Ameriška Domovina . . . •- ' ' NO. 96 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORHlNG N^WSPAPCf? Pittsburgh, New York. Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, »y, Pueblo. BockSpring* CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JUNE 26, 1978 LETO LXXX — vol. LX XX SEKS a V Havani in Moskvi so v zadnjem času krivili predsednikovega svetovalca za narodno varnost Brzezinske-ga za tršo politiko predsednika Carterja proti Kubi in Sovjetski zvezi. Predsednik Carter je pretekli petek odgovoril obema, da je on tisti, ki odloča o mednarodni politiki ZDA in zato tudi nosi za njo vso odgovornost. FORT WORTH, Teks. — Pred- odločam — vedno grešne kozle ssdnik Carter je tekom svojega ali nekoga, ki ga lahko napadajo, ne da bi napadali mene osebno. Jaz mislim, da to ni pošteno in pray gotovo ni prav za Sovjetsko zvezo in Kubo, da skačeta v dr. Brzezinskega, ko sem vendar jaz tisti, ki kroji politiko potem, ko je prejel nasvet od vodnevnega obiska v Teksasu Povedal jasno in odločno, da je on sam tisti, ki odloča o medna-r°dni politiki ZDA na temelju Predlogov in nasvetov svojih so-olavcev, zato tudi sam nosi Polno odgovornost za njo. Sovjetsko zvezo in Kubo je obdol-; njega in drugih.” P, da iščeta ‘grešne kozle’ med ' V svojih izjavah tekom obi-Rjegovimi svetovalci. Zbranim ska v Teksasu je bil Carter od-Poslušalcem, ki so ga vneto po-jločnejši in trši, kot državni taj-zdravljali, je izjavil: “Mi ne j nik C. R. Vance v zadnjh dneh, omo dopustili Sovjetski zvezi, J ko je skušal končati javno raz-a bi nas porivala sem in tja!” j pravljanje med Washingtonom 1 so to izjavo sprejeli z velikim in Moskvo ter ustvariti med o- °dobravanjem. „ <-arter je odogovril na vpra-saRje o zadnjih izjavah Moskve n Havane in njunih napadov ria Zbignieva Brzezinskega, nje- bema mirnejše ozračje. Predsednik ZDA je posebej izjavil, da ZDA ne bodo posegle vojaško v Afriko. Predsednik Carter je govoril govega glavnega svetovalca za Hudi o inflaciji, ki jo je označil vPrasanja narodne varnosti, kot [za najvažnejše trenutno vpraša-P°četnika in krivca za “trdo” j nje naše dežele in obljubil Politiko napram Sovjetski zve- j vztrajno in dosledno nadaljeva-Z*‘ iti boj proti njej. Priznal je, da Predsednik ZDA je zanikal na nagel uspeh na tem polju ni | Vsako nesoglasje med svojimi mogoče računati, zato je napor svetovalci za mednarodno poli- še važnejši 'in potrebnejši. Na- i v t‘ko, razlagajoč: “Na nesrečo povedal je, da bo uporabil11 vse moc’ Predno bo to iskal drugod, l:No v naši deželi nekatere J vire, ki so mu na razpolago, j 1^ Ecevh odgovoril. ^ aj, skupine posebnih koristi, ki jim vključno veto” za omejitev | všeč to, kar sem jaz odločil •— zveznih izdatkov kot sredstva v Jaz sem predsednik in jaz boju proti inflaciji. Vrtina je bila p™» VAN(;E BO GOVORIL Z DAYAN0M IN KAMEOM cevit je v Moskvi podpisal pretekli petek s Sovjetsko zvezo politični, gospodarski in kulturni sporazum. MOSKVA, ZSSR. — Belent Ecevit je tekom svojega uradnega obiska v glavnem mestu podpisal s Sovjetsko zvezo sporazum o političnem, gospodarskem in kulturnem sodelova-1 nju, pa izjavil, da Sovjetska , zveza ni ponudila Turčiji voj a- ■ ške pomoči in za to tudi ni bila ' prošena. Ta njegova pripomba je ime- 1 la po vsem sodeč namen zagoto- | viti turške zaveznike v NATO, da novi sporazumi s Sovjetsko zvezo ne bodo oslabili turške u-deležbe v obrambi NATO. Sovjetska zveza se je prizadevala za izboljšanje odnosov s Turčijo, svojo južno sosedo, odkar je ta prišla navzkriž z ZDA in drugimi zavezniki v NATO, ko je poslala svoje čete na Ciper in njegov dober del zasedla leta 1974. ZDA so zaradi tega ustavile Turčiji vso vojaško pomoč, kar je vodilo do ohladitve odnosov med obema. Nekateri j so hoteli videti v Ecevitevem t obisku v Moskvi pritisk na ZDA, kar pa je predsednik turške vlade javno zanikal. Ko so na tiskovni konferenci vprašali Ecevita, kako dolgo bo čakal na ameriško vojaško po- so znamenja upanja v kongresnih krogih ZDA, mislim, da naj pred- Novi grobovi po leta 1969 umrli ženi oče Amthonyja, Josepha, Anton Miklavčič Preteklo soboto popoldne je Ortirl v St. Luke’s bolnišnici 69 ^ Rari Anten Miklavčič s 3751 Z' p® St., rojen v Clevelandu, lv®i tajnik SDD na Prince Ave- ir- njen “mož leta” 1961, vclovec Alice, F«r°l in Kathleen Wheeler, 2-*at stari oče, brat Mary, Jose-j 4ne’ Louise Eppich, pok. Ann v1 P°k. Josepha. Pokojni je bil j 7*n 'NSjKJ št. 146. Pogreb bo “ Ferfolia pogrebnega zavoda 5386 Lee fights jutri, v torek, ob j Cerkev sv. Lovrenca ‘a 0 na Kalvarijo. Maple 8.15, ob 9., Rastoče inflacije ni mogoče zadržati samo z omejevanjem plač WASHINGTON, D.C. -- Pred-j važnejša sednik unije prevoznikov Teamsters Frank Fitzsimmons je pretekli petek dejal, da inflacije ni mogoče oiTiejiti samo z omejevanjem plač, potrebni so tudi drugi ukrepi. Napovedal je, da bo njegova unija prihodnje leto, ko se bo pogajala za novo pogodbo, zahtevala poviške, ki bodo krili izgubo kupne moči zaradi inflacije. j ne govorim o negativnih : postavkah.” I Predsednik ZDA Carter je na svoji tiskovni konferenci pred j časom dejal, da je ukinitev za-[pore dobav orožja Turčiji “najin najnujnejša zunanjepolitična odločitev, ki jo mora napraviti zakonodaja tekom sedanjega zasedanja”. V imenu Sovjetske zveze j d sporazume podpisal predsednik vlade Aleksej N. Kosygin. ----—o------- Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu! Dosedanja vrtanja na kontinentalni plošči v Baltimore kanjonu niso naletela na znatnejše količine porodnega plina ali olja. NEW YORK, N.Y. - Continental Oil Corporation je 14. a-prila začela vrtati v morsko dno 77 milj vzhodno od Atlantic Ci-tyja, N.J. Ko je vrtina dosegla 12,000 čevljev, niso odkrili nobene količine naravnega plina ali olja. Družba ima v načrtu še nova vtranja, dokler ne bo področja glede možnosti nahajališč naravnega plina in1 olja dokončno precenila. Prva, prazna vrtina je stala 4 milijone dolarjev. Vrtanje v kontinentalno ploščo ob vzhodni obali, zlasti v Bal ti more kanjonu, skrbno spremljajo. Ko omenjena vrtina ni dosegla niti polovice predvidene globine, je neki preddelavec dejal, da je “obetavna” in takoj so poskočile delnice Continental Oil na borzi. Družba je objavila, da vest ni točna, da za enkrat ni mogoče reči še nič točnega. Da je vrtina “prazna’’, je družba razkrila, ko stvarno še ni foil niti dosežen postavljen cilj. Oljni strokovnjak P. L. Dodge od Merrill Lynch je dejal, da ena prazna vrtina še ne pomeni konec upanja na najdbo olja in prirednega plina v Baltimore kanjonu, kjer bi naj po cenitvah strokovnjakov zvezne vlade bilo 800 milijonov olja in do 13 bilijonov kubičnih čevljev naravnega plina. Exxon Oil, ki ima v zakupu največje področje Baltimore kanjona, je začela vrtati koncem marca in je dosegla sedaj globino okoli 12,000 čevljev. Namerava vrtati do . 