N«jT«£ji fllmnalri da&vmk v Združenih drfcmh A
V«Qftumleto . • •	$6.00
Za poS leta . . • • •	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
leto	$7.00
TELKPOIV: CHekea S—3878
list slovenskih delavcev y Ameriki
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: OHelsea 3—3878
No. 8. —rStev. 8.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 10, 1936.— PETEK, 10. JANUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XUV.
DEMOKRATSKA KONVENCIJA BO V PHILADELPHIA
Italijani ne dosežejo v Abesiniji nobenega uspeha
OBE ZBORNICI STA ZA BONUS
Do glasovanja mogoče pride že danes. — Tudi v senatu ponehuje na-sprostvo proti bonusu.
WASHINGTON, D, C., 9. januarja. — Odbor za dnevni red poslanske zbornice je plenarni seji predložil predlogo za vojaški bonus s pripombo: 4 * Važen del programa za gospodarsko izboljšanje.''
Predloga je bila takoj postavljena na prvo m^sto dnevnega reda in bo najbrže še te dni prišla na pravo.
Isto razpoloženje vlada v senatu, kamor bo predloga po »prejemu v poslanski zbornici poslana. Tudi v senatu pojema nasprotje proti predlogi.
Po tej predlogi, katero i>od-pirajo vse tri važnejše organizacije veteranov, bodo certifikati takoj izplačani. Kdor pa bo hotel počakati do 1. januarja, 1945, ko potečejo certifikati, muliodo izplačane še obresti.
Kako se je poslanski zbornici mudilo, da spravi predlogo glede bonusa čim prej na dnevni red, je razvidno iz tega, da so bile predloge za posamezne vladne departmente, ki so stale na prvem mestu, odložene. Glede bonusa bo najbrže že danes, odglasovano.
Predloga gre celo tako daleč, da so bile črtane obresti na posojila, dana na certifikate. Kdor pa hoče čakati na izplačilo bonusa, bo dobival po 3 odstotke obresti.
ŠE PO SMRTI STAL NA STRAŽI
ASUNCION, Paragvaj, 9. jan. — Paragvajski vojaki, ki so se vrnili iz vojne z Bolivijo, pripovedujejo o vojaku, ki je še v ^mrti stal na straži.
Ta povest dokazuje ljute boje okoli Capirende nekaj mesecev prej, pmedno je bila vojna za Gran Chaco končana. Nek paragvajski vojak 'je bil poslan na stražo na zelo nevaren kraj, ki so ga mogli Bolivijci dobro videti, toda straža je bila iz strategičnih ozirov neobhodno potrebna.
Na stražo je bil poslan mlad, že zelo utrujen vojak, - Ko pride dru^i vojak, da ga zamenja, ga najde stati na njegovem mestu. Z rokami je držal cev svoje puške, čije kopito je bilo naalonjeno na tla. Puška je bila opora isa utrujeno telo.
Novi vojak po vojaškem običaju pozdravi svojega tovariša. Pa m bilo odgovora. Ko vojak f topi bližje, opazi, da tovarišu te£e kri po obrazu. Sovražna krogla ga je zadela nad očmi. Bil je mrtev. Mogoče je vsled
TAJNI DOKAZI EDINO UPANJE HAUPTMANNA
Hauptman je prosil za zaslišanje pred pomilo-stiinim sodiščem. — Pisma iz Nemčije na potu.
TRENTON, N. J., 9. jan. — Bruno Richard Haiuptmann polaga svoja zadnja upanja na tajna pisma, ki se nanašajo na njegovega umrlega prijatelja, Isidorja Fischa. Pisma se nahajajo na parn^tu Europa, ki danes do^pe v New York. — Hauptman nov glavni zagovornik C. Lloyd Fisher je šel v New York, da izposluje izročitev pisem.
Governer Hoffman je priznal, da zasleduje vse malen-
ABESINCI SO IZTRGALI LAHOM
VSO PROVINCO TAMBIEN
ADDIS ABABA, Abesinija, 9. januarja. — Abesinci so Italijanom iztrgali celo provinco Tem-bien zapadno od Makale. Abesinska vlada ne naznanja samo te zmage, temveč tudi trdi, da Italijani beže.
Cesar Haile Selassie je v tajnem povelju naročil vsem poglavarjem, da naj ne gredo proti sovražniku v velikih skupinah, temveč naj ga nadlegujejo z napadi v majhnih oddelkih. Temu povelju je bilo priključeno pismo abune, abe-sinskega nadškofa, ki je zagrozil vsakemu, ki bi se ne ravnal po cesarjevih poveljih, z izobčenjem iz cerkve.
Cesar v svojem povelju po-vdarja, da so Italijani po krivici vdrli v njegovo deželo ter izraža svoje prepričanje, da
kosti Hauptmannove preiska-^odo Abesinci v tej vojni zma-ve, toda pravi, da Hauptman- gali nove usmrtitve ne bo odložil, razun če bo po preiskavi dvomil o njegovi krivdi.
Hauptmami je pomilostilne-mu sodišču poslal pismo, v katerem prosi za zaslišanje. Pismo je napisal Hauptmann sam v angleščini in ga je governer-ju prinesel Fislier. Pismo se glasi :-
" Želim imeti priložnost priti pred slavno pomilostilno sodišče, kadar se sestane v moji zadevi, da mi dovoli, da odgovorim na vsa vprašanja, ki mi jih želi sodišče staviti.
Bruno Richard Hauptmann.''
Glede tega je rekel governer Hoffmann:
*4 Moje edino zauimanje za ta slučaj moja želja, da se zgodi popolna pravica, Ako je Hauptmann kriv, zahteva teža njegovega zločina, da ga doseže popolna kazen. Ako pa ni kriv, če so sodniki prepričani, da je kak dvom, naj to vpoštevajo. Ako je imel sokrivce, morajo dr?pvne oblasti sodelovati, da ji J pokličejo na odgovor."
Governer ni omenil, ako je za to, da bi bil Hauptmann zaslišan pred pomilostilnim sodiščem, toda časnikarski poročevalci, s katerimi je o tem govoril, pravijo, da bo njegovo prošnjo podpiral.
Ako bi Hauptmann zadnji trenutek izdal kake sokrivce in priznal svojo krivdo, tedaj bo kaznilniški ravnatelj Kimber-ling njegovo usmrtitev, ki je določena za 17. januarja, preložil.
Kimberling je tudi za krvnika Elliotta, ako bi ga zapustili živci, preskrbel namestnika. Do sedaj sicer Elliott pri nobeni usmrtitvi ni kazal nikake nervoznosti, pa navzlic temu je Kimberling naročil njegovemu namestniku, Johnu D. Bloomu iz Princeton, N. J., da naj bo pripravljen.
spanju zadela sovražna krogla, toda je stal, oprt na svojo puško — na straži
Cesarjevo povelje se deloma glasi takole:
"Lev judovskega rodu je zmagal! Haile Selassie, prvi od Boga maziljen, cesar Abesi-iiije govori:
"Ves svet je priča, da je naša dežela, Abesinija, skozi katero teče reka življenja, živela samo v zaupanju n a božjo moč...
"Abesinci! To vojno je mogoče dobiti samo s potrpežljivostjo in znanstvom. Polovica našega orožja, s katerim moremo zmagati, obstoji v tem, da se poslužujemo raznih zvijač potrpežljivo in ne z naglico, da sovražnika vznemirjamo z naglimi napadi na najbolj ranljivih točkah. S tem moremo pridobiti na času. Pomenilo pa bi uničenje za maše bojevnike, ako bi hoteli v velikih skupinah napadati sovražnika, ki se že oborožuje 40 let. Posluževali se bomo samo sredstev, ki sovražniku škodujejo, ne da bi sami sebi prizadeli kako škodo."
Za preskrbo armade morajo kmetje od vsakih deset dovu-lov žita (en dovul je okoli 100 funtov) oddati po dva dovula. Žita morajo prinesti na fronto in ga izročiti oblastim, nakar se morajo takoj vrniti domov.
Po krajih onstran Vajata in Modrega Nila pa je prepuščeno poglavarjem, da po svoji previdnosti nalagajo vojni davek. To so kraji, v katerih vlada nezadovoljnost s Selassie-jevo vlado.
• Kdor pa ima poleg žita še denar, naj ga po svoji možnosti izroči vladi, kajti, če se Italijani polaste dežele, jim bo šlo zelo slabo.
Zmaga na severni fronti je Abesinee prinesla bližje k njihovemu cilju, da poženo Italijani v njihovo kolonijo, Eritrejo.
K abesinskemu uspehu je mnogo pripomogel dež, ker Italijani niso mogli vporabljati tankov in oklopnih avtomobilov. Iz tega razloga Abesinci
tudi domnevajo, da Italijani ne bodo pričeli protiofenzive.
Bežeči Italijani so pustili za seboj en tank in en oklopni avtomobil. Na begu pa so požgali več vasi in cerkev.
RIM, Italija, 9. januarja. — Mussolini namerava v Abesini-jo poslati nadaljnih 100,000 vojakov, ^a pospeši svoj roparski pohod.
Zadnja dva dneva se je odpeljalo v Afriko 4000 alpincev in 2500 gorskih topničarjev. Istotako bo iz Libije prepeljana ena divizija v Somalijo, da ojači armado generala Grazia-nija.
