NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK Podietništvo [ IN SI IZBERITE NAGRAD)0 Ptuj#Monopoli ■üsíasigcafi ponMumnGEncun po ptujsko Več v notranjosti časopisa. O Stran 8 Kronika Kidričevo • Ruski poklon rojakom Z> Stran 24 Ptuj, torek, jo 29. julija 2014 |!C letnikLXVII «št.59 Odgovorna :<=o Simona Meznaric £ ISSN 1581-6257 £ Cena: 1, /II «št. 59 m * T lo tajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2'I04,3 www.radio-ptuj.si 1 Vzhodna Slovenija Vzadnjemitrenutkuipodpisansporazumi Muf _ S Srečnim koncem '0(140'članovs^tajvžhodne kohezijske regije se je seje, na kateri so potrjevali najpomembnejši dokument O Stran 9 za pridobivanje evropskega denarja v naslednjem obdobju, udeležilo le 20/članoy|rkafje minimum za sklep' rnnct Kia en hili 7iinani in netali rlani cuotaO ^ MI B Podjetništvo Slov. Bistrica • Stečajni postopek cnost.Kjeso bili zupani'in ostali člani sveta? A; V * fjf Šport Nogomet • Rudar brez rešitve za razigrane Zavrčane O Stran 11 O Stran 2, in 3 Foto: Črtomir Goznik TenIs • Zidanškova med najboljšimi Evropejkami O Stran 12 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Izplačilo denarja občinam po ZFO še vedno v zraku S Stran 24 PotI In stranpoti dopolnilnih dejavnosti S Stran 8 in 9 ^j^arodno ^Fabavne Sv lasbe Ptuj 2014 Minoritski samostan, 22. avgust 2014, ob 19.30 uri 2 Štajerski1TEDNIK Po mestni občini torek • 29. julija 2014 Slovenija, Podravje • Z zlomljeno nogo v novo finančno obdobje 2014-2020 Gospodarstvo relativno zadov politični veljaki pogojno ali pa Člani razvojnega sveta kohezijske regije vzhodna Slovenija so se okrog potrjevanja partnerskega sporazuma, ki predstavlja os julija vrteli kot mačka okrog vrele kaše. Sporazum so na četrtkovi seji vendarle potrdili. Glasovanje je šlo dobesedno skozi šivan Za usklajevanje dokumenta so imeli leto dni časa. Soglasja v tem času niso našli ne znotraj sveta, ne med svetom regije in vladnimi organi odločanja v Ljubljani. Sporazum so nameravali potrditi na seji v torek, 22. julija, a ga zaradi nesklepčnosti ni bilo moč potrditi. Vnovič so se člani sveta sestali v četrtek, 24. julija. Tudi na ta dan je bila sklepčnost zaradi premajhne udeležbe zagotovljena šele po treh urah zasedanja, ko je na sejo prišel še en član in omogočil glasovanje. Čeprav je bilo za usklajevanje in potrditev dokumenta leto dni časa, so ga zdaj potrjevali dobesedno v zadnjih minutah; Evropska komisija v Uvodnik aktualni sestavi deluje namreč le še do konca julija. Potem gredo komisarji na počitnice, septembra pa se bo komisija konstituirala v novi sestavi. Cilj slovenske vlade je bil dokument na Evropsko komisijo posredovati še v času njenega aktualnega mandata, torej do konca julija. Partnerski sporazum sta morali potrditi obe kohezijski regiji - zahodna in vzhodna. Prva ga je potrdila 10., druga 24. julija. Še isti dan, ko je svet vzhodne kohezijske regije dokument potrdil, ga je obravnavala vlada in se z njim seznanila, čeprav se je sprva pričakovalo, da ga bo tudi potrdila. »Vlada se je na četrtkovi Vseživljenjsko učenje na silo Najbrž ste za vseživljenjsko učenje že slišali, saj nam strokovnjaki in »strokovnjaki« dopovedujejo, da tisto, kar so nas poskušali naučiti v šolah, nikakor ne bo dovolj za vse življenje. (Kar na najbolj krut način spoznajo tisti, ki z diplomo v roki ugotavljajo, da si z njo nimajo kaj začeti - in se hitro do-, pre- in še kako drugače '-kvalificirajo'.) S praktičnimi stranmi vseživljenjskega učenja sem se ukvarjal tudi sam, ko sem v letu dni bolniške odsotnosti s pomočjo cisto-, kolono- in še katere '-skopije', pa magnetne in vseh drugih resonanc spoznal, da imam v svojem telesu množico različnih organov, tkiv, votlinic, koščic ... , za katere ne bi nikoli vedel, da obstajajo in čemu služijo (pa čeprav z njimi živim že dobrih 58 let), če ne bi začeli živeti po svoje, ne glede na moje življenjske potrebe. Ampak ne nameravam govoriti o svojih anatomskih podrobnostih, saj