Delegatska vprašanja
Čigava je šola na Ilovi gori
VPRAŠANJE: Ivan Perme, de-legat KS Ilova gora
Krajane Ilove gore zaima, kdo je lastmk in kdo upravlja s šolo Ilova gora. Opeka je kupljena že dve leti, zato sprašujejo kdaj in kdo bo šolo popravil. Odgovor pripravil Bogomir Sušič
Šolski objekt začasno ukinjene šole na Ilovi gori je bil do 1. 4. 1991 družbena lastnina, pravico uporabe in upravljalec pa je bila OŠ L. A. Grosuplje. Od 1. 4. 1991 pa je po zakonu o zavodih (Urad-ni list št. 12/91) lastnik občina kot ustanovitelj OŠ Grosuplje.
Od leta 1976 dalje je šolski ob-jekt na Ilovi gori uporabljal Od-delek za LO občine Grosuplje za vzgojo mladine, ki ni obiskovala srednje šole in občinski štab TO za usposabljanje svojih enot.
Glede na finančne možnosti je šolsko stavbo na Ilovi gori vzdr-ževal Oddelek za LO (napeljava vodovodne instalacije, občasno pleskanje prostorov, popravilo žlebov, prekritje strehe nad šol-skim delom stavbe, napeljava te-lefona in položitev asfalta). Od-delek za LO je v letu 1990 nabavil tudi 4.000 kom. opeke za prekrit-je dvoranskega dela stavbe, del sredstev (za delo) pa bi podogo-voru morala zagotoviti OŠ Gro-suplje, ki pa tega denarja ni imela.
Glede na pobudo OŠ Grosup-lje, da se objekt šole na Ilovi gori nameni za raziskovalno dejav-nost mladih (Raziskovalni center mladih Ilova gora), je IS občine Grosuplje na svoji 12, seji dne 4. 12. 1990 sprejel sklep, da se ta stavba nameni za uporabo in na-menskost, kot jo je predlagala OŠ Grosuplje.
Za organiziranje raziskovalnih taborov mladih je poleg občine Grosuplje zainteresirano tudi mesto Ljubljana (v letu 1991 je za učence osnovnih šol mesta Ljub-ljana na Ilovi gori že bilo organi-zirano 6 enotedenskih taborov), ki je v dosedanjih dogovorih po-kazalo tudi pripravljenost sode-lovanja pri vlaganjih oziroma vzdrževanje objekta. Za realiza-cijo tega dogovora pa je potreb-no, da IS občine Grosuplje in mesto Ljubljana skleneta še kon-kretne dogovore oz. pogodbo. V vsakem primeru pa je stavbo dolžna vzdrževati občina Gro-suplje kot njen lastnik.
Denacionalizacija
Vprašanje: Avgnst Gril, dele-gat DPZ
Glede na zakon o denacionali-zaciji ga zanima koliko vlog oz. zahtevkov za povrnitev naciona-liziranega imetja je bilo podanih v občihi Grosuplje in vzporedno s tem, koliko bo zaradi tega v po-sameznih primerih prizadeto go-spodarstvo, v kolikor pride do re-alizacije tega zakona.
Odgovor pripravila Franc Ur-bančič, dipl. iur. in Brigita Re-par, dipl. oec.
V preliminarnem postopku de-nacionalizacije je bilo doslej vlo-ženih 715 vlog pravnih in fizičnih oseb. Te vloge so sortirane v šest večjih sklopov glede na različne zakone, po katerih je bila izvrše-na nacionalizacija (26 zakonov), in sicer:
1.  Zakon o agrarni reformi in ko-lonizaciji (2 zakona)         55 vlog
2.  Zakon o agrarnih skupnostih
11 vlog
3.  Zakon o nacionalizaciji (2 za-kona)                            43 vlog
4.  Zakon o zaplembi premoženja
136 vlog
5.  Nacionalizacije po vseh osta-lih 19 zakonih                 4 vloge
6.  Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč        466 vlog
Na drugi del vprašanja ekzak-ten odgovor trenutno ni mogoč, ker je celoten obseg denacionali-zacije v občin še močno odvisen od dokončnega besedila spreje-tega zakona o denacionalizaciji in nadalje od dogovora med Cerkvijo in Državo glede obsega denacionalizacije nacionalizira-nih cerkvenih posesti.
Med dosedaj vloženimi prija-vami za vrnitev poslovnih pro-storov oz. podjetij ni takih, ki bi se nanašala na večje premoženje obstoječih družbenih podjetij. Omeniti velja zahtevo po vmitvi premoženja, ki je sedaj družbena lastnina v Stolarni Dobrepolje (parna žaga, stolama in mlin), del
poslovnih prostorov v Mizarstvu Grosuplje in obrat Sela pri Rado-hovi vasi v okviru Farme Stična in Semenarne Ljubljana. Iz vlo-ženih prijav je razvidno, da bodo najbolj prizadeta podjetja s po-dročja kmetijstva in gozdarstva, medtem ko na druga področja gospodarstva denacionalizacija po naši oceni ne bo imela večjega učinka v smislu vračanja premo-ženja privatnim Iastnikom. Po-udariti je treba še to, da so to le ocene, dejansko stanje pa se bo pokazalo šele, ko se bo zakon o denacionalizacui začel izvajati.
Davčne olajšave
Vprašanje: Alojz Podobnik, delegat KS Metnaj
c) Po Krajevni skupnosti se iz-vajajo različna komunalna dela od vodovodov, cest in kanaliza-cij. Ob tej priložnosti se od kraja-nov zbira prostovoljne prispev-ke. Sprašuje, ali je posameznik, ki je prostovoljne prispevke dal, oproščen plačila davkov, oziro-ma ali je deležen kakšnih olajšav.
Odgovor pripravila Jana Kej-žar, dipl. ing. gr.
Krajan, ki je že prispeval pro-stovoljne prispevke za izboljša-nje komunalne opremljenosti in cestnih povezav v kraju, je v viši-ni tega prispevka oproščen plači-la komunalnega prispevka (pla-čuje se ga pred izdajo gradbene-ga dovoljenja), če krajevna skup-nost sprejme sklep o oprostitvi.