rNtjreiji alorenild dnevnik v Zdraienih državah Ve^ja za »se leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IJstslovenskilu delavcev v Ameriki. I- The largest Slovenian Daily in the United States. IwneH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. r TELEFON: OOBTLAMDT 2870. Entered mm Seoond Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870. •1 »-»TELEFON: CORTLAND T 2876. NO. 140. — 6TEV. 140. NEW YORK, TUESDAY. JUNE 16> 1025. _ TOREK, 16. JUNIJA 1925. VOLUME XXXTTI. — LETNIK TrreTTT __ 1 „ .. _ —---- OSTER ODGOVOR MEHIKE Mehika je z vso eneržijo in ogorčeno zavrnila svarilo ameriškega državnega tajnika Kellogga, v katerem vidi ogroženje svoje suverenosti ter vmešavanje v notranje zadeve. — Predsednik Coolidge, ki se nahaja na jahti Mayflower, se je posvetoval s Pershingom. — Tudi državni tajnik je pri predsedniku. Poroča Charles Michelson. WASHINGTON, D. C. 15. junija. — Mehiški predsednik Calles je včeraj odgovoril na ugotovilo ameriškega državnega tajnika Kellogga, v katerem je namignil, da Združene države ne bodo priznale Mehike, razen če izpremeni Mehika svojo politiko glede zavarovanja življenj in lastnine ameriških državljanov. V sporočilu Callesa ni nikake mehkosti ter se glasi: — Ugotovilo, da bo vlada Združenih držav podpirala mehiško vlado le toliko časa, dokler bo ta ščitila ameriške interese in življenja ter zadostila svojim mednarodnim dogovorom in obveznostim, vključuje ogroženje suverenosti Mehike, katerega ni, mogoče pregledati ter treba zavrniti z vso eneržijo. Mehika ne daje nobeni tuji deželi pravice vmešavati se v katerikoli obliki v njene domače zadeve ter tudi ni pripravljena podrediti svojih mednarodnih odnošajev potrebam druge, dežele. — V nadaljnem pravi predsednik Calles, da je treba popraviti ugotovila Kellogga soglasno z resnico in pravico. Calles trdi, da vrši Mehika svojo polno dolžnost ter dostavlja, "da je irelevantno dolžiti Mehiko, da ni zavarovala ameriških interesov", dokler ne bo ameriško - mehiška komisija rešila slučajev, ki so ji bili predloženi. Državni tajnik Kellogg se je nahajal včeraj pri predsedniku na jahti Mayflower. Ko se bo vrnil semkaj, bo mogoče odgovoril, da je bila komisija zaposlena še izza časa pred smrtjo predsednika Hardinga, da pa se ni Mehiki izplačalo še nobene odškodnine in da se ni vrnilo še nobene zaplenjene lastnine. Včerajšnje konference na Mayflower so bile zelo resnega značaja. Med gosti predsednika sta bila general Pershing, ki je po vedel ameriške sile v Mehiko po navalu v Columbus, in general Le-jeune, ki je poveljeval mornariškim četam, ki so zasedle Vera Cruz. * Odličen neoficijelni gost je bil Arthur Brisbane. William Hearst ima velikanska posestva v Mehiki, a je baje preprečil vmešavanje agrarskih "plenilcev" s tem, da je prostovoljno izročil del svojih obscenih renč. Hearst je bil za intervencijo tekom režima Hu-erte, a je zagovarjal skorajšnje priznanje Obrego-na. Vsled tega bi človek logično domneval, da se bo zavzemal za Callesa, katerega je Obregon določil svojim naslednikom. Glasi pa se, da so agrar-ci toliko pridobili na moči glede zaplenjen j a zemljišč, da jih Calles ne bo mogel zadržati. — Izvedenje agrarskih postav, — je rekel Calles, — ne more biti predmet pritožbe, kajti Mehika jih je uveljavila tekom izvajanja svoje suverenosti in razentega je državni department sprejel obliko odškodovanja, predpisanega v mehiških postavah. Odgovor na to se bo glasil, da ni oblika odškodovanja posebno zadovoljiva, če se sploh ne plača nobene odškodnine. Med drugimi stvarmi, katere je objavil poslanik Sheffield, je tudi to, da ni imelo petsto pisem, katera je pisal glede prav tako velikega števila zaplenjen j, niti najmanjšega učinka. Mehiški predsednik trpko komentira protislovja v ugotovilu Kellogga, ki sicer poudarja zanimanje Združenih držav za stabilnost Mehike in njene vlade, a pravi na drugi strani, "da so dospela poročila o revolucijonarnih gibanjih**. Ta trditev bo seveda vznemirila svet glede raz- Obupen položaj na Kitajskem Kitajci so baje ubili katoliškega svečenika. — Tudi katoliška cerkev v Kai Feng je bila po-žgana. — Električna o-bramba za inozemske koncesije v Hankovu. Škotski Novi PEKING, Kitajska, 15. junija. Neoficijelno se poiroča, da je bila včeraj po%ana ririLsfco-ikatoliška cerkev v Kaiifengu. Trdi se tudi, da je bil iibrt ta-mošnji .ita-lijamski dnuhovnik. Pr«(klicana je bila en dan trajajoča stavka ter velika demonstracija, katero so hoteli vprizo-riti dijaki v Pekingu. Glasi se, da *vo se dijaiki bali nasilja, i HANK0V, Kitajska, 15. junija. Kitajske čete straži jo danes inozemske koncesije, da preprečijo o-bnovitev izgredov kot so se zavrnili pre-tekll teden. Za barikadami iz bodeče žice, napolnjene z elektriko so oddelki mornariških vojakov z različnih inozemskih bojniii ladij čakali skoro do pol-noči možnih napaden' kulijev. Ku-liji in dijaki, razkačeni od povesti c Kitajcih, uibitih od inozemce>. so še vedno slabega razpoloženja. Za stavk ali so kitajski uslužbenci v japonskih iprodajafln&h. Zahtevajo odstranjena ovir iz žice, nabite z elefctriko, ki je ba*je ubila včeraj zjutraj neko Kitajko ;n nekepra dečka. To poročilo pa ni bilo potrjeno ter se glasi, da -ni električni tok v ovirah tako močan, da bi mogel povtzročiti smrt. Truplo dijaka, katerega je zabodel z bajonetom neki vojak, ker je baje ščuval na izgrede, so prevedli v Vueang ter ga razkazovali \x) ulicah, kot vzgled brutalnosti inozemcev. Tekom včerajšnjih proti-tujskih izgredov v Kjukinantraeije. TIENSIN, Kitajska, 15. junija. Tisoč dijakov in zastopnikov drugih razredov se je vč3iraj udeležilo velike demonstracije. Inozemske (koncesije so bile tekom celega dne skrajno pazljive. Kitajske oblasti so odredile vse I "potrebno prati izigred'om. Oborožene čete so patru!Lrale ipo glavnih ulicah kitajskega mestnega dela. mer, ki prevladujejo v moji deželi, — pravi Calles. V poslanici mehiškega predsednika ni niti na {enem mestu duha popustljivosti glede izjave Kellogga, da je mehiška vlada sedaj na preizkušnji. V zvezi s tem pravi: — Ce se razume, da je Mehika na preizkušnji pod krinko obtoženega, moja vlada absolutno zavrača tako podtikavanje, ki ne pomenja v svojem bistvu nič drugega kot žalitev. Sedaj je vrsta na tajniku Kelloggu, da odgovori in ta odgovor bo najbrž zavzel obliko oficijelne poslanice, kajti čudna izmenjava nazorov potom časopisja ne more trajati naprej. Iz maroškega vojnega ozemlja Francoski ministr. predsednik Painleve potuje po maroškem vojnem ozemlju. Maršal Lyau-tey mu je prepovedal obisk nevarnih točk na fronti. NA RIFSKI FRONTI V MAROKU, 14. junija. — Francoski ministrski predsednik Painleve pozna sedaj položaj v Maroku, kajti mudil se je v neposredni nili-žini bojne fronte, v majhni razdalji od topov Aibdel Krima, na svojem bizarnem inšpekcijskemu potovanju, A'bdel Krim, prt/tkani rifski pr-vaborilec, o katerem želi paročaiti Painleve, ko se too vrnil v Pariz, pa je tudi iprizoril prav posebno predstavo. Ta predstava seveda ni dfolgo trajala, kajti Francozi so pognali Maro5kaji.ee nazaj. ' Painleve se je liaipctil na bojno fronto. Pot ga je vodila po cestah, kjer so Arabci v svojih slikovitih, oblekah miroljubno pasli svoje črede. Od tam pa je prišel v gorske zaseke, kjer so se pričela pojavljati znamenja vojne. Nad glavami so brenčali aeroplaui ter iskali i sovražnike Francozov Sempatam je bilo qpaziti Arabce na konjih, ki so sitali na straži proti pretkanim Rifeesn, ki se od easa do časa prikradejo celo mimo pazljivih francoskih vojakov. Nato smo dospeli v glaVni stan polkovnika Frey-demberga v Ain Aiea. Tam dobi človak vtis ameriškega voljevanja iz Indijanci. Taborišče obdaja vrhunec, na katerem se nahajajo prednje postojanke Frendeaibergovih mož. V tem taborišču so 1 judge ratsnih narodnosti, — Senega k i v večjem .številu ter Arabci, kojih nekateri imajo belo polt. Tam najdemo tudi legijonarje, — zastopnike vseh narodov, katere so Francozi z umazanimi »triki polo vil i ter vtaknili v svojo Leigijo, kot pravi i' kanom tafuter * \ Gori na griču sem zapazil, da so Senegalci v premoči, a njih častniki bili Francozi, Domače čete, nevajene podnebja, bi ničesar ne opravile v tem ozemlju in podnebju, ki je skoro tropieno. Ministrski predsednik, 'ki se je dalj časa posvetoval s Frevden-bergom, je obiskal nato ranjene v bolniei. Nato je odpotoval k postojanki Gara Maiziat, kjer so črte Abdel Krima oddaljene le dve milji in pal. Painleve je bil zelo energičen ter je pri plezanju na vrhunec prekosil več mlajših mož. Postojanka je bila obdana z z.a-kopi in mrežami, iz bodeče žice. Nato je hotel obiskati nadaljno postojanko, kjer .so se v*raild neposredni 'boji. Maršal Lyautey pa tega ni nikakor ni dopustil z izjavo. da bi bil lahko zadet. Pozneje je Painleve defcoriral z vojnim ikrižcem cel bataljon Legije tujcev. * Veuina degijonarjev je obstajala iz Nemcev. Niso znali niti francoski ter odgovarjali na vprašanja ministrsketga predsednika v nemškem jeteiku. Painleve je vsem stisnil roko ter rekel, da pozdravlja Francija z veseljem sodelovanje naroda pri pooairjenju ( !) Maroka. Dekoriral je tudi neki arabski bataljon ter rekel, da bo poslala Francija v Maro»ko vso svojo zračno silo, da varuje domačine pred razbojniki. CAILLAUX ZAHTEVA NOVIH ŽRTEV Francoski finančni minister je povedal državljanom, da bodo novi davki mogoče rešili francoske finance. — Svoj poziv je izdal na bogate in revne. — Izjavil je, da mora pričeti narod bolj skromno živeti. ' ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SILO VENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- BEAUVAIS, Francija, 15. junija. — M. Cail-laux, francoski finančni minister, je izjavil v svojem prvem govoru na prostem izza časa, ko je prevzel mesto finančnega ministra, več tisoč francoskim volilcem in davkoplačevalcem, — ''da mora Francija najprej pomagati sama sebi, če hoče, da ji drugi pomagajo". Minister je govoril resno, brez opravičevanj ter rekel: — Za Francijo je napočila ura velike finančne in ekonomske pokore. Francoski državljani vseh slojev morajo spoznati, da je napočil dan finančnih in ekonomskih žrtev ter dan discipline. — — Ne