Demeter Bitenc: »Teater je moja prva ljubezen, film pa moja življenjska zveza, ki traja še danes« STRAN 8 Jihoon Shin navdušila udeležence tečaja in napolnila dvorano kulturnega dom a v Nazarjah STRAN 11 Bralci Savinjskih novic v akciji najbolj priljubljen planinski dom v dolini izbrali Dom planincev na Farbanci STRAN 18 ŠTEVILKA LE VO XI vi:, 16 OKTOBEK 2015 CENA 1.60 EUR Oglasi market Kea j 2 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 422 Iz vsebine: Občina Ljubno: Predpisane podlage za sobivanje športne plovbe in ribolova..................................4 Občinski svet Rečica ob Savinji: Svetnikom vzbudila pozornost visoka postavka za kanalizacijsko omrežje . 4 Zgornjesavinjski zdravstveni dom: Termini za cepljenje proti sezonski gripi že znani........................................5 Nazarje: V gradu Vrbovec terapije s pulzno magnetno resonanco........................6 Skozi zgodovino gasilstva: Veliki požari prisilili nekdanje oblasti k ustanovitvi požarne zaščite.............7 Ptice pod kostanji: Filip Eremita pripravil Rečičanom izjemno ptičjo foto poslastico...........................9 Tretja stran Gornji Grad: 98 let Marije Potočnik 14 Kronika: Policisti v Lačji vasi našli laboratorij za gojenje konoplje ...........................................23 Kdo lahko pluje in brede po Savinji? Soča velja, sicer po subjektivnih kriterijih, za najlepšo slovensko reko in kjer se govori o su-perlativih, se hitro najdejo tudi poslovni interesi. Tako se je na omenjeni reki, turistično intenzivno eksploatirani, pojavilo rivalstvo med posameznimi uporabniki, zlasti med ribiči in kajakaši oziroma raftarji. Nesoglasja so se stopnjevala, nakar pa so občine Bovec, Kobarid in Tolmin zmogle dovolj enotnosti in sprejele odlok o plovbi po reki Soči, ki je v skladu z državnim zakonom o plovbi po celinskih vodah. Tudi reka Savinja postaja vse bolj turistično atraktivna in tudi njene potenciale želi izkoriščati vedno več uporabnikov. V občini Ljubno so začeli iskati ustrezne formalne rešitve že pred časom, a če je interesov veliko, je običajno potrebno več časa, da se le-ti uskladijo. Sedaj jim je končno uspelo, toda Savinja priteče na območje ljubenske občine od nekod drugod in nekam drugam tudi odteče, kar pomeni, da bi bilo v tem primeru zelo smiselno plovbo po reki na enak način urediti na območju ostalih občin ob njenem toku, vsaj od Soteske navzgor. Aktivne oblike preživljanja prostega časa, kot so športni ribolov, kajakaštvo, rafting in podobne, rastejo skladno s sodobnimi turističnimi trendi in naša dolina je zanje naravnost idealna destinacija. Vsaj kar se naravnih danosti tiče, organizacijsko in izvedbeno pa imamo še veliko za postoriti, da bi dejansko izkoristili priložnosti, ki se ponujajo na tem področju. V uredništvu Savinjskih novic v teh dneh zaključujemo s pripravo Informatorja Zgornje Savinjske doline - publikacije, v kateri želimo na enem mestu zbrati večino koristnih oziroma uporabnih informacij za občane. Pri tem ugotavljamo, da je naša turistična ponudba še vedno vse preveč razpršena in, razen nekaj primerov dobre prakse, preskromno predstavljena, v nekaterih primerih pa lahko govorimo o nedopustno skopih ter celo zastarelih informacijah. Kot da si nekateri ponudniki v resnici sploh ne želijo obiskovalcev ... Zgodba o učinkovitem povezovanju zgornje-savinjskega turizma ima dolgo brado, preveč dolgo, da bi jo bilo mogoče opisati v nekaj več kot tridesetih vrsticah, zagotovo pa na tem mestu ne bo odveč namig pristojnim, da z uporabo ustreznih komunikacijskih kanalov z novim režimom plovbe oziroma izvajanja aktivnosti na reki Savinji seznanijo ne samo tiste, ki pridejo v dolino na izvedbo aktivnosti, ampak tudi tiste, ki se o tem, praviloma preko spleta, šele zanimajo. Na ta način bo v praksi manj nesporazumov in manj slabe volje. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 42, 16. oktober 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 3 Aktualno, Iz občin PREDPISANE PODLAGE ZA SOBIVANJE ŠPORTNE PLOVBE IN RIBOLOVA Občina Ljubno bo vstopno izstopna mesta na Savinji opremila s preglednimi kartami in informacijami Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta so v drugi obravnavi potrdili dva pomembna dokumenta. Prvi je odlok o plovbnem režimu na reki Savinji v občini, drugi pa je pravilnik o vzdrževanju vstopno izstopnih mest in plovbnega območja. Oba dokumenta sta bila v pripravi vrsto let, prinesla pa bosta več reda med tiste, ki želijo na reki izvajati različne dejavnosti. DOSEDANJI ODLOK IZ LETA 1991 Doslej je na območju občine Ljubno veljal odlok še iz bivše skupne občine Mozirje, ki je bil sprejet pred skoraj četrt stoletja. Ta še vedno velja za območje zunaj meja občine Ljubno. Na Ljubnem so zaradi številnih turistov in dejavnosti povezanih s Savinjo z idejo o prenovljenih predpisih vztrajali in snov obravnavali že v prejšnjem sklicu občinskega sveta. Po številnih usklajevanjih tako z deležniki in turističnimi ponudniki kot z resornim ministrstvom sta odlok in pravilnik sedaj stopila v veljavo. REKORDNA RIBIŠKA SEZONA Po nasvetu ministrstva za okolje in prostor so se pri