je vseživljenjsko učenje vpeto tudi v moje vsakdanje žitje in bitje. Že nekaj mesecev (in menda bo tako vse tja do lokalnih volitev) spoznavam kup neznanih cest, poti in stez, za katerih obstoj doslej nisem vedel, a mi najnovejši gradbeni posegi omogočajo, da jih redno spoznavam. Čeprav živim sedem kilometrov od centra Ptuja, moram vsakokrat znova razmišljati, kako naj pridem v mesto, kje je danes kaj zaprto, kod me bo vodila pot do moje najljubše trgovine ali do kakega zanimivega dogajanja v mestu. Pri čemer seveda dejstvo, da sem uspel priti do parkirišča v središču mesta, še ne pomeni, da bom enostavno prišel do konkretnega cilja, saj me zapora osrednjega mestnega trga uspešno prisi-ljuje k spoznavanju doslej neopaznih mestnih bližnjic in skritih uličic... In ob vsem tem občutim iskreno sočustvovanje z vsemi tistimi češkimi, slovaškimi, poljskimi in drugimi turisti, ki se poskušajo mimo Ptuja v hrvaško smer pretolči skozi vse ptujske prometne zanke in zankice, pasti in slepe ulice, krožišča in križišča, ob-, mimo- in skozivoznice... Mar bi ostali doma! Jože Šmigoc Foto: Črtomir Goznik Darinka Fakin: »S partnerskim sporazumom v obliki, kot je bil potrjen, smo delno zadovoljni.« Foto: Črtomir Goznik Štefan Čelan svari pred nevarnostjo centralizacije. Zato je zanj ključnega pomena policentrično naravnava vsebina dokumenta. Rešitev za državo je v gospodarstvu Član sveta vzhodne kohezijske regije je tudi Andrej Božič, direktor Steklarne Hrastnik. Pod njegovim vodstvom je Steklarna izplavala iz rdečih številk, izboljšale so se delovne razmere za zaposlene, vključno z osebnimi dohodki. Božič ima posluh za delavca, njegova beseda nekaj velja, o svojem delodajalcu povedo zaposleni in sindikalisti. Božič je eden tistih, ki si prizadevajo za konstruktiven dialog, za dvig slovenske gospodarske aktivnosti ter za ustvarjanje uspešne družbene in socialne klime. Potrditev partnerskega sporazuma na svetu vzhodne kohezijske regije je za naš časopis komentiral z besedami: »Vesel sem, da je razvojni svet vzhodne regije partnerski sporazum potrdil. S tem smo dokazali, da smo sposobni gledati na interes celotne države, ne samo lokalnih skupnosti. Če sporazum te dni na svetu regije ne bi bil potrjen, bi se pričetek črpanja denarja lahko premaknil v leto 2016. To bi za Slovenijo pomenilo veliko gospodarsko škodo. Konkretizacijo sporazuma bomo dosegli v operativnem načrtu in s strategijo pametne specializacije. Tako bomo razreševali tudi v tem trenutku opažene pomanjkljivosti v obstoječem načrtu. Ključnega pomena pri pripravi operativnih načrtov, ki bodo izhajali iz sporazuma, bo sodelovanje med različnimi regijami v Sloveniji in v drugih državah ter celo sodelovanje med državami. Prav s tem nam je dala Evropa vedeti, da bo podprla samo velike projekte, ne majhnih lokalnih, kajti značilne spremembe v Sloveniji in širše v državah EU lahko dosežemo samo z velikimi projekti, ki temeljijo na sodelovanju. V tokratni perspektivi se ne bodo tolerirali razdrobljeni infrastrukturni projekti. Vse te male infrastrukturne projekte lokalnega značaja bo po novi perspektivi možno izvesti samo v primeru, če bodo sestavni del večjega projekta. Majhni, razdrobljeni projekti lokalnih skupnosti, ki so celotno državo v preteklosti postavljali v pozicijo talca različnih lokalnih samouprav, po novih pravilih Evrope ne bodo več možni. Poleg tega nova perspektiva ne določa več financiranja izobraževalnih institucij za dnevno delovanje, ampak samo za projekte, ki so povezani z gospodarstvom in različnimi lokalnimi skupnostmi. Zavedati se moramo, da je rešitev za državo v gospodarstvu. In gospodarstvo je gonilo razvoja. Letos smo že velikokrat slišali, da je Slovenija zabeležila gospodarsko rast prav zaradi uspehov izvoznikov. Takrat, ko bo šlo bolje gospodarstvu, bo od tega imela korist celotna država, vključno z lokalnimi skupnostnimi. Poleg 3,3 milijarde evrov, ki jih bomo lahko črpali do leta 2020, bomo z dobrimi projekti in povezovanji imeli možnost črpanja sredstev iz evropskega sklada za raziskave in razvoj Obzorje, katerega vrednost je od 80 do 90 milijard evrov. Ko gledam te številke in razmišljam o dobrih velikih projektih za Slovenijo, moram še enkrat poudariti, da sem vesel, da je zmagal razum.