirala pod težkimi nogami Andreja. Marogasti močeradi so mu prečkali pot, se leno plazili ob koreninah dreves in s svojimi kačjim podobnimi očmi zvedavo ogledovali motilca gozdne tišine. Pot je zavila skozi gosto bukovje. Postalo je temnejše. Iz sivih oblakov, ki so kakor prilepljeni viseli nad vrhovi dreves, je spet pričelo pršiti. Listi so enakomerno zašumeli svojo turobno jesensko pesem, deževne kaplje so odskakovale z veje na vejo in padale na tla. Andrej se je vso pot pogovarjal sam s seboj. Zdaj glasno, zdaj tiše, zdaj z mirnim, dobrohotnim glasom, pa naenkrat spet z zadirčnim, prepirljivim. »Kakopa, še gobe ji bom nosil, tej babnici budimanovi! Ima otroke, pa naj jih spodi ponje! Požrla mi je hišo, pa še doto bi mi rada požrla. Ne boš — tega pa ne boš!« Take hude očitke si je gobar Andrej privoščil o svoji sestri Urši. Toda precej po krivici. Ko je bil Andrej še mlad, se je malo brigal za očetovo hišo. Pohajkoval je okrog, zapravljal in popival. Zato je oče izročil posestvo hčeri Urši, njemu pa je volil samo kajžo in nekaj dote, ki naj bi mu jo izplačala sestra Urša. Andrej je menil, da se mu je zgodila velika krivica. Še za očetovim pogrebom ni šel, nego se je takrat napil, izginil nekam in ga ni bilo ves teden na spregled. Nasprotoval je sestri povsod, kjer je le mogel. Zahteval je doto; ker mu jo sestra ni mogla takoj izplačati, jo je tožil. Nekaj je dobil, a vsega ne. Denar je kmalu zapravil in zapil. Tudi oženil se je bil Andrej, že ne več mlad. S Copotovo Marjano, že priletnim, odevetelim dekletom, sta se vzela. Zakon pa ni bil srečen. Po nekaj mesecih zakona je Marjana pobrala svoje stvari in odšla nazaj k starišem, češ, da pri pijancu ne more živeti. Andrej je poslej samotaril v svoji kajži, hodil na dnino, nabiral gobe, a vsak dinar, ki ga je zaslužil, je nesel krčmarju. Pil je, se staral in postajal od dne do dne bolj zanemarjen. Slednjič je prodal še kajžo. Preselil se je h kmetu Polenšku. Poleti mu je pasel živino, spal na svislih, pozimi pa si je postlal v hlevu. Tam ga ni motil nihče, lahko je prihajal domov vsako uro po noči; krave se niso zmenile za pijanca. Tako so minevala Andreju leta. Pri Polenšku se je čisto udomačil. Lakomni gruntar ga ni gonil od hiše. Zadovoljen je bil, da ima hlapca, ki mu zastonj gara in opravlja živino; zakaj kadar je bil Andrej trezen, je delal za tri druge. Marjana je že zdavnaj umrla. Pred smrtjo se je hotela spraviti z Andrejem, pa on ni hotel. Dejal je: »Če je brez mene lahko živela, pa naj še umre brez mene.« Nobeden bi ne mogel premagati njegove trme. Toda kadar je bil Andrej pijan, se je smilil samemu sebi. Na pogradu v hlevu je sedel in jokal nad svojo zapuščenostjo. »Žena me ni marala, lastna sestra me ne mara, vsem sem odveč na svetu.« Ljudje so pravili, da se je Andrej nekoč v pijanosti hotel obesiti. Na gabrovo vejo si je pritrdil hlačni jermen in ravno hotel vtakniti glavo vanj, ko je neki pastir prignal živino mimo in pregnal obupanca. Vse leto, posebno pa v jeseni je Andrej nabiral gobe. Ni bilo boljšega gobarja od Andreja. Vedel je za »termine,« kjer gobe gotovo rastejo ob vsakem vremenu in ob vsakem letnem času, razen po zimi. Najslabše vreme ni moglo zadržati Andreja, da bi ne šel v gozd po gobe. Tudi ta dan se je bil že pred svitom odpravil z doma. Vso noč je deževalo, zjutraj je dež nekoliko ponehal. Andrej je toliko časa stikal za gobami, da jih je nabral polno culo. Skozi bukov gozd je prispel na odprto jaso. Med hribi spodaj je bila za-gvoždena vas Zalesje. Andrej je gledal v dolino pod seboj. Iz dimnikov nekaterih hiš se je kadilo. Nekoliko dalje od Zalesja je stalo nekaj lepših hiš, med njimi cerkev. To je bila Fara. Andrej je mahoma pozabil na vse liude misli o sestri; od pijače zabuhli obraz se mu je raztegnil v zadovoljen nasmešek. »K Fari grem danes, že dolgo nisem bil tam. Krčmar Orehek bo rad vzel gobe, še premalo mu jih bo. Nekaj bo za dolg, ki ga imam pri njem, za drugo mi bo pa Orehek natočil nekaj meric. Oh, saj sem ga tako potreben, že tri dni ga nisem pokusil. Danes si ga pa pošteno privoščim.« Namesto da bi se spustil po pobočju navzdol, v vas, je zavil Andrej na stezo, ki se je v polkrogu vila nad vasjo ob robu jase in vodila naravnost k F ari. Pozno v noč se je šele Andrej vračal iz Orehkove krčme proti Zalesju. Neprestano je padal, klel, jokal, se smejal in godrnjal sam s seboj. Pot je bila slaba, blatna, polna umazanih mlakuž. Nekajkrat se je Andrej komaj vzdignil, vendar je po dolgem času prikolovratil do prvih hiš. Ob kraju poti je po grapi, ki je bila drugače suha, drvel s hriba hudournik. Voda je bila od večdnevnega deževja zelo narasla. Andrej je cincal po poti sem in tja in bi se bil kmalu zvrnil v jarek, da ge ni v zadnjem trenotku oprijel debla smreke, ki je rasla na bregu. Nihal je nad jarkom, tresel deblo in se smejal. »He, he, he, kakšna goba! Takega jurčka pa še nisem dobil, še svoj živ dan ne. Orehek, krčmar Orehek, tega se boš pa lahko nažrl. Pa tudi tebi bom dal polovico, Urša, seveda bom dal, saj si moja sestra; veš, kar pozabiva na vso jezo, kar pozabiva . .. Zlomka, kako se pa drži, ta mrha črviva — lio-ruk...