14,000 čevljev, kar bi naj dosegla okoli 1. julija. Vrtata tudi Houston Oil & Minerals ter Texaco, Gulf pa se pripravlja na začetek vrtanja v juliju. Strokovnjaki opozarjajo, da tudi če olje ob vzhodni obali pod morjem najdejo, bo minilo 7 do 10 let, predno bo tega mogoče črpati. Geološki sestav kaže na verjetnost nahajališč olja, toda dokler to ni res najdeno, ne pomeni veliko. Državni tajnik Cyrus R. Vance je predložil razgovor z zunanjima ministroma Izraela in Egipta. Mondale bo obiskal Sadata. CYRUS VANCE ^ WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Cyrus R. Vance je predložil pretekli teden, da bi j končal zastoj pri reševanju spora na Srednjem vzhodu sestanek in razgovore z zunanjima ministroma Izraela in Egipta. Z vsakim hoče razpravljati posebno, nato pa tudi z obema skupaj. Razgovori bi naj bili predvidoma v Londonu, glavnem mestu Velike Britanije, 9. julija 1978. Podpredsednik ZDA Walter F. Mondale, ki se bo udeležil proslave 30-letnice neodvisnosti Izraela v dneh 29. junija do 3. julija v Izraelu, se bo na poti od tam domov ustavil v Egiptu in se v Aleksandriji sestal s predsednikom Egipta Sadatom na daljši razgovor. Ti sestanki in razgovori naj bi pokazali jasnejše, kakšne so stvarne možnosti za obnovo pogajanj med Izraelom in Egiptom za iskanje miru na Srednjem vzhodu v okviru prizadevanj, ki jih je začel egiptski predsednik Anvar Sadat v lanskem novembru, ko je prišel na obisk v Jeruzalem. Državni tajnik Vance bi rad pripravil Egipt do tega, da bi predložil svoje lastne poglede na bodočnost zahodnega brega Jordana in Gaze kot odgovor na stališče, ki ga je v tem zavzel Izrael. V Kairu vidijo rešitev v močnejšem naporu in odločnej- šem posegu ZDA v reševanje a-rabsko-izraelskega spora, v Wa-shingtonu pa bi se temu radi izognili, ker je to močno zapleteno vprašanje, ki ne more ostati brez vpliva in pritiskov v domači politiki ZDA. Predsednik Egipta Sadat je pretekli petek ponudil obnovo diplomatskih odnosov državam, s katerimi je te prekinil lani decembra, ko so odklonile njegov mirovni poskus in ga označile za “izdajstvo” arabske stvari. Seveda hoče Sadat najprej, da te države prenehajo z blatenjem njega in Egipta ter njegovega mirovnega napora. NEKATERI, IZGLEDA, RAJŠE IN BOLJ VERJAMEJO (ASTRR5J KOT CARTERJU Kitajke kažejo kolena KONG. — Letošnje 6ev] ^ 50 vse začela pojavljati e a in žene v kitajskih me-i'a Z0Pet v krilih in oblekah, ki tud' ^jVa''0 n°ge do kolen in celo ^ 1 olena. Vse od časa kultur-pr ^ev°^ucije, ki se je začela taik ^obr*m ducatom let, so Kino 6 nosde *n večinoma še ved-hlače°Ski0 bete bluze in temne K" vne° ie Pritisk revolucionarne jih 1116 Fre®el na drugih področ-enk ^ ?°Pustii tudi v noši. Za število Kitajk po me-ho J še vedno sorazmer- bod toda ni dvoma, da ge ? Prvim kmalu sledile dru-’ tako vsaj sodijo tu. remenski prerok kiaw ., Vedro z verjetnostjo W h neviht in najvišjo P.araturo okoli 88 F (31 C). WASHINGTON, D.C. — V zadnjih tednih je bila v o-spredju pozornosti v naši, pa tudi v svetovni javnosti Afrika, kjer je izgledalo, da trenja in napetosti rastejo v taki meri, da bi mogla voditi do večjega mednarodnega iper-jenja moči, morda celo vojaške. Napetost je nekaj popustila v ko je ameriški državni tajnik C. R. Vance izjavil, da ZDA ne bodo v Afriki posnemale Sovjetske zveze in Kube, ker bi to na dolgo roko ne moglo voditi k nobeni u-činkoviti rešitvi, povzročilo pa bi novo in povečano gorje. V Moskvi trdijo, da je njihov poseg v Afriko v podporo “osvobodilnih gibanj11 nesebičen, ki ne išče nobene ko risti za Sovjetsko zvezo, ampak hoče domačinom le pomagati do dosege njihovih ciljev in izpolnitve njihovih želja. Ko so tako postavili sami sebe v čim boljši luči, kažejo na Zahod kot na velikega koristolovca, ki mu gre v Afriki samo za lastno korist in se pri tem za koristi in želje domačinov nič ne meni. Le redki so, ki tem sovjetskim trditvam verjamejo, so namreč v vse preočitnem na- > sprotju z dejstvi. Seveda pa jih je nekaj, ki vsako sovjetsko trditev sprejmejo za čisto resnico, jo sprejmejo brez vsakega premisleka in brez resne in temeljite presoje. Ko so se pred leti Sovjeti utrdili V afriški Somaliji in tam vzpostavili svoje pomorsko, letalsko in celo raketno oporišče pri Berberi, so to gladko zanikali in Somalija jih je v tem zanikavanju podpirala. Posnetki ameriških iz-vidniških satelitov so kazali precej jasno, kaj se godi v Berberi, pa je vendar nekaj ljudi v Kongresu dvomilo v podatke lastne vlade, ko je ta svet opozorila na gradnjo sovjetskih oporišč v Afriki. Končno so odšle v Somalijo dve kongresni delegaciji in skupina poročevalcev, ki so naglo dognali, da so trditve vlade ZDA resnične. Ko je letos predsednik ZDA izjavil, da so bili za vpadom Katanžanov v Zaire Kubanci, je Fidel Castro to za- nikal, njegov zastopnik je to odločno tajil pred glavno skupščino ZN. V Kongresu so zopet nekateri začeli dvomiti v besede predsednika ZDA in raj še verjeli Castru, pa četudi ne manjka dokazov o njegovih preteklih lažeh. Vlada je predložila Kongresu podatke v podporo izjave predsednika Carterja. Večina jih je sprejela kot zadovoljive in dovolj tehtne, sen. McGovern pa je dejal, da so ti bolj “posredni in da bi pred sodiščem ne zadostovali”. Kong. Stephen Solarz je odšel s kong. Anthony jem Beilesmenom h Castru na Kubo, da iz “prvega vira” izve, kaj je resnica. Castro je seveda znova zanikal vsako zvezo z vdorom v Zaire in kong. Solarz je “dokaze”, ki jih je predložila CIA v podporo stališča predsednika Carterja označil za nekako “pripovedovanje”, ki mu ni mogoče verjeti. Ko trdita predsednik ZDA Carter eno, vodnik komunistične Kube Fidel Castro pa drugo, nasprotno, nekateri v naši deželi bolj verjamejo Castru kot lastnemu predsedniku. Postavljajo se na navidezno pravno stališče, da je Castro nedolžen, dokler se mu popolnoma in trdno ne dokaže krivda. Predsednik Carter je torej, če že ne naravnost lažnik', vsaj nehoteni obrekovalec kubanskega diktatorja. To čudno stališče nekaterih članov Kongresa in verjetno tudi nekaterih ljudi izven njega ima, kot sodijo, svoj izvor v stališču teh ljudi do politike ZDA v Afriki. Ker ne marajo, da bi ZDA v Afriki nastopile odločno proti sovje tsko-kubanskim posegom, skušajo otjseg teh in njihov pomen čim bolj zmanjšati. Zato tudi skušajo vzbuditi čim večji dvom v utemeljenost izjav in stališč predsednika Carterja. Mar ne bi bilo boljše in