« Foto: zasebni arhiv Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, je podpredsednik sveta vzhodne kohezijske regije. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 29. julija 2014 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 Kdo je glasoval za in koga ni bilo ... oljno, lokalni sploh ne ¡novo za črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, od lanskega ikino uho, saj so komajda zagotovili ustrezno večino. Foto: Črtomir Goznik Predsednik sveta vzhodne kohezijske regije Ivan Žagar neudeležbo članov na seji pripisuje času dopustov in morebitnemu protestu zaradi neuslišanih predlogov, ki prihajajo iz tega okolja. r Za 345 milijonov evrov izplačil zaustavljenih Bruselj je Sloveniji spomladi letos blokiral izplačilo dela evropskih sredstev iz finančnega obdobja 2007-2013; blokada še vedno ni odpravljena. Na SVRK pojasnjujejo: »SVRK in Urad za nadzor proračuna sta v stalnih stikih z Evropsko komisijo in si prizadevata, da bi bil končni dogovor s Komisijo dosežen čimprej, začasno zadržana sredstva Sloveniji pa 'odmrznjena'. Skupna višina ustavljenih plačil Evropske komisije po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo na SVRK, doslej znaša dobrih 354 milijonov evrov. Vendar poudarjamo, da ta začasna zaustavitev plačil iz bruseljske blagajne ne vpliva na izplačila upravičencem iz slovenskega proračuna. Proces izplačil iz slovenskega proračuna za evropske projekte teče nemoteno.« V_/ seji seznanila z vsebino osnutka partnerskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020. Dokončno ga bo obravnavala predvidoma na naslednji seji. Po potrditvi ga bo poslala Evropski komisiji, njeno potrditev dokumenta pričakujemo jeseni,« so sporočili iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ter med drugim dodali: »Podlaga za črpanje evropskih sredstev je tudi operativni program, na vsebino katerega morata prav tako podati soglasje razvojna sveta obeh kohezijskih regij, potem sledi sprejem na vladi in potrditev Evropske komisije. Z izjemo sredstev, namenjenih najbolj socialno ogroženim, Slovenija iz večletnega finančnega okvira 2014-2020 predvidoma ne bo koristila sredstev že v letu 2014, temveč v letu 2015. V letu 2014 (in tudi 2015) se prekrivata dve obdobji in poleg priprave dokumentov ter vzpostavitve sistema za naslednjih devet let je pozornost namenjena koriščenju preostalih sredstev iz obdobja 2007-2013.« Župani niso najbolj zadovoljni »V četrtek sprejeti partnerski sporazum je za nas pogojno sprejemljiv,« je povedala županja občine Majšperk in članica sveta vzhodne kohe-zijske regije Darinka Fakin. Sporazum naj bi sicer usklajevali še do zadnje minute. Ker predlogi članov sveta niso bili upoštevani, bodo vztrajali, da se te pripombe upoštevajo pri pripravi operativnega izvedbenega programa. »Pogojno smo zadovoljni. Upamo, da bo zagotovilo, da se bodo pripombe upoštevale pri pripravi operativnega programa, obveljalo,« je dejala Fakinova, ki smo jo med pripravo članka sicer ujeli na dopustu. Podoben komentar smo ob sprejetju sporazuma slišali tudi od župana Slovenske Bistrice in predsednika sveta vzhodne kohezijske regije Ivana Žagarja. »Zaupamo zagotovilu, da bodo naše pripombe upoštevane pri pripravi operativnega programa. Sporazum smo potrdili, ker ne želimo ovirati nadaljnjih postopkov. Treba je poudariti, da sporazum ni edini strateško pomemben dokument, na osnovi katerega se definirajo smernice črpanja evropskih sredstev. Treba bo potrditi še strategijo pametne specializacije in resolucijo o prometni infrastrukturi,« je povedal Žagar. Zakaj je polovica članov sveta manjkala pri potrjevanju Partnerski sporazum