glede na to, kako kompliciran je finančni položaj Francije, sem prepričan, da je še vedno čas — čeprav se ne sme izgubiti niti minute, — za rešitev naše finančne ladje, ki se je pričela potapljati. To je težka naloga. Spraviti moramo svoj finančni položaj, ki je postal skrajno nevaren, v pra- • t* vi tir. — Zahtevati moram duha požrtvovalnosti od vseh davkoplačevalcev ter prositi pmoči vsakega, ne le bogatih, temveč tudi srednjih razredov in delavstva. Deželi je treba povedati golo pesnico, kajti celih deset let je bila dežela v nevednosti. Ta naloga je nehvaležna, a treba jo je izvršiti, i — Moram imeti pogum ter vam povedati, da je napočila odločilna ura, ko mora narod tako izpre-meruti jiačin svojega življenja, da se bodo dohodki ujemali z izdatki. Disciplina, finančna disciplina, je neobhodno potrebna. Imeti morate zaupanje v načelnike, ki ste si jih izbrali ter jim dati čara, da izvedejo svoje programe. — Ne mislite> da je kje kako čudovito sredstvo ali finančna magika, ki bi vam lahko prihranila strogo omejitev ter vsakdanje žrtve. Ne izmislite, da bi zadostovalo za odpravi j en je slehernega finančnega zla, če bi se zopet uveljavilo giljotino, v kolikor pridejo y poštev javni prostori. Ta govor finančnega ministra je označilo francosko časopisje "kot najbolj važni dokument, ki se peča z ekonomskim in finančnim položaiem r •• •» r ranči je . ^ PARIZ, Francija, 15. junija. — Po odmoru e-nega tedna se bo jutri zopet sestala poslanska zbornica. Pozornost zbornice se bo osredotočevala o-koli finančnih odredb ministra Caillauxa, glede ka-terih bo otvorjena javna parlamentarna debata ter krog poročila ministrskega predsednika Pain-leve-ja, ki se je vrnil s svojega obiska v Maroku. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Duh bo ui« ocne iladdb; JUOOiLATlJA : 1000 Din. — $18.30 2000 Din. —$36.40 5000 Din. — $90.50 Prt mkMliffc, M maiaj* manj kot kot trn tfni itemrjer a poštnino in druge itroike. »■»»UJo mi udnje poito ta bpfatfnjt Tofttnl lekovnl ITALIJA Of ZASEDENO OZEHLJBv 200 lir ............ $ 9.00 500 lir..........$21.50 300 lir .......... $13.20 1000 lir..........$42.50 Prt Baročnih, ki asfeUo mam: kol m Ur ntmmu— »o«*«] po U <*mtm u poštnino in drnfe otrofiko. mm sate* Paito trn bplafoj« UnUJnuka kreditna banko ▼ Trsta. Zrn pošiljatvo, ki presegajo PETTISOČ DENARJEV ali pa DVATISOC LIH doToljujemo po mogočnosti Se pooeben popust. &*otnaoMtatoSrJil^*™ ^ M nteal ta a*r*> rašanaaio po coni tistega ko mb prtAs poslani denar t roka. POtaiJATVB PO BRZOdAVNKM PISMU IZVBSUJEMO f¥ NAJKRAJŠEM CASTJ TEB SACUNAMO EA STROŠKI Denar mmm Jo poslati na»olje po DsmsstU Postal lfteasy (Mer ali po Sem M Bank Draft. FRANK 8AXSER STATE BANK V«w York, M. T. SI OortUndt Strast, >i * KU Hi**«,.*.. 3s p....... • 81 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Pubfitked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sdocr, president_Lonia Benedik, treasurer Place of busineaa of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _"Voice of the People"______ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list ta Ameriko in Kanado__________$6.00 Za pol leta___________$3.00 Za četrt leta______________$1.50 Za New York ta celo leto Za pol leta__ Za nioeemstva ta celo leto Za pol leta_____ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in prasnSkov. Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne priobčuje^i. Denar naj Be blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika. "O LAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ____ , jg^APFS (rTgJcOL-M NEKAJ O BOGOKLETSTVU Glavni prdnik K. S. K. J. je v zadnjem Glasilu napravil •'-ianiei «li št v. 7> v t lik o krivico s tem, da jo je dolzil dejanja. kart rega ni niti v mislih zakrivila. Dotnuia -članica je namreč poslala našemu uredništvu dopis, katerega miio objavili v 1J0. številki ter se glasi: Chicago, 111. ^Zadnji teden sem j»rejela glasilo KSKJ ter čitala v njem članek Mr. Grdine. v kal edem agitira za romanje- v Rim. V tem t-lanku prosjači, da bi se nabralo od naše KSKJ nekaj denarja. katerega naj bi izročili romarji v dar sv. Očetu. Kot članica te Jetlnote odločno protestiram proti temu nameravanemu činu. Čemu črpati denar iz Magajn naših dru-*Ihv in Jednote ter nositi na kup, kjer že leže milijouii?! Lc pojdite v Kriin pa protestirajte proti temu, kaj dela italijanski nan »d v našem zasedenem slovenskem ozemlju, kako ?vo. slovenske .šole. kako ]»ožigajo slovenske domove in va.si in k;iko zapirajo in pretepajo nase slovensko Ljudstvo! Ali se je h slišalo, da bi sveti Oče le besedico črlinil proti temu počenjanjuNe. ker je Italijan in prepojen duha ita-lijan^tva! — In v zahvalo za vse dobrote, ki jih prejema naše ulmgo ljudstvo doma od Italijanov, mu hočete sedaj poklanjati darove, katere hočete izžeti od nas. tukaj živečih Slovencev! nI,- tako plemeniti in radodarni, pošljite rajši tisi i denar premoga rjem v Pennsvlvaniji, da bodo kupili kruha .svojim bednim gladnim otročičem. ki so jim kapitalisti zaprli rove in odvzeli vsak zaslužek. In -če ste tako plemeniti in radodarni, čemu ne pošljete tistega denarja, namenjeine- in papežev luksus! če hočete kaj darovati. darujte iz svojoga lastnega žepa, proti čemer nima nihče ugovora. PA nikar ne mislite, da sem odpadmiea od vere m eer-kve, če to pišem. Jaz sem versko značaj na in nihče mi ne more odvzeti daru sv. vere, katero so mi že starši veopili v srce. toda poje g tega vem, kaj je prav in kaj ni prav. Stojim za poštenje, pravico in naš slovenski narod! Članica dr št. 78, KSKJ. Gospod Grdina pravi, da je bil to najbolj bogokleten dopis, kar jih je čital v Glasu Naroda. Če je to res bogoikleist vo. maj presodi slovenska javnost, oziroma tisti gospodje, ki so se v šolah učili, kako je tmha Boga častiti in kako se ga kleti na sme. Članica je pisala čisto resnico. Poudarjamo, da je dopis pisala članica in sicer samovoljno, ker ji je začelo presedati početje raznih diktatorjev, ki so slučajno v vodstvu Katoliške Jednote. Dopis ni bil "napravljen" v našem uredništvu. Kolikor je nam znano, "delajo"' dopise le v uredništvih Ko \ t-rt o vi h publikacij in v uredništvu newyorskega tednika, ki tvori levo krilo slabotne Kovertove armade, katera brezwpno oblega "liberalno trdnjavo na Cortfaradt Streetu" Ur je ne bo s sredstvi, ki se jih poslužuje, nikdar zavzela, pač pa nasprotno — ojačila jo bo. Članica je protestirala da bi kdo eiganil članstvo K. S. K. J. za težko prlslužen denar, katerega bi romarji Izročili ko* darilo sv Očetu. To menda ni bogoldetstvo. In nadalje ni bogokletsfcv®, če se javno v listu pove, da ima Vatikan milijone in da je sv. Oče rodom Italijan ter prepojen z italijanskim duhom. In nadalje ni bogokletetvo, če poziva elanica rojake, naj daru-jejo rajši cente, iki jih imajo slučajno odveč, premoga rjem v Penn-sylvauiji, da bodo nasitili svoje bedne otroke, ali pa naj jih dajo slepcem v Ljubljani. Najbrž smatra gospod Grdima za bogokletstvo elanične besede, naj gospod Grdina daruje iz svojega žepa, ee že baš hOee kaj darovati. Gospod Grdina preti olanici z izključitvijo iz K. S. K. J., eeš, da taka članica nima mesta med ostalim članstvom. Pravi, da ne ho nehal prej, dokler ne iBve njenega imeti a. W našem uredništvu je orignalan dopis in tudi ime članice nam nobeno vse. lii bila pri priči vržena iz Jednote ki obstoji v tem. da je govorila je znano. Imena ne izdamo za stvar, ideja in vstihina dopisa je Če bi izdali ime dopisnice, zastran njenega velikega greha, resnico. Tega pa nočemo in ne bomo nikdar storili. Zastran tega dopisa nima slabe v t tit i dopisnica, pač pa pater Koverta in Mr. Grdina jo imata. In ker ji drugega ne moreta očitati, ji oi'-itata bogokletst vo. O. o bogoklc'tsiLVii iji se dalo marsikaj napisati. >.'ato bodo visa pevska društva zapela "Slovenec, Srb, Hrvat". Po koncertu bo'pies. Drugi dan bo velik Met na hrvatsko farmo. Pozdrav ! Poročevalec. Cleveland, O. Mislim, da mi ne boste zameiri-li, ker sem zopet tu iz malim do-pisoan. Sedaj ne bom hvalil G. N. ker se dobra roba sama hvali. Novic ni posebnih in jih tudi za to ni vredno omenjati. Imamo pač svoje honiatije, ibrez katerih mislim nobena naselbina ni. Kaj za vrati a. da bojim. Vprašam fvas, Mr. Grdina, ali ni bil vnebovpijoč greh, ko so Italijani preganjali v zasedenem ozemlju naše slovenske du- Rojaki, prečitajte v današnji številki "Glasa Naroda" dopis članice društva št. 73 K. S. K. J. To je njen drugi dopis. Kov erta ni tekom svojega dvajsetletnega bivanja v Ameriki posedal t oliko resnice, kot je je povedala članica v dveh kratkih sestavkih. * V nedeljo so se zopet sestali ti-sri, ki so dali denar za slovensko cerkev v Brooklvnu. Zboru je predsedoval neizogibni dohtar Polona, to]K>t brez torbe. * t Začasni brooklvnski slovenski župnik je povedal, kar sem jaz že neštetokrat onieuiil, namreč, da škot' noče dati cerkve -slovenskim frančiškanom. Župnik je rekel, da ima škof preslabe skušnje in da frančiškani ne dobe, magari da darujejo brooklvnski Slovenca še toliko denarja v ta naniem. Nad vse značilne so bile naslednje Knobleiharjeve besede, katere naj Koverta v svoji "Edinosti" pouatbwe: Skof bi mogoče dal cerkev kakemu posvetnemu slovenskemu duhovniku, ne pa frančiškanu. Tega je kriv prvi slovt&iski frančiškan, ki se j< mudil med vami. JSaj liovnike? Preganjali so jih kot največje razbojnike, in vendar soj,, ■ , . .... . , .., . , ... pan» je znano, kaj je počel, m do iste vere kot njihovi tovariši v Ji , ■ J bi o veste, kdo je. se na G. N. naroče. Ker zdi se mi, Naprimer m daj, ko je pisal Koverta, da je prišla Mati Božja z|ja Koverta še ne bo miroval, in bodo še druge stvari prišle na dan. Kar je za mojo osebo, posodim Brezi j obiskat ameriške Slovene *. Ali tedaj, ko je pisal, da Marija ozdravi vse bolezni, ako pošlje bolnik dva dolarja za naročnino. Gospodje Kovertove sorte smatrajo za bogokletnika vsakogar, ki nore toliko dati. kot bi hoteli. Za vzornega katoliškega moža smatrajo sle Imunega, kateri polili nenasilno bi.sago. pa naj ima na grbi vse naglavtnj. grehe. Vse. kar ni ž njimi je bogokletno. Grduiovo gladilo bi brez dvoma očitalo Glasu Naroda bogo-kielstvo. ako bi v