Maršal Badoglio, ki je hotel bliskovito osvojiti Abesinijo, ni prišel niti za korak dalje, odkar je prevzel vrhovno poveljstvo po maršalu de Bono. Od Mussolinija je zahteval pomoč svežih čet, da bo mogel preiti v ofenzivo. Badoglijeva fronta se nahaja samo še komaj 70 milj od eritrejske meje in Abesinci upajo, da bodo do pričetka deževne dobe pognali Italjane v Eritrejo.
MORNARIŠKA KONFERENCA PRED KRIZO
V neka]j dneh se bo odločilo, ako se more konferenca nadaljevati« — Japoncem mora biti priznana enakost.
NARODNI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE ZAGOTOVI PREDSEDNIKU R00SEVELTU ZVESTOBO IN POMOČ
AVTOMOBILI IMAJO DALJŠE ŽIVLJENJE
Avtomobil Club v New Yor-ku je dogaal, da je vsled depresije bilo avtomobilu podaljšano življenje na osem let. Medtem ko si je prejšnje čase vsaka družina kupila nov avtomobil na povprečno vsakih šest let, si ga kupi sedaj po preteku osem let.
PREPIR PRI PUAČ1
CHICAGO, 111., 9. jan. — Floyd <Shipman, star 65 let, ki je obdolžer, da je 52 let starega Williama Carneya v neki gostilni sunil z nožem, ima sledeči zagovor:
"Kot veteran iz španske vojne dobivam po $50 na mesec. Prihranil sem si $97 za dobre čase. Pred tremi dnevi sem denar vzel in šel. Srečal sem Carneya. Obiskala sva vse gostilne v bližini in sem plačal za naju vso pijačo. Sinoči pa sem imel samo še $1.60. Zato rečem Carnevu: 4 4 Do sedaj sem plačeval jaz. sedaj pa je čas, da tudi ti kaj plačaš." Carney me pogleda, vzame nikel in mi ga vrže v obraz, rekoč: "Tukaj imaš in si sam kupi pivo."
LONDON, Anglija, 9. jan.— Dobro poučeni krogi sedaj pričakujejo, da se bo mornariška konferenca v nekaj dneh razbila, ako Japonci še v zadnjem trenutku ne premeni jo svojega stališča.
Angleški delegati so še enkrat poskusili svojo srečo in so predlagali japonskim delegatom, da se ž njimi privatno razgovarjajo o resnem položaju-
Adm. Osami Nagano vztraja pri tem, da mora biti najprej za Japonsko priznana enakost z angleško in ' ameriško mornarico. S tem je bil završen predlog Francije in Italije, da bi se države medsebojno obveščale o sta n j u svoje mornarice. Ta predlog je imel namen za poznejši čas o-mejiti oboroževanje na morju.
Japonski delegat je izjavil, da se njegova vlada ne bo več spuščala v nadaljne predloge, dokler ni priznano načelo enakosti.
Mornariški krogi zatrjujejo, da se nameravajo Angleži obrniti na Amerikance, Francoze in Italijane s predlogom, da bi, ako Japonci zavržejo vse n j hove predloge, nadaljevali s konferenco, ki bi dovedla do mornariške pogodbe štirih držav.
Do sedaj Japonci še niso stavili nikakega ultimatuma in tudi niso povedali, kaj bodo napravili, ako se bo konferenca nadaljevala proti njihovi želji, da se konferenca peča z drugimi zadevami kot pa s priznanjem enakosti.
Angleži bodo stavili predlog, da vse države objavijo svoj program za zgradbo bojnih ladij. Japonci pa bodo najbrže izjavili, da so šli pač tako daleč, kakor so mogli in da morajo nadaljna navodila prejeti iz Tokio.
Konvencija se bo začela 23. junija. — Generalni poštni mojster poziva demokrate na boj proti umazani kampanji, ki jo vodijo nasprotniki proti predsedniku. — Phidalephia je darovala v kampanjski sklad dvesto tisoč dolar jev.
Ali ste že naroČili Slo-vens ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden*je 50 centov.
ZA DOBROTO JE BIL OROPAN
KEARNEY, Neb. 9. jan. — E. Boss, ki ima vero v medsebojno pomoč, je imel slabo is-kušnjo, ko se je peljal s svojim avtomobilom, pa sta ga vstavila nek moški in ženska s prošnjo, da jima pomaga popraviti avtomobil. Komaj pa Ross stopi iz svojega avtomobila, ga ženska vdari s kladivom po glavi. Nato sta ga oba oropala za $80 in ga pustila nezavestnega v jarku.
Naročite sena "Glas Naroda** največji slovenski dnevnik v Združenih državah
WASHINGTON, D. C., 9. januarja. — Demokratski narodni odbor je danes določil, da se bo vršila demokratska narodna konvencija v Philadel-phiji. Začela se bo dne 23. junija. Demokrat je v Philadelphiji so prispevali v kampanjski sklad tako znatno vsoto, da bo kmalu pokrit primanjkljaj.
Za isto čast sta se potezala tudi San Francisco in Chicago, zmagala je pa Philadelphia s čekom za $200,000, poleg tega bodo pa imeli zborovalci dvorano brezplačno na razpolago.
Sejo je otvoril generalni poštni mojster in predsednik demokratskega narodnega odbora James A. Farley, ki je takoj izjavil, da bo imela demokratska stranka opravka z veliko obrekovalno kampanjo svojih nasprotnikov, kateri imajo na razpolago ogromen korupcijski sklad.
Zastopniki Philadelphije so poudarjali, da je v mestu "Independence Hall" in ' Liberty Bell\ in Mrs. E. G. Miller, članica mednarodnega odseka za Pennsylvanijo, je vzkliknila: — Zvon svobode se bo zopet oglasil. Topot pa ne bo oznanjal samo politične, pač pa tudi gospodarske svobode.
Strankini voditelji so mnenja, da bo predsednik Roosevelt osebno navzoč na konvenciji ter da bo sprejel nominacijo.
- Odbor je sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, 4a bo v prihodnji volilni kampanji igralo največjo vlogo načelo, da je blagostanje vsega naroda najvišja naloga vlade.
Velika večina ameriškega naroda, ki zahteva pravico do dostojnega življenja, se bo morala boriti z majhno, toda mogočno manjšino, ki zastopa pohlep in predpravice.
Odbor je odobril prizadevanja vlade, katera je dvignila narod iz globočin depresije in obupa ter ga navdala z novim zaupanjem.
"Vsledtega naj bo sklenjeno," — je rečeno v resoluciji, "da kot člani narodnega odbora ponovno izrekamo našemu velikemu predsedniku svojo neomajno zvestobo. Demokratska stranka se s ponosom in veseljem poslužuje te prilike, da izrazi neomajno zaupanje svojemu voditelju, čigar pogum in vera v narod služita vsemu svetu kot uzor resnične požrtvovalnosti in državniške umetnosti. Ime Fraklina Roosevelta se bo z zlatimi črkami blestelo v zgodovini človeštva.
Pri glasovanju je zaklical odločen "ne" governer Talmadge iz Georgije, ki zastopa svojo državo v narodnem odboru. Talmadge je že precej časa oster nasprotnik Roosevelta.
—	Farley je opozoril demokrate s sledečimi besedami na bodočo volilno kampanjo:—
—	Zagotovim vas lahko, da bodo naši nasprotniki izpremenili kampanjo v najbolj ostuden boj. Prav nič ne dvomim o izidu volitev, opozarjam vas pa'zato, da se boste znali boriti proti lažem in zavijanjem. Našim nasprotnikom gre le za to, da dobe nazaj svoboščine, ki so se jih posluževali izklju* čno le v svoj prid in v škodo ameriškega paroda,

JgEfSj;
H m

■ r. • . ... -	- * ■
New York; Friday, January 10, 1936
f ■
777/7 T, A Ti a EST SLOVENE DAILY IN b. 8. 7L
Naroda"
3
slovknig publishing company
IA OorvonOmX
8*ksw( Pmidttt

•LAB NAIODA
<W*Ot Of
Phy Bw»pt gafltr« —a Houaayi

!•••*•m••
Za New York m ealo leto —(7.00
Za pol leta .....................9U0
Ze tDonoitr« sa eelo lato	97.00
Za pot lew...............................9U0
Sabeeriptioa Yearly 90.00
-Gla» Naroda"
▼eaki dan 1st
nedelj la praznikov.
brea podpisa In oaebnoet) ee ne prfobčujejo. Denar naj ae blagovoli peUJaU po Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkor, proviso, da ae trti prejinje Mrallige aaananl. da hitreje najdemo naaioTnika. "tiCLcAB NAB0D4", Sli W. IStk Street. Ne«v lecfc. BL Y.
mm

MOŠKE BESEDE
Iz govora, ki ga je iniel predsednik Franklin D. Roosevelt v sredo zvečer v Washingtonu o priliki Jacksonovega dne, objavljamo sledeče odstavke:
"Poglavitna zadeva, s katero se morajo baviti Združene države, je pravica povprečnega moškega in ženske, da živi
boljše in bolj veselo življenje."
★
"Med vsemi težkimi vprašanji, s katerimi se morajo ba viti Združene drŽave, moram jaz, kot predsednik Združenih držav, posvetiti in bom posvetil z ameriškega vidika vso pa-žnjo našim splošnim problemom."
