LUBLANSKE
N O ¥ I Z
JANN. FRIDR. EGERJA.
a 2'* d. ki J^jk Ji Svizhana 1799;,

Nro.
Lublana
^Vhetertek poprejfhniga tedna je havptman Vuk tukaj ltojfzhiga regimenta Huf na boshjim. vdarzi vmerl ,, inu fabboto s' vlo sholngrfko žha-ftio pokopan bil;
Pb Tirolah fo eni mrasa Vmerli; slafti taki iudjg, katiri fo shganje pili.
Skusi Tirole fo vezh zisalpinfkih inu fran-zoskih vhajalzov pelali, katiri ozhejo rajfhipod Zefarjam flushiti.
Is Neapola inu Pvima fp?t nifo pofhte inu pifma perfhle 3 kaj t© pomgni, bo jperhodni zhaf I^bilJ	Npvi-
Novize is Augsburga pifhejo-, de franzosi fo sbg v' Neapoli, inu Kral je v' Sizilio bgshal; vender nezhemo sa nobeno tako novizo dobri ftati, dokler dunejfke novize raslozhka neltur^
Dunej 19. inu 23. Pro[enza>
Dofti gofpodov od landfhafti, Krafsie, inu sdravnikov na Polfkim fo lgtaf pridni bili per potolashenji ene kushne bolesni, katira je tam vftala* Se nifo bali, fvoje sdravje inu shivl:nje v'nevarnoft poftaviti; satorej fo nih zefarfka Svitloft te gor^zhe perjatle bolnih ludi s'd.rmi inu zhaftio drugim sa isgled povsdignili. Med. nimi je gofpod doktor Josef Kiiee en rojen Krajnz*
Nih kralgva vifokoit vajvod Josef Zerarjov brat inu namgftni Kral na Ogerfkim fe je odpe* lal is Duneja v' Petergrad k' rufsovfkimu Zarju si. dan tiga m^fza *, s' njim fo fhli F. M. L. firft Kari Auersberg, general graf Grilne * inu graf Kolloniz.
Meftnani v' Tobizhav na Marfkim fo 195* z^ntov fena dobrovolno dali sazefarfke kojnike* inu nifo otli dolshniga pifma sajn prejeti*]
Lajhko.
Vfi franzoski pob^gnenzi fo mogli is Pie-monta prozh iti v'tr§h dn§h; franzoski general jim je to povele osnariil.l
Po Piemonti fo vfe jegre prepovedane* ka-tire fo al sa Velike denarje, ali pa na sgol frt-
zho.
zho. Shkofi fc neffngjo v* deshelfke rezhi m^ fhati, lg famo sa -'jhovfke fkerbeti. Vfaki sna shivgti po fvoji vglti. Nobena duhovfka obluba nevela nizh vezh. To je fadje noveh prenargdb!
Franzosi fo zisalpinzam povedali , de ima-jo vojfko s'Neapolfkim Kralam , tedaj morejo zisalpinzi franzosam pomozh dati , inu fe tudi zhes Neapel bojvati.
Sadni dan pretezheniga Igta je division generala Serrurier v' Tofkanfko deshelo perderel; pa fpft drugi dan tigalgta ven marfhiral; kgrfo neapolfke barke oblubili is Livorno prozh iti , inu fo tudi fhle 3. dan Profenza; deflih nifo per-fhli Tofkano mgfhati, ampak lg varnoft ,'ohra-nit.
Is Tofkane pifhejo 29. Grudna, Neapolzam nezhe frgzha prav sveffca biti, zhakajo na pomozh is Sizilie , 12. dan Grudna fo fhli Neapol-zi nasaj is Rima. 14. Grudna fo shg franzosi Rim imfli; potle fo fhli dalaj proti Neapolfki meji sa. Kralam, kir je pozhafi le nasaj vmikal.
Mareschalki enMajlendar je sa visharja zis-alpinfke republike svolen, kadri je she dofti zha-i fa na Duneji po oppravilih fvoje deshele bil.
Franzosi fo Piemonteskih foldatov tri tav-shent v' Mantovo poflali, dva tavshent pa v' Brefcio. Tudi perhajajo novizh v' shold nabrani novinzi v'lafhke deshele.