tem uvodnem članku oznani i. da je elevelandski pogrebnik nekoliko prismuknjen. D opisi. Meadowslands. Pa. Sprejmite ta moj mali dopis, katerega priobčite, če se vali vredno zdi. Ob enem pa vas prosim, da mi ^adaj pošiljate list sem. to je na moj novi naslov. Brez G. N. nikakor ne bom, kamor bom šel. Iro šel tudi oni. Ne doJiro tega sem čital nekje dopis od tu, ki se ne-povoljno izraža v Glas Narodu, češ da bo kmalu popolnoma izginil i/, naselbine. Opozoval sem na pošti po boxah in ga videl le|>o število in tudi po hišah sem ga po večini videl zaeno z drugimi Usti. Večkrat sem tudi nalašč napeljal pogovore o njem in pronašel, da tukajšnji rojaki nimajo slabih predsodkov glede G. N. Pros vejte je tudi dosti. Ne oporekam nikomur, kdor za nekaj mora plačevati in da bi potem ne imel. Plačujem i vsi. potem naj bo že kakor hoče. Vemo da list stane več kot 3 in tudi več kot 5 dolarjev in nekdo mora plačati. bro je pa za eno stvar, ker je sedaj po leti regrat v cvetju. Pozdrav vsem čitateljem ! / M. O. Johnstown, Pa. Ker sem v zadnjtnn dopisu obljubil, vam pošiljam sedaj program petnajstletnice obstoja hrvatskega prosvetnega društva "Rodoljub". Proslava se bo vršila dne *J0. junija lf)2o. Dupi.nov tamburaški zbor bo sviral zbirko svetovnih o ve rt ur. Navzoče po pozdravil predsednik društva Rodoljub Stanko Matijevič. Nato bo zapela tri p >mi s spremljevanjem klavirja gospa Avgusta Danilova. Društvo Strossmaver bo zapelo "Gorski kraj" in "Na vivlu Bosne". Znani baritonist prof. Žarko Savič bo zapel romanco iz opere Nikola Subič Zrln.ski. Hrvatsko pevko društvo "Javor" bo zapelo "Večer na Savi" in "Hrvaticam". Dupinov tamburaški Tudi čikaška Koverta nima rav- zbor bo -viraJ izvleček Iz opere no dobrih bused zanj. ker G. N.J Zrinski". Zatftm bosta zapela mu je že park rat prečrtal račune Josip Duplin in Fero-moči s cerkvenim denarjem. Če ne dobite denarja zlepa, ga ljali v celjsko bolnico, Funkel, ki im? lažje poškodbe na prsih, pa .ie bil odan v hrastniško rudniško bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč Harikiri blazne ženske..... V neki vasi pri Mostarju je kmetica Stana Dobrič pred nekaj dnevi nenadoma zblaznela. V blaznosti je hotela najprej zadavili svojega otroka, ki je k sreči pobegnil. Nato je vzela dolg nož, •»• prerezala trebuh in potem še jrrlo. Nesrecniea je umrla med strahovitimi bolečinami. Čudežen deček petih let vssbuja v vsej Birmi najveCjo pozornost. Jun Kajn je otrok skromnih birmanskih ribičev. Njegova vei^sika zgovornost je tako prepričevalna, da ga splošno smatrajo za reiukarnacijo starobudistične-ga fil-zit'a. Ogromne množice naroda poslušajo z Eamaknjenostjo dečkove naravmost neverjetne, pridige v gladki birmainačini, vi katerih poJa^a vernim poslušalcem toplo na srce, naj se drže so* cijaJ-nih jin moraEniii "zakonov, in jih svari pred pohlepom po slartu in srebru. dvema, ga morajo vvniti vsako-iiiur, kdor ga zaliteva. Za ajdovo moko ste menda že dali več kot dovolj. * Slišal sem, da se mudi -gospod Grdina v New Yorku. Prav rad bi se sestal ž njim ter obudil par starih spominov, ko .smo v kloštru na Greenpointu nekoč pred letd jedli in pili. da nikoli -tako. Pa je bilo res zalbavno tedaj. Pater Koverta (tedaj smo ga še pod drugim imenom poznali) je dvigni' roke k molitvi. Z finim očesom je škilil na pijanega duhovnega sobrata potfeg seJbe. drugo oko je pa zapieil v skledo pristalih sta-rokrajskili cmokov. Pri tem mi je dajal nefledo pod mizo signale fz nogo. Ne vem še dane«, kaj so pomenili signali, im kdo je bil signalist. Pa me že veaj Vi. gospod Grdina, nfeite hoteli opomniti, da se kuha v frančiškanski kuhinji kaša, katere sčasoma ne bo mogoče več zaužiti. Toda dovolj o tem! To bi bilo že bogokkttje. Ji bogokletnem pa nisem imet še nikdar opravka. Nanj T imajo ipatesht samo tisti, ki se branijo s Koverto. .. Ji* . ž>42t ... i • 1.' • i v .... .v,' ■ ■ - ... fes, .', GLAS NARODA. 16. .TTN. 1925: Mussolini in D'Annunzio 25. maja se je kakor blisk raznesla po Rima vent, da je ministrski predsednik Mussolini zginil iz Rima. Kam, ni vedel nihče. Zastonj so bila vsa povpraševanja v palači Chigi, sedežu ministrscke-ga predscdništva in zunanjih stvari, zastonj v ulici Rarsella, kjer je Mumolintjevo stamovanje. in celo na Viminalu, kjer je nameščeno ministrstvo notranjih stvari, se ni moglo izvedeti nič druzega, kol da je ministrski predsednik odpotoval za mikaj dni. Razširjenje v rimski javnosti zaradi tega nenadnega skrivnega odpotovanja ministrskega pre?1 sodnika je bilo velikansko. Najne-verjetnejše kombinacije so krožile v parlamentarnih in novinar skih krogih in pojavljala **> se celo mnenja, da je v zdrastvenem stanja ministrskega predsednika hipoma izbruhnila resna kriza. Opoldne pa je napravila konec vfcem tem fantastičnim kombinacijam ve«e na .podlagi ustave, ki jo je izde-ial zanjo Karel Veliki, ustanovitelj neodvisnosti te kmeiske republike. Eiksekutivo m vodstvo zunanjih poslov ima v rokah deželni vojd. takozvani viguier. Občinska uprava Andorcev je precej vojaška Vsa«k moški je od svojega IG. do 60. leta poti vržen vojaki službi in je dolžan, da se na svoje stroške opremi in oboroži. Navzlic temu pristnemu militarizmu so Andore i zelo miroljuluii ljudje in po-slTežljivi in govore katalonščino in kastilščino. Državica je sedaj ipod zaščito Francije, ki ima za to pravico, da dobiva žito iz Andore brez earine in razen po 9G0 frankov na leto kot nekako pristojbino za izvrševanje zaščite. Ta tri-but se oddaja francoskemu prefe-ktu deipaTtmenta Vzhodnih Pire-nej. Da se prihranijo izdatki za vsakoletno nakazilo trifouta, se plačuje znesek vsako drugo leto. skupaj torej 1920 frankov. To se je zgodilo bas te dni. Pod vodstvory svojega vignicra je prišla deputacija Andoreev z denarjem k- prefektu, ki se je revanži-ral, kakor po navadi, s tem, da je priredil odposlanstvu na čas> obed. 8 tem je bil diplomatski čin končan in republika Andora je zopet lahko za dve leti brez skrbi, da "bi si ji kaj pripetilo." Sire Edvard Hamilton Seymoo-re j« naznanil angleški zbornici lordov, da je podedoval po stricu naslov sommecrseet h&kega vojvode Na temelju tega je prosil, naj se mu prizna čast člana zbornice. Ta prošnja je naletela na ogorčen odpor dveh drugih članov iste rodbine; Henrvja Sidlntija Sevm o-orja in Williania vojvode Herdfa-urdskega. Vzroki odpora tičijo v stari rodbinski zadevi. Prednik sedanjih Sommerseeth-skih vojvod, kapitan Francis Sev-moore je bil pustolovec koncem dral svet na lastni ladji. Leta 1775 XVII. stabtja in je večkrat obja-jo prišel v Kalkuto. Tam je srečal v neki mornariški krčmi krmarje-vo vdovo Leonoro lludšonovo. Ne ki pijanci so nadlegovali vdovo: prišlo je do pretepa. Kapitan je razpršil napadalce, otel Leonoro. jo vzel s seboj in jo končno poročil na Angleškem, kamor mu je blodila. Imela sta tri sinove. Najstarejši je podedoval po angleški postavi vse kapitanove Časti in premoženje. Umrl je 22 let star. toda o-stali sommertseethski vojvode niso hoteli priznati njegovim i^isledni-kom vojvodske časti. Trdili so, da je bila poroka njihovega predini-ka neveljavna. Leonora je baje bila vdova ob živem možu, mornarju Johnu Hudsomi in je lagala, ko se je izdala za vdovo. Mornar je tudi obiskal kapitana Sevmoorja več let pozneje in odnesel veliko vsoto kot darilo za molk. Vojvode so sedaj predložili cdbonnici sto let staro listino, ki bi naj bila pričala o tej čudni zgodbi. Zaključek pa je bil nepričakovan. Izvedenci so izjavili, da je listina ponarejena. da»i je komaj 50 let stara. Zbornica je proglasila pred sto leti sklenjen zakon za veljavnega. Potomec kapitana sir Edvard je s tem postal član zbornice in pravi vojvoda. Pogumna žena. ■f-f Dva tolovaja sta pred par dnevi v Parizu pozno ponoči napadla jro>po Rene Hesseovo. Iztrgala sta ji iz rok torbieo, v kateri je imela precej denarja, in pobegnila. Iles-seova ni padla v omedlevico, kot je to ženska navada — žal tudi marsikaterega zastopnika močnejšega sp da. — ampak jo je jadrno ubrala za baiulitoma. Ker je slučajno imela pri sebi damski re-volver. je parkrat ustrelila za njima. Streli so privabili avtomobih v katerega je skočila pogumna : žena in odbrzela z njim za ropar- 1 jema. En bandit je izginil v stranski ulici, drugi pa je vrgel tor-bico, ker so mu bili zasledovalci za petami, v vrt neke hiše. Hes-seova ni šla iskat ukradenega predenega predmeta, kar bi menda vsakdo storil, aimpaik si je le za pomnila številko hiše in nadaljevala zasledovanje tolovaja. S pomočjo šoferja se ji je končno po-jsrečilo pograbiti enega roparja -in ga izročiti policiji, nakar je Šele šla iskat torbico. DRAGOCENA SLIKA Archer M. Huntington je podaril Metropolitan muzeju v New Yor-ku umetniško delo Sir Thomasa Latfreince. Slika je vredna pol miljooxa dolarjev. ZASTONJ 43 ZaToStlabeW^reC Star in Magnolia Mleko Odprite konvo Star & Magnolia mleka ter po. zabite vse skrbi, ki vam jih povzroča mleko za zajtrk. Te vrste mleko vsebuje baš primerno količino mleka in sladkorja v primernem razmerju. tako da bo mleko, ki ga hočete, vsebo. vaio baš pravilno množino sladkorja za navad, no uporabo. To mleko se vam bo priljubilo v jutranji kavi, katero bo napravilo bogatim in okusnim ter mu dodalo poseben duh. ZASTONJ Ne bo le vaše kuhanje lažje pač pa boste dobili za 10 labelnov tudi krasen kozarec kot ga vidite naslikat >.*ga zgoraj. Ne zamudite te svoje prilike. Pričnite danes hraniti labelne in ko jih boste imeli dosti, jih. odnesite v najbližji premijski štor, ki se na-< haja v vaši bližini. To premijo j« mogoče dobiti izključno le v naših premijskih štorih. Ne pošiljamo jih po pošti. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street, near Duin« Street 42« West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 60th Street «1 East 125th Street near Madison Avenu« J* BRONX. N. Y. 878 Courtlandt Avnue near 150th Street, BROOKLYN. N. Y. 670 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenua near Broadway LONG ISLAND CITY. N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street R azne vesti. Beg iz harema v Budimpšeti. Splošno <40 znane zakonske ne-je volje pregnanih turških vladarjev in princa Ailxlul-Kadira, sedmoga sina odstranjenega sultana Abdula-Hamida. Abdul-Kadir živi že oil leta 1918 dalje v pregnanstvu na Madžarskem. Zdi se.j da se počuti v Budimpešti prav dobro. Pred kratkim pa je pritekel ves upehan na policijo ter je prijavil tožbo proti svoji 25. letni 'ieni Medžidijii, ki je pobegnila iz njegove hiše, Vzela s seboj dra-goeeno.