"Naj bo platforma demokratske stranke njena prva skrb bo ohraniti ljudsko vlado."
taka ali taka,
"Ameriški narod pozna srce in namene svoje vlade. Mi ne bomo storili niti koraka nazaj.'*
"Andrew Jackson se je moral boriti z očitki, tolmačenjem in zatiranjem dejstev."
napacmm
"Vlada ne more biti bolja kot je ljudsko mnenje, ki jo vzdržuje."
★
"Na mojo letno poslanico, ki sem jo prečital v petek kon gresu, sem dobil iz vseh delov dežele dosti pohvalnih pisem in brzojavk. V par urali sem jili dobil več kot kdaj izza kritičnih dni spomladi leta 1933."
★
"Končne posledice odločitve, (najvišjega sodišča) bodo v ► prihodnjih letih globoko vplivale na življenje ameriškega na roda."
★
4'Dovolj je, ako pravim, da je eden največjih ciljev mojc-administracije priboriti pravico in prosperiteto ameriš*kemu poljedelstvu.''
-k
"Prepričan sem skoraj, da je -bilo vse, kar sem rekel glede važnih zadev, s katerimi se moramo pečati kot narod, deležno splošnega odobravanja in razumevanja. In to mi povsem zadostuje."
Kolonijalne vojne so drage.
< Sedanja italijansko-abesin-ska vojna prekaša po obsegu priprav ter mobilizaciji človeških in tehničnih sil vse prejšnje kolonijalne vojne. Italijanska armada v Afriki šteje nad 300,000 mož in njena preskrba stane dnevno najmanj 30 milijonov lir. če računamo še postranske izdatke za to vojno, vidimo, da stane Italijo vojna z Abesinijo mesečno eno mili-
jardo ali pa še več. Ker je pa šlo samo za vojne priprave o-krog 5 milijard, bo Italija še dolgo po sklenitvi miru čutila gospodarske posledice svojega pohoda v Abesinijo. Izgubljene milijarde se namreč v narodnem gospo iarstvu ne dajo hitro nadomestiti, kakor mislijo tisti, ki vidijo pred seboj samo slavo in parade.
T
Važno za potovanje.
Kdor jo namenjen potovati v tiari kras ali dobiti toga šd ton, je P*rob*o, da je pončo* « vteh ttvareh. VOod naše dolgoletno tkušnjo Vam oamoromo dati najboljša pojasnila m tndt V90 pctrobno preekrboti, da jo potovanja udobno in Mira. Moto oo eanpno obmito na naš ta vm pojaoniU.
Mi pretkrbtmo ve, hodih prošnje ta povratna dovoljo-nja, petne HtU, viaijt m tploh vte, kar jo ta potovanja potrebno V najhitrejšem čaeu, f* bar je glavno. ta najmanjšo
hhtdršmtljarU noj no odlašajo do eadnjego trenutka, ker prodno ta dobi it Watkimfftona povratno dovoljenje, Mt-SN-TBJ PERMIT, trpi najmanj en metee.
PiHU torej itkoj t* bretptadto MvodUa 9* waaotavlj* «9 tam, im boete poooni m udobno
SLOVENK PUBLISHING CO. J*AXEL BUREAU
216 Weit 16th Street
IT.
Barberton, O.
Iz raznih naselbin širne Amerike, kjer so naseljeni slovenski priseljenci, so v zadnjih dneh preteklega leta odmevali glasovi, kako bodo zaključili staro leto. Ta pomembni večer zadnjega dne v letu je torej že za nami, mi pa že jadramo dalje v novem 1936, ter pričakujemo z vsakim dnem boljše bodočnosti in zaželjenega miru, o katerem so veselo doneli glasovi na božični dan, največji praznik krščanskih narodov.-
Naj torej omenim, kako smo se imeli pri nas na Silvestrov večer in kako smo obhajali ter zaključili zadnje ure preteklega leta.
Že zadnjič sem na kratko poročal, da se bo vršila prireditev v korist tukajšnje slovenske cerkve in da bodo člani dramatičnega kluba "Slovenija" priredili pomembno igro "Pastirci in Kralji". Bila je velika udeležba, in posetniki so imeli priliko opazovati žive slike, ki so obujale misli na davna leta in na čas, v katerem se je rodil Krist.
Gotovo se je zdela predstava nekaterim dolgočasna, ker staro in mlado v naši naselbini je že navajeno in raje vidi kaj komičnega. Toda premisliti je treba, da je bila ta predstava v verskem smislu.
Videli smo pastirce, ki so o-strmeli od začudenja, ko se jim je prikazal angelj; strah in nemir kralja Heroda, ki mu je trda predla in ni mogel najti Jii-ru, ko je izvedel čudno novico, da se je rodil novi kralj Judov; kralji, ki so dospeli k Herodu in ga vprašali po čudežnem dedetu; poklon treh kraljev Jezusu; živo sliko Marije, Jožefa, deteta v jaslicah, pastircev, treh kraljev ter angelov.
Člani in članice dramatične1 ga kluba "Slovenija" so prepevali med presledki za kulisami izbrane božične pesmi. — To petje je obujalo pravo razpoloženje in napravilo prizore še bolj pomembne.
Petje je spremljala na klavir Miss Josephine Platner. Režirala je Mrs. Frances Smrdel, ki je imela s tem mnogo trudapolnega dela.
O polnoči je pa kar nenadno skoro vse utihnilo. Prikazala se je bela prikazen in zopet izginila, kakor je izginilo staro leto. Zatem se je pokazala ljusbka mala prikazen in vsem navzočim voščila: "Srečno novo leto!" Po dvorani so zopet zadoneli klici, godba je zaigrala, med posetniki je pa nastalo živahno pozdravljanje in stiskanje rok. Ponovno in ponovno so se glasili klici: "Srečno novo leto". Tako smo prekoračili prag novega leta, nekateri so se pa še bolj okoraj-žili s kozarci močnejše pijače, kajti gotovo so si mislili: "Le dajmo ga! saj novo leto je samo enkrat v letu in Bog vedi, če bomo pričakali drugega!"
Stavka delavcev v tovarni Ohio Insulator Co. je prinesla zmago delavcem. Družba je pripoznala unijo, in vsi delavci so bili sprejeti nazaj brez kakšnih zadržkov. Nekaj pogodb so že sestavili, nekaj jih bodo pa še. Vse pogodbe se bodo napravile skupno med za-1 stopniki družbe in zastopniki delavcev. Glede plače in delavnih ur, kolikor so že določili in koliko bodo še, mi natančno ni znano. Upam, da se bodo zedinili in da bo prav za obe stranki. Konec omenjene •stavke je pokazal, da za enkrat tu ni še godno za stavkokaze. Stavkokastvo ni uspelo zadnje dni, ko je hotela uprava tovarne s silo začeti z obratom. Vse-
po
MLE6NI POTI
MARIAN MARSH
Columbia Pictures Zvezdnica— v Dostojevskega "Zločin in Kazen*
Sijajne zvezdnice v Hollywood vedo, kako ohraniti lepoto! Spoznale so, da jih mleko ohranja živahne in sposobne... ne da bi dodale težo svojim lepim postavam. Poslušajte nasvet iz Holly-wooda! Ohranite postavo in bodite živahno šegavi, z rednim pitjem mleka. In če hočete strokovnjaško shujšati, pilite p o knjižico, "The Milky Way." Obedi zvezdnic. Enostavno pošiljite dopisnico z vašim imenom in naslovom na: Bureau of Milk Publicity, Albany.
THE STATE OF NEW YORK
ali bo potem miroval? Ne, kajti hotel bo iti še dalje in zato bo treba še novih žrtev. Če bi pred vpadom v Abesinijo italijanska gospoda začela tako zbirati zlato -in druge dragocenosti kot jih zbira sedaj, in če bi italijanska vlada pred vpadom zbrala ves denar, kar ga je že potrošila za to vojno ter ga dala pred letom dni a-Ibesinskemu cesarju, bi ji bil prav zagotovo izročil lep kos afriškega ozemlja brez prelivanja krvi. Toda fašizem noče mirne poravnave, fašizem hoče krvi, kakor jo hoče zver, ki ne mara za mrtvo žival. Zver ima užitek v tem, ko kruto napade svoje žrtev in jo pobije. Na isti način dela danes fašizem, in to je šele začetek, ker pravo zlo se šele obeta in to zlo hoče polagoma objeti ves svet. Kako velika hinavščina se skriva pod krinko fašizma, nam je dobro znano iz zadnjih let.
Prav slabe čase nam obeta tudi nemški fašizem pod vodstvom Hitlerja, ker nam je tudi dobro znano, kam drvi nemški narod pod to novo vlado, ki si jo ni nikoli želel, naposled jo pa vseeno ima. Tudi v Nemčiji so igrali veliko hinavštvo in s tem preslepili druge države. Ko je bil še Mr., Hoover predsednik Združenih držav, je kar naenkrat počil glas, da bo Nem čija z vsem propadla in da ji je treba na kakšen način pomagati. Od ameriške strani se je to kaj hitro zgodilo; denar je romal v Nemčijo, dolgovi so se brisali, kar jih je še o-stalo, so bili pa odgodeni na poznejši čas.
.Sedaj po par letih pa imamo dokaz, kaj je rodila ta velika dobrotljivost. Nemčija pravi da je "na konju", da ima vsega dovolj in da se nikogar ne boji. Nemški fašizem pa rogo-vili in se pripravlja, kako in kje bi napravil "trubel".