« Z vso močjo je potresel deblo. Pri tem mu je na opolzkih tleh izpodrsnilo in v trenotku je zdrčal v vodo. Začofotalo je, zagrgralo — potem pa je bilo vse tiho. Od neke hiše je zalajal pes, netopir se je splašil nekje med vejevjem in butnil v noč. Hudournik je bobnel naprej in nosil seboj truplo gobarja Andreja. Nekaj misli o tekmah Ing. Boris Wenko V zadnjih letih se na našem podeželju vedno bolj siri zanimanje za različne tekme. Sicer smo že prej imeli tekme, n. pr. na razstavah živine, poljskih pridelkov, sadja itd., toda pri teh prireditvah je kmetovalec prikazal le sadove svojega dela. Modema doba s svojim vsestranskim konkuriranjem in s svojo naglico nam je pa prinesla številne tekme na športnem polju, kjer tekmujejo udeleženci v hitrosti in telesni spretnosti. Nekatere panoge športnega tekmovanja, kakor n. pr. kolesarjenje in v poslednjem času smučanje, so se tudi naši mladini priljubile. Nimamo povoda, da bi temu ugovarjali, saj je čisto prav, da se kmetska mladina udejstvuje tudi na športnem polju, v kolikor ji pač čas in razmere dopuščajo. V teh vrsticah se pa nočem baviti s kmetskim športom, temveč s tekmovanjem v sposobnosti in urnosti pri izvajanju kmetskih del. Te vrste tekme, ki so v najožji zvezi s poklicom, s kmetskim delom in stremljenjem, so nekaj čisto svojstvenega, nekaj čisto kmetskega in jih moramo zato posebej pozdraviti. Kaj si moremo lepšega misliti za našega fanta, za naše dekle kakor, da pokaže največjo spretnost in urnost v svojem lepem delu na domači grudi. Za utrjevanje kmetske samozavesti in ljubezni do rodne grude so te tekme visoke vrednosti in so mnogo pomembnejše kakor udejstvovanje v športu. V tem pogledu sta se dve vrsti tekem že tako udomačili, da ni treba o njih zgubljati veliko besed; so to tekme koscev in tekme žanjic. Ene ko druge so gotovo največje vrednosti tako v čisto kmetijsko strokovnem kakor tudi v kinetsko-stanovskem pogledu. Te prireditve so po zaslugi Društev kmetskih fantov in deklet že v vseh krajih vpeljane; povsod že imajo potrebne izkušnje glede prireditve same. Prav je, da se te tekme tudi v bodoče povsod prirejajo in da jih podpirajo vsi, ki jim je do napredka kmetijstva in do utrjevanja kmetske samozavesti. Nedavno smo imeli v Murski Soboti popolnoma nove vrste kmetskih tekem. To so tekme v uporabnosti kmetske delovne in vprežne živine. Take tekme so pri nas še popolnoma nove, so pa v kmetijsko-strokovnem pogledu Prizor s tekme v Murski Soboti velike važnosti in je zato potrebno, da jih oblasti in organizacije pridno gojijo. Tudi Društvom kmetskih fantov in deklet se tu odpira novo lepo polje udejstvovanja. Res, da te tekme morda nimajo tolike privlačne sile kot tekme koscev, oziroma žanjic za mladino, in to, ker ne tekmuje neposredno v svoji lastni sposobnosti, temveč le s sposobnostjo živine, ki jo je kmet vzgojil in izvežbal. , Pri tekmovanju živine si zastavimo različne naloge, ki jih hočemo na kratko našteti. Kakršen je način gospodarjenja v enem ali drugem kraju, tako bo ena ali druga vrsta tekme bolj odgovarjala. Predvsem lahko delimo tekme po vrsti živine, ki jo uporabljamo. V konjerejskih okoliših tekmujemo pač s konji, v ostalih krajih pa z govejo živino. Kjer so vpeljane volovske vprege, uporabljamo le-te, drugje pa kravje. Ker gre pri kravah za plemenice, so te preizkušnje s kravami, tam, kjer se splošno vpregajo, je še prav posebej priporočljivo. Za tekme si lahko zastavimo različne naloge. Najpomembnejša se mi zdi tekma v oranju.* Na večji njivi se v gotovih presledkih postavijo tekmovalci s svojilni vpregami z enotnimi, modernimi plugi, ki se nastavijo v enako Take tekme so priredila že nekatera naša društva, tako n. pr. Notranje gorice v 1. 1933. Op. ur. Pridnim rolkam Andreja Grum - ^/^uljeva Današnja priloga je v znamenju bližajoče sr zime. Prinaša popise dela najpogosteje rabljenih pletenih predmetov: nogavic, rokavic itd. Marsikateri se bo čudno zdelo in si bo mislila: »Kako to, da je v naši prilogi naenkrat opis pletenja nogavic. Saj to že vendar znamo!