je strateški dokument in pomeni osnovo za črpanje sredstev iz skladov EU. Glede na pomembnost dokumenta, ki odpira pot do evropskega denarja, je nekoliko nerazumljiva neudeležba članov na seji sveta. »To je na eni strani povezano z dopusti, po drugi strani pa tudi način sprejemanja dokumenta ni primeren. Neudeležba lahko priča tudi o tem, da nekateri člani niso zadovoljni s tovrstnim načinom dela vladne politike. Obstaja bojazen, da bi se lahko sredstva, namenjena vzhodni regiji, preusmerila na zahodno regijo ali na nacionalno raven. Po našem mnenju v dokumentu ni v zadostni meri zajet skladen regionalni razvoj,« je še komentiral Žagar. Za mnenje smo zaprosili tudi župana mestne občine Ptuj Štefana Čelana, ki tako kot Žagar in Fakinova prav tako sedi v svetu vzhodne ko-hezijske regije. Čelan je sicer te dni na dopustu, na naše novinarsko vprašanje se je odzval pisno, po elektronski po- Regija Predstavnik, funkcija Pomurska Branko Drvarič, gospodarstvo Vlado Mandič, gospodarstvo Anton Štihec, župan MO Murska Sobota Slavko Petovar, župan občine Veržej Bojan Vogrinčič, predstavnik nevladnih organizacij Koroška Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec Marijana Cigala, županja občine Dravograd Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi Mojca Kert, predsednica GZS, OZ Koroška Zasavska Tomo Garantini, direktor RCR Andrej Gorjup, gospodarstvo Andrej Božič, gospodarstvo Miran Jerič, župan občine Hrastnik Matjaž Švagan, župan občine Zagorje Podravska Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica Andrej Fištravec, župan MO Maribor Janez Kramberger, župan občine Lenart Štefan Čelan, župan MO Ptuj Darinka Fakin, županja občine Majšperk Savinjska Bojan Šrot, župan MO Celje Bojan Kontič, župan MO Velenje Janko Kos, župan občine Žalec Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina Janez Jazbec, direktor RASR Notranjsko-kraška Robert Smrdelj, župan občine Pivka Vojko Tomšič, podžupan občine Ilirska Bistrica Marko Rupar, župan občine Cerknica Jože Doles, župan občine Bloke Boštjan Požar, direktor RRA Spodnjeposavska Ivan Molan, župan občine Brežice Miran Stanko, župan občine Krško Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica Mojmir Pustoslemšek, župan občine Kostanjevica Darko Gorišek, direktor GZS, OZ Posavje Jugovzhodna Alojzij Muhič, župan MO Novo mesto Mojca Špec Potočar, direktorica RC Novo mesto Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje Mojca Čemas Stjepanovič, županja občine Črnomelj Tomaž Kordiš, direktor GZS Dolenjske in Bele krajine Vir: MGRT in SVRK Z modro barvo smo označili 20 članov sveta vzhodne kohezijske regije, ki so se udeležili četrtkove seje in za partnerski sporazum dali svoj glas, z rdečo pa smo označili tiste, ki se seje niso udeležili. šti. »Veseli me, da je partnerski sporazum sprejet. Pred potrditvijo dokumenta smo vsebino dva dni usklajevali po telefonu, elektronski pošti in SMS-ih. Sporazum smo uskladili na način, da je vsebina dovolj razvojno naravnana in predvsem policentrično pravična; prvi osnutki so namreč bili koncipirani zelo centralistično. Trenutna vsebina partnerskega sporazuma omogoča, da bomo skozi operativni program lahko začeli izvajati takšno razvojno politiko, ki bo prvenstveno skrbela za pri-hodkovno stran v gospodarstvu in javnem sektorju. Upam in verjamem, da je večina nosilcev razvoja dojela, da zgolj z varčevanjem in omejevanjem porabe ni mogoče zagotavljati kakovostnejšega življenja državljank in državljanov. Ali bo res tako, bo pokazal čas, ko bomo v naslednji finančni perspektivi pričeli operativni program uresničevati. Če ga bomo udejanjali po enakih principih, kot smo dosedanjega, potem se nam slabo piše,« opozarja Čelan. Mojca Zemljarič Nezmožnost preseganja meja lokalnih vrtičkov V svetu vzhodne kohezijske regije, ki zajema Pomurje, Podravje, Koroško, Zasavje, savinjsko, notranjsko-kraško, spodnjeposavsko in jugovzhodno regijo, sedi 40 članov, od tega 