VOJKA PROTI SLONOM
V Ugandi so napovedali vojno veKkim čredam slonov, ki vdirajo v čedalje večjem številu iz notranjosti dežele v nasade domačinov in delajo veliko škodo. Letno poročilo ugand-ske uprave pravi, da je morala izdati izkušenim lovcem nalog, naj ustrelijo 500 teh živali. V mengoškem okrožju so živeli sloni deset let pod zaščito in so se v tem času razmnožili na 4500 glav, v vsej Ugandi pa bo kakšnih 20,000 glav. Strokovnjaki menijo, da bodo sloni navzlic zadnjim "kazenskim eks-pedicijam" poskušali znova vdreti v bogate južne predele.
Peter Zgaga
Naši v Ameriki
rojake prosimo, naj nam nakratko n a dopisnici sporoče slovenske novice iz naselbine.
Služkinja: — Pravite, d a sem malomarna in da moram takoj zapustiti vašo hišo.
Gospa: — Da.
—	Dobro, toda pred odhodom vam hočem še nekaj povedati. Najprej morate vedeti, da sem lepša od vas. To mi je povedal sam gospod. Drugo, kar bi vam rada povedala, je, 'da mi vse vaše obleke bolje pristojajo, kakor vam. To mi je povedal tudi sam gospod. Končno pa znam tudi poljubljati bolj vroče in strastno, kakor vi.
—	Kaj vam je tudi to povedal moj mož ?
—	Ne, to mi je pa povedal naš šofer.
V General bolnišnici v Ca-nonsburgu je zadnje dni umrl John Tomšič, star 42 let in doma iz Koritnice pri Št. Petru. Pred desetimi leti je bil pobit v premogovniku in od takrat ni bil več zdrav. Zdaj se je prehladil na reliefnem delu in v treh tednih ga je bolezen u-ničila. V Ameriki je bil 15 let in zapušča ženo, tri majhne otroke, tri brate in dve sestri, v starem kraju pa starše in brata.
6. januarja ob H. uri je po trimesečni bolezni preminul v Clevelandu poznani rojak Fr. Prijatelj, star*62 let. Pokojni je bil vdovec zadnjih pet let, soproga mu je umrla novembra 1930. Doma je bil iz vasi Lebič pri Ribnici, odkoder je v Ameriko pred 36 leti.
skupina delavcev, ki je bila pripravljena delati in se ni strinjala s stavkarji. Na to skupino se je zanašala družba ter si je mislila: z vsakim dnem bomo dobili enega ali dva na svojo stran in končno bo zma-
Tako se dandanes dogaja po svetu. Vse sloni na laži in človek ne ve, komu bi vrjel.
Vsepovsod pomanjkanje i n beda, denarja za orožje in mu-nicijo, je pa več kot ga treba, ga na naši strani. To pa ni Materam dajejo odlikovanja Slo tako. Stavka je trajala tri m nagrade za porode m s tem mesece. Družba je imela o- Prikazujejo, kako dragoceno
gromno škodo, v slabem položaju so bili stavkarji, in vsemu temu je bila kriva skupina nevednih delavcev.
Sedaj jih najbrž sovraži tu-, di družba sama, ker z njih po- :kl 80
prikazujejo, kako jim je življenje človeka. N a drugi strani pa v ogromnih masah pošiljajo v smrt bitja, ki so baš odrasla in šele začela vračati sta rišem za njih trud.
Ko se j<* vračal mladi John E. Oblak iz Riplev, N. Y., proti Clevelandu je na ledenih tleli v bližini Geneva, Ohio, zdrsnil njegov avto, da se je prevrnil. Mladi Oblak je dobi1, tako hude poškodbe, da je že eno uro pozneje umrl v Geneva Community bolnici. Pokojni je bil star šele 25 let.
močjo se je stavka zavlekla, nazadnje se je morala pa družba udati. Delavci bi si morali zapomniti, da se stavka ne začne kar tjavendan. Treba jo prej temeljito premisliti, ako bo uspela ali ne. Kadar je stavka v teku, ni druge pomoči, kakor držati skupaj, kajti v slučaju propada, naj se Bog u-smili tistih, ki so jo zapoČeli, ker družba se jih ne bo.
Baš zadnje dni sem izvedel, kako so v Pennsy Ivani ji v neki tovarni izgubili delavci stav ko. Družba je začela zopet z obratom. Najbolj vnete stav-karje mečejo počasi ven, kar jih je pa še notri, pa tako ravnajo ž njimi, da jim ni za prestati. Žalostno, toda resnično je to! Toda kdo je temu kriv? Ni treba odgovarjati.
Sedaj ko se je italijanska vojska v Abe sini j l že globoko zarila v ozemlje črnega cesarstva, nestrpno pričakujemo, kakšen bo konec tega krvavega pohoda. Slišati je čudna domnevanja, a težko je reči, kako se bo to končalo. Gotovo je pa, da večina naroda po širokem svetu želi, da bi Mussolini s svojimi črnosrajčniki propadel. Ve se tudi, da je že tisoče nedolžnih žrtev padlo za čast fašizma in na tisoče jih bo še. Toda ako' sedaj Musso-
Jnmu temu ie pajveč kriva ti^taflini prodre s svojimi načrti,1
Tako čudno je vse to in tako čudno se sliši, da ne bi mogel človek skoro razumeti.
Toda mi v Ameriki imamo vsaj svobodo, da to lahko premislimo in se o tem vsem lahko pogovorimo. Kjer so pa fašistične diktature, ga koj lopnejo po ustih, kdor le kaj malega izusti, kar ni v prid tiranom. Za večje pregreške jih pošiljajo na vražje otoke, streljajo v hrbet in jim sekajo glave. Tako torej smo prilezli v devetnajstem stoletju nazaj v srednji vek. Ako je to tudi potrebno, si sleherni lahko poišče sam odgovor.
Dolgoletni naročniki "Glas Naroda", ki smo več let z zanimanjem čitali romane, iz ka-
Iterih se je lahko marsikdo tudi kaj lepega naučil, smo zadnje dni izgubili prevajalca Mr. Gilberta Potrata. Res je škoda tako naobraženega moža, ki je bil vešč več jezikov in "je znal romane tako izvrstno prevesti v slovenščino. Toda smrt ne dela izjeme, pokosi kar ji pride pod koso in tako je smrt pretrgala življenje tudi Gil bertn Potrato.
Naj nam pokojni ostane v blagem spominu, in lahka naj mu bo ameriška zemlja, ki ga krije. Prizadetim pa izrekam svoje iskreilo sOžalje.
Pozdrav!
Frank Troha,
ZDRAVILO PROTI MORSKI BOLEZNI
Na sveto je mnogo ljudi, ki bi bili srečni, ako bi se znanosti posrečilo odkriti zanesljivo sredstvo proti morski bolezni. Vesti, da se je medicinski znanosti to že posrečilo, se vedno pojavljajo, toda vedno se izkaže in nobeno tako zdravilo ne velja. Iz Švedske pa prihaja poročilo, da se 'je nekemu tam-kajšnemu zdravniku po dolgoletnih poskusih vendar posrečilo odkriti zanesljivo zdravilo. Zdravilo je sestavljeno iz beljakovin, ki jih vbrizgajo v telo, kar povzroči, da človeka ne napade morska bolezen. Iz-najditelj dr. A. Wassen, ki je tudi sam že temeljito preizkusil to sredstvo. S svojo družino je namreč odšel na dolgo potovanje po morju ter je ugotovil, da njegovo zdravilo učinkuje celo v najbolj viharnih dnevih, zakaj nihče od njegove družine ni zbolel na morski bolezni.
Srečni zakonski mož se je zjutraj pretegnil na postelji in se začel oblačiti. Pri tem je nehote segel v hlačni žep. Žep je bil prazen.
Z mrzlično naglico je vse žepe pretipal, in vsi so bili prazni.
—	Strela božja! — je pobožno vzdihnil, — kaj je pa to!
Nato se je spomnil, da je sinoči, p redno je legel, skril tri dolarje v čevelj. Pogleda v Čevelj, toda notri sta bila samo dva dolarja.
—	Kdo mi je vzel denar ? — je vzrojil. —.Sinoči so bili trije, danes sta pa samo dva.
Njegova boljša polovica se je pa takoj zavzela za svojo čast in poštenje.
—	Presneti dedec, nemara boš tako predrzen in boš rekel da sem ga jaz vzela.
—	O ne, — jo je potolažil. — Tebe pa niti najmanj ne dolžini. Kajti če bi ti vedela, da imam v čevlju spravljene tri dolarje, bi ne vzela samo enega, pač pa vse tri.
Trgovec je prav dobro po? gruntal.
Pošiljal je vse m svojim strankam pisma z nekako takole vsebino:
— Z isto pošto vam pošiljam 12 srajc.
V resnici pa ni poslal 12 srajc, ampak 13 srajc in račun za 12 srajc.
Ljudje so mislili, da je trinajsta srajca po nesreči prišla v zavitek in so zato plačali radi 12 srajc, da so imeli še eno čisto zastonj.
Mož je pač pogruntal, da ni več preveč poštenjakov na svetu.
Seveda je pa stvar držala le nekaj časa. Stranke so namreč kmalu prišle na bolj zvit trgovski trik.
Časi so bili vedno slabši in ker niso imeli denarja, da bi plačali vseh 12 srajc, so poslali 12 srajc nazaj, prav tisto pa, katera naj bi jih pridobila za to, da bi plačali vseh 12 srajc, pa so utajili in obdržali.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
• s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 ^Test 18th Street Htw York, H. f,
Naši ljudje so dobri, Ie to napako imajo, da se ne znajo pravilno izražati.