« Vem, mogoče jo prav lepo pletejo. So pa tudi, ki je ne znajo. Nastane brezobličen, nesorazmeren stvor, ničemur podoben. Tudi nogavico, ki se nam zdi dokaj vsakdanje delo, je treba znati plesti prav in v pravilnem razmerju. In v to naj služi današnji popis, ki je točen dovolj, da se po njeni lahko splete vsaka nogavica, bodisi z več ali ■/. manj petljami. Glavno je, da poznamo potrebna pravila. Rokavice so že težje delo. Natančen popis pa ga nam olajša. Vsaka, tudi manj vešča roka si lahko po njem napravi lično rokavico. Lažja je palčna rokavica, za bolj gibčne prste in potrpežljivo roko so namenjene moške podkolenke. Pa tudi za deco nekaj! Za Miklavža prav lepo darilo, taka topla čepica. Gotovo bi se je ne branil tudi starejši brat, ki mora v hudi zimi s konji po mrazu in burji. O VOLNI Volnene tkanine, volno za ročno in strojno pletenje izdelujejo večinoma iz ovčje, nekoliko iz kozje, v zadnjem času pa tudi iz zajčje volne. Po kvaliteti se loči v več vrst. Kakovost je odvisna od pasem. Nekatere ovce so finejših, daljših dlak, druge pa imajo kratko in trdo volno. V zadnjem času se tudi pri nas izbirajo za pleme ovce z boljšo volno in sicer se kvaliteta določa po številu zavojev enega vlakna na 1 cm. Nadalje je kakovost odvisna tudi od podnebja, zelo mnogo pa od ravnanja z volno in njeno obdelavo. Živali strižemo navadno dvakrat na leto. Volno operemo še na ovcah, ker se čistejše opere in se ne zmede. Le v krajih, kjer ni vode, perejo ostriženo. Prav belo volno dobimo, če spredeno navijemo v štrene ter jo v milnici operemo. Iz take volne so izdelki prav lični, če jo imamo pa kaj odveč, jo tudi lahko spravimo v denar. Naša domača volna se po Gorenjskem že v več krajih tke v domače sukno, ki je lepo ter zelo trpežno. Ponekod jo barvajo kar doma. Barvana s zelenimi orehovimi lupinami postane lepo rjava. Volnene obleke nosimo radi, ker so lahke in tople, propuščajo dovolj zraka. Topla je zato, ker so med posameznimi navzkrižnimi nitkami luknjice, kjer se zadržuje zrak, ki nas greje. Te luknjice služijo tudi za ventilacijo. Volna rada vpija vlago, se pa počasi suši, kar nam je v gospodinjstvu zlasti pozimi ne-všečno; pri obleki pa je to prednost, ker počasno sušenje povzroča le počasno hlape-nje ter ne jemlje telesu preveč vlage naenkrat, tako da ni nevarnosti za prehlad. V volno se rad naseli molj. Vsem gospodinjam dela ta mrčes velike skrbi. Molji ležejo svoja jajčeca v volnene tkanine zato, da imajo ličinke takoj, ko se izležejo, hrano. Ličinke so pravzaprav oni škodljivci, ki nam povzročajo toliko škode. Najnevarnejši čas, da zalezejo v omare, sta meseca junij in julij. Zato v tem času ne puščajmo omar odprtih; če nimamo dovolj omar, da pospravimo obleko v nje in nam visi po zidu, jo zagrnemo z hombaževinastim pregrinjalom. Večkrat preglejmo vse volnene predmete, posebno pa one, ki so zloženi v omarah ali policah. Sredstev zoper molje je več. Med obleko posipljemo naftalin ali ga obešamo med njo v vrečicah iz tenkega, redkega blaga. Volnene stvari, kožuhovino, zavijamo tudi v časopisni papir, ker molji ne marajo tiskarskega črnila. Zopern jim je tudi duh lavendla, kafre, peline, tobaka, petroleja. Dobi se Priloga 10. štev. „Grude“ — 1935 zoper nje tudi prašek, ki ga vržemo na žerjavico in pokadimo po prostorih. Preko poletnih mesecev spravimo zimsko obleko v zaboje. Po omarah napravimo prostor, zimska obleka pa je zavarovana pred molji. Zaboj obijenio s starimi časopisi. Zravnano obleko zložimo na dno, potresemo r. naftalinom, pokrijemo s časopisi, nato drugo plast obleke itd. Na vrhu zatlačimo vse špranje s papirjem in pokrijemo. Postavimo na suh, zračen prostor, da ne splesni. Najboljša je podstreha, če je varna pred mišmi in podganami. V jeseni, ko se začne mraz, obleko izloži-1110, skrtačimo, obesimo za nekaj dni na obešalih na zrak, da izgubi duh po naftalinu. Predno jo spravimo, jo prelikamo. Enako ravnamo s pleteninami in kožuhovino, le likati nam je ni treba. KRATKE VOLNENE NOGAVICE N osnutek: Od 60 do 72 petelj. Število petelj se ravna po debelini volne. Izvedba: Do pete pletemo 13 do 14 cm lobu levo in desno ali pa levo in desno zasukano (pletemo jo tako, da z desno pletenko vtaknemo v petljo na levi in od zadaj desno poplctemo). Rob je časih sestavljen iz več barv, ki nogavico poživijo. Ko imamo dovolj visok rob, spletemo 4 do 5 vrst samih desnih. V prvi desni vrsti | 1. rob [,| 2. pela s kapico 3. srček 4. ravni del stopaki pletenki eno snamemo. Stopalo delimo: peta z kapico, srček, rav-ni del stopala in stopalni konec. Najprej delamo peto s kapico. Za p c t o vzamemo vedno polovico petelj, ki jih ima- mo na pletenkah, in pletemo samo na dveh pletenkah na lice desno, na narobni strani levo. Ob obeh straneh delamo skrajni, pred, oziroma za njima, po dve petlji vedno levo. Višina pete se ravna po številu petelj v nasnutku in sicer spletemo toliko skrajnih, da doseže njih število nasnutek. Kapica: Ko imamo potrebno višino, razdelimo petlje na tri dele. Prvo tretjino pletemo desno, zadnjo te tretjine in prvo petljo druge desno zasukano snamemo, nato zopet desne do konca druge tretjine. Zadnjo petljo druge tretjine in prvo tretje tretjine snamemo desno zasukano. Obrnemo. Prvo petljo samo dvignemo, nato pletemo levo do snemanja v prejšnji vrsti. Zopet snamemo zadnjo srednje tretjine in prvo zadnje tretjine, in sicer levo. Obrnemo. Prvo petljo dvignemo, pletemo desno itd. Snemamo tako dolgo, da od obeh stranskih tretjin poplctemo vse petlje. V slučaju pa, da se nam število petelj za kapico