lepše, če je to tako, da bi svoje stališče zastopali odkrito in naravnost, namesto da vzbujajo javno dvom v resnicoljubnost predsednika ZDA? Arnold Miller okreval CHARLESTOWN, V/. Va. — Predsednik Unije premogarjev ArnoJd Miller je toliko okreval po srčni kapi pred 13 tedni, d'a je napovedal, da se bo danes vrnil na delo v glavni urad Unije v Washingtonu. -----o---- Zadnje vesti VUMBA, Rod. — Črni gverilci “Patriotične fronte” so pretekli petek napadli misijonsko postajo s srednjo šolo in pobili s koli, sekirami in bajoneti 12 belcev med njimi tudi 3 tedno staro deklico. Gverilci so doslej skupno pomorili 33 belih misijonarjev. TRST, It. — Potres jačine 5.5 na Richterjevi skali je prizadel področje ob jugoslovansk-al-banski meji od sobote na nedeljo. O škodi in morebitnih žrtvah ni nobenih poročil. BOLOGNA, It. — Trije oboroženi moški so skušali ukrasti pištole nočnim čuvajem, pa so naleteli na odpor. Dva od napadalcev sta bila resno ranjena, tretjega pa so ujeli, ne da bi bil ranjen. Policija je spisala prijete kot levičarje “Avtonomnega gibanja”, ki baje nabira prostovoljce za Rdeče brigade. BUENOS AIRES, Arg. — Včeraj je Argentina porazila Holandsko s 3:1 in si osvojila prvič svetovno prvenstvo. Zmaga je sprožila ogromno veselje in navdušeno slavje. MINSK, ZSSR. — Predsednik ZSSR Leonid I. Brežnjev je tu včeraj svaril ZDA - Iz Clevelanda in okolice Romarjem v Lemont— Romarji v Lemont v dneh L, 2. in 3. julija naj se zberejo v soboto zjutraj ob 6.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 6.4S na vogalu 222. ceste in Miller Ave., ob 7. na vogalu 200. ceste in Miller Ave. ter ob 7.15 nasproti Baragovega doma na SL Clairju. Romarji so prošeni, da so na mestu ob napovedanem času. Če ima kdo kako posebno vprašanje, naj se obrne na dotičnega, pri katerem se je priglasil. V Cleveland se vrnejo romarji v ponedeljek nekako ob sedmih zjutraj. Prodaja peciva— Posvetovalni odbor uslužbencev Slovenskega starostnega doma na Neff Road priredi prodajo peciva v petek, 30. junija t.l. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road od 2. popoldne dalje. Ves čisti dobiček gre v korist prebivalcev Doma. Prodajali bodo fino domače pecivo, razne kruhe, krofe in druge sladice. Podprite to zasl ažno prizadevanje! Darilo Slovenski šoli— Družina g. Jožeta Kristanca je darovala v spomin na pokojnega sina Š25 Slovenski šoli sv. Vida. Ta se za darilo najlepše zahvaljuje. Kucinich opustil nadaljne prizive— Mestni župan D. J. Kucinich je opustil priziv na Vrhovno sodišče ZDA in sprejel volitve za njegov odpoklic. Na tiskovni konferenci pretekli petek dopoldne je dejal: “Jaz pravim, dajte volitve za odpoklic. Jaz jih bom sprejel in dobil. Jaz bom znova združil mesto!” Brivnica bo zaprta od 1. do 5. julija— Brivnica Johna Petriča na 783 E. 185 St. bo od danes do [vključno petka, 30. junija, od-iprta vsak dan, cd sobote 1. julija do vključno 5. julija pa bo zaprta. V bolnišnici— Znani rojak Matevž Tekavec je v Woman’s bolnišnici na 1940 E. 101 St., soba št. 403. Obiski so dovoljeni. ROEoš BRIGADIRJI V turinu iiu mmmi TURIN, It. — Po treh mesecih sodnega razpravljanja, ki so ga Rdeče brigade ponovno sku-pred Prekiniti ali celo končati z uporabo “kitajske karte” v nasili[ ie Porota P° Petih dneh njihovih odnosih s Sovjetsko Premišljanja spoznala obtožene , , . . . , i-*- rdeče brigadirje za krive, nakar zvezo, ker oa bi to moglo biti u . 0 Ji U1 zelo nevarno. BAGDAD, Irak. — Iraški radio je poročal o vojaškem uporu proti vladi Južnega Jemena. Prišlo je do obsežnih spopadov, toda v Bagdadu trdijo, da so vladne sile v glavnem mestu Južnega Jemena Adenu prevladale. SANA, Je. — Po umoru predsednika republike Ahmeda H. Al-Ghashmi, ki je bil ubit, ko je eksplodirala bomba v pošti, so bili ti obsojeni. Sodba je bila razglašena v petek v tukajšnjem sodišču. Renato Curcio, ki je znan kot ustanovitelj Rdečih brigad, je bil obsojen na 15 let zapora, e-nako kazen je dobil Pietro Bas-si, med tem ko so bili ostali trije glavni obtoženci Pietro Ber-tolazzi, Alberto Franceschini in Paolo Maurizio Ferrari kaznovani z zaporom od 13 do 15 let. Med petimi odsotnimi obto- ženci sta dva obtožena sodelo-katero je predsedniku izročal van;ja pri ugrabitvi Alda Mora, južnojemenski poslanik, ki je proSpero Gallinari je dobil 10 bil tudi ubit, je vodstvo re- let zaporai Mario Moretti pa publike prevzela trojka pred- 5 sednik parlamenta Karim al- Obtoženi niso marali zapusti-Arshi, predsednik vlade Ab- ti SVojih jetniških celic, ko so del Ghani in polk. Ali Shiba, bili pozvani pred sodnika, da novi poveljnik oboroženih sil. slišijo svojo obsodbo. Ameriška Domovina /V/VI K B* I C/l IV— HO <11E acMMlTtMMflMf mamSnSSam mm 6117 ST. CLAIR A VE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; §14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 88 No. 96 Monday, June 26, 1978 Srenjo in faro !udi v pogrebnih Žalah videvaš Ljubljanski “kulturni izmenianec’ o svojih gostiteljih v Kanadi in ZDA , Andrej Inkret, ki je obiskal s skupino ljubljanskega Mestnega gledališča slovenske izseljence v _ Kanadi m ZDA, je o tem napisal obsežno poročilo v ljubljanskem listu “Delo”, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, kot se zdaj imenuje nekdanja OF Iz tega poročila hočemo navesti nekaj značilnih mest ki lepo Kažejo, kako ljubljanski kulturni izmenjanec gleda na svoje gostitelje v Kanadi in Ameriki. Takole piše. L Dolgi razgovori, dolg večer pod dežjem. Politiziranje. Slovenci ali Jugoslovani. Slovenija in Evropa. Nacionalizem s prizvokom otožnosti, spomini pa vendar brez nostalgije: kako tečejo reke, kakšne lepe ženske so tam (pred tridesetimi leti!), kako se spreminja obraz dežele, kako smo ga pili (mene ni prignala čez mejo politika, ampak ekonomija!), kako drag je denar. Sedimo nekje sredi Toronta, velikega mesta, v leseni niši. ic-prezentativen komfort, velike sobane, nobenega stila. V eni sobani je vse roza in nebeško modro, pohištvo mehko ukrivljenih, preciznih oblin. Televizor je položen nekam v kamin, v kotu je v predalniku prefinjeno skrit hi-fi. Plošče, domotožje, spremešano s pritajeno kritičnim sarkazmom, doživi svoj višek, ko premožni, nekoliko narejeno brezbrižni pomenljivo smehljajoči gostitelj 'položi na gramofon Tofa in Rifleta: “Ena nemška turist” (ali tako nekako) na jugoslovanski obali. Porogljivi smehovi, vesela sproščenost, krona politiziranja: Slovenija in Jugoslavija?! in “svobodni svet”?! Potem spet igra, kot pravijo, “koncert”, tokrat v Torontu samem, v velikem avditoriju Osrednje Tehniške šole,'na številki 725 Bathurst and Harbord. Dvorana je dobro zasedena, uspeh je