sestavi odloka in pravilnika zgledovali po podobni ureditvi na reki Soči, na kateri sta tako športna plovba kot ribištvo zelo razvita. Tudi na Ljubnem ob Savinji turističnih gostov ne manjka. Po besedah predsednika tamkajšnje ristijo tako nastanitvene kot druge zmogljivosti v dolini. RIBIČI ZADOVOLJNI ZARADI SPREJETJA PREDPISOV Prav zaradi ribiških gostov in čla- Janez Podkrižnik (levo) je zadovoljen, da bo na Savinji več reda. Ob njem je ribiški gost Ivan Baronik, ki prihaja iz Maribora na Ljubno že več desetletij v času ribiške sezone vsak teden vsaj enkrat. (Foto: Marija Lebar) ribiške družine Janeza Podkrižni-ka šteje njihova organizacija okoli 200 članov. Računajo, da bodo do konca oktobra, ko se ribolovna sezona zaključi, prodali okoli 2.000 ribiških dovolilnic. Ribiški gostje ko- nov, ki pri ribolovu potrebujejo mir, so v družini zadovoljni, da bodo »pravila igre« na Savinji poslej znana in trdna. Podkrižnik je ob tem povedal: »Izredno smo zadovoljni, da sta odlok in pravilnik po dolgih letih prizadevanj končno pod streho. Pri tem naj izrečem zahvalo tako svetnikom kot županu, pa tudi vsem, ki so pri sprejemanju in oblikovanju sodelovali. Tukaj velja gotovo omeniti Edija Prodnika iz Šport centra Prodnik in njegov prispevek k temu. Športni ribolov in plovba sta bodočnost Zgornje Savinjske doline, zato upam, da bodo določbe obeh dokumentov spoštovali vsi uporabniki.« Poleg omenjenega Šport centra Prodnik se s ponudbo plovbe v občini ukvarja tudi Športni center Jakop. NE ZA »DIVJO« PLOVBO Ribiška družina skrbi za to, da gostje, ki za dovolilnico plačajo 50 evrov, od tega tudi kaj imajo. Prav zato je na reki v njihovem ribolovnem območju dnevno lahko le omejeno število ribičev, da ne motijo drug drugega. Seveda plovila ribe začasno preženejo in je nato na ulov potrebno čakati. Sicer ribiči od prodanih dovolilnic plačajo 22-od-stotni davek državi, ostalo pa porabijo za vlaganje rib v vodotoke. Plovba na Savinji je dovoljena le od Grudnske žage do Mlinarjevega jeza v Juvanju. Med obema je dolo- O OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Svetnikom zbudila pozornost visoka postavka za kanalizacijsko omrežje Člani rečiškega občinskega sveta so se sestali v četrtek, 8. oktobra. To je bila prva redna popočitni-ška seja, zato je bil dnevni red zelo obsežen. Med drugim je občinska uprava pripravila poročilo o izvajanju proračuna za letošnje prvo polletje, ki so ga svetniki po razpravi potrdili. Poročilo so predhodno obravnavali odbor za gospodarstvo, odbor za negospodarstvo in odbor za prostorsko planiranje. Ker so vsi svetniki razen enega člani omenjenih delovnih teles, so se strinjali, da tokrat ponovna podrobna predstavitev ni potrebna. Skupni prihodki so bili do polletja realizirani v viši- ni 44,86 odstotka planiranih letnih prihodkov in skupni odhodki v višini 48,64 odstotka. Svetnika Matjaža Goličnika, ki so se mu pridružili tudi ostali, je zmotila visoka postavka za kanalizacijsko omrežje. Ta znaša več kot 86 tisoč evrov. Vanjo so všteti stroški vodenja katastra omrežja, občinska subvencija omrežnine odvajanja komunalne odpadne vode v skladu s sklepom občinskega sveta in zamenjava črpalke na dehi-dracijskem stroju ter pokrivanje izgub JP Komunale Mozirje iz preteklih let. Izgubi je bil namenjen največji del te postavke. Kot sta pojasnila župan Vinko Jeraj in računo- vodkinja Irena Štorgel, je občina s tem svojo obveznost pokrivanja pretekle izgube do Komunale dokončno izpolnila. Goličnik je vprašal, ali kdo preverja, ali se Komunala pri nakupu različne opreme, kot je bila na primer omenjena črpalka, ki je sicer stala 1.277 evrov, obnaša racionalno in v skladu z javnimi naročili. Prav tako ga je zanimalo, od kod tolikšne izgube iz preteklih let, pri tem pa so plače vodilnih na Komunali kar visoke. Župan je pojasnil, da občinska uprava preveri korektnost vseh računov, ki jih dobi. Dodal je, da je prejšnji občinski svet zahteval revizijo poslovanja Komu- nale, ki je bila izvedena in ni odkrila nepravilnosti. Tudi svetnik Ivan Kramer je bil mnenja, da je v interesu občine, da se stroški omejujejo na vseh področjih, kjer je to mogoče, tudi pri komunalni dejavnosti, kjer je potrebno stremeti za racionalno in pregledno porabo javnih sredstev. Svetniki so predlagali, da se komunalni tematiki posveti več pozornosti na eni od prihodnjih sej sveta, s čimer se je strinjal tudi župan. Po razpravi so z enim vzdržanim in enim glasom proti poročilo o izvajanju proračuna v polletju 2015 sprejeli. Marija Lebar 424 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Aktualno, Iz občin čenih pet vstopno izstopnih mest. Doslej je veliko težav povzročalo nekontrolirano prehajanje v vodo in iz nje, pa tudi uporabniki športnih plovil, ki so se na reko podajali brez dovoljenja in neorganizirano. Tako so prihajali celo avtobusi raf-tarjev in kanuistov iz drugih držav. Kje so vstopno izstopna mesta, je v odloku sedaj točno določeno, kot je določeno tudi obnašanje uporabnikov ter kdo in kako mora ta mesta vzdrževati. DOSTOPNE BODO POTREBNE INFORMACIJE Župan Franjo Naraločnik je povedal: »Občina Ljubno bo vstopno izstopna mesta opremila s preglednimi kartami in informacijami, kjer bo dobil vsak obiskovalec točna navodila o odseku plovbe, opozorila na nevarnosti in napotke, kje lahko kupi dovolilnice za plovbo. Namen je, da se regulira nenadzorovano vožnjo po Savinji po eni strani zaradi zahtev lastnikov zemljišč priobalnega pasu, po drugi strani pa v zadovoljstvo in za varnost uporabnikov športne plovbe.