^ti m celo nekaj slnžinčadi. Po odihodu iz Turčije je živel bivši princ nekaj časa v Švici, odkoder se je preselil v Budimpešto s svojima dvema ženama in tremi otroci. Nastanil se je prvotno v nekem prvovrstnem hotelu, poizne-je pa se je prefceiil v neko vilo. Tam je sprejemal svoje prijatelje in znance. Ko je nekega dne mirno sedel v taki . zbrani družbi, so mu naenkrat prišli naznaniit. da je Medžidija izginila. Vzela je s seboj mnogo redkih dragoneno-sfi in to je prav za prav. kar je bivšega princa silno vznemirilo ter ga prignalo na policijo. Poštaiiiska poliicija j1' takoj prevzela potrebne 'korake za ubeglo ženo. Preiskava ni ostala brez uspeha. Mddžidijo so iztaknili v nekem hotelu, kjer se je zabavala z nekim juristom. Policijskim u-radnikom je dama izjavila, da je pripravljena vrniti bivšemu princu vse dragulje, da pa se ne vrne vee k njemu kot zakonska žena za nobeno ceno Povod za pobeg od Abdula-Kadira je dalo spoznanje, da je ratzlika med turškimi in zapadnimi ženami ogromna. Policija je ravnala po Medžidi-niji želji ter je damo puntala na svobodi. Abdul-Kadir se je poročil ž njo, ko ji je bilo jvdva 13 lit. Imela .-sta se svojčas zelo rada in iz nujnega zakona sta se rodila princu diva otroka moškega sipola. Ko je Abdul-Kadir doznal za vzrok ženinega pobega od n.jega. je sklenil, da ne bo tiral Medži-dije nazaj s lilo, /temveč ji je daroval protest in navrgel še dragulje, katere je odne.sla s seboj. Spoznal je menda tudi on, da se človek končno pač vsega naveliča in da ni nobena ljubezen tako trpežna, da bi se enkrat. Obrabila. Največja poljska javna knjižnica. Knjižnica varšavske univerze, ki šteje 712 tisoč zvezkov in spada med največje zbirke v Evropi, pričakuje vtda j iz Rusije . pošiljate v 40 tisoč knjig, katere so Riusi svojčas odnesli iz Poljske in se sedaj vrnejo iPoljaikoni na podlagi poljsko-riLskega dogovora. Rusija je nedavno vrnila poljski tudi S600 dragocenih rokopisov (kronista DlugoŠa, starega poljskega pesnika Koehanowskega. Potoc-kega in drugih. Sedaj uroja knjiž-nieo znani poljski strokovnjak za bibliografijo Ludovik Bemacki. Strela ubila tri otroke. V bližini VratitJaive v Šleziji je te dni naenkrat nastala nevihta, fctrela je udarila v drevo, poti katerim so vedrili trije otroci. Vsi trije so bili na mestu n*rtvi. Pred novo lakoto v Rusiji? V srednji Rusiji, posebno v gu-bernijah Kamibor in Orlov vlada ZA GOSPODINJE Ptfe ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno % veseljem sprejema nasvete, 8 pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja In matL Na tem mestu bomo vsak teden objavili Članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Štv. 36. Navodila za kuhanje. Koruza je pravi nmeriski produkt. V tej otem ]>a namažite z lwli-lom. Oinite jx»vršino z gorko vodo, nato pa izbrišite s čisto eunjo. Da se vam bodo žlice 111 viliee svetile, jih ] h »močite v močno bora ks< tvo vodo in v nji naj ostanejo enkrat na t»Mlen ikj par ur. Voda mora skoro vreti. Malo glicerina bo hitro odpravilo madeže od čaja in kave s platna. Kanite malo gln-erina na madež ter umivajte kot ponavadi. Navodila za lepoto. Eden najvažnejših faktorjev, ki pripomorejo k lepoti, je pravilen način »Menja in stanja. V par minutah se boste naučili pravilno sedeti, nakar si* boste hitro izne-bili vsakega nemira. Pravilno stanje in pravilna hoja vas bosta navdala z zaupanjem. Kazali boste nekaj odločnega in pogumnega. Ko hodite ali sedite, ne imejte ni-kakili živčnih naporov.Sključenje vam povzroča zaprtje in nervoznost. Pravilno stanje ne bo izpremenilo samo vašega načina življenja in značaj, pač pa tmli onih ljutli, ki pridejo z vami v dotiko. Oseluio zdravje. MMoj mož noče jesti splnače, pač pa je rept», (ločim jaz nočem rejte." "M oja mala hčerka je vedno rada mleko, sina pa ne morem pripraviti, da bi ga izpil kozarec na dan.'' Te opombe so tipične. Prihajajo od onih žensk, ki govore o različnih okusih svojih otrok. Skoro vedno je slučaj, da če eden izmed starišev noče jesti surovega masla, da ga tudi kak otrok ne je. Ali je to podedovano ali je pa le naučeno? Najboljše je, da se izognete tej situaciji in nikdar ne recite da tega ali onega nočete. V tem slučaju bodo vsi člani vaše družine veseli tega. kar jim boste postavili na mizo. Toda kako to doseči? Kuhajte izbrane jedi ter jih kuhajte tako. da bodo dobre, redilne in zU ra ve. Mi priporočamo naslednje Izdelke: Začnite danes hraniti labelne Star & Magnolia Mleka, ker dobite zanje dragocena darila. Star & Magnolia Mleko je tisto mleko, ka-•ero rabite v kuhinji, ko kuhate po raznih nav«xlilih. radi neugodnih pogojev za obdelovanje polja veliko pomanjkanje živil. Prebivalstvo se preživlja le še s krušnimi surogati. Vlada je pod vzela posefono pomožno akti jo. KARAKTERISTIKA ABDEL KRIMA. NE POZNA MRZLICE. Maršal Lyantey, poveljnik francoskih sil v .severni Afriki, je izvedel cenzuro vseh novic, tikajo-cih se napredovanja kampanje v Ma roku. Njegov nasipnot.nik pa je drugačen. Ta 'modro-oiki gentleman', kot ga imenujejo v Berlinu, bi bil rad deležtn nakaj publicitete. Pravi, da ni še izvedel svet za njegovo stran cele zadeve in da se ga je zanemarilo. Nekemu mlademu memškemu poročevalcu, ki se je mudil pri njem, je olajšal svoje srce. — Francoski imperialist i pripovedujejo svetu, da mora ostati Francija v Afriki radi njene velike civilizatorione nailoge. Čitajte toman ''Bataoula". Pravijo, da nismo mi dali svetu ničesar drugega kot trubeil in da -nismo ničesar prispevali k svetovni kulturi. Oglejte si Alhambro iter maroško arhitekturo Španske. Vprašajte katoliško cerkev, kaj misli o svetem Avguštinu, iki je bil naše 'kr-vi, — je reikd sultan. — Mi hočemo prostost. To je Afrika in mi srno Afrikaaici. Jaz nimam nikaikiith stikov z ruskimi komunisti ter ne gojim nikakih iluKij glede pan-isilamske vstaje. Mi hočemo svoje pratvdce ter jih bomo dobili. Če nam ne bo dežela, ka.tero imenujerjo mater prostosti. dala prowtONti, si jo bomo pas z zlatimi patron a m i. Vsaka teh patron je predstavljala angleSkeiga častnika. katerega je stari Piet pogodil tekom burske vojne. Princ pa se je smehljal ter po-trepal Pieta po hrbtu. Pozneje je povedal Piet svojim prijateljem in znancem v majhnem mestu, v kojega bližini živi, da ni bil niti maJo v zadregi. — Jaz sem angleški podamik, — jt rekel Piet, — ter lahko rečem vsakemu, naj gre vragu na roge. Na.vadni smrtniki pa se ne počutijo posebno dobro v neposredni navzočnosti kraljev. Bach, veliki skladatelj in godbenik, se je tr--sel v navzočnosti pruskega kralja. dočim se je počutil Voltaire popolnoma dolbro ter se celo norčeval iz Friderika Velikega, ker je slednji trdil, da jo splošno izobražen. Slavni francoski pisatelj, Viktor Ilugro, je jecal, ko je bil prvič predstavljen Sari Bernhardt. Dobri mojster je eincal, zardel ter pozneje sam priznal, da se je obnašal kot šolarček. Par dni potzne-?.f- pa j« postal Hugo skrajno zgovoren v navzočnosti igralke. Sarah je rekla o Hugo-ju, da je zelo ljubezniv in prisrčen starček L.e sorodne žalosti nam izvabljajo solze iin v resnici joka vsak človek le sam aase. — Heine. * Veselje lahko dviguje, ambicija poveiHČa, — a le žailošt more posvetiti. — Horace Smith. m J it uL,t i GLAS NARODA. 16. JT7N. 1925. TR8CK1 0 SVETOVNEM GOSPODARSTVO Na se j i državne centralne komisije za o njegovem mnenju revolucionarni požaj. Amerika pomaga evropAim državam zato, da ji morejo plačati dolgove. Anglija je potisnjena iz >\ -tovnegn trga i;i tvori b* posrcdiovalea za ameriško politiko. Po silnem revolucionarnem navalu delavskih množic v letih — se kapitalizem sicer opomogeJ. ojačil valuto in pridobil čas za splošno ureditev razmer. Vendar pa ev-rojvska buržuazija ni več zmožna _zadrževat i delavskega razn-da. Antrleške tsrokovne organizacije ko »>'n -ezidati stavbo. Zidanje ni> morali pozneje večkrat prekinili. Poletr te-ttstirali proti prvotnemu načrtu za zgradbo, ki bi po njihovem ka-zila okolico, v katero j«* bili postavljena. Slednjič je našel arhitekt <5. H. (liovenale primeren stil zgradbe, ki tvori s klasično okolico skladno celoto. Polagoma se je stavba bližala dograditvi. Leta 1917. ko je bila že skoro dovršena, pa je naenkrat nastopila težka denarna kriza in delo se je moralo ustaviti. V tem trenotku j«' segel v mošnjo papež Benedikt XV.. ki je daroval 20 tisoč Kr za nadaljevanje dela. Tako je priŠd muzej pod streho. Muz.-j bazilike sv. Petra obsega 12 vc "-jih in manjših prostorov. V njih se nahajajo vse dragocc nosti umetniškega enačaja, ki spadajo v ta prostor ter spominjajo na veliko delo, katerega so izvršili graditelji bazilike. Velika osrednja vrata, ki tvori nekako tribuno celega muzeja, nam kaže med drugim znameniti leseni model za katedralo, katerega je napravil de Sangallo in katerega ni bilo mogoč1 uresničiti radi njihove kompliciranosti. Poleg načrta vidimo model projekta veličastne kupole, delo kiparja Michelangela Bonarotija. V istem prodoru je nameščen še nad grobni spomenik iz brona, lik papeža Siksta IV.. ki je prej stal v tako z van i kapeli 'Sacramenta*. v baziliki sv. Petra. Muzej hrani tudi znameniti Gioit.tov med al j on. kateri se je navel šele v novejšem času. Angleško-slovenski slovar (I)r. Kern) .................. 5.00 Angeljska služba ali nauk kako naj se k sv, maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorlca in beseda spisano in narisano.....35|Iz modernega sveta, trda vez. Marinka in škra- teljčki........................40 i Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Farovška kuharica trd. v.........1.— Farovška kuharica broš............75 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 1.30! Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Golem, roman......................70 Gusarji .........................90 Hči papeža ...................... 