ne razdeli točno s 3, naj bosta stranski tretjini enaki, srednja pa za kako petljo večja ali manjša. Za kapico strnemo peto z ostalo nogavico. Petlje od kapice razdelimo na dve pletenki, poberemo vse skrajne pete vzdolž pete, z vsako pletenko na eno stran, in sicer le zadnje člene. Te skrajne popleti v prvi vrsti desno zasukano. Da se ti ne naredi med iglami luknjica, dvigni med peto in ostalo nogavico v kotičku eno petljo. Zatem pletemo dve vrsti desno, nato začnemo snemati na dveli pletenkah (ob spoju), tako dolgo, da dobimo isto število petelj, kot pred peto. Po vsakem snemanju sta dve gladki vrsti. Snemanje ob peti: Na prvi pletenki po-pletemo vse razen treh. 2. in 3. (šteto od zadaj) snamemo desno, nato 1 desna. Na drugi pletenki (na kateri tudi snemamo) pa je 1 desna, 2. in 3. skupaj (desno snemanje). Tak način snemanja prepreči luknjice. Sledi ravni del stopala, ki se. ravna po nogi. Snemanje koncem stopala: Snemamo na v>aki pletenki na koncu, da poplctemo 3. in 2., prva je desna (od zadaj šteto). V prvi tretjini snemanja delamo vmes 2 gladki vrsti, v drugi tretjini 1, v tretji pa nič. 8 končnih petelj zašijemo. Tretjine določimo: Število vseh petelj je 11. pr. 68. Osem jih takoj odštejemo za ko- nec. Ostane jih 60. Pri vsakem snemanju odpadejo 4. Torej 60 : 4 = 15. Petnajstkrat bomo snemali, % je pet. Petkrat pletemo do snemanja 2 gladki vrsti, petkrat 1 gladko vrsto in petkrat nobene. 8 petelj tesno zašijemo. VZORČASTE PODKOLENKE Ker se tudi po kmetih že zelo nosijo hlače dokolenke, bo marsikatera naročniea gotovo vesela popisa in lepega vzorca nogavic, ki se nosijo k takim hlačam. Zelo lepe so iz domače volne, moderne in neprimerno bolj trpežne kot kupljene. Vzorec: pletena kita. 1.—6. vrste: 1 desna, 2 levi, X 6 desnih, 2 levi, 1 desna, 2 levi. Od znamenja X ponovi. 7. vrsta: Vzorec se izprenieni samo pri 6 desnih, ostalo kot prej. Prve tri petlje (od 6.) predeni na poinož- 1 1. tu se zoži za 1 kito i>o pletenko (pazi na debelino). Prihodnje 3 desno, popleti nato pa še one tri ua pomožni igli. S tem se ti petlje prekrižajo, nastane kita. Za to vrsto zopet 6 vrst kot zgoraj. PLETENJE NOGAVICE N osnutek: 88 petelj. Izvedba: 3—4 cm, 1 levo, 1 desno ali levo in desno zasukano (glej opis pri kratkih volnenih nogavicah). Po tem robu 1 vrsta desnih, nato začni z vzorcem po opisu, spleti 17 cm. Nogavica se mora nad členkom lepo oprijeti noge, zato je snemati. Zožimo pletenje za 1 vzorec. Ožiti začnemo v tretji vrsti, po pre-križanju petelj. J. snemunje: 1 desna, obe levi levo snemi, 6 desnih, 2 levo snemi. Od tu brez spremembe do konca vrste. Nato pa 6 vrst brez snemanja. 2. snemanje: 1 desna, 1 leva, 2 desno snemi, 2 desni, nato snemi tako, da eno petljo prevlečeš skozi drugo (petljo predeni nepo-pleteno, drugo popleti, pa prevleči prvo ne-popleteno čez popleteno). Za tem 6 gladkih vrst. Od tu naprej je kita samo s 4 petljami. 3. snemanje: 1 desna, desno snemi, 2 desni, desno zasukano snemi, 1 desna, 5 gladkih vrst. 4. snemanje: desno snemi, 2 desni, zasukano snemi, 4 gladke vrste. 5. snemanje: desno snemi, zasukano snemi, 1 vrsto gladko. rt. snemanje: snemi še poslednje petlje od kite. Nadalje pletemo gladko, oziroma po vzoren do pete. (38—40 cm.) Za peto vzamemo polovico petelj in delamo kot opisano pri kratkih nogavicah. Ostali del pletemo še preko narta vzorčasto. Vzorec prekinemo šele par vrst pred snemanjem pri prstih. V rob v začetku nogavice lahko pretakneš elastiko. PLETENE ROKAVICE Splošne opombe pri pletenju rokavic. Število petelj v nasnutku se ravna po volni in pletenkah. Njih število za posamezno roko določimo najlažje, če spletemo z volno in pletenkami, s katerimi nameravamo delati vzorček, zmerimo, koliko petelj je 1 cm, nato še obseg zapestja, pa lahko preračunamo, koliko bo treba nasnuti. Isto velja za vse pletene izdelke. Rokavico je med delom večkrat pomeriti. Raje naj bo bolj ohlapna kot pretesna, ker v tesni rokavici ni vmesnega prostora za zrak, zato ni gorka. Mokra volna se tudi uskoči; ker nam rokavice služijo ob vsakem vremenu in se tudi zmočijo, naj bodo nekoliko večje, da nam niso takoj premajhne, ko jili malo nosimo, zlasti rokavice za strapae in šport. Ples(i je mehko. Kdor plete trdo, naj vzame nekoliko debelejše pletenke. Za rokavice se kupi posebna volna, prav lahko pa jih spletemo iz vsake, le če je debelejša, manj nasnujemo. Opis velja za precej tanko volno. Nasnutek: 60—68 petelj na 4 pletenke. Izvedba: 50 vrst 1 leva, 1 desna ali 1 leva, 1 desno zasukana. Nato 15 vrst samih desnih. Palec. Glej, da pleteš enega na desni, drugega na levi strani roke. Za palec je treba pletenje razširiti v obliki trikotnika ali za-gvozde. To se dela tako: V začetku pletenke eno petljo vzdignemo (vodoravno nitko iz prejšnje vrste poberemo na pletenko in po-pletemo desno zasukano), 1 desno, 1 dvignemo. Vedno ne pletemo preko po 2 gladki vrsti. Ponavljamo, da