izreden: v dvorani se odkriva čisto naivno, čisto otroško veselje nad komedijo in teatrom, čista popolna identifikacija z igro kakor med predstavo v lutkovnem gledališču za otroke. Dvorana spremlja Golarjevo šaloigro brez diha, grize nohte, trepeče — in se vsakega toliko časa sprošča v dolgih krohotih, v gromkem ploskanju, v strastnem navijanju za Golarjeve junake... To je nenavadno, to je neverjetno, si pravim, kakšni Slovenci! Pripeljali so se s svojimi pokromanimi limuzinami iz svojih hiš in hišic, od svojih angleških trav, oken in okenc, od svojih strojev in strojčkov, s katerim ravnajo s spretnim talentom in brez najmanjšega zatikanja, od svojih denarjev, ki si ga niso pridelali nič manj spretno kot vsi drugi Amerikanci, televizorjev in kaminov. Prihajajo iz tega svojega sveta, ki so si ga udomačili in počlovečili s svojimi trmastimi rokami in trdovratnimi glavami, prihajajo iz tega svojega sveta, ki je po njihovi podobi nič manj, kot so sami po njegovi, prihajajo in priplujejo po teh širnih mestnih cestah, ljudje iz novega, modernega, svobodnega sveta, iz tega vsesplošnega, neusmiljenega človeškega gospodstva v njem, zmagoslavja tehnike, hudega boja za uspeh in položaj v družbi, krute selekcije med ljudmi. Prihajajo samozavestni in gladki, z roko pomenljivo globoko v (ameriškem) žepu, dobro negovani, bleščeči se, športniki, z dvoumnimi nasmeški na ustih (češ, saj vemo, kako se pregibljejo stvari tega sveta, prav nič nas noben ne bo vlekel za nos) — in se potem zgrinjajo v veselo, noro spozabo, v trans, ko začne pred njimi nekakšna prapotopna Rošlinka zapeljevati mlade dedce m “vice pokati”. Potolčejo z roko ob roko vsake pol minute, stresajo se v smehu in ugodju, uživajoči kakor ''otroci v igri ven in ven. Kakšno nesorazmerje prav za pr3v, kakšna razlika v percepciji sveta, kakšna čudna mešanica med modernim in arhaičnim, med življenjsko podjetnostjo in veseljem do življenja, njihovo današnjo kondicijo in starimi izročili, med računi in spomini, novo domovino in ‘old country’! Zavestjo,, da je treba biti ves čas brez Dopuščanja na preži, pripravljen — in med veselo nostalgijo! Kakšna sijajna zabava in vendar kakšna nezavezuioča igra! Narodnozabavni nedeljski predvečer, je kaj drugega tu sploh mogoče? In zakaj bi tudi moralo biti, čemu? N * Pogovor z gostitelji, z Žarkom Petanom, o folklornem, o narodnih anahronizmih, polkah in poticah, o teatru, o Golarjevi šaloigri, o tem, kako so vstali v Ljubljani hudi glasovi zoper Rošlinko in ameriško potovanje Mestnega gledališča z njo, kako je ta repertoar resnično smešen in nemogoč, kako bo “Widow Rošlinka” onkraj luže zastrupljala nepokvarjene okuse, kakšna grozna degradacija gledališča in publike, da je sploh vse to pod-ietje. (Dalje sledi) NEW YORK, N.Y. — Iz naše niujorške slovenske narodne sredine ima Ameriška Domovina tudi nekaj občasnih poročevalcev. Vsi ti pišejo poročila le, kadar se dogodi nekaj življenjsko bujnega in razkošnega, pa čeprav je v primeri z drugimi srenjami po Ameriškem vse skupaj kar precej1 skromno. Vsi takšni dogodki se odvijajo po navadi kar na Osmi pri slovenskem Sv. Cirilu. Precej pa se našega slovenskega življenja dogodi razdrobljeno po vsej prostrani njujorški srenji. Ljudje naše krvi se rode, ne da bi se pri Sv. Cirilu za to vedelo in ne da bi se v farno knjigo zapisalo. Ti naši ljudje pa niso farani dofnače narodne fare. In ljudje naše krvi nam umirajo prav tako, ne da bi se pri slovenskem Sv. Cirilu za to kaj vedelo. Tudi to je utripanje slovenskega življenja, ki ga ljudje a-kademske katedre ne zasledujejo in ga v svojih znanstvenih razmotrivanjih ne upoštevajo. Ž umiranjem teh nezabeleže-nih slovenski ljudi na Njujor-škem pa izginja slovenska beseda, ki se je prečesto govorila ob srečanjih takšnih narodnih ;‘zgubljencev”. In kdor od nas hoče te ljudi srečati, mora — žalostno rečeno — obiskovati pogrebne Žale, kadar zve, da je spet eden od takšnih naših “ne-faranov” umrl. V maju smo imeli tak smrtni slučaj, ko je 24. maja Umrla v Wyckoff bolnici Ivanka Urbanija Coslian. Že menda od prvih let 1920 je živela v njujorški slovenski srenji. Ali je v prvih letih fare na Osmi kaj prihajala k Sv. Cirilu, tega ne morem zapisati. V letih, kar sem jaz srenj čan in faran, vem, da ni. Drugi dan, 25. maja, je ležala v pogrebni žali Ridgewood Chapels. Tega dne sem s Tončko Krek, doma iz Srednjih Jarš, popoldne obiskal onemoglo Marijo Urbanija v Rego Park ne- Domžalah, govališču. Tončka Krek je šla to i v očetnjavi je Mihajlo Mihajiov je odločen vrniti se v Jugoslavijo in želi tamkaj naprej govoriti o osebni svobodi in za pravo demokracijo. Razen škofa Grmiča smo imeli na obisku vse slovenske škofe in vsi so se vrnili k svojim ovcam, da jih pasejo po božjih travnikih in pričujejo vsem oblastnikom navkljub o Bogu in njegovem kraljestvu. Kdo je med nami, ,ki bi se predrznil vreči kamen na nje?! Osebno sem bil v borbi proti okupatorju in v borbi proti komunističnim partizanom. Med vojno sem se velikokrat razjokal nad slepoto zapeljanih — vsi partizani niso bili komunisti; razjokal sem se prečesto nad žrtvami, ki so jih' povzročile politična mržnja, sovraštvo ter slepotna zagrizenost. Seveda glavno krivdo vendarle nosijo komunisti, ker so oni začeli bratomorilstvo. Vendar bodimo ponosni svobodnjaki vsi, ki smo v svobodnem svetu, a prenehajmo na klicanje “krvne osvete”, ki nikamor ne vodi. Žal mi je, da nimam več pisma sokolskega brata Vinka Blažka, ko mi je javljal svojo bolečino v dnevih pred grčari-ško tragedijo. V njem ni govoril o sovraštvu, ampak o bolečini, ko je moral svojo četniško puško naperiti proti zaslepljenemu rojaku namesto tujcu — narodnemu tlačitelju in sovražniku. , Zares, nas vseh je dolžnost pričevati o našem svetu, o svetu, ki je poln plemenitosti in krščanske ljubezni. Ne samo Resnica, ampak tudi Ljubezen nas bo osvobodila. Te misli vnašam, skorajda nehote, ko mislim na drugi svoj obisk pogrebne Žale Geis v Ridgewoodu, kjer je v dnevih 14 in 15. junija ležala umrla Marija Povž-Urbanija, po domače Povževa Mici iz Grobelj pri mamila. Redki obiskovalci so jo včasih našli dremavo in nejasno govorečo, ker ji niso znali govoriti in jo vzdramiti. Tudi jaz nisem zmeraj uspel. Pa sem bil le ob njej, ko sem spoznal, da ji je to prijetno. Na dan 1. maja pa mi je reklo: O, zmeraj bolj so mi všeč tisti, ki gredo domov po slovo in pridejo nazaj z mrlič ... Prečesto sem ob njej po njenih izjavah razmišljal o abstraktni umetnosti. En dan mi je rekla: Tu je polno takih, ki vse novice raznašajo, a potem se vse po zraku zgubi... V soboto in nedeljo, 10. in 11. junija, nisem več uspel