27 županov, en podžupan, štirje predstavniki gospodarstva, sedem predstavnikov gospodarskih zbornic in razvojnih agencij ter en predstavnik nevladnih organizacij. Potrditev partnerskega sporazuma je pogoj za sprejetje operativnega načrta za izvajanje evropske kohezijske politike in nadaljnje korake za pričetek pridobivanja denarja iz evropskih skladov. Nerazumljivo je, zakaj je vlada zdaj naenkrat in na horuk prav v času dopustov na svetu regij zahtevala potrditev tega dokumenta. Še bolj je po drugi strani nerazumljiva neudeležba članov sveta pri glasovanju. Na svetu vzhodne regije je prvič glasovanje padlo zaradi nesklepčnosti, v drugo so sklepčnost komajda zagotovili. Dopusti gor ali dol - gre za prihodnost, razvoj in 3,3 milijarde evrov našega denarja. Pripravljavci razvojnih programov, ki se s področjem ukvarjajo po strokovni in ne po politični plati, glede sprejemanja strateških razvojnih dokumentov opozarjajo na težave tako imenovanega vrtičkarstva lokalnih političnih veljakov. Usmeritve evropske politike za prihodnje obdobje so jasne: potrebno bo povezovanje. Kar je za marsikoga na lokalni ravni misija nemogoče. Ne vsi, nekateri pa žal še vedno vidijo samo do meje svoje občine. Do periferije se mačehovsko obnaša tudi država, saj njena ušesa vse preveč prisluhnejo samo centrom moči, ki v glavnem prihajajo iz že tako bogatega središča. 4 Štajerski1TEDNIK Po mestni občini torek • 29. julija 2014 Ptuj • 19. praznik mestne občine Izzivi v skupnem sodelovanju i Ptujsko praznično dogajanje, posvečeno prazniku MO Ptuj, 5. avgustu, se je pričelo 23. julija z odprtjem glasbenega festivala Arsa žnim občanom in organizacijam in institucijam pa bodo podelili na osrednji slovesnosti ob 19. prazniku 1. avgusta na dvorišču mii Prvič doslej bodo v MO Ptuj razglasili zaslužno občanko. Ta naziv si je s svojim delom prislužila Rozalija Ojsteršek. Pred letošnjim praznikom MO Ptuj smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Izteka se vaše tretje župansko obdobje, ki je bilo po vsej verjetnosti najbolj razgibano. Po svoje sta ga zaznamovali gospodarska in finančna kriza, sredini mandata pa tudi partnerstvo v projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Po čem si ga bodo zapomnili občani, po čem pa vi? „Z vidika pestrosti dela in razvojnih potreb ni bilo zaznati velikih razlik med tremi dosedanjimi obdobji, ko mi je bilo zaupano vodenje naše občine. Res pa je, da je bilo zadnje obdobje najzahtevnejše. Mnogi so bili prizadeti zaradi pohlepnosti bančnih in borznih institucij, ki na zelo pre-finjen način uresničujejo idejo o enem vladarju, eni denarni valuti in eni religiji. Sramotno je, da mnogi pridni in delovni ljudje v 21. stoletju s poštenim delom ne zmorejo več plačevati z ustavo in zakonom predpisanih obveznosti, na drugi strani pa raste ozek sloj ljudi, ki ne vedo, kam bi z denarjem. Ob takšni družbeni klimi je zelo težko motivirati ljudi, da bi pri razvoju sploh sodelovali. Zato smo bili toliko bolj presenečeni nad odzivom številnih društev, zavodov, gospodarskih družb, občank in občanov, ko smo jih pozvali k sodelovanju pri projektu Evropske prestolnice kulture. Kljub skromnim finančnim sredstvom smo izvedli zelo bogat kulturni program, ki ga je povezovala izjemna sporočilna vrednost naše etnografske pustne dediščine. Prenovo dominikanskega samostana je Evropska komisija ocenila kot najlepšo in najpomembnejšo investicijo znotraj vseh šestih sodelujočih mest. Za to obdobje lahko rečem, da si ga bodo vsi tisti, ki prisegajo zgolj na materialno bogastvo, zapomnili kot rop stoletja, drugi, ki pa nam duhovni Foto: Črtomir Goznik Štefan Celan, župan MO Ptuj in duševni svet pomenita več od materialnega, pa ga bomo pomnili kot prelomno obdobje, ko se vedno več ljudi zaveda, da brez visokih etičnih vrednot, čistega okolja in socialne koheziji ni svetle prihodnosti za celotno človeštvo." Kanalizacija -najtežji zalogaj Od svojega predhodnika ste prevzeli