doseže trikotnik, ki nastaja, Y3 petelj nasnutka. N. pr. nasnutek je 64 petelj, V3 = 21. Te petlje porazdeli na 3 pletenke, nasnuj na pomožno še 5 petelj, skleni krog, 1 vrsta desnih. Teh pet zopet snemi v trikotni obliki, v drugi vrsti: prvič desno zasukano, drugič desno, nato še v 4. in 6. vrsti. Dolžina palca se ravna po roki, vendar se normalno krije z dolžino trikotnika pred palcem. Snemanje koncem palca: Snemi, 2 desni, snemi, zopet 2 desni; celo vrsto; 2 vrsti samih desnih. Nato: snemi, I desna, snemi, I desna, itd.; 1 vrsto samih desnih. . Ko je na pletenkah 4—6 petelj, jih zasij. Med pletenjem palca smo ostale petlje nabrale na nitko, da nas pri delu pletenke, niso ovirale. Ko je palec spleten, jih naberemo zopet na pletenke ter tudi onih pet, nasnu-tih ob notranji strani palca. Teh pet snamemo slično kot že opisano pri palcu. Za tem 20 vrst samih desnih. Razdelite v petelj za ostale 4 prste. Za kazalec vzamemo 4 petlje več kot za ostale in jih odštejemo od skupnega števila petelj. N. pr. vseh petelj je 64. 64 — 4 = 60; 60 : 4 = 15. Na vsak prst pride 15 petelj. Kazalec. Od notranje strani roke, oziroma 1. rob v zapestju 2. širjenje za palec V naslednjih vrstah širimo tako, da levo in desno dvignjene petlje zopet po eno dvignemo pa pletemo preko po 2 gladki vrsti. Ponavljamo, da doseže trikotnik, ki nastaja, petelj, Yj = 2. pletenja vzamemo polovico petelj (9), ud hrbtne zopet polovico (10). Med kazalcem iu sredincem nasnujemo s pomožno pletenko še 2 petlji (skupaj 21). Pletemo do potrebne dolžine, snemamo kot pri kazalcu. Sredinec. Med kazalcem in sredincem vzdignemo 4 petlje, od notranje strani roke 7, od zunanje 8, med prsti nasnujemo še 2. Pletemo kot prej. Prstanec. Isto kot sredinec. Mezinec. Med prsti (prstancem in mezincem) vzdignemo 4 petlje in pletemo z ostalimi (15) prst do konca. Po opisani razdelitvi petelj za prste lahko preračunamo število petelj za vsak nasnutek. ROKAVICA S PALCEM Nasnutek: 42 petelj na 4 pletenkah. Izvedba: 6 cm leva in desna, ali desno zasukana. Nato: 7, 8 vrst samih desnih. Za palec širimo kot prej opisano. Do konca mezinca pletemo hrez snemanja. Snemanje: Na prvi pletenki snamemo 2. in 3., na drugi 3. in 2. (šteto od zadaj), na tretji zopet 2. in 3., na četrti pa zopet 3. in 2. 1. rob v zapestju 2. širjenje za palec 3. prstno snemanje Snemamo v vsaki vrsti. Ko je samo 4—6 petelj, jih zašijemo. Rokavice s palcem so toplejše kot z vsemi prsti in za delo pripravnejše. Radi jih imajo tudi smučarji. Pletemo jih lahko iz domače volne. ZIMSKA CEPICA ZA I)ECO Čepica na sliki je namenjena za deeo, ki hodi v šolo, se smuča itd. Prav dobro došla pa ho tudi našim fantom in možem za delo v gozdu ali za na voz; treba je le nekoliko večje mere. Spletena je iz precej debele, enobarvne volne na pletenkah št. 2. Sestavljena je, kar je razvidno iz slike, iz prednjega in zadnjega dela ter dveh stranskih, kvačkanih. Za prvi del nasnujemo 76 petelj, pletemo 1 desna, 1 leva, 70 vrst. V 71. vrsti po-pletemo 3 desno, 4. in 5. snamemo, nakar pletemo 1 leva, 1 desna, na koncu zopet snamemo, in sicer 4. (od zadaj šteto), nato še 3 desne in skrajno. Ko delo obrnemo, prav tako snemamo kot v 1 vrsti, le, da namesto 3 desnih napravimo 3 leve. Snemamo tako dolgo, da ostane na pletenki poleg 6 desnih na obeh straneh še 6 petelj; torej vseh skupaj 14 s skrajnimi vred. Sprednji del končamo. Za zadnji del nasnujemo 56 petelj; pletemo 1 leva, 1 desna, 32 vrst. V 33. vrsti nasnujemo na obeh straneh pletenk po 10 petelj, s čemur delo razširimo za 20 petelj. Pletemo še vedno 1 levo, 1 desno, v 71. vrsti pa pričnemo snemati ko! prednji del. Oba dela sešijemo. Paziti je, da pride sreda na sredo in da desne sprednjega dela, katere smo delali ob koncu pletenk, tečejo vzporedno z desnimi zadnjega dela, ter tvorijo nekak pas desnih. Med prednjim in zadnjim delom je nastala vrzel radi tistih 10 petelj, za katere smo zadnji del razširile na obeh straneh. To vrzel pokrijemo s kvačkanimi deli; obenem pa nam pokaže, koliko lahko sprednji, odnosno zadnji del čepice privihamo nazaj. Napravimo še stranska kvačkana dela ali »ušesa«, ki imata obliko pravokotnika, ki se končuje v trikotnik. Delamo tako: Nasnujemo 3 verižne. V vsako verižno 1 gosto, v srednjo 3, obrnemo, zopet v srednjo 3 goste. Na obeh konceh, predno delo obrnemo, napravimo v skrajno po 2 gosti. Nastaja trikotnik. Širimo ga na opisan način tako dolgo, da imamo 25 gostih. Od tu kvačkamo brez dodajanja na konceh. Ko je del dolg 14 cm (merjen po sredi), ga še obkvačkamo z gostimi petljami. V predzadnji vrsti je še gumbnica, da lahko pripnemo »ušesa« na oglavje. Kvačkana dela prišijemo k čepici tam, kjer so vrzeli, in sicer na notranji strani. Ko šivamo, moramo paziti, da prednji del zaviha- N s V. se H- mo, kot je vrzel globoka; to tvori prednji rob, ki ga prišijemo s skrivnimi vbodi na obeli straneh na oglavje. Zadnji in strunska dela sta sešita tako, da pokrijejo stranski deli 2—3 cm zadnji del, obenem pa morajo pokrivati še prednji del 2.1 kak centimeter, če so zavihani z zadnjim delom vred navzgor in pripeti na oglavje. Kam prišijemo gumb, kaže fotografija. PLETEN MOŠKI PULOVER Opis je namenjen večjim postavam. J zoreč: Kvadrati po 6 petelj, menjaje. 