dobiti njene besede. V soboto, ko sva jo, z župnikom obiskala v La Guardia bolnici, sem ji samo še priklical lahni nasmeh na o-braz. V torek je umrla. Poklical me je njen nečak Lojze Pelic. In tedaj sem mu odgovoril: “Louis, ob tem poročilu nisem žalosten in ne vesel, ampak srečen ... In vsakdo, ki sem ga poklical in povedal o Micini smrti, je dejal: Hvala Bogu! In zares, za mnoge je smrt dvojno odrešenje. Upam, da ona ni napravila nikomur namerne krivice v dneh, ko je bilo težko ostati čist in pravičen, in da je zdaj le Srečna, ko je dobila odgovor na Vsak njen tolikokrat postavljeni: zakaj, zakaj? Zares, zakaj, zakaj morajo nekateri toliko trpeti, predno jih odreši smrt... In od trenutka njene smrti Bein'jaz zares srečen. Tone Osovnik popoldne spotoma kropit umrlo Ivanko Coslian, poznano slam nikarico, Urbanij evo Ivanko iz skorajda ni sem poznal. Tu pa sem ji bil v zadnjih letih, zlasti pa zadnjih mesecih, v duhovno oporo. Smi- Domžal. Jaz sem se namenil iti j Ria se mi je ta žrtev komuniz kropit zvečer. Popoldne so bili1 ma in medvojne revolucije na v pogrebni žali zbrani naši pre- Slovenskem, ostali slamnikarji in slamnika- Koliko je revica, saj je bila majcena po postavi, pretrpela, ko je zgubila moža v komunističnem pomoru, in je dobivala nasprotujoče si vesti. Lansko le rice. Zvečer, ko sem prišel kropit, sem zvedel, da jih je bilo kar precej. Dokaj pa se je zvečer CLCJ . J-'Cl ov- J v- ~ lldSjDiVJLU. oj. -------- nabralo naših ljudi, da toliko, to sem jo vodil še k zdravniku da sem bil močno začuden. Obema sinovoma in sestrama je bilo to v veliko tolažbo; jaz pa sem se čudil, ko sem spet' srečal ljudi, ki jih nisem videl že morda več kot 20 let. Takrat sem jih srečaval na vajah, priredit-/ah in piknikih pevskega društva “Domovina”. Spet sem u-gotavljal, kako se življenje hitro “razprši, ko zamre zbiralno jedro. In pomislil sem na'Sv. Cirila. Kaj bo ostalo od slovenstva, če tam utihne slovenska beseda in pesem? Ce bi se kaj takšnega zgodilo, potem bo prešla slovenska fara, kernaši ljudje jo ne in predlanskim, zmeraj pa bil ob njeni bolniški postelji, pa še skorajda smrtni. Zmeraj si je želela iti domov, pa je bila toliko prestrašena, da se ni odločila niti, ko sem še pri svoji živeči materi uredil, da bi Grobeljska Mici prišla v mojo sobo v Domžalah in tam živela, da bi. Se ji izpolnila goreča želja: ležati v domači zemlji. Veliko sfem premišljeval ob njeni tragiki. Od 22. februarja do 9. maja je bila v Wyckoff bolnici v Ridgewoodu. Skoraj vsak- dan sem jo obiskal. Mnogokrat mi je dejala: “Tonček, vem, Vi prihajate bodo podpirali enostavno, ker k meni, ker ste dober Slovenec Sv. Cirila na Osmi ne bodo obi- in ker sem jaz Slovenka. skavali več. Razpršila pa se bo tudi narodna srenja prav do izginotja. In pomislil sem tudi na Ameriško Domovino! Ali se zavedamo, da bi z njenim prenehanjem občutno zamrla širša narodna srenja na Ameriškem? Pa ravno v teh dnevih je v njej vse preveč 'nepotrebne polemike, ki ne vodi v krepitev, prej v slabitev lista in narodne skupnosti. Lastnik lista Jambs V. Debevec je lepo zaključil svojo pripombo k tej polefniki, ko je zapisal: But mošt important of all, remember We are SLOVENIAS. Please be proud of it Sledil sem, ko je zadnja leta zgubljala vid, kako j’e postajala bolj in bolj duša domotožja. Iz bolnice v negovališče sem jo jaz spremljal v ambulantnem avtomobilu, vso pot ji govoreč in razlagajoč. V lep dom smo jo pripeljali. Vse sem ji opisal s svojo besedo in njeno privatno sobico, pa mi čez nekaj časa govor pretrga in pravi: Kaj je meni vse to, ko pa nič ne vidim,-Tonček. Zdajle bi bila srečnejša, ce bi me ti pfejpfeljal domov, do-ntoV za peč ... ■Efto' njeno oko je bilo rakasto. Na to je najprej zgubila vid. Vendar bolezen je silila tu- Fokojnešiiii žipSku UsmaM llalaw&sis! Osebno bi pripisal. Proti zlu J<8 v glavo in je imela hude ter se ne boriš, če razdor seješ med .neprehčhhe glavobole. Dajali so somišljenike. ji zdravila za olajšanje, io so ¥ spssiii JOLIET, 111. — V nedeljo, 11. junija, je bil lep in sončen dan, ko -je zazvonil telefon, da je u-mrl naš župnik Roman Malavašič. Žalostna novica se je hitro razvedela po domovih fare Sv. ložefa. Fr. Roman je maševal v tej cerkvi 24 let. Zadnji dve leti je bil župnik. V cerkvi in njeni okolici se je marsikaj spreobrnilo in popravilo. Vsakdo ga je ljubil. Bil je miren, dober, vedno nasmejan in pripravljen z dobrimi nasveti, naj si bo otrokom ali odraslim. Svojih bolečin in težav ni nikomur tožil. Ostal je zvest božji služabnik in vnet voditelj katoličanov do radnjega trenutka svojega življenja. Fr. Roman je že od leta 1952 vodil Holy Name Jr. Zgradil je zanje lep prostor v dvorani pod šolo, kjer so se fantje ibirali. Truplo Fr. Romana je počivalo v cerkvi sv. Jožefa od ponedeljka popoldne do srede zjutraj. Žalosten je bil dan pogreba, cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Strežniki in otroci šole sv. Jožefa so počasi v procesiji šli v cerkev. Za njimi je sledilo 71'duhovnikov in trije škofi. Sv. mašo je daroval in govor je imel škof Romeo R, Blanchette, D.D., iz JoliCta. V kratkih besedah s tresočim glasom, in solzami v očeh sta spregovorila tudi msgr. Butala in Fr. Stalzer. Pevski cerkveni zbor je največ prepeval Marijine pesmi, katere je pokojni najbolj ljubil. Po končanih obredih se je dolga vrsta avtomobilov pomikala in zadnjič spremljala pokojnega župhika na pokopališče sv. Jožefa. Tam je tudi Fr. Foftunat Zorman imel lep govor v slovenščini. Z molitvami in z pesmijo “O Marija, naša ljuba Mati” smo se za vedno poslovili od zvestega prijatelja in voditelja. \ Naj počiva v miru božjem, lahka naj mu bo ameriška zemlja. Posebno Slovenci ga bomo dolgo, dolgo .pogrešali. ■ Vprašanja in misli rojijo po-nas sedaj: Kaj se bo zgodilo v naši cerkvi? Mogoče se. nam ta misel še ni zbudila,- Kdaj bomo zopet slišali slovensko mašo? Večkrat so se slišale besede: Saj nimamo cele slovenske maše. Dosti ljudi ni obiskovalo še tistega, kar smo imeli. Čeprav je bila le polovica maše slovenska, toda počutili smo se le domače. Zvenele ,so slovenske pesmi. Božič in Velika noč sta bila vedno nekaj posebnega, prav slovenskega, za nas. Kako naj naučimo naše otroke slovensko? Kako naj pričakujemo od njih, da bi obdržali materino besedo, ko pa že doma govori tri četrtine angleško. Zbudimo se; prosimo Boga, naj nam nakloni nekoga, ki nam bo pomagal vztrajati in služiti s slovensko pobožnostjo, da bi vsaj nekaj korenin materine besede obdržali v srcih naše mladine. Lep pozdrav vsem bralcem in naročnikom! Lilijana Čepon ------o------ im slovenskih staršev zgradit svoje dhtžinškfi