odgovornost Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. v Štajerski RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-tednik.si 080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. Brez zavarovanja je vse kot list v vetru za uresničevanje pogodbe med MO Ptuj in ČS Jezero za Cero Gajke, stekla je druga faza prenove dominikanskega samostana, konec julija bo zaključena prenova prvega, osrednjega mestnega trga. Gre za projekt, ki bo pomembno prispeval k oživljanju starega mestnega jedra, ki je prav tako eden pomembnih ptujskih projektov. „Zavedam se, v kako težki situaciji so bili mojih predhodniki, ko so morali v zelo kratkem času najti ustrezno rešitev za gradnjo centra za ravnanje z odpadki. Zato ne želim nikogar obsojati za pomanjkljivosti, ki smo jih in jih še vedno poskušamo odpravljati pri izgradnji tega centra. Pogodba s krajani Foto: Črtomir Goznik Prenovljeni Mestni trg bodo svečano odprli 1. avgusta. ČS Jezero je izjemno zahtevna, s ponosom pa lahko povem, da smo jo s strpnim dialogom in potrpežljivostjo predvsem krajanov v ČS Spuhlja več kot uspešno izvedli na mnogih področjih. Letos nadaljujemo gradnjo športnega parka v Bu-dini. Med večje obveznosti, ki pa je odvisna tudi od države, Delavska hranilnica d.d. Ljubljana PE PTUJ, tel.: 02 620 93 60 vabi v novo poslovalnico v Ul. Heroja Lacka 12, kjer vas pričakuje prijazno osebje z ugodno ponudbo. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, svojim komitentom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. pa sodi rekonstrukcija ceste in gradnja pločnikov od Budine proti Spuhlji. Največji in najtežji zalogaj je trenutno kanalizacijsko omrežje. Zaradi nerazumnih zapletov v državi, ki je to gradnjo zadrževala od leta 2007, odločbo o gradnji pa izdala šele decembra 2013, smo primorani v izjemno kratkem času zgraditi kanalizacijo, ob tem pa prenavljati še drugo infrastrukturo. Za vse neljube zaplete se občankam in občanom še enkrat javno opravičujem in jih prosim za razumevanje. Veseli smo, da nam je ob nadaljevanju prenove dominikanskega samostana končno uspelo podpisati tudi pogodbo za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki bo do konca letošnjega leta zavarovalnica maribor Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU. DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA. torek • 29. julija 2014 Po mestni občini ŠtajerskiTEBNlK 5 n jasnih razvojnih usmeritvah na in festivala sodobne umetnosti Art Stays in se bo zaključilo 17. avgusta z mednarodno karting dirko v Hajdošah. Nagrade zaslu-noritskega samostana. zgrajena tako, da na objektu ne bo več nastajala škoda zaradi slabih vremenskih razmer. Ob energetski prenovi vrtcev, ki se v letošnjem poletju zaključuje, smo se lotili prenove Mestnega trga. Vsak, ki si je to investicijo vsaj malo ogledal, je lahko spoznal, da je bila zelo nujna. Obstoječe vodovodno omrežje je bilo tako dotrajano, Glej zeleno. NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VZDRŽEVANJE KOMUNALNE HIDROTEHNIKE delaj modro ! OBJEKTOV VARSTVA OKOUA. Poslovnim partnerjem, cenjenim strankam ter občanom ftstitamo za praznik občine Ptuj. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ; d.d.. IMXP Mlekarska zadruga Ptuj i.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. pomoč. Verjamem, da bomo prenovo ostalih trgov nadaljevali v prihodnjih letih in s tem bistveno izboljšali pogoje za bivanje in poslovanje v starem mestnem jedru." Festivalsko dogajanje je nekaj izjemnega Poletno festivalsko dogajanje Ptuj uvršča v sam vrh v Sloveniji, prepoznano pa je tudi zunaj meja. Na Ptuj prihajajo umetniki iz cele- ga sveta. Kako pa vi doživljate to dogajanje? „Razveseljivo je, da so predvsem mlajši ljudje spoznali, kakšno vrednost ima staro mestno jedro. Njihovi zagnanosti in inovativnosti se moramo zahvaliti, da so uspeli v mesto pripeljati številne kulturne dogodke. Glasbeni festival, ki ga organizira društvo Arsana in ga v veliki