6 desnih, 6 levih, po 6 vrst, nato vzorec pre-menjaj. Kjer je bila desna, pride leva in obratno. Zadnji del: Nasini jemo 82 petelj. Pletemo 2(! skrajnih 1 leva, 1 desna. Zatem delo razširimo na 102 petlji, vsako četrto vzdignemo (vzdignemo tako, da vodoravno nitko prejšnje vrste vzdignemo na pletenko in desno zasukano popletemo). Delo razdeliš na kva- Sledi pet kvadratov brez dojemanja ali 15 skrajnih. V 16. skrajni na obeh konceh eno dosnuj in v 19. skrajni zopet, nato še II skrajnih brez širjenja. Za ramo snemaj v vsaki vrsti kot slede številke: 4, 4, 4, 5, 5, 5, 5, 6 = 38. Za vratni izrez začni snemati po 29. kvadratu, šteto od roba. V sredi zadelaj 8 petelj (delo se razdeli na 2 dela, najprej spleteš eno polovico, potem drugo), v drugi vrsti 2, v tretji 2, v četrti 1, v peti nič. 1’rednji del: Nasnuješ 86 petelj. Pleteš 40 vrst ali 20 skrajnih, 1 levo, 1 desno. Za tem delo razširiš na 126 petelj. Razdeliš na kvadrate po 6 petelj in spleteš po za kvadrat višine. Razdeliš dela na polovico, desno delaš najprej. Na pletenko nasnuješ 11 kvadratov, ostale petlje nabereš na nit. Na vsake tri skrajne petlje eno dosnuješ, da se enakomerno širi. Napleteš 22 kvadratov v višino, potoni pa snemaš 10 X po 5 in 1 X 4 petlje. C;! tu dalje je naplesti ob vratu še 3 kva- drate po 6 petelj. 6 kvadratov, oziroma !7 skrajnih pleteš brez dojemanja. Pri 10. kvadratu začneš širiti na obeh straneh, v začetku \>akega kvadrata dodaš na koncu po eno petljo. Do pod pazduhe spleteš še 9 kvadratov, 'kupaj 18. Pod pazduho snemaš za rokav na obeh straneh: v prvi vrsti 3 petlje, v drugi 3, v tretji 3, v četrti 2, skupaj 11. drate višine. Za ta izrez večkrat pomeri, da zadeneš pravo. Na drugi strani širiš kot pri zadnjem delu, 18 kvadratov v višino. Pod pazduho snemaš kot preje opisano, isto tudi na rami. Pobere« petlje iz nitke na pletenke, nato pa ob 11. kvadratu nabereš še 6 petelj, tako da se delo za en kvadrat prekriža. Ostalo polovico pleteš kot prejšnjo. M mm 'Q f' S Rokavi: Nasnuješ 40 petelj, pleteš 24 skrajnih 1 levo, 1 desno. Razširiš na 12 kvadratov, to je ”2 petelj in 2 skrajni. I)o pod pazduhe naredi 72 skrajnih in na vsako četrto skrajno eno dodaj. Rokav zaokrožiš s snemanjem. Snemaš na obeh straneh, kot kažejo številke: 6, 3, 3, 3, 3, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 7. ŠAL Vse dele sešijcš. Srednji del ohkvačkaš s štirimi vrstami gostih. Na spodnjo sprednjo stran prišiješ stiskače. Na zgornji strani pa napraviš gumbnice, medtem ko kvačkaš goste. Delaš jih tako, da spustiš po 4 ali 5 petelj in narediš preko 4 ali 5 verižnih. V drugi vrsti pa kvačkaš goste. Dobro je dele, predno jih začneš šivati, prelikati z mokro krpo. 'Mi UZIMI.JENJE ZELENJAD1 Zelenjad, ki je prezrela, ni za v uzimišče. Najbolja je ona, ki še ni popolnoma razvita, ker je bolj odporna. Kar ji na razvoju manjka, doraste v uzimišču. Shranjujmo čim pozneje, začetek novembra je ob količkaj primernem vremenu ugoden čas. Ob slabem, deževnem in mrzlem vremenu nam ne kaže predolgo odlašati. Uziinišča naj bodo pripravljena, da ob vremenskem preobratu čimprej spravimo zelenjad na varno. Spravljamo le ob suhem, vetrovnem vremenu. Ob dežju ali snegu shranjena zelenjad, posebno endivija, ni trpežna in rada gnije. Uzimišča na prostem morajo biti na suhem kraju, zemlja naj bo nekoliko nagnjena, da se voda lahko odteka in ne zaostaja. Vsa uzimišča je treba pripraviti tudi tako, da se lahko temeljito zračijo. Za uzimljenje namenjena zelenjad mora hiti popolnoma zdrava. Nagnita in poškodovana je prava zaloga glivic, ki lahko v krat-ki in času uničijo vso zalogo. Nasnuješ 50 petelj, pleteš poljubno dolžino v opisanem vzorcu. Po dolžini obkvačkaš z gostimi. Na krajših straneh napravi rese. Zelenjad mora hiti primerno pripravljena. Nekatere vrste ostanejo brez škode kar na prostem, na stalnem prostoru. , Najpripravnejša za uzimišče je suha. zračna klet, obrnjena proti severu, s stalno toplot +4° C. Klet, ki se ne da dobro zračiti, ni za uzimišče. Dokler ne pritisne mraz, ki hi utegnil znižati toploto kleti pod 4° C, je najbolje, če so vrata in okna odprta, da se vložena zelenjad stalno zrači. Kadar pa je hujši mraz, tedaj zračimo ob toplejših dopoldanskih in popoldanskih urah. Še v toplih poletnih dneh, ne šele pred uporabo, ko je zrak že hladen in vlažen, klet prebelimo z beležem, ki mu dodamo r>°/r modre galice. Pred beljenjem znesemo iz kleti police in zaboje, v katerih hranimo ze-Irnjad. Oribamo z vročo vodo in sodo, oplah-nemo s čisto in na solncu posušimo. Prst, pesek, gnile ostanke zelcujadi prejšnjega