Sardinfki Kral je bil 4. Grudna fhe v' Parmi v' enim klofhtri r kir fo mu prebivalfhe per-
■pravili. 0o takrat £he. nifo vedeli, katiri daA pojde dala] od tam.
Neapolfki poflanik je fhel is Patisa fkusi »Parmo 21. Grudna proti domu.
Pifma is Florenz povejo : franzoski yisharj^ £0 Vajvodu Tofkane perterdili, de nobena rgzh nebode motila mir inu perjasnoft med njimi, inu med Vojvodam.	1	•
i, dan Profenza je Tofkanfki Vojvod int^ z^l dvor v' Florenz nasaj perfhel, kir fe je od jefgni v'mgft:i Pisa snajdel; kakor ima navado, fl^dno Igto kje hoditi, savolo premenenja sraka< .ali lufta.
Is Jakina pifhejo 20. Grudna, de tifti tr^ tavshent franzosi fo v'Manfredonii na fiiho fto-> pili, katiri 29. Liftagnoja is Jakina ven na mor-je tekli, rvjanfredonia je en brod na NeapoK fkim.
Shpania,
Pifhejo is Kadix 18 Grudna t tifte barke angleške , katire fo Kadix saperale, fo fhle proah, •proti Gibraltar. One fo v' fr§dno morje nam§-jiene. Vieh je trinajft verftneh, to je narvgzlish ali takeh, katire v' boji ftoje v' j)ervi verfti in^u narfprgdaj.
Franzia
1. dan Profenza ^je pervi adjutant generala Championet pernefel v' Pariš nasnanje, de Run jP fp|t nasaj vsgt, inu tudi n^kaj NeapoUam.v-Sftih banderov.
Minile? notrajn^ oppr^vil mifji vfe teko--^he vode po Franzii tako, fkleniti, de ladie po-tezhejo is ene v'drugo. K' tim bo tr§ba nareja_ ti prekopa vodotozhe. inu napelanje novih grabnov.
Is lafhkiga fo fpgt cNgi tekarji v' Pariš per-tekli, kaj fe tain godi'. Pariške novize i 6. Pro-fenza pifhejo farno to nasnanje, de franzosi fo fhfftnajfti Grudna mgfto Aqaila, inu drugi dan grad tiga m§fta premagali, potle fo j^li naravnoft proti Neapd drgtiu Aquila je glavno mefto nea-poli ke deshele Abruzzo % katira na rimfki, maji l^shL
Deshele uni kraj Rajne, katire fo poprgd Ngmzam flifhale , bodo sanaprej s' franzio fklg-nene, ravne tako vishaneinu ne vezh pod po-f^bc^o komifsfo ftale.
Parisarfki visharji fo dali saftopiti, de vfe njih armade fe bodo Ckoro gibati sazhgle. Uni kraj Rajne polni o magazine, shivesh vosio, ftrel-no orodje popravlajo, Is Elsafa gr^dejo foldatje fp§t na fpodno Rajno. Division generala Berna-dotte grg nasaj, kir je bil na lafhko naraenen. S>od Mainzam gr§do foldatje zhes Rajno na ta kraj. Poglavitni kvartigr franzoske Rajnfke voji fke bo fpet v* mgfti Visbaden; sadnizh je bil v? Strasburgi,
Rafladt>
Qd tam pifhejo 12. Profenza : glihanje Ifp^fc £ozHva., eden drugiga zhakajo, — Dva vi^jt ■ 1 '	generar
generala , inu en franzoski poflanik fo to dni e* den sa drugim perfhli v'Raftadt franzoske gli-havze obifkat; pa fe nizh nesvg, kaj med feboj iipajo.
Ehrenbreitftein franzosi fhe sdaj oblggajo , inu ftifkajo. Lefem v' Lublano fo perfhle pifma, de fe je ta terdnava franzosam podala; ona lesht terdo per Rajni, de lahko is nj? zhe& R.ajno v' ingfto Coblenz ftr^lajo.
Po Virtemberfkim je mras veliko fhkodp fturil fadju inu te rta m,
V'Dresdni poglavnim mgfti Saxna.je is ka»„ tolfke zerkve vkradenih 80. tavshent tolerjov v-rednofti frebra, sjata, inu drugeh shlahtnfn.