ogifjiisce STOCKTON, Calif. — Kot nanizane »jagode na rožnem vencu odštevam leta preteklosti, ko Sem prvič spoznal zavedno slovensko družino Vraničar j evo. Dobro sta sejala in danes z mirnostjo in veseljem gledata življenje in napredek svojih o-trok. Isto pot, kot sta šla Martin in njegova žena Rezka, hodijo v bodočnost sedaj mladi Vraničarjev!. V soboto, 17. junija 1978, je g. Vraničar Janez stopil pred oltar s svojo izvoljenko gdč. Kimberly M. Lekstadt, da pred Bogom in navzočimi sklene življenjsko vez žene in moža. Poročne obrede s sv. mašo je opravil striček ženina č. g. župnik in msgr. dr. Martin Starc v cerkvi sv. Andreja, gorske vasice St. Andreas. Glasbene in pevske točke je pel priljubljeni baritonist, član pevskega oddelka naše katedrale. Po opravljenih poročnih obrdeih smo se podali v lepo okrašeno cerkveno dvorano, katero je zidal v času sedanjega službovanja naš slovenski rojak gospod župnik Starc. Naj uporabim priliko in pozdravim v tem skromnem članku vse včeraj navzoče goste v prvem redu člane obeh družin slavljencev. Po vrstnem redu bi pričel z nevestino mamo, go. Lekstadt, njeno staro mamo, sestro, bratom in ostalimi sorodniki. Z veseljem objavljam, da sem imel priliko spoznati g. strica, prijatelja Martina Franceta Pečariča in njegovo ženko Linco. Pripeljala sta se na to izredno slavje iz sosedne in oddaljene Kanade. Presenetila me je njegova slovenska zavednost in čista govorica materinega jezika po dolgih petdesetih letih bivanja v tujini. Dobrodošla rojaka in prijetno bivanje! Gdč. Mimica Starc, sestra ge. Rezke, oziroma Martinove žene, se je pripeljala iz naše Bele krajine. To je njen drugi obisk v Ameriki. Nasmejanega obraza v mislih na slovenski nagelj in dišeč rožmarin nam je prinesla domače topline, pa lahko rečem, da je ’’zauber dekle”. Upam, da ji bodo tedni v naši domovini prijetni. 1 Rečem vam, vse je čebljalo, kot bi bili otroci otroškega vrtca v dobrem razpoloženju in veselju. Celo govorniki, katerih je bilo res veliko, so imeli precej dela, predno so “ukrotili našo razgibanost in veselje” in prišli do .svoje besede. Po dvaindvajsetih letih sem se zopet srečal s stavbnim inženirjem Francetom Lovšinom. Pravo veselje in presenečenje! Tudi on spada v njihovb sorodstvo. Hvala za prijetno izmenjane besede4 Nanovo sem spoznal slovenskega rojaka iz Fresna. Jožef Težak, mojster- za vrtanje podtalne vode, me je nagovoril "v lepi rhaterinščini. Spremljala ga je njegova ljubka želi a nein-šfeega pokol jen j a iz okolice Strassburga. Pred kratkim sta se vrnila s potovanja po Sloveniji. Me veseli, da smo se spoznali, upam, da ne bo to zadnjič v našem življenju, da ši izmenjamo misli. Če bi mi g. zdrav- nik dr. Tomaž Starc ne povedal svojega imena, ga ne bi spoznal. Pravijo, da je res to, kar mu ime naznačuje. Tudi njemu iskrena hvala za pomenek in o-pomin, saj ko se človek postara, potem rad pozabi, pa nehote. Tudi mlajši njegov brat ima lep položaj v zdravstvenem oddelku našega okraja. Njihova sestra Miriam nosi slovensko za" stavo. Graduirala je s' srednje šole z naj večjo odliko, ki jo more učenec doseči na tej šoli-Svoj študij bo nadaljevala na Berkley univerzi. Ona ima toliko priznanj in odlikovanj, da ]° nobeno slovensko dekle ne mode prekositi. Čestitam! Res, da sem “ušel” s svojo vsebino na stezico, pa morate oprostiti, vse je bilo tesno povezano z včerajšnjim slavjem. Vraničarjevi in Starčevi so bili polnoštavilno zastopani. Ga-Kristina Vraničar-Paul je bila s svojim možem in sinkom. Maii Gregorij je fantiček od fare, Pa še nekaj, kar je važnega, on je prvi nečak te velike slovens^6 družine. Poleg Slovencev so bili člani moje družine, družina moje hčerke Marjane z možem pr0^' Pearsonom, hčerko in sinkom- Torej imeli smo res prilik0, da se zopet slovensko pogovor1' mo in iznesemo spomine, kater nas vežejo na skupno preteklost. Prvo zdravico je naslovil 2e' ninov oče. Sledila je pesem dolgo nismo pili ga”. Ali je ‘%c kai bolj priljubljenega od nje, pre' ■d' vsem, če držiš v rokah stisnjen0 tekoče grozdje. Msgr. Leo Krl stanc tudi ni hotel biti v ozao ju. V izbranih besedah je nap1' mlado poročencema in peseF “En hribček bom kupil...” se }6 lovila iz kota v kot in napolni6 vala naša srca v veselju in ra dosti. Nevesta nas je očarala z i»ra njem kitare in s svojim FP° barvanim glasom. Prisrčen a plavž je bil priznanje njenem izvajanju. . ^ Vraničarjevi fantje so P0'6 , s kitarami in vijolino kratili čf kateri je kar prehitro bežal ima' ŽUP' tem popoldnevu. Komu se jo zahvaliti, če ne stričku g-niku, da znajo igrati vijm* Se še spominjam, kako jik učil in včeraj so pokazali sv ^ uspehe. Res Slovenci smo Pa muzikalni ljudje. Gospod St igra sam več inštrumentov poleg drugih jezikov govori di hebrejščino. Tako “sedaj sem oglodal ySe za' do kosti”. Mislim, da mi no ^ merijo, če sem res uporabil priliko. _ Čas teče, beži, kazalci nik^ ne počivajo. Jutri, v ponedell naša dva novoporočenca jata oddaljeni Tenn^ sse6' f Tam je nevesfin dom, tam službeno mesto g. Janeza tehnično-mehaničnega inžen ^ pri velikem podjetju (VallFi lectric Co.) V Kalifornij0 dfc prišla kot dekle gdč. Leks^, domov se vrača kot Por0^' žena s slovenskim imenom ničar. Msgr. Starc je dejal mea ^ govorom: “Brez božje voli6 ^ bi bilo tega zakona. Odhaja pod Njegovim varstvom ■ 0g-ročje Vajinega družinskega^ njišča. Danes je plamen, bo kot ogenj riaraščujoče ne. Z ljubeznijo, pošteh ost]0 S^UI ¥ .d0' ¥ preudarnostjo bošta gradila dom staršem ih sebi v nam Slovencem v veselfe 2 ^ Ijo, da nikdar ne pozabita P ^ po kateri šmo bodili, trp^F jti borili za obstanek. Naj ^ spremlja veselje, srečna b° host, napredek v začrtanem selju, in še enkrat: Vse h3!, še na novi življenjski poti- ^ Domačim obeh družin ^ čestitke. ' Dolga je bila P0^ Tennessee do Kalifornije- P j; je splačala. Prepričan mi bo tudi “mlada” g°sPa ničar jeva priznala na’ te P^ si besede, če nanese prilika, jjfl zopet srečamo v življenj n- $1 veselo pot in gospod Jan6 ^ pozabite naše prelepe slov govorice. .je Maks Sina0'1 •vwm ■nsmmm jHFisavsxiti/itoMHJas:***** i)R. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Janez ni bil član semeniškega zbora, ni bil pevec, čeprav je petje nad vse rad imel. Sodelovali pa so taki bogoslovci kot Jakob Šolar, poznejši profesor v Št Vidu, prelat in vodilni znanstvenik v jezikoslovju, ali pa Jože Jagodic, dolgoletni Jegličev tajnik, nazadnje škofijski kancler in po zadnji vojni papežev delegat za begunce iz Jugoslavije v Nemčiji in Avstriji. Bili so v zboru še drugi študentje teologije, ki so si pozneje kot javni delavci pridobili jme, tako Ja je bil sem eniški zbor izbrana skupina mladih inteldgentov, ki so bjli ob vsem drugem Judi dobri pevci, in — kar. je važno — tudi navdušepi za lepo petje, in več ali manj tudi pevsko naobraženi. Vodstvo tako sestavljenega zbora, ki je bil hkrati prvi v mojem življenju popolnoma v mojih rokah, je bilo zame velika in težka preizkušnja. Bilo je treba pokazati, da sem nalogi kos in si pridobiti avtoriteto, pri vodstvu zborov condition sine na primer na novi maši Franca Blažiča v Žužemberku.’ Tako opisuje našo pevsko aktivnost dr. Jagodic, ki je ves čas in povsod sodeloval. Oktet, ki ga omenja, sem jaz ustanovil za nastope, kjer bi bil zbor prevelik in preokoren. Bil je res izbrana, skupina zelo dobrih pevcev, med katerimi je briljiral omenjeni prvi tenorist Bratuž, ki je iz goriškega semenišča prestopil v ljubljansko in imel zelo lep, mehak, a dovolj močan visok glas prvega tenorista, pa bil tudi pevsko zelo izšolan. Vodstvo okteta zaradi kvalitete pevcev ni zahtevalo izrednega truda, odmevi njegovega prepevanja pa so bili vedno polni hvale in priznanja, kakor Jagodic omenja za Žužemberk, kjer sem bil seveda tudi jaz kot vodja te pevske skupine. Spominjam .se, kako smo okte-tarjd o veliki noči bistveno sodelovali pri slovesnosti vstajenja najprej pri Nunah na veliko soboto popoldne, zvečer pa pri sv. Jakobu. Naslednje jutro smo zgodaj vabah in nastopili pri vstajenju ob 5. uri v cerkvi Srca "Suhe kosti, vstanite!" (Govor č. g. F. Kozine na Spominski proslavi Tabora DSPB na Slovenski pristavi 18. junija 1978.) Prvo berilo današnje sv. maše va po celi Sloveniji: “Suhe ko-nam predstavi izraelsko ljud- sti, pozor! Bog govori in ukazu-stvo na poti v Obljubljeno de-ije! Meso in koža, pokrita tele-želo. Po trimesečnem potovanju sa mrtvih slovenskih junakov: qua non. Na kocko sem postavil: Jezusovega pid lazaristih. Mor-vse svoje glasbeno znanje in 'da smo še kje drugje, a teh treh dodaj še osebne sposobnosti, da'nastopov se točno spominjam. sem se uveljavil. Brez pretira- Kljub temu, da smo pri tern vanja lahko rečem, da sem na imeli lep osebni užitek, je bilo celi črti usjiel. Pevci-sošolci so to obširno, prepevanje zlasti me brez prigovora priznali, se zame, ki sem imel v rokah prepevanje sem imel v vodstvo, preveč naporno. Bil sem namreč tudi aktivni pevec, član okteta, in sem. ves čas vodil in pel. Naloga okteta v stolnici in v raznih ljubljanskih, cerkvah pa je njegovim pevcem pristrigla tudi tako zelo potrebne počitnice o praznikih. Dr. Jagodic to omenja, ko pravi: ‘Moje pevsko udejstvovanje mi je bilo ves čas bogoslovja zelo pri srcu, čeprav mi je bilo tu in tam osebno v neugodje, ko na primer nisem.mogel biti prav ob nobenih praznikih za časa počitnic doma, .marveč . . . šele, ko so vsi prazniki minili. ’To je veljalo tudi zame in sem na prikrajšane počitnice odhajal zelo utrujen. Po drugi veliki noči v lemenatu sem se vrnil s počitnic z zrahljanim zdravjem. Dodati je treba še, da smo bili takrat v prvem in drugem letu po prvi svetovni vojni, ko se je na vseh koncih in krajih čutila stiska za življenjske potrebščine, v prvi vrsti za hrano. Ni čudno, da so pomanjkanje čutili zlasti razni zavodi, med njimi tudi semenišče, kjer je bila hrana po količini in kakovosti pomanjkljiva in neprimerna. Tako je prišla nesreča. Nekaj tednov po veliki noči v drugem letniku me je napadla huda mrzlica in sem moral v w*«: priprave semenrsKegu semeniško bolnico. Zdravnik j C ■'-bora obsežne in intenzivne. Ni ugotovil napad plučne bolezni in bilo, da bi bil človek kar iz odredil, da moram takoj vse šiu-rokava stresel, čim bolj natančen J dlje prekiniti za nedoločen čas. ’ v ' " ' ‘ ‘Bo nekaj tednih Zdravljenja je mi v vsem pokorili in me celo radi imeli, kar vse je predpogoj 2a Uspeh. Premrl je ta razvoj pazno zasledoval, ugotavljal uspehe in začel bolj in bolj prepuščati petje v lemenatu mojemu vodstvu. Kakšne naloge je vsebovalo delo tega zbora? V prvi vrsti in predvsem je moral zbor sodelovati in nositi glavno težo petja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani ob raznih slovesnostih in ob velikih praznikih. Ni šlo tu za petje pri slovesnih škofovskih mašah, za kar je skrbel stolni mešani pevski zbor pod vodstvom dr. ^F. Kimovca in Stanka Premrla, pač Pa za slovesno prepevanje duhovniških dnevnih molitev, zlasti psalmov, ki so jih ob navadnih dnevih glasno in skupno niolili kor ar ji v koru za glavnim oltarjem. Ob velikih praznikih in posebnih slovesnostih so pa ^saj del takih molitev bogoslovci opravili s petjem, zbrani pred kanarskimi klopmi za oltarjem. Priprava za tako prepevanje ni bila majhna reč. Zlasti zato ne, ker so gotove odlomke peli v zboru štiriglasno. Taka je bila tradicija, ki jo je bilo treba držati, če ne iz drugega razloga, Potem vsaj zato, da ne bi iz-gledalo, kot da jo sedanji rod ne zmore. Zlasti za božič in veliko noč £0 bile priprave semeniškega -_ ^ a mV bilo. po puščavi so si Izraelci postavili tabor v podnožju Sinajske gore in čakali na Mojzesovo vrnitev. Med treskom in bliskom je na vrhu gore Bog klesal zemljanom svete zakone: “Veruj v enega Boga! Posvečuj Gospodov dan! Spoštuj očeta in mater! Ne ubijaj! Ne kradi!’...” S seboj so prinesli zaboj in ga postavili na vidno mesto v taborišču. V njem so biie kosti egiptovskega Jožefa, ki so ga njegovi bratje iz nevoščljivosti prodali v sužnost. Mislili so, da jih bo kupčija obogatila in prodaja odstranila sanjača za vedno iz njihove srede. Pa so se pošteno všteli! Ko je spomin na Jožefa zamiral v Izraelovi družini, ko je vest v srcih zlobnih bratov plahnela, ko je denar že davno pošel, je pa božja roka udarila z vso težo božje pravice! Lakota je prignala Jožefove prodajalce pred njegova kolena. Njega, ki so ga nekdaj smatrali za neumnega sanjača, ga sedaj obožujejo, ga častijo in slavijo, ter ga proglašajo za rešitelja judovskega ljudstva. Pred 35 leti so sinovi slovenskih Jakobov, tisti od naših bratov, ki so se izneverili slovenskemu narodu in se pridružili mednarodnim rdečim zločincem, metali slovenske Jožefe v kapnice, kraške jame, jih mučili v temnicah kočevskega gradu, jih klali v Mozlju, Grčaricah, v Je-lendolu... Kri Vaških stražarjev in slovenskih Četnikov je bila še sveža na stenah kočevskih zaporov, ko sem hodil v novembru leta 1943, le nekaj tednov, odkar so v teh' prostorih turjaški in gr-čarski junaki čakali ne na izraelske trgovce, pač pa na komunistične morilce. Mrzel pot me je oblival, ko sem se potikal pod stropi in bral napise na ledenih stenah, Ne z dletom, s krvjo so bili vklesani v kamen: “Pozdrav materi!” ... “Te ljubim, draga žena!”... “Marija, prid’ po nas!” ... “Živela Slovenija!”