V najboljši volji izgovori besedo, pa ga polomi, da je strah.
Nekoč sem se sestal z rojakinjo, ki jo je zadela strašna nesreča—moža ji je do smrti povozilo.
Če se kaj takega zgodi, si pa seveda advokati kar kljuke podajajo. Ta ji obljublja to, oni ono. Ubogi človek res ne ve, kje se ga glavi drži in kaj bi počel.
In zato ni nič čudnega, če mi je rekla rojakinja:
— Oh, tako so me zbegali ti škrici, da se je porodila v meni pregrešna želja, da bi bilo nazadnje vseeno bolje, če bi ga ne povozilo do smrti...
/


'-mJ&U'

■ i.;-ji!,r -

L


"GLAS N A R'O DA"
New York, Friday, January 10, 1936
THE LARGEST 8I&VENE 7TA1LY IN V.
CVETKO GOLAR:
Lopa roža je stala na oknu, živa in sveža roža, ki je cvetela rdeče in plavo in se košatila kakor grmič. Opoldansko sonce jo je obsevalo, da je bila še bolj vesela in žarka in dišeča. Za njo p«i se je sklanjal mlad fant in jo je s smehom nagovoril:
44O, pozdravljena, zala prijateljica! Zmeraj tako lepa in nališpana in gizdavaKako pa pozimi, ako se ti prej obno-si in obled' tvoje rožasto oblači lce! Pa zakaj bi gledala, kaj bo jutri, saj sem tudi jaz takšen kajon!"
Za ušesom se je popraskal veseli fant, ki ni bil niliče drugi kakor slikar Egidij, ki je slikal lepe pokrajine v večerni zarji in reko v zatišju vrb.
"Pa zakaj bi si belil glavo, saj imam toliko, da grem na črno kavo. Kako bo naprej, mi že pove ta ali oni prijatelj ali m?cen. Raj sinoči sem dal jaz za vine in tobak. Se bo že kdo spomnil in me povabil na gostijo."
Obstal je pred stojalom, kjer je imel napeto platno. Majal je z glavo in kritično opazoval svoje delo.
"Fant, pazi se, to je presneto nevarno! Ali ni skoro prelepa zarja, ali ni malo presladko vse skupaj? In vrba, ali ni po-1 i za na* Bdl.j naravno, fant, da bo se Janezu všeč?"
V sobo je stopila njegova gospodinja in plosnila z rokami.
"Jej, jej, gospod Egidij! To pa to, tako je lepa, da jo boste prodali za velike denarce!"
"O, gospodična Mimi, jaz tudi mislim tako! Se jutri in pojutrišnjem jo lahko gledale, potem pa grem z njo na trg."
8topil ;jo tik nje in skušal vščipniti v rdeča lica sramežljivo devico ki je urno skočila proti durim.
"Tega pa ne, gospod Egidij! Takile mladi slikarji ste vseh muli polni, so rekli gospod!"
"Kaj ste bili pri njem, pri kaplanu al« pri župniku? Ali pri obeh?"
"Ne ve n, sem že pozabila," je hitela v za ^egi in spet ogledovala slil-:o.
"Ali veste, kdo bi utegnil kupiti vašo sliko? Xoka gospodična, ki se zanima za vas! V resnici, zadnjič me je vprašala, k*ij delate."
"Oho, lo si je pa treba za-
R02 A
pomniti! Gospodična, ali je bogata, koliko milijonov ima; ali je podedovala!"
Slikar je prijel gospodinjo okoli vratu in se zagledal v drobni obiaz, ki je bil poln tenkih gubic, in ki so ga že nekoliko osuli sivi lasje.
"Gotovo je bogata, saj ji je umrl oče pa ji je zapustil hišo in še d -nar. Kar k njej pojdite s sliko, pa vam bo odštela gotove denarce, če ne boste predragi.**
"Jaz predrag? Vi predragi on predrag," se je šalil slikar. "Zastonj i i dam sliko, samo ona naj prepiše hišo name, na sva bot, hahaha!'*
Vesel je bil slikar in se je zavrtel z malo osebo pred seboj, da se je potreslo okno in bi skoraj treščila posoda z rožo po tleh. V zadnjem hipu je poskočila gospodična in jo vjela v naročje.
"Skoraj bi bila nesreča, ker ^te tako navihani," je sopla gospodični in se spustila na stol. Potegnila je robec, da si obriše obraz.
"Samo vi bi bili krivi, zakaj ste se mi pa iztrgali iz naročja,'f je rekel slikar in jo prijel za roko.
"Kakšna škoda bi bila! Moja roža, in skoraj bi bila padla in se zlomila."
"In jaz sem vam jo dala, ker ste pridni. Samo h gospodični pojdite jutri —"
"Ali m" podite, ali sem vam kaj dolžan? Saj še ni prvi!"
"Nič, nič, vi kar pojdite, ne bo vam žal," je še rekla in zaprla duri za seboj.
"No, da, zakaj pa bi ne poskusil! Sicor se ne obeta mnogo ker poznam naše ljudi, ali mogoče so o t, jej motim. Šel bom in potrkal na njeno srce."
Spet se ie zagledal v sliko in žvižgajc vzel čopič v roke.
"Šo nekaj dobrih potez, tani-le v kotu pa bi stvar pridobila! Sicer pa ne, zdaj le ne, grem
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
? JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75...................©In. 10«
S 5.15 .................. Din. 200
$ 7.25 ___________________ Din. 3*0
SI 1.75 _________________ Din. 500
<23.56 ................ Din. 1*00
$47M _________________ Din. tm
V ITALIJO
Za S 9.25.................. Ur 100
$ 18.20 ...........:........ Lir 200
$ 44.00 .................. Lir 500
$ 8730 ___________________ lir 1000
$174.00 _________________ Ur 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CEJfE PODVRŽENE 8PREMEMBI GOBI ALI DOLI
Ka lsplačUo večjih cneakor kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali llrab dovoljujemo te boljo pogoj«.
ufiplaclla ▼ ameriških dolarjih
Sa tepla«« $ U Morate »Mlati..........t 5.7«
II«.— " " ..........$lftJ5
Iti-- - " .......... ft*—
t««-- * " .. .1*9&JV
m— - - ..........mM
Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačili v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^
SLOVENJC PUBLISHING COMPANY "Gl»« Naroda"
tlf Vm IStfa SfBK&r	' NEW YORK, N. f.
ven, mogoee kaj lepega vidim, ali se spomnim — sicer pa je tako julri nedelja!"
Megleno jutro je bilo, in pusta in dolgočasna je bila soba, ko je vstajal slikar Egidij. Mogoče je bil sam pust in dolgočasen, zakaj roža na oknu je cvetela veselo in živo. Sedei je za mizo in se zagledal pred se.
"Le škoda da vesel večer prehitro mine, pa je že tako zapisano v bukvah modrosti. Kako je že delal tisti poet, ki je pil z nami žametno črnico in kar naprej fantaziral o žametni deklici s črnimi očmi?"
Težko so škripale deske, ko je vstal slikar in se skoro opotekal proti oknu.
" Pozdravljena ti rožica, zmeraj si lepša in čudovitejša. Ah, kako da se nisem že spomnil!
Boka se mu je tresla, ko jo je položil na čelo.
"Kako to razbija, kakor bi tolkel ko* ač. O preveč je bilo črnine, preveč je bilo tobaka, preveč je bila prijazna tista žametna deklica. Kako je že dejal vendar tisti poet brez kravate! Kar zadremal je za mizo, ko je bilo treba plačati. Aha že vem! "Rad pijem vinčece. še rajši božkam deklice!" No. t« je pa dobra, bi dejal Rasto."
ZaČel je dirjati po izbi, vzdignil je stojalo in ga postavil v kot.
"Nehati moram, pijača me bo ubila! Saj res, jutri začnem, čisto gotovo, vraga, saj sem dolžan gospodični Mirni! Sa*j me lahko deložira kot hišna pocestnica! Moram, moram, kam pa naj grem, ali pod kozolec kakor Janez? Ni drugače, oženil se bom! Saj se je tudi Matija! No, Ha, on se je z lepo šiviljo, ki mu sedaj šiva in ga vodi pr> krčmah. Jaz pa hočem višje, hišno posestni^o vzamem, seveda, če ne bo prehuda konkurenca. Pa saj sva se včeraj lepo razumela.
Slikar je vzel klobuk in palico in je tiho odprl vrata. Saj ni treba, si je mislil, da bi me pozdravljala Mimi. Nočem je videti in ne slišati, gotovo bi mi brž zažvrgolela tako pescin-co, ki je ne maram.
"Pa bi ji bil vendar plačal, zakaj ji nisem! Ali je bilo treba oblesti vse krčme! Zdaj je pa konec, oženil se bom in Cele stfi na bo moja žena!"
Blato se je razlivalo po cesti, in kmetje so se vračali z vozovi nastlanimi s slamo, in zagrnjenimi s plahtami, iz mesta. Slikarja je mikalo, da bi prise-del in se peljal na polje, skozi gozdovf in v vas. Kar vzel bi kmečko deklinico, kakšno Mar-janico, pa bi se pokmetil. To bi bilo zdravje in veselje! Oral bi, sekal bi, hišo bi imel in čebele.