« Po županovih besedah na občini neposrednih finančnih učinkov ne pričakujejo, bodo pa gostje v občini in dolini zagotovo pustili kak turistični evro in odhajali zadovoljni. Naraločnik je še dodal, da bo občina začela s pripravo predpisov tudi na področju obnašanja piknikarjev in kopalcev. Ti dostikrat za seboj puščajo smeti, včasih pa pravo razdejanje na bregovih reke. O tej temi je spregovoril tudi Podkrižnik, ki je dejal, da občina dobro skrbi, da so bregovi sproti očiščeni, tudi ribiči sami večkrat izvajajo očiščevalne akcije. Da bo ob Savinji vse tako, kot je po novem predpisano, bo poskrbela medobčinska inšpekcija, vodni inšpektor in 18 članov ribiške družine, ki imajo za to ustrezna pooblastila in potrebna izobraževanja ter dovoljenja. Za tiste, ki se predpisov ne bodo držali, so v odloku predvidene kazni. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Komunalni prispevek v mozirski občini v zlati sredini V prvi obravnavi so mozirski občinski svetniki z nekaj spremembami sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine. Odlok je izdelalo podjetje Matrika ZVO. Predstavnik Matrike Robert Špendl ga je podrobno predstavil in svetnikom odgovarjal na zastavljena vprašanja. Zaradi sprejetja občinskega prostorskega načrta je potrebno noveliranje programa za opremljanje stavbnih zemljišč, v katerem so določene podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Predvidi se tudi infrastruktura, ki je že vključena v načrt razvojnih programov, za katero se porabijo zbrana sredstva iz naslova komunalnega prispevka. V odloku je med drugim zajeta obstoječa in predvidena komunalna infrastruktura, podlage za odmero komunalnega prispevka, zavezanci za plačilo komunalnega prispevka ter izračun in odmera le-tega, postopek odmere, oprostitve in olajšave ter faktorji dejavnosti. Robert Špendl (levo) je svetnikom predstavil podrobnosti odloka. (Foto: ŠMS) Glede oprostitev in olajšav so se svetniki odločili, da bodo raje znižali faktorje dejavnosti, kot omogočali oprostitve in olajšave. Doslej so na- ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Termini za celjenje proti sezonski * že znani gripi V tem tednu se je pričelo cepljenje proti sezonski gripi. V Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so povedali, da bodo cepljenje kot vsa leta doslej izvajali v ambulantah v Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah. V Nazarjah imajo določen termin za cepljenje v sredah med 13. in 14. uro, v Lučah se bo cepljenje izvajalo v četrtkih med 12. in 13. uro. Kateri dan bo cepljenje na Ljubnem, bodo zainteresirani izvedeli v ambulanti, saj do zaključka naše redakcije še niso imeli določenega termina. Cena cepljenja ostaja ista kot v preteklem le- tu, 12 evrov, za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let je cena 7 evrov. V preteklem letu se je na območju, ki ga pokriva Zgornjesavinj-ski zdravstveni dom Nazarje cepilo nekaj manj ljudi kot leto poprej. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe. ŠMS mreč investitorji oddajali vloge za znižano plačilo komunalnega prispevka in so obravnavali vsakega posebej. Po novem odloku so se odločili, da oprostitev ne bo, zato so znižali nekatere faktorje dejavnosti. Kot je povedal Špendl, je lahko faktor dejavnosti za posamezno vrsto objektov najnižji 0,7 in najvišji 1,3. Svetniki pa so predlagali nižja faktorja, kot sta bila v predlogu odloka za industrijske stavbe in skladišča 1 in druge nesta-novanjske stavbe 0,7, za oboje je bil predlagan faktor 1,3. S tem bo že v osnovi nižji komunalni prispevek za dejavnosti, katere želijo, da se širijo. Špendl je pripravil tudi primerjavo višine komunalnega prispevka s sosednjimi občinami. Po izračunu ima mozirska občina precej nižji komunalni prispevek kot sosednji občini Nazarje in Braslovče ter nekoliko višjega kot Polzela in Žalec. Po predlaganih spremembah o višini faktorjev in oprostitvi olajšavah so svetniki odlok sprejeli v prvem branju. ŠMS Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 13 Iz občin, Ljudje in dogodki OBČINSKI SVET NAZARJE Pri ravnanju z odpadki še možnosti za prihranke Na seji nazarskega občinskega sveta so svetniki dobili na mizo tudi poročilo o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Poročilo in podatke je razložila predstavnica podjetja PUP Saubermacher Alenka Centrih Ocepek. Povedala je, da je v mešanih odpadkih še vedno preveč takih, ki se morajo zbirati ločeno, kar se odraža tudi na položnicah gospodinjstev. Svetniki so sprejeli sklep, da so s poročilom seznanjeni, sicer pa so imeli kar nekaj vprašanj in predlogov za izboljšanje stanja. Izvajalec obvezne javne gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov mora predložiti v potrditev letni program ravnanja s komunalnimi