Anglia.
Do perviga dn§ mgfza mali Serpana ali Ju-, lia je bilo vfe tiho inu per miri v'jutrovi Indii-
Od frgde mefza Grudna nifo nobene pifma, inu nobene pofhte perfhle is Anglie na Dunej* Timzhafi bo nafhe bravze vefelilo flifhati nekaj od fkufhne med tiftimi, katiri imajo dofti pola sa orati, kako fe fkufhajo sa ftavo , kir bo hitrifhi vezh isoral. T§ fkufhne fo vezhkrat v' Anglii, fam Kral pride glgdat, ker on je eden narsaftopnifhih gofpodarjov. 15. Liftagnoja fo fe fkufhali kralevi junzi s^junzmi Lorda Sommer-villes v' oranji. Lord Sommervilles je en plug noviga snajdenja dobro fam popravil, inu fhe bol-
fhi
jfhi prenargdii. On vprgshe [žhvetire junze , en mosh jih vodi, en fant pa shene , inu oni isof-jejo v' eni uri 22. minutah tri zheterti ene nive angleške m§re * niva je bila ovf^no fternifhei Kral je puftil fvoje vole sraven bliso orati s' trpini drev^fmi, voli fo bili unajne reje is drugeh kneshj; Sommetvillovi pa njegove domazhe reje. Krakvih en drgvo je ravno v' tim zhafi isoralo komaj enmalo zhes polovizo tolikaj, druga dva drevgfa fta fhe bol sadaj oftala. V' novizah fo osnanili-, de ni bila fkufhna sa nobeno ftavo; Vender fe je fkasalo, de Sommervillova shivina inu plug isorje v'tr§h urah poldrugo nivo angleške velke mere detalfha, prahe pa poltrgtjo iiivč.
Anglejzi febi smirej persadgvajo popraviti shivino inu polfko d§lo , pobolfhati nive ihu o-ranje, fejanje, inu shivinfko klajo. Per vfim tim je vender mefo ena libra po 15. kr. 3 vinarje ; prgd 40. trni pa je bilo po 5. kr, en vinar*
Batavia.
En franzos, katir glgda na pajke inu njih prfdenje , prerokuje 6 de pajki inu pajzhine ka-shejo sadni konez sime mchkifhi vreme, de fe bodeta mras inu jug verltila,
Franzosi fe zhudio, kako hitri fo nafhi der-favzi, katiri v' eni zheterti ure dv§ n^mfhke mile dalezh pifma po lgdi nefejo is Pvotterdam v*
Dortr
t
Dortrecht. Oni imajo nalafh narejene zhgvle sa po lgdi drizhanje.
Nafhe barke fo fizer ventekle, al vfako liro flifhimo povedati, de sdaj -fim ena, sdaj dru« ge je od lgda rasbita, ker po morji v' kofzih plava,
Rufsia.
V' Petefrgradi je bil filni mraš 33. Grudna^ dva lla smersnila, kar fe tam malikadaj sgodU Od smersnenih nofov , ufhgf, inu obrasov nere-zheiri nizh * fo vajeni tgm rezhgm pomagati; Kakor hitro nof omersne ^ mu ga berfh en dru^ gi fnjgam odergne, inu smerslfno pre^hene.
Sadne dni Kosaperfka fo iliifsi inu Turki franzbsam vsgli poprgd bengfhke otoke Zarite i-nu Zefalonia; potle fo fhli zhes otok Korfui
r_ * :
Turzhtai
Pifma is Turzhie 24. Grudna pravio: Zaf ni dosdaj nizh osnanil, k£j Bonaparte v'Egipti dgla. Sizer fe flifhi , de Bonaparte je hud , oj-fter po sadnim puntu. On dershi vfe v' ftrulii inu v' terdim, nesaupa nobenimu.
Pafha v' Damafki je stolen sa bojvoda zhes foldate, katiri pojdejo zhes Bonaparta.
Shtir tutfke gailiote, inu tri rufovfke vgl-ke barke fo fhle novizh zhes Korfa.