Sedel je v kavarno čemeren in slabe vije.
"Ali je že vojska z Buri? Vi, ki ste vsi zariti v papir, boste že vedeli!"
Mož z očali in plešo je presenečen dvignil glavo.
"O, naš dvorni slikar! Ali ne veste, da so že premagali Nebukadnezarja in zdaj gtedo nad Himalajo, če ne bodo že spotoma pojedli Somalije! — hahaha!"
Šegavo je pomežiknil* slikarju, ki e mu je žalostno na smehnil. in ga nato vprašal:
"Ali ste sinoenji?"
"Kaj se vam mara, ki ste veselega srca! Ampak z menoj je križ!"
Slikar je vzdihnil in žalostno povesil glivo. Skrivil je usta,
. (Nadaljevanje na 4. strani)
Iz Jugoslavije.
PROMETNE OVIRE V ČRNI GORI
-CETINTA, 20. dec. — Zaradi visokega snega, je čakorska cesta, ki veže Črno goro z Me-toliijo, neuporabna za promet že oil 3. t. m. Zastoj te važne prometne žile ima hude posledice. Črnogorski kraji so v marsičem odvisni od Metohije. Če je čakorska cesta le nekaj dni neprehodna, se že občuti draginja v črnogorskih krajih. Preko Čakorja prihaja v And-rijevico in druge črnogorske kraje sočivje, vino in drugo.
Delali so na vse kri pije, da hi odkopali na Čakorju snežne žamete, a je vedno nov sneg, visoko zasul cesto. Preko Čakorja se da priti samo še peš in s konjem. Tudi na cesti od Beran do Podgorice je ponekod toliko snega, da ~e vrši promet samo v etapah. Na cesti Bera-ne-Plevlje pa doslej še 11*1 bilo prometnih zaprek.
KMETJE LINCAJO TATOVE
V Al? AŽ DIN, 200. dec. — Po 111 edmur.sk i h vaseh je bilo izvršenih v zadnjem času mnogo tatvin. Kmetje so silno ogorčeni in če jim pride kak tat v roke obračunajo z njim z največjo okrutnostjo. Te dni je premožni posestnik Varda nakupil po vaseh veliko količino petrutnine, ki jo je nameraval izvoziti v Avstrijo. Povabil je k sebi nekaj prijateljev in sosedov, da bi vso noč stražili penit nino. Ker se do 3. zjutraj niso prikazali kokošarji. so možje mislili, da je nevarnost tatvine minila in podali so se k počitku. Komaj so zaspali, so še slišali kokodakanje kokoši in, ko so hiteli ven, so 01 »azili dva cigana, ki sta kure mašila v vrečo. Cigana sta pustila svoj plen in zbežala. Varda in njegovi stražarji so alarmirali vso vas in vse se je zbralo na pohod pr <ti cijxanom. V okolici so ogorčeni vaŠčani naleteli na cigansko taborišče ter uveil-li "preiskavo." Cigani so rotili in prisegali, da tatovi niso iz njihovega taborišča, a vse to ni pomagalo. Vaščani so pretepali staro in mlado, od ciganov pa «0 okušali tudi z mučenjem izsiliti priznanja. Noire so iim tlačili v žerjavico in -izmišljali so >i tudi druire torture. Nekateri cigani so bili luido poškodovani. Tzkazalo pa se je. da so bili vsi nedolžni. Orožniki so pozneje zajeli tatove v nekem drugem taborišču.
RODBINSKA TRAGEDIJA
ZAGREB, 22. dec. — V bližini tromeje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije se je odigrala včeraj pretresljiva rodbinska tragedija. Prempžni kmet JPavao Hajdu je odšel pred 20 leti na bojišče in prišel je v rusko ujetništvo. Bil je v Sibiriji. Pred leti je pobegnil ter se vrnil domov. V Sibiriji je pa dobil skorbut, ki ga je začel doma razjedati. Izgubil je vid. Te dni sta bila z odraslim sinom v gozdu, kjer se je sin pre-hladil, in čez tri dni podlegel pljučnici. Roditelje je sinova smrt tako potrla, da sta si sklenila končati življenje. Spisala sta oporoko, potem sta se pa zastrupila. Ko so prišli sosedje, so našli vse tri mrtve.
OGLASI NAJ SE
PAVEL BENCEK, doma iz Gibenje, MEDJUMTTRJE. — Pred par leti je bil v Cleveland, O. Išče se ga radi zapuščine v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov naj ga opomni, da nam takoj piše. — Uprava "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York, N. Y.
(fcO
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET
a
NARODA"
NEW YORK, N. Y.
in
Poučni
si
.50
\HVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — OJAČEN BETON. 1 23 strani. Vezano. Con:...
Tnla vez. 270 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so neia- OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
Seine zmožni.	94 strani. Cena ..........................
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.	Napisano v spomin m.ižn. ki je prvi med na-
M. Trunk. G08 strani. Trda vez. Cena......5.— mi uspešno propagiral veliko ulejo jugo-
Opis posameznih držav; priseljevanje Slo-	slovanstva.
vencev; njihova društva in tlru^.- narodne DO ORHIDA DO BITOLJA. 106 strani. Cena .70 ustanove. Bogato ilustrirano.	Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavi! dr.	staro domovine, ki so Slovencem le malo
F. J. Kom. Veza no. Cena ................2.— znani.
BURSKA VOJSKA. !C strani. Cena...........40 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Voz... 230
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80
BONTON. 280 strani. Conn ....................1.50
Knjiga o lo|>em vodenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become a citizen of (be United States**.
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnilu su zakoni za naseljence. Cena ..................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
J>0
J3S
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V knjigi je 21 sli£ in en zemljevid, ^-odovi-na in prii>ovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
236 strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sohne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žeie-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije deli: 102, 141, 13« strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta, spi« se čita kakor zanimiva povest ter jo sestavljen i»o najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena ........................
V	knjigi so opisane lepote na*e slovenske domovine. Krase jo krasne slike na»:n najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakuou in prodaji »»otrebno.
M PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZGtUE
Spisal dr. F. Vober. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cona ..........................1.50
V	knjijri ko opisani predhodniki jn idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
J»0 .60
80
.75
.65
.7ti
Tnla vez. Cena ......1J30 BroS. eena 1.25 KA010* 244 strani. Cena ....................I.75
Navodila slovitega župnika, ki je '.dravil najrazličnejše bolezni z navadnimi prii»omočki. Opis bolezni. Slike.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..............................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Pur«aj. S slikami. 206 strani. Cena ....................
Knjiga se odlikuje j»o svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestol iee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1,—
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 260 strani. Vezano. Cena .........75
S pomočjo te knjigo vam je mogoč«? naglo izračunati obresti od imiI odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in toži.
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaji slavnega rnziskovulm. ki je prvi raziskal "črni kontinent".
.60 SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 24:* strani.
Cena......1.30
V tej knjiri obuja miš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
katera so verovali stari
Opis božanstev, v Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. K strani. Cona ____
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan stvu,
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
T^evstik. 220 strani. Cena ................ .90
Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 ve«. L10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi iu drugI del obsegata 321 strani.
Cena: L Del.....80----II. T>el
Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. G8 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—. .50 SLOV.-ANGLENKI IN ANGLEŠKO-SLOVE.V
SLOVAR. 148 strani. Cena ...............90
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14.'i str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika.
SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nail šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
.80
SPOL.. LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cona ... 30 Knjižico je spi<al prof. dr. Zabor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Frane Dergane
.n
•3C
.25
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
.75
.70 .70
.50
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 322 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobbouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................L—
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 100 strani. Cena..........1.25
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva
•5® UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjifra vsebuje tudi slovnico in kratek slovar.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica in slovar. 205 strani. Cena broš.......1.25
Vezano......1.50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1.50
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela ; punktiranje; zastavice.
VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 stran!. Cena...... .50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ........................
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..................-........ jjg
V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Cena........
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-
mena.
sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena L— VODNIKI IX prfrhkt	f
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravna« v raz-	™ PREROKI128 strani. Cena ....
nih vprašanjih in neprillkab, ki se dnevno	^ V < , Vodnikove družbo
ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
.6$
pojavljajo v delokrogu gospodarja In gospodinje in je torej vest svetovalec ▼ vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden opts najsevernejšega naroda na svetu, niegove šege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih In ženitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Vlere. 60
strani. Trda vez. Cena .................. -75
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno sa otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................1.50
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav- * ljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoSkih kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ...... .4«
V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____IM
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V ksjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L2S
Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Jnst Bačar. Cena......................1.25
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.


BLZV VAnV D?**
New York, Friday, January 1 0, 1936
Tfll LARGEST SLWENIj ffJJLY TN V. 9.
PRODANE DUŠE
13
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA *GJLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Iz Slovenije.
BREZPOSELNOST NA "ili na piano, vendar pa je si-
"Ali vam okolščina, da se vozim v dmgem razredu, ne bi mogla povedati kaj drugega?" vpraša z lahnim nasmehom.
4 4 Piv priča li sem, da v drugem razredu potuje marsikatera dama prvega razreda in v prvem razredu marsikaera da ma drugega razreda. Vi napravite povsem prvovrsten utis."
"Nič drugega nisem, kot revno dekle, ki si mora služiti" avoj kruh."
44Toda to niste, ako sploh kaj poznam ljudi."
Vse drugo je minilo. Sem v službi in to je poglavitno."