odpadki do 15. decembra za naslednje leto. Poslovni načrt za zbiranje in prevoz odpadkov v Občini Nazarje za leto 2015 je občinski svet potrdil na seji 29. januarja. Zaradi znižanja frekvence odvoza komunalnih odpadkov so svetniki takrat spre- Nekateri ekološki otoki v nazarski občini so urejeni, pri nekaterih pa stanje občasno ali redno ni vzgledno. (Foto: LM) jel sklep, da koncesionar na julijski seji poroča o izvajanju plana v prvem polletju. Poročilo je konce-sionar posredoval v zadnji tretjini julija, prišlo je na dnevni red oktobrske seje. Župan Matej Pečovnik je v uvodu v točko povedal, da občina redno dobiva poročila o stanju na ekoloških otokih, ki jih preverjajo tako inšpekcija kot delavci, ki odpad- ke odvažajo. Se vedno je tam najti različne odpadke, ki na otoke ne sodijo, zato je Boštjan Cigale vprašal, ali bi se dalo poiskati za te otoke boljše lokacije, nekateri otoki pa so zgledno urejeni. Glede zmanjšanja volumna embalaže sta svetnika Boštjan Cigale in Helena Šosterič vprašala, če so razmišljali o ponudbi malih stiskalnic v ta namen. Janez Štiglic je dodal, da embalažne odpadke pri njih stisnejo ročno. Apeliral je na uporabnike, da embalažo pred odlaganjem očistijo. Bojan Štrukelj je predlagal, da bi se vrečke za embalažo zamenjalo z drugačnimi posodami. »Vrečke, ki leže ob cestah in jih načenjajo tako divje kot domače živali, za goste, ki pridejo v občino, gotovo niso lep pogled,« je dejal. Alenka Centrih Ocepek je še povedala, da se stanje glede ločevanja odpadkov izboljšuje in dosega okoli 60 odstotkov. Kljub temu pri sortirnih analizah njihovi delavci v mešanih odpadkih najdejo okoli 30 odstotkov embalaže in okoli 20 odstotkov biorazgradljivih odpadkov. To povečuje težo mešanih odpadkov, kar se pozna na položnicah. Inšpekcijske službe bodo še naprej kontrolirale pravilnost odlaganja in občane na napake zaenkrat le opozarjale, so bili soglasni župan in svetniki. Marija Lebar NOVA PONUDBA NA PODROČJU ALTERNATIVNEGA ZDRAVLJENJA V Vrbovcu terapije s pulzno magnetno resonanco V prostorih gradu Vrbovec je v četrtek, 1. oktobra, potekala slovesnost ob odprtju novih poslovnih prostorov podjetja Dr. Martha Weder, kjer se bodo izvajale terapije s pulzno magnetno resonanco. Hkrati so odprli razstavo slik Jožeta Svetine, za zabavni del programa je poskrbel harmonikar Jože Vodušek. Ob prisotnosti številnih udeležencev je prostore in razstavo odprl župan občine Nazarje Matej Pečovnik. V slovesnem nagovoru je izrazil veselje, da se je dr. Marta Svetina Veder odločila svojo terapevtsko dejavnost izvajati v gradu, ki ponovno dobiva bolj živahne vsebine, saj so semkaj pred kratkim preselili nazarsko enoto Osrednje knjižnice Mozirje. Zdravje je največja vrednota in vsaka podpora prizadevanjem za zdravje je dobrodošla, je dejal župan. Do uresničitve ideje o pomoči ljudem je Svetina Vedrovo vodila lastna izkušnja. Po večletni karie- Ob odprtju novih delovnih prostorov svetovalke in terapevtke dr. Marte Svetina Veder so otvorili tudi razstavo slik njenega očeta likovnika Jožeta Svetine. (Foto: Marija Lebar) ri na zahtevnih in vodilnih delovnih mestih tako doma kot v tujini je prišla do spoznanja, da ji taka poklicna pot ne ustreza. Načeto je bilo njeno zdravje, zato je poiskala pomoč prav v terapiji s pulzno magnetno resonanco. Zaradi izjemno pozitivne lastne izkušnje s tem načinom zdravljena se je odločila, da bo metodo približala tu- di drugim, ki jih pestijo različne zdravstvene težave. Svetovalka in terapevtka Svetina Vedrova od letošnjega maja živi v občini Mozirje, zato ji je lokacija v Nazarjah blizu. Pulzna magnetna resonanca je nova alternativna zdravilna metoda, ki pospeši obnovo celic in tkiv in nima stranskih učinkov. Poleg sa- mega izvajanja terapij bo podjetnica izvajala različna predavanja in delavnice. Slikar Jože Svetina je v likovnih krogih že dolgo znano ime. Živi v Zavodnjah nad Šoštanjem, kjer je vodil podružnično osnovno šolo, hkrati pa se je posvečal slikanju. Njegovi motivi so vzeti iz narave, privlači ga naša stavbna dediščina, navdihovali so ga njegovi šolarji, kot lovcu in ornitologu so mu blizu živalski motivi. Avtor je ob razstavi povedal: »Tokrat sem izbral večinoma motive iz Zgornje Savinjske doline, ki jo dobro poznam vse do Nove Štifte in do Solčavskega ter Potočke zija-vke, ki je tudi na eni od slik.« Svetina je imel do sedaj preko 200 samostojnih razstav, med njimi v letu 2013 tudi v Washingtonu in New Yorku. Njegova dela s posvetili pa imajo kar trije predsednika ZDA, ki so se mu zanje tudi osebno zahvalili. Marija Lebar 426 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2015 I Kultura, Ljudje in dogodki VIZUALNA UMETNOST V ŠALEŠKI IN ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI OD 1975 DO 2015 V prenovljeni Galeriji Velenje pripravili pregledno razstavo 40-letnega obdobja Ob otvoritvi prenovljene Galerije Velenje 30. septembra so pripravili razstavo Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015. Kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček je povedala, da si želi, da bi galerija postala dom umetnikov iz regije. Svoja dela je poslalo 53 