1.25 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 ____ 1.40 ALI VESTE, — da bodo v najkrajšem času dobili vpokojenei v Julijski Benečiji zaostalo pokojninoT Ali veste, da tisočeri kadilci cigaret po vsej deželi kade Helmors ker cenijo čisti twriki tobak v HelmarT Domači živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Higiena Somatologic, pouk kako se ohrani zdravje, t. v...........1.50 Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Knko se postane amertijki državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko.................... .65 Postrežba bolnikom ................25 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino.......................50 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ l.— Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slo-var ...................... 1,00 Slovensko-nemški in nemško sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, Vako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) 6 zvezkov .............. 2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 • 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ..................'. .50 Boy, roman trd. vez...............80 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser ................. .35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Besi (Dostojevski) t. v...........1.50 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska........ .80 Sunka vojska ................... .40 (Brencelj) Jutri (Strug) trd. v................75 Jurčičevi spisi: Sosedov sin, broš..................40 1. zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.— broširano ...................75 G. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 ..................75 Mali Klatež ......................70 Mesija ......................... .30 Mirko Pošten j akovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka .......................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov..............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano .............. .60 Na Indijskih otokih ...............50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice...................90 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino: broširano ................. Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Kraljevič in berač ................25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez ........ 1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Jadranski biseri .................80 Junaki ........................ .80 Mučeniki .........................80 Peti zbornik trd. y...............1.10 broš........................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. z v. Otročje igre v p«sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Poezije trd. vez...................90 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje itirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Mod plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... M ' 10. zv. Kako sem se jaz likal, Simon Jenko zbrani spisi ........ .90117. z?. Prvič med Indijanci ali voi- Sosedje tr. v..................... .6$ uja" v Nikaraguo Svetobor ............T..V........ ".50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga..................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespeareve dela: Macbeth, trdo vez. .. Julij Cesar tr. v..... Othelo tr. v......... Sen kresne noči tr. vez SPISI KRIŠTOFA ŽSMIDA: .90 .90 .90 .30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo- narjsv ...................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tatič, Bevk, trd. vez............... Tri povesti trdo vez............... broš.............. .30 .30 .75 .75 .50 3. zvezek .................... 35 4. zvezek ..................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......a.. 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav .....................35 Spis je ....................^ . .35 Krvna osveta.......................35 General Lavdon .........a......70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotjn ..................35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3,— Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 Kranjske čebeJice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza £. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar .............. .30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ............... ,25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešera in drugi svetniki v gramofonu............. J25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca................. .30 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.........;............. .40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Rablji, trda vez...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsburžani (Lapsh) .. .35 Revolncija> na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini ................ .50 Slovenski šaljivec.................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, k vsebuje 10 povesti.............60 Snneški invalid................... .35 Skozi širno Indijo.................60 Sanjska knjiga Arabska .......„-„ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja I......... .35 Spake, humoreske, trda ves ____ .90 Strahote vojne....................50 Stezosledec ..................... M Sveta noč. sanimive pripovedke ... .30 M Strup iz Judeje . . a • .----- 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje ................ .30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.33 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice 1., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 išt. 7. Andersenove pripovedke. Za sloveusko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,.............. .30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka Iukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz eešeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broa..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ...........................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8.'zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega .............30 10. zv-. Zvesti sin. Poveš: iade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. sv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15". zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ...................... .25 ....... .30 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.75 Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 broš..........................70 Tunel, trda vez....................1.00 Turki pred Dunajem...........60 Trenutki oddiha...................40 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš......................... .60 1rdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zapiski Tine Gramontove.........60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatar j evo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.— Za miljoni, ............65 Ženini naše Koprnele ..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 .1. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .......................65 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. .trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................50 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.—. Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... j.,20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................3 ,20 .60 ^JBfclbkopi. Povest , tffc. atafili i-.Lu. — IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................8f Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, trt dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. TJ. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 'UUlAttt Naročilom je priložiti denar, bodi® V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce poeljete gotovino, rekom andirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" BLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St., Hew Torti — . ui^ '.»on ofsV- • £>>9{4 BH ETS^CJ HrffciJ!*^ Anton čehov: ZNAMENITI LJUDJE Svaibtr Olge Ivanorae so se u-deležili vsi njeni prijatelji in dobri znanci. — Poglejte ga! Ni li res, da je na njem nekaj posebnega ? — je nagovarjala svoje prijatelje, ka-žoe moža, 'kakor bi želela pojasniti, čemu je poročila preprostega, čisto navadnega in nezname-nitega človeka. in se sama vanj smrtno zaljubila. Kakor vidite, sem sedaj njegova žena! — Ali ni res. na nJem je nekaj silnega, mogočnega, medvedjega ? Sedaj je njegov obraz obrnjen proti nam le deloma rn slabr razsvetljen, a -ko se okretne, si o glejte njegovo čeJo! Rjabovakij. kaj rečete o tem čelu? — Dimov o teibi srovorimo! — je kriknila Njen mož Osip Stepa nič Dimov, Unožu. — Pridi sem! Podaj svojo je bil zdrarvnik v -činu tifularnega' poStemo roko RjaJbovskemu! Ta- svetnika. Opravljal je svoje posle v d veli bolnicah, v eni kot izreden ordinat or, v drugi kot prosektor. Vsak dan <*b devertih zjutraj pa do opoldne je sprejemal bolnik*] in posloval v prvi bolnici, a popoldne se je vozil s konjsko železnico v drugo bolnico, kjer je raztelešal trupla umrlih bolnikov. Njegova zasebna praksa je bila malenkostna, kakih 500 ruhlj<-\ letno. To je bilo vse. Kaj naj » povemo o njem J Nasprotno Olga Ivanovna in njeni prijatelji pa bri znanci niso bili ta'ko navadni ljudje. Vsak med njimi je bil na ta aH oni način znamenit in že znan. imel je že ime in se ste! za imenitnega, ali sicer ša ni bil znamenit, a je imel polno bleščečih nad, da postane. Tu Mino imeli priliko videti umetnika od dramskega gledališča, ki je bil velik, že davno priznan talent, lep, razumen in skromen človek, izboren reeitator, ki je učil Olgo IvanOvno deklamira-ti. Dalje je bil tu operni pevec, dobrodušen df/beluhar, ki je zdi-hovaje uverjal Olgo Ivanovno, da s*e" sama ugonablja : ako bi ne bila malomarna in bi se lotila stvari, bi se raizvila v odlično pevko. Bilo je nekaj umetnikov, zlasti žanrist, ainimalist im pejsažist Rjabovskij, krastai, plavolas. — mlad človek pri 25 letih, ki Je i-mel na razstavah lepe uspehe in je prodal svojo zadnjo sliko za 25 rubljev. Popravljal je