... In še in še; da, cele litanije vzdihov in pozdravov. Iz njih je vrelo junaštvo. V njih se je zrcalila preda- Kite, sklenite kosti! Sapa pihaj po Dolenjskem. Pihaj veter preko notranjskih in primorskih naselbin. Iz Ljubljane ponesi iskro novega življenja v srca fantom pod Triglavom. Vzdrami ljudi, ki prebivajo ob knežjem stolu. Vlij poguma Slovencem ob Dravi in Muri. Suhe kosti, pozor! Gospod Bog vam daje povelje: ‘Vstani iz grobov moje ljudstvo!” (Ez 37, 3-14). “Suhe kosti” slovenskih borcev so se odzvale božjemu povelju. “Sedem tisoč belogardistov in plavih, ki so bili v štirih dneh dobesedno izbrisani s slovenske zemlje”, trdi komunistični kolovodja Edvard Kardelj, vstaja iz jam. Iz skupnih grobov prihajajo novi slovenski borci. Cela armada jih je! Slovenski domobranci korakajo po slovenskih tleh in rešujejo naš narod pred poginom! Kdo so ti novi borci? Ti so tisti sedem tisoč slovenskih Izraelcev, ki niso pokleknili pred rdečim malikom Titom (cf 1 Knjiga Kraljev 19, 18). To je cvet slovfenske mladine, ki je o-stala verna Cerkvi in zvesta Materi, Domovini in Bogu! To so možje in fantje, ki jih ni ukanila komunistična ukana. To so branitelji slovenskega doma in REŠITELJI slovenskega naroda! Kdo so ti junaki? Slovenski domobranci so ti vojaki, ki so v najbolj kritičnem trenutku, narodnega obstoja REŠILi naš narod pred uničenjem! Prepričan sem, da bi bili komunisti s pomočjo nacistov postavili nagrobni spomenik slovenskemu narodu ob koncu vojne. Klesali so ga že pred prihodom domobrancev! V Fatimi je Marija 13. julija 1917 povedala: “Dobri bodo mučeni; sv. Oče bo mnogo trpel: nekateri narodi bodo uničeni/’ Da je naš narod še pri življenju, gre predvsem hvala Bogu, ki je “poln dobrote in sočutja” (JI. 2, 13), ki smatra, kot se mi zdi, tudi naš narod “za svojo dragoceno lastnino-’ (Ex 19, 5). Hvala, večna hvala pa tudi Slovenskemu domobranu, da je vera doma še živa, da Slovenci da- Hiša naprodaj v Euclidu Dvostanovanjska hiša je naprodaj v Euclidu, opažena z aluminijem, D/o garaže, Srednjih 80. Kličite 942-6542. (94-98) FOR SALE BY OWNER family brick, 5-5, located in the E. 156 Waterloo area, in excellent condition. Must see to appreciate. Call 481-3720 after 5 p.m. nost v božjo voljo. Iz njih je pa nes še govore svoj jezik, ,da je in tenke čuten je bil vsakokratni -pevovodja, tem večji je bil trud. n jaz sem bil zelo natančen in tenkočuten — trud je bil velik. S svetnim petjem je imel Zbor 111 anj opraviti, vehdar smo tu tam tudi nastopali pri doma-c^b prireditvah. Msgr. J. Jagodic -elcvanje zbora' takole opisuje v ^svoji knjigi Mojega življenja ‘Imeli smo (v semenišču) “vCJ pevski zbor in svoj oktet. , ‘ t obeh sem sodeloval vsa štiri ‘Ota kot drugi tenorist. FeVski f">or’ ki ga je sprva vodil tovariš ^’-idvik Puš in za njim Matija teme, Petjem nc> je nastopal s cerkvenim in tudi že klilo upanje, da bo pravični Bog v svbjem času obrnil zločin slovenskih komunistov v dobro našega naroda. Ko se tu na Orlovem vrhu, pod slovensko lipo in v senci čiste slovenske zastave danes klanjamo spominu tistih, ki so pred 35 leti ppstali prvi slovenski holokavst, ko občudujemo junaštvo turjaških borcev in fantov v Grčapcah, ko nam v ušesih še vedno brenči . “častna beseda” verolomnih komunističnih voditeljev; — mi prihajajo na um božje besede, ki jih jA Jeremija ohranil v svoji knjigi: “Pre- klet človek, ki veruje človeku! (Jr. 17, 5). Tisočkrat preklet, če zaupaš komunistom in verjameš njihovim laženi! — ko se pri tej nekrvavi Kristusovi daritvi spominjam krvavih žrtev Vaških stražarjev in četnikov, se mi zdi, kot da vidim v daljavi generala Rupnika ob strani piero--ka Ezekieia. Stojita na grobovih Borcev v Mozlju, v Gfčari stolnici pri vesperah raznih liturgičnih j funkcijah, 'Unaj stolnice pa doma v seme-ni^u Pri posameznih priredit-Vcih, akademijah ... Poživili smo 'S ° zamrlo Cirilsko društvo, r '\orj^ 'z uma svitlim meečvh’ 1 Rrenarnem krožku, začeli z ?°Vl0/niškimi vajami. Oktet je 1 i :'^a*no zaposlen, bodisi s c-rAvenim ali svetnim ptetiem, acma in zunaj hiše. V času, naš prvi tenorist izvrst-1 Pevee Jožko Bratuž, smo se kjer koli smo nastopili, sicer znižal vr očino, vendar od ličil, da morahi veh iž leniehata in ven iz Ljubljane. Med tem se je uredilo, da sem prišel v zdravilišče in zatem v okrevališče n ed zdravniškim nadzor v t-vcm. Ko je bila po dolgih mesecih bolezen ustavljena in sem el cp-cmčgel ter na povratek v sefnemšče ni Mb misliti, sem se vrnil domev v Šentvid na Doienjškefh. Ob domači oekrbi sem se dobro popravil ih še takoj zašel čzirati ~a kako za-pčšlitvijo, ki bi vsaj približno ustrezala moji izobrazbi, zlasti pa odgovarjala komaj rešenemu .zdravstvenemu stanju. Da bo slika onega obdobju | pičlih dveh let, ko sem se tako j miru in edpečitka, mu želje ni-amivno posvečal razvoju pevske j sem mogel odreči, čeravno sem metnesti v.lemenatu, kazala veš! vedel, da me fcehizvedb?/te nalo- ■ . . I . ' , ' k , »-.-.k severnozahodni košček Jugoslavije še njihova ‘domovina, kljub dejstvu, da so “usužnjeni v deželi, ki jo je Bog dal našim pradedom, da bi tu njihovi otroci uživali v miru in svobodi zem Ije sadove” (Nh. 9, 36), da se po služim besed Nehemija. Kako kruto bi se bila lahko izpolnila fa timska napoved, če bi bil Bog pred 35 leti pušti^ počivati “suhe kosti” turjaških in grčarskih borcev, če ne bi bil vanje vdihnil novega življenja in dal domobrancem povelje, naj rešijo nas narod pred komunističnim holokavstom! Bratje in sestre! Brez slovenskih doniobraheev našega naro-'da danes ne bi bilo več! Rešili so ga gotove smrti. Narod je sicer ostal živ. Sami pa so s svojimi življenji morali plačati strašno ceno, ki so jo mednarodni zločihci terjali za njegov ob* 'stoj! ! Toda krvava dariteV slovenskega naroda rešiteljev ni bila Sinovi rešiteljev slovenskega ■ naroda smo! kličem vam in tj vsem rojakom, posebno pa tebi, slovenska mladina doma in v H zajemstvu. Vidim na obzorju ^ dan, ko bodo “suhe kosti” reši-1« teljev našega naroda vstale iz jjf teharskih jam, se dvignile k življenju iz Kočevskega Roga in iz grobov širom domovine, ko oo Bog vdihnil duha življenja v srca poštenih Slovencev, tiste pa, ki so kopali grob našemu narodu, pa bo Bog prisilil, da bodo kleče prosili odpuščanja pred rešitelji slovenskega naroda. Bratje in sestre! Bodimo pripravljeni na ta dan. Delajmo, molimo in prosimo Gospoda, naj dan slovenskega vstajenja, dan pravice, dan bratske ljubezni, dan svobode, za katero so se domobranci tako junaško borili in umrli, kmalu vzide. Amen. MALI OGLASI SLOVENSKI DAN UH 2. JULIJA na I SLOVENSKI PRISTAVI KOLEDAR društvenih prireditev '