umetnikov, razstavili so tudi dela dvanajstih pokojnih. Pregledna razstava 40-letnega obdobja ponuja vpogled v ustvarjalnost obsežnega področja in hkrati začetek nadaljnjih tematskih pregledov. Galerija je v mejah pristojnosti skrbnik arhivske dokumentacije o ustvarjalcih, ki so ji poslali svojo dokumentacijo in tako izpopolnili njen arhiv. Med drugimi so na ogled postavljena dela Terezije Bastelj, Cirila Cesarja, Gorana Horvata, Jožeta Horvata - Jakija, Jožeta Krambergerja, Frana Tratnika, Marjane Verbuč in Alojza Zavolov-ška, ki so Zgornjesavinjčani ali po rodu iz naše doline. Vsak posameznik se predstavlja s tematiko, ki jo raziskuje in odraža njegovo delo. Organizator je zapisal, da bo morda ta razstava pripo- mogla, da bo izrek slikarja Frana Tratnika »Cim manjši je narod, tem manj pozna svoje ljudi,« postal smerokaz na poti do boljšega poznavanja. Razstava bo na ogled do 5. decembra. Kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček je povedala, da je bil odziv umetnikov velik, saj je svoja dela poslalo kar 53 vizualnih umetnikov. (Fotodokumentacija Galerije Velenje) Pregledna razstava ponuja vpogled v ustvarjalnost obsežnega področja. (Fotodokumentacija Galerije Velenje) SKOZI ZGODOVINO GASILSTVA V MOZIRJU Veliki požari prisilili nekdanje oblasti k ustanovitvi požarne zaščite S prihodom jeseni je Osrednja knjižnica Mozirje pričela z novim nizom domoznanskih večerov, ki jih v Zbirki Aleksandra Videčnika pripravlja v sodelovanju z narodopiscem in publicistom Aleksandrom Videčnikom. Uvodno srečanje ljubiteljev lokalne zgodovine je bilo v sredo, 30. septembra, v razstavnem prostoru zbirke. Tokratno temo predavanja je Videčnik posvetil gasilcem, katerih dejavnost in prostovoljsko angažiranost bi po njegovih besedah morali ljudje veliko bolj ceniti in spoštovati, kot jo navadno. Zato se je tokrat posvetil začetkom organiziranega gasilstva v Mozirju. Kot je povedal, je bilo naselje Mozirje nekoč zgrajeno izključno iz lesenih zgradb, zato požari niso bili redkost. Mozirje je popolnoma zgorelo leta 1580, do podobne katastrofe je prišlo tudi leta 1660, deloma požgano pa je bilo leta 1774. Avstrijske oblasti so zato opozarjale na potrebo po požarni zaščiti, šele leta 1825 pa je izšla dvorna uredba, ki je urejala to področje. Mozirska občinska oblast je ukrepala in kmalu je bila potrebna gasilska oprema nabavljena. Takrat je bila usposobljena tudi prva skupina mož za gašenje, imenovali so se požarniki. Leto kasneje so požarniki že imeli lopo pod nekda- Predsednik mozirskih gasilcev Roman Čretnik mlajši je Aleksandru Videčniku izrazil željo, da se podobno predavanje pripravi še enkrat posebej za člane njihovega društva. (Foto: Tatiana Golob) njim Rotovžem. Prvotno so delovali pod okriljem Mozirskega sokola (od leta 1887), imenovali pa so se gasilski brambovci. Leta 1890 so se gasilci prvič povezali v lastno društvo, Prostovoljno požarno obrambo Mozirje. Prvi načelnik gasilcev je postal Anton Mlinar, po njegovi smrti je vodenje društva prevzel Martin Šušter. Aleksander Videčnik je zbranim nanizal še veliko zanimivih prelomnic v delovanju gasilcev v Mozirju, jih popeljal skozi razvoj njihove dejavnosti in se na koncu zahvalil vsem današnjim gasilcem, ki skrbijo ne le za požarno, ampak tudi za varnost Mozirjanov v številnih drugih nesrečah. Za sprehod skozi zgodovino mozirskega gasilstva se je Videčniku še posebej zahvalil sedanji predsednik mozirskih gasilcev Roman Cret-nik mlajši in ob tem izrazil željo, da se podobno predavanje pripravi še enkrat posebej za člane njihovega društva. Obiskovalcem se je za obisk v imenu knjižnice zahvalil Matija Blagojevič in jih povabil k ogledu razstavljenih starih gasilskih čelad in plakatov s starimi fotografijami, povezanimi z gasilstvom. Tatiana Golob Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 13 Kultura, Iz občin, Organizacije POGOVORNI VEČER S FILMSKIM IGRALCEM DEMETROM BITENCEM »Teater je moja prva ljubezen, film pa moja življenjska zveza, ki traja še danes« Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji je zadnji petek v septembru pripravilo pogovorni večer Berta Savodnika s prijatelji. V Medgen borzi so lahko obiskovalci prisluhnili življenjski zgodbi Demetra Bitenca, človeka, ki je s svojimi vlogami dal pečat 230 »osebam« v celovečernih in televizijskih filmih, dramah in serijah ter v 80 gledaliških delih. Njegove otroške sanje so bile povezane s športom, bil je odličen smučar in teniški igralec. Rasel je v Planici, kjer so starši imeli hotel. Oče ga je želel po opravljeni trgovski akademiji izšolati za hotelirja, vojna pa je vse spremenila. V tem času je namreč, da ga ne bi mobilizirali v nemško vojsko, odšel živet k premožnemu stricu v Ljubljano. Dve leti je študiral dramsko igro pri Slavku Janu. »Avdicijo sem opravil leta 1943 v ljubljanski Drami, kjer sem ostal celo desetletje. Nato sem sprejel angažma na Reki, se pozneje preselil v Beograd in se vrnil v Slove- OBČINSKI SVET SOLČAVA Demeter Bitenc (levo), igralec z 230 vlogami v različnih filmih, je z moderatorjem večera Bertom Savodnikom pripravil zanimiv pogovorni večer. (Foto: Marija Šukalo) nijo. Prvi pomemben vstop v kinematografijo se je zgodil leta 1958, in sicer s filmom Dobri stari pianino. Leta 1960 sem po naključju prišel v stik z nemškim režiserjem, ki je pri nas nekaj snemal. Ta mi je dal pogoj, da sem mu vseskozi na razpolago. Odločil sem se za poklic svobodnega filmskega igralca,« se je svojih začetkov pri filmu spo- minjal Bitenc in poudaril, da je bil kot »svobodnjak« vedno na reelekciji, pri delu si ni mogel privoščiti niti trenutka odmora, vedno je moral dati od sebe vse najboljše. »Ni važno, ali je bil film, v katerem si nastopal, dober ali slab, ti si moral biti dober. Le tako si dobil legitimacijo za naprej.