Olgi 1-vanovni njene študije in pravil, da iz nje lahko še kaj poistane V družbi smo opazili violončelistfc čigar instrument je plakal in ki je javno izjavljal, da zna izmed vseh znanih žensk spremljati e-dina Olga Ivanovna. Končno je bil meti njimi 1 if era t. še mlad. a že znan, ki je pisal novele, drann-in poventi. iSe »kdo? No, še Vasilij Vasiljevio, graščak in posestnik, dilelant-ilustrator in vinjetist. ki je silno ljubil stari ruski slog, bi-lino in epos. Na papirju, .porcelanu in okajenih krožnikrli, je proizvajal pravcata "čuda. Sredi -te umetniške svobodnje, po usodi ljubljene družbe, nežne in skromne, ki se je opominjala zdravn?kov le ob bolezni in 'katerim je bilo. ime Dimov pravtako nepomembno kakor Sidorov ali Tarasom, sredi te družbe se je počutil Dimov tujega, nepotrebnega in neznatnega, dasi je bil visoke postave in širokopleč. Zdelo se je, kakor da nosi izposojen frak in da ima brado kakor trgovski pomočnik. Nasprot.no pa bi, ako bi bil pisatelj ali umetnik, govorili, da opominja na Zola. Lgrahtc je pravil Olgi Ivanov-ni, da je s svojimi predtvastimi lasmi in v iporoani obleki zelo podobna vi tki višnji, ko je spomladi \-sa pokata z belim cvetjeon. — Ne, poslušajte! — ga je prekinila Olga Ivanovna in ga zgrabila za rako. — Kako se je to fmoglo tako nenadoma zgoditi? Poslušajte, poslušajte! Moram vam povedati, da sta bila moj flee in Dimov zaposlena v isti bolnici. Ko je ubogi očka abold, je Dimov vse dni in nooi preeul ob njegovi postelji. Tolika požrtvovalnost! Poslušajte, Rjabovsfeij-J — — In vi, pisatelj! Poslušajte, to je zelo zanimivo. Stopite bližje! Kolika požrtvovalnost! Kako iskreno sočutje! Tudi jaz ponoči nisem spala in sem sedela pri ooettAi in —' zgodilo se je. Moj dobri Dimov g? je z&ljufcil vame do ušes J Res je, pota usode .ao čudovita. Po dčetovi smrti je prihajal k meni, ene srečava! na uUci m me le-vakam nič, tebi nič Kklror strela z jasne, 1 Vao n©£ mm pcejokalA ^'o! Bodita prijaltelja ! Dimov se je dobrodušno in naivno smejal, podal Rjabovskemu desnico rn dejal; — Me zelo veseli. Hkrati z me noj je dovršil vseučiliške študije tudi neki Rjabovskij. Ali ni vaš sarodnik? n. Olga Ivanovna je štela 22, T/ mov 34 let. Po poroki sta si uredila kra.=no življenje. Olga Ivanovna je v s prejemnici okrasila vse stene, s svojimi in tujimi študijami. v okvirjih in brtiz njih, in je ustvarila med klavirjem in ostalim pohištvom krasen koiček s pomočjo kitajskih solnčnikov. stojal, raznobarvnih krp. kimlžalov. kipov in fotografij. V obedtiici je dlepila strt«" z lesorezi, olbesiHa flf ko odgovarjal. — Vse življenje sem se ibarvnil z naravoslovjem in medicino in nisem imel časa brigati se za umetnost. — Ah, to je strašno, Dimov! — Zakaj? Tvoji znanci ne po-raiajo naravoslovja in medicine, a vendar jim tega ne očitaš. Vsakemu svoje! Jaz ne razumem pokrajinskih slik in oper, a si mislim: Ako jim posvečajo modri ljudje vse življenje, a drugi pla-čujejo zanje ogromne svOte, te* daj so rpotrebne. Jaz ne raizumem. toda ne raizumeti. se ne pravi tajiti. — Daj. da ti stisnem tvojo vrlo roko! Po obedu je Olga Ivanovna zahajala k znancem, nato v gledališče ali h koncertom in se vračala domov po polnoči. Ta'ko se je godilo vsak dan. Ob sredah je prirejala večeru-zabave. Pri teh večerih .gospodinja in goisitje niso igrali kart in plesali, temveč so se kratkočasili •z raznimi umettnostmi. Igralec iz dramskega gledišča je deklami-ral. pevec je pel, slikarji risali v albume, ki jih je imela Olga Ivanovna dovolj, violomčelist je svi-ral, a gospodinja sama je risala, modelirala, pela in spremljala. — V odmorih med deJklaimacijami. .godibenimi in pevskimi točkami so govorili in se pričkali o slovstvu, gledališču in slikarstvu. — Dam ni »bilo, ker je Olga Ivanovna smatrala vse ženske raizen igralk in svoje šivilje za puste in priskutne. Ni bilo večera, da ne bi GLAS XABPDA..16. 1925. ha r*teno opan-ke in «i Za ?°ste in niht"e ^ ni zanj brigal. Baš ob poldvanaj- vrata moža s helabardo. Vsi so priznali, da imata anlada zakonca zelo prijazno gnezdeee. Olga Ivanovna je vsak dan vstajala ob enajstih, igrala na klavir, ali pa. če je bilo solnčno, slikala z oljnatimi barvami. Ob eni se je vozila k šivilji. Ker z Dimo-nista bila imovita — jedva sta izhajala — sta si morala s šiviljo marsikdaj beliti glavo, ako Kr je Olga Ivanovna hotela češče kazaJi v novi obleki ali postavljali se s toaletami. Zelo pogosto se je iz ^taire, pre(barvane obleke, cenenih koščkov tila., čipk, bombaža in sviile rodilo čudo, nekaj o-čarujočega, ne obleka, 11 tm več sen. Od šivilje se je. navadno vozila 'k temu ali onemu znanemu igralcu, da ibi izvedefla gledališke novice in se pravi čas pobrigala za vstopnico k premijeri nove drame ali k beneficu. Od igralca je morala v delavnico znanega umetnika a-li v razstavo, nato pa h katerikoli znametniiti olsebnosti na pose it stih pa so se odprla vrata v o. benlnico, pokazal se je Dimov s svojim eloibrocUtišnimv krotkim nasmehom in povabil družbo, anali ev si roke : — Izvolite, gospoda, nekoliko prigrizniti! Vsi so se preselili v obednico in vsakokrat zagledali .skledo z ostrigami, Ttos gnjati ali teletine. sardine, sir, kaviijar, gobe, žganje in dve steklenici vina. — Moj mili "imaitre d' hotel V' je dejala Olga Ivanovna, vneto tleskajoe z mkami. — Ti si krasen. očarujotč! Gospoda, poglejte njegovo (čelo! Dimov, pokaži se! Gospoda, glejte! Ima obraz kakor bengalski tiger; a dober, blag izraz, kakor jelen. Oj, mili moj! Gostje so jedli in opazujoč Di-mova mislili: Res je imeniten dečko! Kmalu pa so ga pozabili in naelaljevali pogovore o gledališču. godbi in slikarstvu. Mlada soproga sta bila srečna .... . i i n življenje jama je prijetno po- ali vab »t v poset, ali je pa na tn-L j . *, \ , + , , .. . ' , . tfkalo. \endar tretji teden nju- aiotek kramljala. Povsoel so io,l , . , .. .. . . .. '-'inega medenega meseca ni bil po-sp rej email k raelostjo in prijazno... „ - , .. ^ , , , ,. , . vsem srečen, okusila sta se žalost, povsod J, zagotavljali, da je Dimov na|ezfl v bolnici ,e. krasna, ljubka in občudovanja1- , ~ . , - A ,.. . ' , — i o rr- i • - i * • t zaI sest dni v postelji in si moral vredna. Tisti, ki jih je imenovala - - + ,.».., . , eisto postriei svoje krasne črne lase. Pismo iz Benetk znamenite in vtilike. so jo sprejemali kakor sebi enako in ji e-nodaišno prerokovaili, po njenem oku>?i an razumu mora postati nje kaj posebnega, ako se ne za-nemari.Ona je pela, igrala klavir, slikala, modelirala in sodelovala pri amaterskih prireditvah, a to ne le kar tako, temveč s talentom. Ako se je kdo le malee proslavil in ofbrnil jK>zornotst nase, že se je z njim seznanila, še istr dan spoprijateljila in ga povabila k sebi. Vsako novo znanje je bilo zanjo pravcati praznik. Slavne ljudi je oboževala, se ponašala ž njimi in vsako noč sanjala o njih. Koprnela je po njih in ni mogla uitešiti svojega koprnenja. Stari so oeihajali, tonili v pozabo, a »zamenjavali so jih novi; tudi tem, sc je hitro privajala, bila nad njimi razočarana in jeQa na novo iskati, našla in zopet iskala. Čemu? Ob. petih sta z možem obedovala. Njegova preprostost, zdrav znvisel in dobrodušnost so jo vz. hičale. Neprestano je vstajala, vihravo objemala njegovo glavo tli jo obsipala s poljubi. — Ti, Dimov, si moder, plemenit človek, — nun je govorila. — A ti imaš tzelo veliko napako. Ti se prav nič ne zanimaš za umetnost. Ti omalovažuješ i godjbo i slik at* 8tVO|- iiiti —r. Ne razumem jih, — je krat-1 Olga Ivanovna je sedela pri njem in grenko plakala. Ko je okreval, mu je zavila ostriženo glavo v bel robec in ga začela slikati kot beelu-ina. In oba sta se veselila. Čez kake tri dni, ko je ozdravel in začel spet hoditi v bolnico, ga je zadela nova nezge>da. (Dalje prihodnjič.i Ben-titke, v maju. Polagoma se je nižal večer. Nad lagunami so zablesteli zdajpazdaj žarki.lahno naoblaieenega večerne^ ga solnca. Sedeli smo v gondoli,, ki je tiho rezala valove v simeri proti Otoku mrtvih. Oamn ki je dobival tu pe>d oboki mostov, na vodi. v tipično bene£iketm osredju nepozaben timbre. Toda .ta romanca j;* bila melanholična kakor beneški kanali s propadajočimi palačami in cerkvami. — Vse kakor v podlistku romantičnega potopisna, — je deA'\ TITE BEST JUGOSLAV ADVERTISING KEDTUM KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja .< v teh slučajih je treba jemat; | SEVERA9 S Cena' 50 centov. C t D A H R A P I D S feKawies ■ • ■ idtiisši slavo: na individualizmu in harmoniji s prirodo. Strop uibija lepoto in zasužnjil je človek^. Camillo nam je prdvil, da se bodo najbrže Benečani spametovali : obstoji načrt, da zgrade velik predor pod morjem, v katerem bo vozila električna žiileznica. Potem bodo odpravili motorne čolne in parnike v kanalih; gondol jeni bodo lahko zopet zavladali na beneških vodah. Gondola, črna kakor rakev in zašiljena na kljunu kakor dozdeva kapa, je plula po laguni in se bližala cipresovemu ga ju na otoku mrtvih. Počasi .srno pristali ter se potihoma napoJtili skozi cerkev na grobišča. A prišli smo prepozno: pre>ti v c leer u zajpro pokopališče. Treba je bilo »zapustiti romantični boeeklinsiki otok in se vrniti v mesto. Zopet se je zrcalila v voelah tiha, emlanholična pe>ezija bene-čanskega večera. — Na dan Vseh svetih morate biti tukaj — je pravil Camillo. — Takrat je na laguni med mestom in Cam po santo toliko čoLno.v in gonelol, da naštane most. Ijjudje lahko pridejo po suheun k svojim mrtvim. Šinilo mi je v mislih : Kaj bi Benečani častili mrtve, ko so vse Benetke zgolfj umiranje, lepo, udano umiranje. Mrlič z glorijo življenja, kakršnega ne bo nikoli, nikoli vejč! V današnji prazni dobi je tako umiranje lepše eni življenja. Lepše nego naše naizovi življenje mehanična funkcija telesa in duha, brez strastnih čustev, močnih spoznanj in veUkih idej. Kakor v otroških pravljicah smo prihajali ws prvimi veeeamimi sencami v tih ikanal. mrtd visoke hiše z marmornimi stopnicami. Smuknili smo pod lokom mosta, ki veže obalo in zavili v umaeano vodo postranskega kanala. Črni dalje smo prihajali, grša je bila voda. Iz blš, 'ki jib stoletja mdluje ob nogah »vetJosiva voda, plazeč se kakor neugitama pobota, in za puščajoč