lela od>tranimo vsaj sedaj, če nismo že, ko smo uzimišče izpraznili. Prst, pesek ali mivko, ki jo rabimo za vlaganje korenske zelenjadi, na novo nanosimo. Pred uzimljenjem klet zažveplamo, pustimo par dni zaprto, dobro prezračimo. Ugodno prezimi zelen j ad tudi v toplih gredah, korenjska zelenjad pa v nasipih in za-kopih. Endivija za uzimljenje ne sme biti preveč dorasla, ne obeljena. Zelenolistna je trpežnejša. Previdno jo populimo iz zemlje, paziti moramo, da je ne pretaremo, ko jo vlečemo i/. zemlje. Uvele in gnile liste odstranimo. Nekaj dni naj bo razložena na zračnem prostoru, nato jo posadimo v klet. Nasujemo (*n pedenj prsti ter posadimo rastline eno poleg druge. V zakop vlagamo endivijo, kjer je klet vlažna. Zakop napravimo na nagnjeni zemlji, da se voda odteka. V zemljo izkopljemo poljubno dolgo in široko ter 30 do 40 cm globoko jamo. Na dnu posadimo endivijo. Čez jamo položimo, ko začne zmrzovati, desko, ob večjem mrazu se otep slame. Uzimljamo še na1 tretji način: Na suhem kraju, v bližini hiše, v kozoleu, šupi zabijemo v zemljo po tri kole v dveh vrstah. Ob te kole, ki gledajo iz zemlje kakih 40 cm, položimo na zunanji .strani 30 do 40 cm široke deske. Znotraj nekoliko poglobimo, prst zmečemo na zunanjo stran desk, da jih pritisne h kolom in varuje zelenjad pozebe. V to gredo posadimo endivijo. Pokrijemo z deskami, ob večjem mrazu s slamo in steljo. Ohrovt ostane lahko na mestu, da pridemo pozimi lažje do njega, ga vložimo skupaj. Zelje vlagamo kot endivijo. Dobro se obnese tudi v otavi. Na ne preveč debelo plast otave zložimo vrsto zeljnastih glav, ki smo jih osnažili vseh nagnitih in velih listov. Na nje in med nje položimo plast ostave do 15 cm, nato zopet glave itd. Do hujšega mraza naj bo zelje pokrito s tanjšo plastjo otave, ob pritisku zime jo doložimo do VŽ m. Če postane vreme toplejše, jo nekoliko odvzamemo, da se zrači. Korenje, repo, peso, redkev, podzemsko kolerabo prezimujemo v mivki ali prsti v kleteh ali zunaj v nasipih. Za nasip je primeren le suh kraj. Na tla položimo iz lat zbit žleb, ki naj bo dolg, kot mislimo, da bo nasip. Ob ta žleb nasujemo korenje, repo, peso itd. tako na široko kot na visoko, nato naj se kup proti vrhu zožuje. Nf' vrh položimo zopet žleb. Oba žleba služita za prezračevanje. Zelenjad pokrijemo precej debelo s slamo, ki jo obmečemo s prstjo. Ob hudem mrazu plast slame podvojimo. Odprtini na konceh morata biti do močnega mraza odprti. Korenjske zelenjadi za uzimljenje ne pe-remo, osnažimo je le prsti. Korenju in petr-šilju potrgamo zelenje, srce pustimo, repo obrežemo. Pesi odrežemo cimo tako, da ostanejo par prstov dolgi peclji. Ti peclji sčasoma zvene jo in se proti koncu zožijo ter varujejo iztok soka pri kuhanju. Korenin ne porežemo. V obliki stožca posadimo v klet tudi petr-šilj in zeleno. Za zeleno rabo posadimo par rastlin v zabojčke, ki jih postavimo na svetel prostor v kuhinjo. Čebulnico shranjujemo spletene v vence in obešene na zračen, suh, ne presvetel, pred mrazom zavarovan prostor. Por prezimi na prostem, za rabo preko zime, ga vložimo k drugi zelenjavi v uzimiš-če. Drobnjak, zimski majaron, posadimo v lonček in ga postavimo na svetlo, toplo okno. Kumare se v svežem stanju le kratko ohranijo. Paradižnik dozori na sončnih oknih ali vložen v seno. Kadar nam paradižnik v jeseni ne dozori, rastline lahko populimo in Ali si ie poravnala naročnino za „Grudo“? globino oranja, n. pr. vsi na 15 cm. Presodi se predvsem uspešnost dela, to je površina, ki jo preorje vprega v pol uri, prav tako pa tudi kakovost dela, to je pravilna globina brazde in dobro obračanje zemlje. Na koncu se se ugotovi upehanost živine, za kar imamo merilo v dihanju in srčnem utripu. Drug način tekme je v težki vožnji. Na vnaprej določeni cestni progi, n. pr. 5 km, tekmujejo vprege v tem, katera bo hitreje prevozila progo s težko naloženim vozom, n. pr. 2500 kg gramoza. Poleg hitrosti vožnje presojamo še uspešnost hoje s tem, da štejemo korake na minuto. Na koncu zopet presodimo upehanost. Za plemenske bike, ki jih moramo vaditi na hojo in delo, so priporočljive tekme na uspešnost hoje, n. pr. kateri bik bo najhitreje prehodil gotovo, vnaprej izmerjeno progo. Seveda so možne še različne druge kombinacije. Namen teh vrstic je zaenkrat le ta, da naše kmetovalce in zlasti kmetsko mladino na te tekme opozorim in jim priporočam, da jih vzamejo v svoj delovni spored za prihodnje leto. Glede načina se bodo počasi samoposebi v raznih krajih izcimili gotovi enotni običaji. Na eno pa moram opozoriti! Vse tekme naj bodo res kmetske! V okvir kmetskih tekem pa spada samo tako delo, ki ga kmet v resnici opravlja. Sem pa nikakor ne spadajo konjske dirke. To so čisto športne prireditve, ki s kmetskim delom nimajo ničesar skupnega. S tem ne rečem morda, da se kmetje ne bi smeli udeleževati tudi čisto športnih konjskih dirk, ako imajo za to smisel in — predvsem — za