« Njegov glavni opus se je navezoval na tujino. V filmskem svetu so ga zaznamovale predvsem vlo- ge negativcev. V več kot štiridesetih filmih je nosil uniformo nemškega oficirja. Delal je v ameriških, italijanskih, jugoslovanskih in nemških produkcijah. Pozneje se je še dvakrat vrnil na odrske deske. »Film v primerjavi z gledališčem zahteva izjemno preciznost, v gledališču pol metra ne igra nobene vloge, pri filmu te obkroža aparat dvajsetih ljudi, ki se mu moraš nenehno prilagajati, zahtevam tehnike se moraš podrediti. In če je bil teater moja prva ljubezen, je bil film moja življenjska zveza, kot da se poročiš, ki traja še danes,« je zatrdil Bitenc, ob tem pa hudomušno dodal, da je hitro podlegel tudi ženskim čarom. »Od tega, kar mi je v življenju bilo ponujeno, sem dobršen del realiziral in si prisvojil. So bile pa stvari, ki so šle mimo mene ali pa so se izmuznile iz mojih rok,« je dejal 93-le-tni igralec, ki se niti danes ne odpove cigari in kozarcu viskija. Telesno in umsko kondicijo vzdržuje s tekom na smučeh, kolesarjenjem in lahkim tekom. Marija Šukalo Imenovali člane v strokovni svet in svet zavoda Center Rinka RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je sklicala drugo izredno sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo imenovanje dveh organov Centra Rinka in informacije županje. Prisotnim je bil predstavljen promocijski film o Solčavskem. Kot je pojasnila županja Prele-snikova, je pretekel mandat dosedanjim članom strokovnega sveta in sveta Javnega zavoda Center Rinka, zavoda za turizem in traj-nostni razvoj Solčavskega. Po krajši razpravi je sedemčlanski občinski svet sprejel dva sklepa. V prvem sklepu je potrdil, da se v strokovni svet zavoda imenuje Andrejo Bizjak, Uroša Gregorca, Marjano Vršnik, Heleno Krivec, Miha Mlačni-ka, Bredo Gradišnik in predstavnika zaposlenih. Z drugim sklepom so imenovali v svet zavoda Melito Cigala, Ivana Goloba, Boštjana Erjavca, predstavnika zaposlenih in predstavnika strokovnega sveta. Sklepa je podprlo šest svetnikov, eden se je glasovanja vzdržal. Mandatna doba novoizvoljenih članov je pet let. Županja je prisotne seznanila z nameravanim obiskom ministrice za okolje in prostor Irene Majcen na Solčavskem. Obisk je bil kasneje zaradi drugih obveznosti ministrice odpovedan. Marija Lebar Možnost malega gospodarstva za lažji dostop do kreditov V teh dneh je na svoji spletni strani Razvojna agencija Savinjske regije objavila javni razpis kreditov in garancij, ki so namenjeni mikro, malim in srednjim podjetjem. Sredstva so razpisana v okviru garancijske sheme Savinjske regije, razpis pa je namenjen gospodarskim subjektom, ki delujejo in vlagajo na območju občin regije. Cilj javnega razpisa je pospeševanje razvoja malega in srednjega gospodarstva ter pridobitne dejavnosti podjetnikov, povečevanje investicijske aktivnosti v regiji, zmanjševanje stopnje brezposelnosti, vzpostavljanje možnosti za prestrukturiranje regijskega gospodarstva, olajšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do kreditov z zmanjšanjem bančnih zahtev za zavarovanje kreditov, so sporočili iz agencije. Skupaj bo v regijski garancijski shemi na voljo 1,400.000 evrov, ki so razpisani na podlagi dolgoročne finančne vloge Slovenskega regionalno razvojnega sklada. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do 15. maja 2018. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo najdejo na spletni strani Razvojne agencije Savinjske regije. Marija Lebar 428 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2015 I Kultura, Organizacije PTICE POD KOSTANJI Filip Eremita pripravil Rečičanom izjemno ptičjo foto poslastico Člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji in ljubiteljski fotograf ter sodelavec v grafičnem studiu Filip Eremita so pripravili posebno postavitev fotografij ptic na prostem v rečiškem drevoredu kostanjev z naslovom Ptiči. S predstavitvijo avtorja in njegovih del so v soboto, 26. septembra, odprli »galerijo pod rečiškimi kostanji«, v ka- teri je bilo na panojih nameščenih 20 kaširanih posnetkov, vrednih podrobnega ogleda. Kot je povedala predsednica društva Mojca Štorgelj, so prišli z avtorjem razstave na idejo, da bi pticam na posnetkih »dali krila« v naravnem okolju vsaj za en dan. Ob negotovem, malce hladnem vremenu se je to posrečilo, Filip Eremita je postavil 20 fotografij ptičev in z njimi navdušil poznavalce narave in fotografije. (Foto: Jože Miklavc) V galeriji pod rečiškimi kostanji se je znašel tudi galeb. (Foto: Jože Miklavc) le gledalcev je bilo manj, kot so pričakovali. Fotografski navdušenec, ki se je ob študiju srečal s spoznavanjem narave, botanike in gozda, je opazil tudi ptičji živelj, ki je lepši del narave in ga je zelo prevzel. S fotoaparatom rad posname detajle iz narave, tudi panoramske slike, a ga vse bolj privlačijo podrobnosti, kot so gobe, cvetje, žuželke idr. Dobra tri leta se spoznava z zakonitostjo te zapeljive obrti fotogra- firanja in je že ves navdušen nad čakanjem na kadre, nad opazovanjem detajlov ter barvnimi kompozicijami, ki jih človek z »očesom« najde in vidi. Na vprašanje, če se da takšne posnetke unovčiti, je Filip izmuzlji-vo dejal, da »ja, ampak s poslom sem še bolj na začetku, saj je najvažnejše osnovno delo, zaposlitev, ki jo opravljam z vso vnemo«. Eremita je doma v Lačji vasi, vse pogosteje pa je njegov objektiv tudi na Rečici ob Savinji, kjer najde inspiracije za opazovanje narave in čakanje na vodomca, ki mu največ pomeni. Torej, hobi ali strast, je bilo še eno vprašanje, odgovor pa: »Oboje, a želim in čutim še več od tega!«. Ogled fotografij, ki ga je spremljalo zvočno posneto petje ptic v kostanjevem drevoredu, je bil dogodek, ki šteje, podaljšan pa v prostorih Med-gen borze. Jože Miklavc RAZSTAVA DRUŠTVA SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V GALERIJI MOZIRJE Poletna druženja ustvarila izdelke, vredne ogleda Galerija Mozirje je v začetku oktobra gostila prav posebne umetnike. S svojimi raznovrstnimi izdelki so se javnosti predstavili ustvarjalci, člani društva Sožitje Zgornje Savinjske doline. Razstavo so člani društva pripravili v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje, mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Občino Mozirje. Razstavljeni izdelki so nastali v času, ko so prostovoljci zgornjesavinjskega društva Sožitje organizirali poletno varstvo za osebe z motnjami v duševnem razvoju, člane njihovega društva. Lilijana Rakun, predsednica društva in organizatorka poletnega varstva, je na otvoritvi razstave v četrtek, 1. oktobra, povedala, da so mladi razstavljavci z velikim veseljem ustvarjali izdelke iz različnih materialov in se pri tem naučili dela v številnih tehnikah. Njihova ustvarjalna poletna srečevanja trajajo že tri leta. Nastalo je veliko pisanih in z ljubeznijo zaznamovanih izdelkov, ki jih je sedaj društvo s ponosom postavilo na ogled širši javnosti. Na otvoritvi razstave je Rakunova zagotovila, da bodo s svojim delom z veseljem nadaljevali še naprej, saj poletna druženja ostajajo v najlepšem spominu tako varovancem, njihovim star- šem kot tudi prostovoljkam, ki se svojim varovancem posvečajo v času varstva. Predsednici Rakunovi so se ob otvoritvi razstave varovanci in njihovi starši ganjeni zahvalili za njen trud, prosti čas, ki ga nameni pomoči potrebnim, in za njen navdihujoč optimizem, s katerim se posveča njihovim srečanjem. Zbrane je pozdravil župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, otvoritev razstave pa so z ubranim petjem popestrile članice društva, kvartet Štiglic. Tatiana Golob Člani društva (od leve) s predsednico društva Lilijano Rakun, Urban Goltnik, Tjaša Beričnik, Tilen Zagradišnik in Lea Bitenc, so s ponosom predstavili ustvarjene izdelke v Galeriji Mozirje. Z njimi je ustvarjala tudi Sabina Breznik, ki pa se otvoritve razstave ni mogla udeležiti. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 13 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL V Medgen borzi predstavili moderno slikarstvo Dogajanje Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji so prvo nedeljo v oktobru obogatile likovne ustvarjalke Kulturnega društva Gal. V Medgen borzi so pripravile razstavo moderno slikarstvo in v delavnici prikazale, s čim se člani ukvarjajo. Obiskovalci so lahko opazovali njihovo ustvarjanje in se tudi sami preizkusili v slikarstvu. Na ogled so članice društva postavile svoja dela, ki so nastala v spomladanski delavnici abstrakcije - moderno slikarstvo. Z deli so sodelovale na Zlati paleti za moderno slikarstvo in bile zelo uspešne. Po besedah predsednice društva Branke Ermenc so zato v društvu prepričani, da morajo svoja dela predstaviti tudi v domačem kraju. Občinstvo je lahko občudovalo dela Marjete Špes, Saše Dolšak, Fanike Kešpret, Anke Rakun, Blanke Božič in predsednice Ermenčeve. Marija Šukalo Obiskovalci so si poleg razstave lahko ogledali ustvarjanje likovnikov. (Foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Poslušanje Pavčkovih pesmi ob fotografijah Pesmi Toneta Pavčka so pesmi za vse priložnosti. Znajo biti nežne, pomirjajoče ali kruto resnične. Globine Pavčkovih pesmi so se lahko ob interpretaciji članov gornjegrajskega kulturnega društva naužili obiskovalci recitala v soboto, 26. septembra, v gornjegrajskem kulturnem domu. Bilo jih je malo, a tisti, ki so večer preživeli v družbi Pavčkovih besedil, so lahko uživali. Ob prebiranju pesmi so se brane besede prelivale v fotografije Maruše Krznar, ki so se navezovale na besedila. Čutno prebiranje besedil velikega slovenskega pesnika so izvedli Tatjana Bezovšek, Petra Strmšek, Tomaž Čretnik in Borut Stojilkovic. ŠMS