"In v tujo deželo hočete iti, da si služite kruli?" jo vpraša ter pri tem sočutno opazuje njen krasni obra^.
Roza globoko vzdihne.
"Niso mi pustili druge izbire."
Te odpovedalne besede so ganile njegovo srce, ki ga je že prej ganil Rozin pogled. Njegovo zanimanje, ki je bilo tako naglo zbujeno, postane še močnejše.
"Ali greste tudi vi v Argentino?" je vpraša.
"Da, v Buenos Aires."
"Jaz pa grem v Rosario," ji pravi. Roza se zgane. V Rosario je vendar živela njena teta Josipina. Toda tudi ž njim ne govori o njej.
"Rosario ni daleč od Buenos Aires!"
"Ne, samo nekaj ur z vlakom. Toda, če ima človek več časa, se more peljati tudi s parnikom. Odločil sem se, da v Argentini sprejmem mesto inžiniarja pri neki veliki tovarni za poljedeljske stroje. Ne vem, ako ste kdaj slišali o Argro tovarni."
"Ne," pravi Roza, "o tem nisem še ničesar slišala, ker je bilo oddaljeno mojemu obzorju."
"Ime Argro je sestavljeno iz obeh prvih zlogov besed Argentina in Rosario."
"O, tako. Xa vsak način mora biti to veliko podjetje."
"Kolikor mi je bilo povedano, da."
"Tam boste imeli zelo zanimivo delovno polje."
"Upam, milostljiva gospica — ne — oprostite — gospica Rihar."
"AU ste obiskovali visoko šolo V Charlottenburgu?"
"Da, tam sem dobil inžinirsko diplomo in doktorat."
"O, tedaj pa sem do sedaj opustila vr.š pravi naslov, gos-j pod doktor."
"Na ta naslov polagam samo toliko vrednost, kolikor mi more pomagati k boljšemu napredku. V družbi je ta naslov odveč."
Roza se nekoliko nasmeje.
"Cast, komur čast! Ko pa sedaj vem, da imate do njega pravico, se ga bom sedaj tudi posluževala.*'
"Po vaši volji, gospica Rihar."
"Kolika škoda, da svojega znanja ne morete porabiti v svoji domovini," pravi Roza, da bi nadaljevala razgovor.
"Ali pravite to, ker bi vam ne bilo tekom te vožnje drugače treba biti moja sosedinja?" pravi s prijaznim nasmehom, da se ji je takoj prikupil.
Tudi preko njenih ustnic se raztegne nasmeh.
"Upam, da me ne smatrate za tako neuljudno, da bi mogli misliti, da bi na to vprašanje potrdila?"
"Dobro ste me zavrnili. Prosim za oproščenje. In sedaj va mnočem resno odgovoriti. V domovini nisem mogel najti nikakega delovnega polja in ker sem sam na svetu, tako da me nič ne zadržuje, sem sprejel zelo ugodno mesto v Rosario. Za moškega ni nič čudnega, ako gre v tujino, da more svoje moči tem bolj razviti. Toda vi, milostljiva gospica — vi prav gotovo niste šli lahkega srca.
Roza se obrne k njemu s pogledom, ki ga je zadel v srce, ker je bil tako žalosten.
"Tudi jaz nisem ničesar pustila za seboj, kar bi mi moglo napraviti slovo težko, razun dveh grobov — mojih starišev.
"Na vsak način [»a je za mlado damo zelo važna odločitev potovati v tujino. Ali potujete sama?"
"Ne, imam gospodarja, ki me je vzel v službo kot oskrbnico postame matere svoje žene, so z menoj na parniku. In gospodična Preler, mlado dekle poleg mene, gre z menoj kot služkinja za isto staro damo."
Vendel za trenutek pogleda k Marti, ki se je veselo raz-govarjala z nekim mladim gospodom, ki je sedel ob njeni strani.
"Kot se mi zdi, ni gospica Preler prav nič potrta vsled ločitve od stare domovine," pravi smeje .
"Sirota je kot jaz in ni pustila za seboj ničesar, kar bi ji bilo drago. Poleg tega pa je zelo vesela ter si po nepotrebnem ne dela življenja težkega."
"Toda ni prava družba za vas," pravi Vendel resno kajti v Marti je opazil priprosto, neizobraženo dekle z dežele.
Roza se nasmeje.
"Nikar ne recite tega. Zelo sem vesela, da jo imam zi svojo tovarišico v kabini, kajti s svojo brezskrbno in vesel« naravo me vedno raz vedru jo. Pomaga mi, da se morem vda ti v položaj in mi jasno pokaže, da v bodočnosti ne bom ni< več kot dobro porabna služkinja."
Njegove oči se za iskre.
"Porabna? O tem ne dvomim. Zdi se mi, da spadat k ženskam, ki se z občudovanja vredno odločnostjo udaja uso di, ki je še moškim pretežavna. Toda — nikdo vas ne bo mo gel smatrati za služkinjo."
"To mi nikakor ne bi bilo v sramoto. Ravno gospodič na Preler mi je pokazala, kako je mogoče tudi med posli najt; dragocene ljudi."
Vendel jo zopet pogleda. In njegov pogled je vedno gorkejši in prisrčnejši.
"Nikakor se ne počutite osramočene in ponižane. Tud: služiti je mogoče, ne da bi se ponižali, ako smatrate delo, ki ga opravljate, za visoko in izvršujete svoje dolžnosti."
Hvaležen pogled iz njenih oči mu poplača te besed
*"To sem si tudi sama mislila, ko sem se odločila, da sprej mem to službo. Sprejela bi tudi službo služkinje, če ne bi mogla najti kaj drugega."
"To je najbrže vaša prva služba."
(Dalje prihodnjič.),
KOČEVSKEM
KOČEVJE, 18. dec. — Kako težko je letos zadela kočevsko pokrajino ter mesto Kočevje gospodarska stiska, priča dejstvo, da je četrtina mestnih prebivalcev v Kočevju brezposelna. Vprašali se bomo, kaj je prav zi prav zakrivilo tako veliko brezposelnost ? Prva gospodarska nesreča se je pripetila že v mesecu januarju. Takrat je namreč pogorela tovarna suknja v Kočevju. Čez noč je ostale na cesti 230 delavcev in delavk. Ob kruh je pa prišlo z družinami vred 500 o
Kmalu se je poostrila rudarska kriza v našem rudniku, ki je zopet zahteva novih žrtev brezposelnosti. Saj oddaja naš rudnik sedaj samo še 80 vagonov premoga za državne dobave mesečno. Težko je gospodarsko prizadejala naše mesto tudi nedavna stavka delavcev v novi tekstilni, tovarni. Ta stavka je po nekaj tednih prenehala, vendar je pa prikrajšala delavce za lepe mezde, kar se je posebno liudo poznajo v
roma k imel hudo ranjeno nogo, ki je močno narezana, pa tudi po glavi je dobil poškodbe. V soboški bolnišnici mu je nudil vso pomoč kirurg dr. Vrbnjak, ki nadomešča začasno odsotnega prima r ja dr. Brezovnika.
SMRT RUDARSKEGA VETERANA
ZAGORJE, 28. dec. — Ko je praznoval svoj god, je zatisnil za vedno svoje trudne oči rudniški upokojenec, 80-letni Ivan Rančigaj v Toplicah.
Rodil s - je 30. oktobra lSr>5 v Klečali pri Kamniku. Že mlad je prišel v Zagorje in dobil delo pri rudniku. Pred 54 leti se je poročil in v srečnem zakonu z življensko družico Marijo, roj. Kurikovo iz Hrastnika se je rodilo 12 otrok. Od skromnega zaslužka *si je pri-štedil toliko, da si je zgradil malo hišico, kjer je srečno preživel zadnja svoja leta.
Pokojni Ranči^raj je bil tudi vojaški veteran. Udeležil se je vojne v Bosni in Hercegovini in je znal mnogo povedati o bit
no oblikovanje, so ga starši poslali na ljubljansko Obrtno šolo, nato pa je odšel, hrepeneč po nadaljnji izobrazbi, na umetnostno akademijo v Prago in pozneje v Rusijo. V Petrogra-du je |)os:al učenec velikega Rjepina, ki mu je bil vzornik in voditelj. Dijaška leta so ga navezala in Rusijo, ki jo je že pozneje nekajkrat obiskal, saj je imel tam velik krog prijateljev in je bil ž njimi dolga leta tudi v korespondečnih stikih. Xa Dunaju je napravil pozneje profesorski izpit in dobil službo na ljubljanski realki. Ob pre v ni tu je bil definitivno nastavljen ir. je odšel 1. 1932 v pokoj.
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «1« WBST llth ITBBR IflW TOSS, N. Z,
Pl&ATB MAM ZA CKNK VOZNIH LISTOV, M-EBRVACIJO KABIN, Of POJASNILA EA PO-TC'VANJN
HIKimHIIIIHtlHHlllllllllHlinHIHWIllHlWIHIilMIIIHIIHHllMiimBU
R02 A
Xadaljcvanje s 3. čl rani.
družinah kjer imajo _ že itak kah pri	]n Livolm k.ta
brezposelne. Najhujše je pa pri zadejala naš kraj zadnja kriza lesne industrije, ko radi sankcij odpuščajo lesna podjetja še zadnje delavce, ki so sedaj imeli kruh.
AVTOBUS POD LOKOMOTIVO
MURSKA SOBOTA, 28. dec.