umazane eenta, ki je slikal mogočne dožele, pono-me patrk-ije, razkošne lepotice, gondoljere, lu-nojasne beneške noči v davnih dneh — preti štirimi stoletji. Ziblje se motna voda, pljuska eb hiše z obeh strani kanala, tre-pečejo prve luči; stari Ponto eli R i alt o razteza svojo mračno, masivno podobo nad valovi. Mimo nas piskajo parniki in ropotajo motorni čolni, gondola se niha na razsrjenih. vaBoviih, ki butajo ob mramorne stopnice patricijftkih hiš. A Camillova sigunma roka br-ztla vtnlo in vodii gondolo spretno po kanalu, ki je poln prometa. — Kanalje grde, — se hudu(je Camillo nad preklicanimi "vapo-retti' — glejte jih, kako vzbunka-j'o valoveL Vse spomenike bodo u-ničili, vse Benetke razdejali. Pritrjujemo miu in se smejemo njemu, večernemu razpoloženju v Benetkah, tihi sreči, da exbstoje lepi trenutki v življenju. Mimo rtaj^s plovijo zakrite gondole z zaljubljenci; plovijo v tihe kanale, .kjer bodo lahko nemoteno uživali beneško ljubezen. Spominjam se Puškinovega Evgenija O-njegina in silnega vzbiČenja ruskega severnjaka za tople noGi na beneških vodah. Nočej Italigi zlatoj. J a njegoj našla žus na volje, s veneeiankoju m lad o j To govoriivoj, to njemoj. Plivja v tajimstvemiioj gondo- Ije . . . Tedaj so se e>glasQi beneški zvonovi ; zazvonil je angelus in zvonilo je po vseh cerkvah, zvonilo Čez mesto in nad vodami, 'zvonilo v somraiku, ko že je nad morjem ugašala zarja Kdor je slišal godbo beneških zvonov v mračnem večeru nad vexlami, je ne bo pozabil nikoli. Tako nemara zvone zvonovi samo še v severnih Benetkah — v Rruaggah, Boderibaehovein* "Mrtvem mestu". Sinili smo mimo divaie Palaizzn Ca* d'Oro potem .mimo hiše, v kateri je Oteflo ljubil Dessdemono: na desnici, pred nami je bila . mogočna opatiga San Giovanni z ve- Treba je doživetja. Doživetja sebe. sveta, preteklosti: doživetja minljivosti in večnosti. B. Borka. LISTNICA UREDNIŠTVA. P- P. — Pišete nam. če bi lahko dobili sem v Ameriwi svojega petnajstletnega brata, da bi hodil tukaj v šol?. Najprej morate dobiti od šole potrdilo, da bo v šolo sprejet. To potrdilo mu pošljite v stari kr:'j. Ker ste ameriški državljan in ker se morate obvezali, da boste, -krbeli zanj, bo vaš brat na temelju tega potrdila najbrž dobi i pri tamošmjeni ameriškem konzula tudi dovoljenje, da s- bo sm»d prist liti neoziraje se na kvoto. ROJAKI, NAROČA.J T K SB NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENI T l DRŽAVAH Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4 7° pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za nase ceke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 27° od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. ANTHONY BIRK HIŠNI in sobni slikar in dekoratok Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJIH MENE ZA CENO. Ridgewood, Telephone: Jefferson G253 359 Grove Street Brooklyn, N. Y. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJAMST MOŠKIH SOLE2NI. Mej« atrok« Jm zdravljenj* akutnih In kroničnih bolaznl Jaz aam Im zdravim nad 25 lat tar Imam akuanja v vaah boiaznlh \ .*n*.m »'ovanako, zate vaa moram popolnoma razumatl In aposnatr vata bolezni, da vaa ozaravim In vrnam mo« In zdravje. Skozi 83 lat aam pridobil poaabno akuinjo pri ozdravljenju moiklh bolaznl. Zato aa moreta .popolnoma zaneatl na mana, moja akrb pa Je, da vaa popolnoma es*ra-elni. Ne odlaiajts. ampak pridite šlmpraje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in live po taiaau, bolezni » arlM. ta-padanje laa, bolečine v koatnh, at aro rane. oslabelost, živčne In bolaznl v mehurju, ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Ur«dno ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldna do I popoldne; ▼ torek, četrtek In »o bo ta od g. dopoldne do 1. jrve£*r; ▼ nsdeljab in Pnunlklfc oč 11. dopoldne do S. popoldne. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni stroj "OLIVI®" $2a B streiico r& slovenske Črke, č, i, i — 'OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPB£N1 -— ■ Pisati ca pisalni stroj ni nikaka umetnost. Tako] US Ka vsak pil«. Hitrost pisanja iobite i vaj^ ■LOVEFIO PUBLISHING COMPAJTT mrnrn T«k, M. T. ŠOLANA Is ROMAN. Za "Ctlas N arc da" priredil G. P. 47 (Nada 1 je van je.) — Dobro, ljubim te cvetke kljub slabemu slovesru, ki ga uživajo. — Torej zcJo zgodaj gre seistra Mangareia na vrt ? — Ne vsaki dan, gospod baron. Danes je bila pač izjema. — Tako, tako. Ko je Friderik odšel, se je rfklonil Manrus mad cvetke in lotilo se pa je neodoljivo hrepenenje. Ilotel se ji je zahvaliti ter ji pogledati v oči. Njegov sklep je bil storjen. Čakal je le primernega časa. Po zajutrku, ko je Joried počivala, je hitro odšel po stopnjicah navzgor ter lahno potrkal na vrata bolniške sobe. Približali so se lahni korarki. Vrata so se previdno odprla in ljubko Liec* Margarete je pogledalo ven. Njeno bledo lice je zopet oblila rdečica, ko je tako nepričakovano zagledala Maurusa pred seboj. PomLgnila je z roko, stopila preko praga ter previdno zaprla vrata za seboj. — Gospa bartnica spi, — konečno! Kako hvaležna sem Bogu zato, kajti bil je zadnji čas, ker so njene moči prehitro pojemale. Podal ji je roko ter nežno stisnil njene vitke prste. — Kako hvaležen sem vam za v^o Ijmbezen in ^krb, ki jo posvečale bolnici! — je rnkel priprosto, a vendar je- .tičalo v njegovem pogledu ter v izrazu njegovega glasu nekaj, kar ji je zopet po-gnaJo kri v lice. — Ali imate za treairatek časa, ses-tra Margareta? Prosim, sedite tukaj k meni in daljva malo kramljaiti. Ta/ko mnilo sem čul o stanju tete. da bi se rad ipodrobnejše informiral in vsled tega mi ne morete zadrž vati svojega poročila. Pripravila je dva stola in Margareta je sedla Ibno vznemirjala velika sla.bo*t srca. Predpisa:! je prašek kafre, a tijd; v tem slučaju je bil učinek minimalen, komaj opazljiv. — Torej se boji najhujšega? Njegove modre ttf?i so zrle resno kn obraz je razodi ival sočutije, ki ga je občutil v tem trenutku. — Tpajmo, da bo postajo boljše. Njeno stanje ni še nevarno za življenje, vendar pa laihko postane. Se nekaj ča«a ise je sukal pogovor krog bolnice, a nato ga je obrnil Mauius na druge stvari. Zahvalil ji je za veliko ljubeznjitvotst, ker je mislila na prazne vaze. Zanimal se je za hišo diakonistinj, kateri je pripadala in prav posebno ga je vselilo, da ne pripada nobenemu katoliškemu i edu. Kraanljala sta vedno bolj živahno in njemu je prav posebno ugajal njen smehljaj. Ni se je mogel nagltidati in ni se mogel nasititi bla-gugla^nosti njenega glasu. Šum v bolnlšiki sobi je predramil Margareto. Vzravnala se j.*. — Najbrž se je zopet predramila — ter sega po kozarcu, — je Margareta preplašeno zašepetala. — Oprasttite, gospod baron, moram ji pomagati. Ali, kaiko malo časa je palčivala! Kako odkritosrčna je bila v skrebh za usodo bolnice! Maurus je stal ter zrl kot očaran na vrata, skozi katera je izginila. Globoko je vzdihnil in njegove oči so žarele od radosti. Nato se je obrnil ter hitro odšel nazaj v e-rvojo sobo. Naslednjega dne je stal ob istem času zope* pred vraftmi bolniške sobe in Margareta je zojnit stopila preko praga ter kramljala ž njim. Ko pa se je proti večeru Joried odpeljala na pristavo, je prišel borom zopet po stopnjicah navzgor, da se informira glede stanja bolnica. Vsaki pot, kadar je prišel, je oblila izdajalska rdečica lice aulade deklice in stiki med obema imladima č!oveta govoriti ž njim. Ko je hotela zopet stopiti v bolniško sobo, je napravila hišna, lei je slišala naročilo, kaj čuden obraz. — Gospod poročnik je čisto dobro poučen o stanju gospe baronice. Vsaki dan pride enkrat ali dvakrat serrikaj v dvorano ter se izabava s sestro Margareto in zjutraj, na vse zgodaj, se izprehajata skupaj po parku. Jorit«d se je sklonila naprej, kot da ni pravilno čula. Postala je bleda kot smrt. — Ali veste to natančno? — je vprašala. — Popolnoma natneno, koiitesa. — Tako. — Kontesa je akomnignila z ramama ter se premagala tako, da je izgledala povsem brezbrižna. — Zakaj »bi se ne xafbavai z diakonistinjof "pestra Margareta je zdna i»^>rijaznfe in Vsafkdo ra$ kramlja i »je. ' -- ' * r r } JU« .u, (Dalje prifcodnjif:) -* - ***** "^rr SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNDCI HA OLJX FRANCE i9. junija PARIS — 27. JUNIJA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega rurMa z umivalniki in takoto vedi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijafia. 19 STATE STREET NEW YORK ■I^^M^hmALI lokalni agentje - Predavanje o Ligi narodov. V Ligi narodov, ki se je nastanila v razkošnem modernem velemestu francoske Švice, v Ženevi, delujejo in uradujejo uradniki iz vseh mogočih dežel in drža v. Med temi so 'zastopani tudi Jugoslove-ni. Če se ne motimo se nahajajo v službi Zveze narodov p) en Slovenec. Hrvat in .Srb. Zadnji gosn. Gjoka Popovič iz ugledn-* beograjske »rodbine. Po naročilu gene ralnega tajnika Zveize narodov, sira Druinmonda je že opetoyano o-biskal jugoslovensko državo ter tukaj propagiral idejo 7\c/e narodov. Že pri prejšnjih svojih pr, rovanjih pripravil teren, «!a so *e po raznih naših kulturnih sredinih vi'tyrovila druši\.i za pro- pagando ideje Zveze narodov. V Ljubljani se je za to idejo s pose-l.no vnemo zavzel profesor univerze dr. Pitamic. Tudi letošnjo pomlad ie pr. Poij>ovič obiska! naše državo in pregledal stanje, v katerem se nahaja propaganda i i rovne in pravne organizacije, ;;a' agitacija za ide.j« mednarodne mirovne in pravne organizacije, za Zvezo narodov. Povsod je konstati-ral razveseljiv napredek. Pri tej priliki je Obiskal Ljubljano in tu v pondtlick popo' Ine s prijaznim sodelovanjem r.asi.'i univerzite!it'll o-oblasti priredil javno predavanje o sedanjem sestavil o uspehih in o bodočno^i te najmočnejše mednarodne organizacije modernega časa Predavanje je bilo tem zanimivejše. ker je prihajalo iz ust moža, ki deluje neposredno na licu me.