Pavčkove pesmi so interpretirali člani gornjegrajskega kulturnega društva. (Foto: ŠMS) POTOPISNO PREDAVANJE V NAZARJAH Mozambik vzbudil zanimanje mladih Zadnji petek v septembru je zbranim v prostoru Mladinskega društva Nazarje spregovorila Mojca Špende. Predavanje o dogajanju v misijonski deželi Mozambik je študentka izvedla petič. Tokrat je dogajanje izzvenelo ob mnogih zastavljenih vprašanjih, ki so se porajala poslušalcem. Mojca Špende je poleg pripovedovanja ob fotografijah prisotnim pokazala stvari, ki jih je prinesla iz Afrike. Ob pripovedi o njenem bivanju med učenci, ob predstavitvi čisto drugačnega sveta, se je razvil pogovor z udeleženimi. Med drugim je Špen-detova v preteklem letu imela dve predavanji na osnovnih šolah. Mlada študentka je tako uspešno predstavila prvo tovrstno izkušnjo. Povedala je, da si že prizadeva zbrati ekipo za nov podvig. Slavica Tesovnik Mojca Špende (desno zgoraj) je povedala, da so učenci v Mozambiku zelo ustvarjalni. (Foto: Mojca Špende) 430 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2015 I Kultura, Čestitke MOJSTRSKI TEČAJ IN KONCERT FLAVTISTKE SVETOVNEGA SLOVESA V NAZARJAH Jihoon Shin navdušila udeležence tečaja in napolnila dvorano kulturnega doma Po nizu preteklih mojstrskih tečajev so v Glasbeni šoli Nazarje tečaj za flavto organizirali tokrat drugič. Sicer je predmet flavta po številu otrok, ki ga obiskujejo, res drugi najštevilčnejši na šoli, a tečaj so izvedli, saj se je ponudila posebna priložnost, da gostijo Jihoon Shin, eno izmed najboljših flavtistk na svetu. ZNANJE IZPOPOLNJEVALO 17 FLAVTISTK V soboto in nedeljo je na mojstrskem tečaju, ki ga je izvajala južno-korejska glasbenica, priložnost za izpopolnjevanje dobilo 17 flavtistk iz vse Slovenije. Najbolj številčno zastopane so bile dijakinje konser-vatorijev za glasbo in balet iz Maribora in Ljubljane. Tečaja sta se udeležili tudi bivši učenki nazarske glasbene šole Pa-tricija Fajdiga in Manja Pančur. Ma-nja je sedaj dijakinja 2. letnika ljubljanskega konservatorija, Patrici-ja pa študentka 3. letnika univerze Antona Brucknerja v Linzu. Mesta za aktivne udeležence tečaja so se hitro zapolnila, kar dokazuje, da je nazarska šola prepoznavna in cenjena. Dana je bila tudi možnost pasivne udeležbe, kar so flavtisti ravno tako izkoristili in prisluhnili delu tečajnikov. Glasbena šola se je ponovno izkazala kot dober organizator dogodka, pomembnega tako za šolo kot za kraj. Jihoon Shin prihaja iz povsem drugačnega okolja, bila je navdušena nad našo gostoljubnostjo, kulinariko in pokrajino. Udeležence mojstrskega tečaja je pohvalila, da so bili vsi zelo dobro pripravljeni. Tudi ravnatelj šole Jernej Marin-šek je izrazil zadovoljstvo po uspešno izvedenem dvodnevnem se Flavtelje Slovenija in se ukvarja s servisom ter prodajo flavt ter pripomočkov za učenje. Na mojstrskem tečaju so predstavili različne flavte in ostale pripomočke, priso- Svetovno znana flavtistka Jihoon Shin je v polni dvorani doma kulture v Nazarjah občinstvu pripravila pravi glasbeni spektakel. Na klavirju jo je spremljal Amedeo Salvato. (Foto: Barbara Rozoničnik) dogodku: »Za Glasbeno šolo Nazarje je bil to vsekakor zgodovinski trenutek. Gostiti eno trenutno najboljših flavtistk na svetu je nekaj, kar ne bo šlo kar tako v pozabo. Hkrati je to potrditev, da znamo, imamo ideje in da zmoremo.« UDELEŽENCEM NUDILI BREZPLAČNA MANJŠA POPRAVILA FLAVT Mojstrski tečaj je sovpadal tudi z odprtjem podružnice glasbene trgovine Pietro Daminelli iz Ber-gama, ki je ena izmed največjih v Evropi, pri nas v Ljubljani. Imenuje ten je bil Muramatsu senior tehnik Hirofumi Tamamitsu, ki prihaja z Japonske in je eden najboljših serviserjev flavt. Za udeležence tečaja je nudil brezplačna manjša popravila. JIHOON SHIN NAPOLNILA DVORANO DOMA KULTURE Sobotni koncert je bil prava poslastica za ljubitelje glasbe. Ji-hoon Shin je igrala klasičen repertoar za flavto, ki mu je lahko, po besedah Marinška, prisluhnil vsakdo: »Dovršeno in čutno igranje, briljan-tna tehnika, popolna intonacija ter barvitost njenega čarobnega zvoka nas je tako očaralo, da smo ostali brez besed. To je bil dogodek, ki ne bo izzvenel!« Še posebej je bilo razveseljivo, da je bila ob koncertu dvorana Doma kulture Nazarje polna in da je občinstvo resnično uživalo. Jihoon Shin je rojena v Seulu v Južni Koreji. Pri štirinajstih letih je odšla na študij flavte v Avstrijo in pri devetnajstih diplomirala kot najperspektivnejša študentka. Študij je nadaljevala v ZDA. Je dobitnica prvih nagrad na eminentnih flavtističnih tekmovanjih, po velikem uspehu svoje prve zgoščenke sedaj koncertira po Evropi, ZDA in Južni Koreji, tako solo kot v komornih zasedbah. Trenutno je članica Orkestra Katarske filharmonije. Na klavirju jo je spremljal Ame-deo Salvato, italijanski pianist, ki nastopa kot solist, komorni glasbenik in spremljevalec oziroma ko-repetitor s pevci in instrumentalisti. Kot izvrsten poznavalec repertoarja pihalnih inštrumentov je vabljen na različne festivale in tekmovanja ter je uradni korepetitor na mednarodnih festivalih flavtistov. Barbara Rozoničnik RINEK Glasba je hrup, ki misli. Victor Hugo V želiva i