to prikladne konje. Saj imamo n. pr. v Ljutomeru staro kmetsko rejo amerikanskih dirkačev, s katerimi se rejci redno udeležujejo kasaških tekem po vseh športnih pravilih. Toda te tekme niso tekme kmetskega dela, dasi se jih udeležujejo skoro sami kmetje, marveč so strogo športne prireditve. Neokusno in nesmiselno pa je, če priredijo kmetje dirke s težkimi konji, kot se to v zadnjem času dogaja. To ni niti kmetska tekma, niti športna prireditev, to je nelepo in neokusno trpinčenje živali. Težki konji so za počasno, težko vožnjo, ne pa za kas. Kmetske tekme naj ostanejo pri kmetskem delu, športne pa se naj držijo starih, izkušenih športnih pravil. Neokusnih kombinacij kmetskih in športnih prireditev pa se ogibajmo, ker se z njimi le osmešimo v očeh resnih športnikov, pa tudi v očeh zavednih in ponosnih kmetov. Vsaka stvar na svojem mestu! Še globlje!* Tine Janhar I Časi, ko je kmetovalec gospodaril po enem samem stalnem »receptu«, kateri je prehajal s posestvom vred iz roda v rod, so za nami. Gospodarsko življenje namreč postaja leto za letom prožnejše, istočasno pa se množijo tudi njegove zahteve. Kdor se bolj gibčno in spretno prilagodi spremembam, ima neovrgljivo znatno več izgleda na uspehe kakor pa počasen nerodnež, ki običajno vsako priliko več ali manj zamudi, tako n. pr. vidimo, da je vseskozi po preobratu bolje uspevala ona kmetija, na kateri se je čimpreje znatno omejilo pridelovanje žita v korist povečane proizvodnje okopavin (zlasti krompirja). Še bolj pa je povečal svoje dohodke oni gospodar, ki je prodajal hranilne snovi svoje zemlje v obliki raznega sadja in zelenjave. * Glej razpravi istega pisca v štev 7. - 8. in 9. Smelo trdim, da bi kmetski mladini ne bilo treba, servirati brezkončnih slavospevov v »lepoti« kmetskega življenja in da bi ista prav nič ne tiščala v mesta in tovarne, ako bi se omogočil in pospešil izvoz sadnih ter vrtnarskih pridelkov s primernimi trgovskimi pogodbami, carinsko in prevozno tarifo, hladilnimi prevoznimi sredstvi itd. Naj v dokaz temu navedem samo primer iz svoje prakse. Imam večjo množino nasajenih žlahtnih vrtnih jagod, katerih pridelovanje mi v danih okoliščinah še najbolje poplača izčrpane hranilne snovi, odnosno umetna gnojila, delo in vso ostalo režijo. Ker potrebuje bližnji trg le omejeno množino tega blaga, sem se obrnil na odjemalce v inozemstvu. Ti bi sicer po jako ugodni ceni prevzeli vsako količino — vendar pod pogojem, če blago dostavim v svežem stanju franko njihovo skladišče, oziroma zadnja železniška postaja! Ko pa sem potem iskal nadaljnjih pojasnil glede izvoza, sem žal naletel na take nepremostljive ovire, da sem z ozirom na veljajoče predpise obupal in se odpovedal vsakemu izvozu. — In vendar so naše prilike kakor nalašč ustvarjene za izvoz takih kultur! Seveda bi se morali pridelovalci organizirati v zadruge, preko katerih šele bi bilo možno pridelovati enotno blago in ga pošiljati v oddaljenejše kraje. Končno naj še pripomnim, da to sadje pri nas dozori v času, ko je na jugu in zapadu že pošlo, dočim v severnejših pokrajinah še ni zrelo. Tudi ta primer torej neizprosno poudarja važnost načrtnega gospodarstva, na podlagi katerega naj bi se reguliralo kmetsko gospodarstvo Slovenije tako, kakor zahtevajo njene potrebe; le-te se že samo v pogledu manjše rodovitnosti, razkosanosti parcel in manjših posestev znatno razlikujejo od okoliščin ostalih pokrajin države. Take in podobne ugotovitve bodo imeli priliko, potrditi tudi kmetijski poskusni krožki, ki jih prirejajo naša društva in v katerih se bo mladina kakor starejša generacija pratično uverila, da dandanes blagostanje kmetovalca ne zavisi toliko od velikosti posestva kakor od načina gospodarstva na eni ter možnosti prodaje na drugi strani! Da bi bila olajšana izbira kultur, v katerih se najbolje vnovčijo hranilne snovi, ki jih z njimi odvzamemo zemlji, bi bilo zelo potrebno, sestaviti pregledno tabelo; to žal doslej zelo pogrešamo v naši strokovni literaturi. Za popravljive ovire pri izvozu pa naj poskrbijo v to poklicani činitelji, da jih čimpreje odstranijo. Samo na ta način nam bo zopet omogočena nabava umetnih gnojil, omogočen pa bo kmetski mladini tudi obstanek na svojem domu, ker ji bodo — četudi skromna — zemljiška posestva vendarle mogla nuditi primerno zaposlitev, pa tudi potrebne pogoje za resnično življenje. K vprašanju rentabilitete naših kmetskih gospodarstev Ing. I. Zaplotnik V 7./8. številki »Grude« je objavil tov. Tine Janhar članek »S kakšnim dobičkom obratuje naš kmetovalec«. Članek je med čitatelji »Grude« vzbudil mnogo zanimanja in dosti komentarjev. Uredništvu so z več strani izrazili željo, naj o tem vprašanju izvede obširno anketo in naj zaključke ankete objavi. Uvidevajoč važnost in dalekosežnost tega vprašanja, se je tovariš urednik odločil za anketo in je mene naprosil, naj mu pri tem delu pomagam. Da bo anketa prikazala čim točnejše stanje »