meri podpira MO Ptuj s svojimi institucijami, je lep primer mladostne zagnanosti in kreativnosti Mladena Delina. Nič manj pomemben in odmeven ni festival likovne umetno- sti, ki ga pod vodstvom Jerneja Forbicija organizira društvo Art Stays. Projekt poezije in vina, ki ga vodi naš izjemni pesnik in pisatelj Aleš Šteger, pa povezuje umetnike s praktično vseh celin sveta. Ob tem ne smemo pozabiti na festival domače zabavne glasbe, ki ga že 45 let organizira družba Ra-dio-Tednik Ptuj. Vsi ti dogodki kažejo, da je v našem mestu kljub njegovi majhnosti možno izvajati vrhunske prireditve. Za takšne dosežke je treba vložiti veliko truda in nadpovprečno požrtvovalnost. Hvala vsem, ki vlagate ogromno svojega prostega časa in energije v te vrhunske prireditve." Neposredno financiranje mestnih središč Kaj čaka ptujsko občino v prihodnje? Katerim projektom bo dala prednost? „Usmeritve, ki so zapisane v strateških dokumentih EU za naslednjo finančno perspektivo, so zelo jasne. Več kot polovico vseh sredstev bo treba na- da je voda iztekala praktično na vsakem metru cevi, kanalizacijskega omrežja pa v nekaterih predelih preprosto nismo več našli. Kljub številnim in pomembnim arheološkim najdbam se investicija zaključuje v predvidenem roku. Hvala prizadevnim sodelavcem iz arheološke in spomeniške stroke, ki so nam bili v veliko Jtujdka program polletna [(cMni In petek, 1,8, ¿obotci, 2,8, // 2C.OO - 4,00 7 20,00 j, 00 (Organizator Kavabar Florijan, Kavarna E v rop a)i Skupina Smile Poskočni muzi k a nt je Skupina Legende Helena Blagne Drugo Dugme \(cMr\a tržnica (Organizator: PP Gostinstvo) Mehanska glasba, DJ Sehby Ansambel Donačka Finalistke Miss bikini 2014 - modna revija s tremi izhodi Mehanska glasba, DJ Podgy Skupina Kingston Špela Grošelj Finalistke Miss bikini 2014 ■ modna revija s tremi izhodi §lovemki trg (Organizator: Kultum, Kavarna ptujskih študentov) DJ Unfed Las Cuerdas DJ Unfed DJ D*Sun Ars Groova Low Peak Charlie DJ D*Sun & /(tdrandka ulica ^^ i Organizator' Nidani Cafe) DJ DJ D*Sun + Jam Session - house, hip hop, funk music Trubači Srbija Ulica heroja f acka j, dwmice Javnih >hub plaj (Organizator: Javne službe Ptuj) DJ- ji: Ptujskih pet CvetliČniki ^tomdkoca ulica, pred T'pravno cnuLo (Organizator: Radio-Tednik Ptuj) Koncert - tekmovanje mladih pevcev in bandov, ki želijo uspeti na glasbeni poti Štajerska budilka na odru (21.00 do 01.00) Ansambel Katrca Oinurdki trg 7, parkirišče pred J( lubum f h( fpunq( (Organizator: Memorija turizem. The Lounge) Petek. Ivan Za k Sobota Neda Ukraden DJ Comitex H D J Lexy Dee Ulica heroja f acka 6 (Organizator Gostilna Pri pošti) Sobota Gitano Band Ulica heroja f acka 8 (Organizator: Kavarna Bodi) Petek, otroške ustvarjalne delavnice in animacije - Poletni živ-žav II Koncert Dat Phunk, 10 članska Pop funk zasedba Sobota otroške ustvarjalne delavnice in animacije - Poletni živ-žav II Umirjen kotiček na robu dogajanja, DJ Bor Chi f otreeva ccMa, parkirišče za avlobudt 10 p od ta jo (Organizator: Tiaro d.o.o., FIT 2000. Ricks Caffe, Best Bike Caffe) Sobota SUMMER HOUSE PARADE 2014, Blue & Deep and friends IIplesna in druga animacija ORGANIZATORJI: Javne službe Ptuj, Mestna občina Ptuj in ptujski gostinci rogr^. javne službe ptUj Mestna obilna Ptuj 6 Štajerski1TEDNIK Po mestni občini torek • 29. julija 2014 meniti pospeševanju raziskav, inovacijam in podjetništvu. Če bomo želeli porabiti vsa ta sredstva, bomo moralo oblikovati večje regionalne projekte. V tem obdobju smo jih oblikovali kar nekaj. Verjamemo, da bodo lahko prispevali k odpiranju novih delovnih mest. Veliko razvojno priložnost vidimo v investiranju v namakalne sisteme. Izračuni kažejo, da bi s temi sistemi pridelali in predelali znatno večje količine poljščin in povrtnin. Z ustanovitvijo lesnega konzorcija se ponuja gradnja toplarne na obnovljive vire, kjer bi lahko elektriko, toploto in hlad dobavljali trem velikim porabnikom. En vod bi napeljali v industrijsko