Cestni prelaz čez progo v Murski Soboti je postal danes prizorišče katastrofe, kakršne tukajšnja kronika še ne beleži. Premikajcča lokomotiva je pre-gazila poštni avtobus in je med razbitinami obležal šofer I,uka-
1878. Pri rudniku je služboval 47 let in .ie bil zelo priljubljen liri tovariših in pri predstojnikih. Posebne črte njegovega blagega značaja so bile točnost. postrožljp'ost in tovariska zavest. Zadnja leta je bil zaposlen pri strojih za raziskovanj«* premogovni^ plasti. Ko je do-polnil 70. leto starosti, je bil upokojen.
PETER ZMITEK UMRL
SHIPPING NEWS
po-
sestnika in žrebljarja. Ker je kmalu pokazal talent za likov-
L.JUBL.TAXA. 27. dee. — V
svojem stanovanju na sv. večer
~ , , ,	.	„ , ob pol (i. končal svojo življen-
sek mrtev, docim so pismonoso n , i i i • n	e
T	1 .	sko pot akademski slikar prol.
Ivana Kontno liudo ra ni enega D i r, i
,	Peter Znutek.
spravili v sobosko bolnišnico. I
Nesreča se je primerila od 14. j Pokojni je bil rojen 28. junija uri. Poštni avtobus ki vzdržu-l 1874 v takozvanem "Kotlu", v je promet na pro^i Dolnja Len-1 Kropi kot sin uglednega dava—Mu rsk a Sobota—R oga-ševci, je po prihodu iz Dolnje Lendave krenil čez progo v garažo po bencin, nakar bi vkrcal poštno in potnike in krenil dalje iz Murske Sobote v Roga-, ševce. V tem'času pa je na progi ravno premikala lokomotiva. Kretničar Irdi, da se je že nekajkrat zgodilo, da se šofer Lu-kašek ni zmenil za njegova svarila, marveč je za vsako ce-J no prehitel lokomotivo. To je danes žal postalo zanj usodno. Lokomotiva je tako silovito treščila v poštni avtobus, da so kolesa kar zapazila med njegove ruševine. &ofer Lukašek je obležal tako, da ga polovica gleda iz med razbitin. A spremljevalca pismonoso Ivana Kau-dilo so sicer lahko takoj poteg-
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
kakor da je požrl nekaj grenkega.
"Hudič me jemlje, žejen sem, in nobenega prijatelja ni blizu.'
"Hej, natakar, brinovca, baba, prinesite slikariu steklenico brinjevca. lialia, da j»a ne vzame hudič!"
Mož z očali in plešo se j<* metal po zofi, in dušilo ga je od smeha.
"Kar brž se mi je zdelo, kakšna j«* vaša bolezen! Kar iz-lijte ga v grlo, da okrevate!"
Slikar Egidij se je nalival.
"Vi ste bela vrana, tako red-ko se ^e najde danes dober človek. Ampak zato vas povabim na s vato večino."
"Kaj, kako, ali vas še davi? Naročim vam še hujšega, ali hočete absinta."
"Za božjo voljo nikar: Danes moram slikati doma imam čn-dovito cvetlico. Razevetla se je bujno in košato, kakor l»i zrasla v paradižu. Naslikati jo moram, no, in potlej se začne novo v\vi jen je. Da, da, vi gospo«! s prijazno plešo, saj pridete na svatbo?"
"Hitro izpijte, dobite nov flaškoii! Že vidim, da ne boste prej trezni, dokler ne izpijete pet kozarcev konjaka."
Slikar je vstal.
"Torej grem, slikat grem, saj vam povem, da sem žejen barv. Moram, nekaj lepega bi rad napravil. Adijo no, le izpijte, jutri mi boste povedali, kako zmagujejo Turki!"
Odšel j<' smehljaje, s prsti je risal po zraku, vesel in podje-.ten je komaj čakal, da stopi pred platno. Ko je stopil v svojo sobo. ni bilo cvetice nikjer. Prazno in zapuščeno je stalo okno in bilo odprto na stežaj.
"Mirni, gospodična Mi mi. kateri zlodej je pa odnesel mojo cvetico? Brž, kje vas pa nosi vrag?"
Bleda in tresoča se je p rile-tela gospodinja in sklenila na pragu roke.
"Križani čas božji," je za-vpila, ko j«1 zagledala slikarja, vsej^a r>r'*ralega, stisnjenih zob in budili oči.
11.	januarja:
Hi- de France v Havre Vuk-anina v Trst
1.1. januarja:
Washington v Havre
18. januarja :
Lafayette v Havre Hex v Cenoa J2. januarja:
Majestic v Cherbourg .M. januarja:
Bremen v Bremen Jo. januarja:
Chauiplain v Havre '-.'t. januarja :
lie de France v Ilarre
31. januarja:
2. februarja :
C«»nle <li Savoia v Genoa 5. februarja:
Majestic v Cherbourg 8. februarja : ltex v < lenoa
12.	februarja:
Washington v Havre Bremen v Bremen
14. februarja: Bercngaria
v Cherbourg
15. februarja :
Champlain v Havre
19.	februarja:
Eurojia v Bremen 11). februarja:
Europa v Bremen
20.	februarja : Majestic v Cherbourg
21.	februarja:
lie ne France v Havre 20. februarja :
Manhattan v nave Aquitania v Cherbourg februarja :
Conte di Savoia v Genoa
"Kaj se je zgodilo, saj niste ob pamet! Kako ste me prestrašili!"
"Povejte mi, kje je cvetica, ki je stala na mojem oknu? Lepo vas prosim, povejte mi!"
"A tista? T. prodala sem jo. Saj vest«*, da brez nič ni nič. pa se in jo nesla na trg. Od vas ne dobim ne drobnega, ne debelega, z«i:v> serii morala nekaj naprav* t i."
"Pa zakaj prav to? Tn jaz sem jo mislil naslikati, da jo neseni gospodični Celestini."
"Tistilo nikar nič ne nesite. z tisto je že ven," j«', dejala gospodična Mimi, in se veselo zasmejala.
"I zakaj pa ne? Saj me upošteva, zadnjič je kupila oil mene."
"Ker vas ni poznala. Vse sem ji povedala, kakšni ste. Nič mi ne plačate, da moram reva prod:; jat i kar mi zrase na vrtu. Da, da. gospodična vas še ne pogleda več."
Žalostno je vzdibnil slikar in pogled il skozi okno, kjer je ropotal kmečki voz. Mlado dekle je sedelo spredaj in poganjalo konja. In slikar si je spet zaželel na polje, med gozdove, v vas, kjer bi živel lepo v mini z dekletom in bi sejni in oral. Včasih pa bi vzel v roke «" >pi<~ in slikal otroke in nagelne, vlivajoče se po zidu v rdečih curkih.
VAŽNO ZA f NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina, Prva številka pomeni mesec, druga dn-n in tretja pa leto. Zadnj« opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega delo in stroškov, zato Vis prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali ja po plačajte našemu zastopnika v Vašem k"aju ah pa katerem« izmed zastopnikov, kojxn t meni so tiskana t debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
PREDSEDNIK ROOSEVELT BRANI SVOJ PROGRAM
CALIFORNIA:
San Francisco, Jafob LtoijlB
colorado:
Pueblo. Peter CuU*. A. SaftU Walsenborg, M. S. *Wuk
INDIANA:
Indianapolis, Irr. Zupančič
ILLINOIS:
Chicago, J. BevClC. J. Lukanlcfc Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicera In IlUnois) JoUet, Mary Bamblcb. Joseph ▼at
La Salle. J. Spellcb Mascoutah. Frank Augustln North Chicago. Jcie Zmlemm
KANSAS:	|
Olrard, A pies Motntk Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmlller. Ft. Vodoplrec 8teyer, J. Cerne (ca Patina. W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar
MIrtfNESOTA: Cblsbolm, ?rank Goule Ely. Jos. J. Pesbel-Eveleth. Louis OouŽe Glh-ert, Louis Vend Hlbblnfc. John PorSe Virginia, Frank Hrvatic*
Montana: Roundup. M. M. Paula* Wasboe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck
NEW YORK:
Gowanda. Earl Strnlsha Little FsUs, Frank Masaa
OHIO: Barherton, Frank Trsh*
Cleveland, Anton Bobek, Chas. K» linger. Jacob Resnik. John Slapv'Ji Girard. Anton Nagnde Lorain, Louis Bal ant, John Kwr fte
Warren, Mrs. V. Rachai Youngstown. Anton Kl*""^.
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. KoOlar
PENNSYLVANIA:
Brooch ton. Anton Ipavee Claridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezov«« Ex no rt. Louis SupanAt Farrel, Jerry Oknrn Forest City. Math Bnali Greensburg, Frank NoTak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TaufelJ Luzerne, Frank BallocA Manor, Frank Demshar Midway. John 2«nt Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. remsbar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schtfrar West Newton, Joceoh Ions
WISCONSIN: Milwaukee, West Allla. Frank 6ks*
Sheboygan, Joseph Kake*
WYOMING: Bock Springs, Ltsh Diamond rUle, Jo« BoUeb
Slika je bila posneta v Chicago, ko je govoril na konvenciji A merican Farm Bureau Federacije, predsednik Roosevelt ter
branil svoj program za pomoč farmer jem. V dvorani je bilo petnajst tisoč oseh.
UPRAVA "GLAS N ARO HA
»t