«ta i nki torej pozna vso notranjo organizacijo te pomembne ustanove iz lastnega izkustva. Predavanje se je vršilo v zbornični dvorani univerze ob prilično številni udeležbi akademikov in drugega občinstva. Bili so prisotni tudi številni univerzitetni profesorji z rektorjem na čelu. Univerzitetna prof. dr. Pitamic je pozdravil predavatelja in ga predstavil filu-š^/teljstvu. Od svoje strani S3 je tudi gosipod Popovič zahvalil a-kadem^kim Oblastem za prijaznost, s katero so m ži krivda za to stanje pni državah eamiih, ki so njene Članice. Pač pa ^ vidi predavatelj neposredno bo- * 1 dočnost Zveze narodov v takozva-I n i h adjninistratd\Tiiii vprašanjih, J s (čemer misli na mednarodno im-| ctjativno organizacijo nocijalnih • in humanitarnih zadev Liga naro do v je micijatrvno organizirala vse polno mednarodno koristnih [ R-oei jabiiih in h um an i tam ib nalog I po tej poti bo vedo tesneje zbliževala narotle za Skupne naloge. Zavest skupnosti bo na ta naiein v edino jačja in nefki dan lahko pre stopi .tudi na poftitično polje in list vari moralno ob vezanost vseh držav za skupno pravmo in mirovno zajedmieo. S to optimistič.no perspektivo v bodočnost je predavatelj zaključil svoje bogato informativno predavanje. Za predavanje je žel dolgotrajno ploskanje avditorija. PF* s_ Kretanje pomikov - Shipping New? Cherbourg; Roc h« m SAMOMORI NA POUSKEM 17. junija: Bercnsarla. beau. Havre. t«, junija: Plttaburffh, Cberbourf, Antwerp. SO. junija: Olympic. Ckerbourg; Prane«. Havre; Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Vol en dara, Rotterdam; DuUo, Oenoak 84. junija: Mauretanla,' Cberboui^. 25. junija: BeUrenland. Cherbourg« Antwerp; Deutachland, . Boulogne, Hamburg!' Bremen, Bremen. ST. Junija: Parla. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pre«.' Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andanla, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa SO. junija: Prea. Wi'aon, Tnt; a tem parni-kom po spremljaj potnike uradnik tvrdke Frank Sakaer State Bank. t. julija: Aqultanla, Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding. Bremen. 2. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. julija: Majestic, Cherbourg. 4. julija: Leviathan, Cherbourg. «. Julija; , L De Grasse. Havre. 7. julija: Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. julija: Berengarla, Cherbourg; George Washington, Bremen. 9. Julija: Cleveland, Hamburg. 11. julija: Olympic, Cherbourg; France, Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg. 14. Julija: - v Reliance, Hamburg. 16. JuiiJa: Rochambeau, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg. 18. JcliJa: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. i 22. julija: America, Bremen. 23. JuliJa: Belgenla-nd. Cherbourg; Albert Bal-lln. Hamburg. 25. julija: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. julija: Resolute, men. Hamburg; Bremen, Bre- 29. julija: Aqultanla. Cherbourg; La Savoie, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. julija: Zeeland, Cherbourg: Ohio, Hamburg. V zadnjem (času se je število samomorov na Poljskem, zlasti v »Varšavi, zelo pomnožilo tako, da vzbuja ta pojav zanimanje tudi v tufjini. V 'Kurjeru Warszavskem' i razlaga S. Wostowski to epidemijo na ta način, da so prišli mnogi ivsled pomanjkanja življenskih potrebščin v obli/pni položaj, iz katerega je edini izhod prostovoljna smrt.. Večina samomorov se izvrši inpulzivno, t. j. načrt se pojavi pri m srečnežu hipoma bodisi radi telesnega ali duševnega trpljenja. Ker so ljudje izgubili vsako naJo na bodočnost, jih je minilo tudi veselje do življelnja. V Varšavi ^ Kip a de več shičajev samomorov na ženske, nego na moške. Mlada »levojka, ki vstopi v družbo, pride nar.nkrat v znosne razmere in živi v? svojo plačo brezskrbno živije-J^ije. Polagoma pa se naveliča dela, i njene zaele svetovna vojna, uniČevaJka -žnosfci,. *Ja svojo voljo, vsaij danes komurkoli imputira. Z vaz a narodov sploh nima svojo voljo, ampa'k j«' le društvo, je abor držav in kar hočejo države, hoče tudi Zvesta na rodov. Na državeii je torej, da se v tem oziru dosežejo boljši rezultati. Treba »bo vplivarti na javno mnenje, na državljane, da sami zahtevajo od svojih držav, da se podrejeno mednarodnim intere- som. Predavate velikosT opozoril na ma od urada v urad, menja večkrat službo in to se ponavlja dotlej. dokler ji sploh nobena služba ni več po volji. Če se pridruži temu še razočaranje ljubezni, nastopi duševna depresija, dekle si kupi za zadnje krajcarje strupa in gr'.- prostovoljno v smrt. Pri moških je to drugače. Nasilne smrti nraro večinoma pijanci in verižniki, ki ne morejo prenesti nepričakovane izgube imetja. Tudi med akademsko omladi-no so .samomori na dnevnem redu. Iz sovjetske Rusije se širi namreč med poljskimi akademiki nihilizem, ki zahteva mnogo mladih žrtev. Število samomorov bi se dalo skrčiti samo z moralno o-poro nesrečnih kandidatov. Človeška dražba bi morala poskrbeti, da izginejo iiz družabnega življenja vsi nagibi, ki silijo mlade ljn- di V smrt. Eden ,£lavr1ifr nAgigoy t^jo-'' je seveda beda in pomanjkanje. Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pri. ■tanejo take v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKI PARNTK PRESIDENTE WILSON Odpluje NARAVNOST V TRST dne 30. JUNIJA Cena do Trsta. III. razred $100. z vojnim davkom; tja In nazaj samo $162.00 in vojni davek $5..—Železnica iz Trsta do Ljubljane samo $1.20. Vozni list lz Trsta do New Yorka. samo $107.50. Posebne cene za tja In nazaj. Najbolj cena ln udobna proga aa potovanje. COSOLICH LIKE Of TRIESTF Phelps Bros. & Co.,2 st- ' New York ZENITNA PONUDBA. Slovenec srednje starosti z lepim prihrankom, dobrim stalnim delom se želi seznaniti s Slovenko v svrho ženitve, dekle ali vdOvo brez otrok od 25 do 38 let stara. Tajnost jamčim in sliko vrnem, naslovite : ' 'Boljša bodočnost", c.o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x 13&16) * AVSTRIJA IN NEMČIJA Na zboru vse nemške stranke v Avstriji na Dunaju/je imel predsednik avstrijskega parlamenta dr. Dinghofe-r velik govor, na ka te rem je razpravljal o vprašanju združitve Avstrije z Nemčijo. 1» javil je med drugim ''Pristaše dona%'ske federacije v Avstriji paliko preštejemo na prstih obeh rok. Celo nasprotnik združitve bivši ministrski predsednik Hus sarek eeni pristaše 'združitve v.. Avstriji na 95 odsto vsega prebi- j valstva. Vsenemci id'eje združitve ; Avstrije z NemČiijo ne bodo nikdar izdali, če tudi bodo morda prilagodili svojo ta/ktirko danim razmeram. Temu smotru je Ibilo tudi posvečeno njegovo in podkancler-ja dr. Franka potovanje v Berlin. Dr. Dingho&r je zaključil svoj govor z izjavo: Združitev je in o-Mane na pohodu, prebivalstvo Avstrije in Nemčije to hoče in te volje ne.bo trajno.faagla žaielržati nobena sila na svetu. Svetovni red ni danes nikaikor, taiko železen, da bi ga mogli smatrati za stalen. Tudi za na-s zopet ^pride.ičais^ ko z železni dosl ed n ost.j o izW d eta o svo- Ženski lasje. Neki nemški znamsifcvenik je dolgo preiskoval lase na rassnih >:enska;h. Prišel je do zanimivih ugotovitev. » Znanstvenik je pred vsem ugotovil, da so plavi la»je gostejši kot rjavi ali eeio erni. ČSim temnejši so lasje, tem redkejši so: Ugotovil je pa tudi, da so lasje debelejši in s tem močnejši, čim temne> «i so. Racrif-fltovalee je dognal, da sc nahaja na glavi ženske z normalnimi lasmi na kvadratnem £aleu, t. j. približno šestih kvadratnih centime (t rili, povprečno 598 ornih lais, 648 tjavih in 728 javili. Ugotovil je natdalje, da ao srednje lepi ženski lasje dolgi 70 do 80 cm. Ako bi tpo&tavil vse lase ženske z normalnim glavnim o-krasom drugega "za drugim, 'bi dobil pri rjatvoladkah lepo dolžino 80 kilometrov, pri plavolaskah pa celo 130 km. Ako nategnemo las, vidimo, da se da raztdgniti, pri nekaterih plavoia.sk a h eel o za eeio tretmo. se tiče metei žertAe^a laap, ješ omenjeaii vewftr ufgoCov« NA PRODAJ ^ J^ j-osebna laberty touring kara, nanovo prefbarvana in v dobrem stanju se radi pamanjkamja prostora proda za ceno $125.00. Kdor bi se za njo zanimali, naj mi piše in jo po -dogovoru pripeljem v New York. — Jože Zelene, 62 Prospect Street, Greenwich, Conn. (2± 16,17) . Rada bi izvedela kje se nahaja, moj braft ALCKTZ KRA^OVIC? Pred 10. leti je bil pri mmi v Greensburg, Pa.; potem je šel pa nekam v Forest City, Pa. Prosim eetojene rojake, če kdo ve za njie^ov naedov da mi ga javi ali na>j se pa. sam Oglasi, ker poročati mu imam več važnega iz starega ikraja, — Mazy Gorišek, Box 426, Brownsville, Pa. (2x 16,17) delo, -ki ga j^J4a pUj. :k§fcJ|Lj 113 in črn do 130. Vendar je našel. da so črni lasje zelo -nezanesljivi in da niso etnako močni. Razen tega se »zelo radi lomijo*. Človeški lasje so tako tanki, da «0 že prišli v pregovor. Vendar jg "—— že^ednb 8-¥ra)t defcelej-ft irilft{iMgl< in elejm.;kQt pajčinšna.- Kako so potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je niinimijan potovati \ stari kraj, Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih Ptfifr. prt IJagt in dragili stvareh. Pojasnila, ki vam jih nmnic dati v Bled nafie dolgoletne lzku£nj+ Yam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v IIL raaredo. Glasom nove naselnlfike postave ki je stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, aamarejo tudi nedrja vljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja lsdaja gene ralni naselnlškl komisar v Washington, D. O. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi. v New Torkn pred od potovanjem, ter •e pofilje prosilcu t stari kraj gla som nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnika ml svojca 1> starega kraja, naj nam prej pl£e sa pojasnila. Is Jngoela vije bo pripnSCenih r prlhodnjU treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. AmerlSkl državljani p« sam ore} dobiti sem žene ln otroke do 18. Is ta bres, da bi bili Ktetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo . kvoto. 8tarifi! in otroci od IS. 6» 21. leta ameriiklh driavljanov p Imajo prednost v kvoti. PUH te ■ pojasnila. Prodajamo vosne liste aa vsi pre ge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Oposorlte trgovoe 1& o-< brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo sadovoljnl* da oglainjejo r listu "Glas Naroda", fl tem boste ▼stregli tudi, Uprava "Glas Haroda' Prav vsakdo— kdor kaj U6e} kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuješ kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajd čudovit uspeh —. MAIiI OQJaAMX movmmrnrm "6LAS "nTmbBMSP1