cono in trgovske centre, drugega v blokovsko naselju in k individualnim porabnikom, tretjega pa v kompleks Term Ptuj, kjer nameravajo pokriti vse zunanje bazene in s tem podaljšati kopalno sezono na celo leto. Nadgradnja centra za ravnaje z odpadki v eko industrijsko cono ponuja možnost odpiranja skoraj petsto novih delovnih mest. Skupaj z Univerzo v Mariboru načrtujemo gradnjo kolokacijskega centra za razvoj novih izdelkov in storitev za mikro, mala in srednja podjetja. V partnerski sporazum za naslednjo finančno perspektivo smo uspeli uvrstiti vse mestne občine, ki bodo neposredno financirane za prenovo mestnih središč. Veliko poudarka bomo namenili reševanju problematike mladih in socialno ogroženih. To je le nekaj pomembnih projektov, ki kažejo, v katero smer se bo naša občina razvijala v prihodnje." OBČINSKEM PRAZNIKU GRADBIRO d.o.o. Klepova uL 12, Ptuj Tel: 02 - 718 14 03. fax: 02 7<18 14 04 www. gradbiro.Bi. Gradbiro@siol.net PROJEKTIRANJE ► U rban i sič n a dok umen tacija ► Načrti hiš, poslovnih objektov ► Tipski projekti, legalizacije ► Nadzor del, koordinatorstvo ► Varnostni načrti NEPREMIČNINE ► Posredovanje nepremičnin ► Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI. KVALITETNIMI in STROKOVNIMI STORITVAMI KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si^^^^^q/«M Kolarič s.p. Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 Kakšno bo vaše letošnje praznično sporočilo občankam in občanom MO Ptuj? „Najprej jim želim ob občinskem prazniku iskreno čestitati z željo, da bi se znali veseliti ob vseh dosedanjih rezultatih skupnega dela. Hkrati pa vabim vse, da si medsebojno pomagamo in skupaj dogradimo tisto, kar še potrebujemo in kar nas bo še trdneje povezovalo. MG Hermanova 3 2250 Ptuj Slovenija tel: 00386 02 7878830 gsm: 00386 31 500 598 d.o.o. robert.hercog@teleing.com www.hercog.si ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK MO PTUJ! CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM HVALA ZA IZKAZANO ZAUPANJE. IZDELOVANJE NOGAVIC ARNECIC MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! HYUriDRI TEHNIČNI PREGLEDI Mercedes-Benz Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 WWW.dominko.si rslimi CEN mmer Naročila ali brezplačen nasvet 041 461 266. Slimmer center vabi, da naredite nekaj zase. Odslej na novi lokaciji: rdeči blok na Ptuju. • svetlobna protibolečinska terapija • NOVO preoblikovanje telesa z limfno drenažo WMm@mi šwB§sa} tli m/gjtmSsi ap*© mmmS Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Svetovanje za zdrav nafin življenja Darinka Pesek s.p., UI.5. p reko morske 12, Ptuj MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031 741 510 ep ošta: info@mesnica.si www.mesnica-sirc.si Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj. Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik Delovni čas: - od ponedeljka do petka od 7. do i 8. ure - sobota od 7. do 12. ure Potrčeva 11, Ptuj. Telefon: 02 771 0337 E-mall: antolicmarko@siol.net Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in se še naprej pripročamo s svojimi storitvami. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj Avtohiša Petovia avto d.o.o., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 3512 Prodaja vozil: 02/ 749 35 50, Servis: 02/ 749 35 40 Tehnični pregledi: 02/749 35 35, www.ahpa.si UZANCA d.o.o. UZANCA D.O.O. ORMOŠKA CESTA 81 b, PTUJ Tel.: 02/749 20 30 PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH AVTODELOV BOSCH za vsa osebna in lovorna vozila f| BOSCH Tehnika za življenje Našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku Mestne občine Ptuj in se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Priporočamo se tudi v bodoče. TELEf&S PE Ptuj, Slovenski trg 1, 2250 Ptuj. www.teleing.si Brezplačni telefon 080 35 38 Paketi širokopasovnih storitev TELEING na voljo tudi v omrežju KKS Ptuj Vsem občankam in občanom MO Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj. Z našo ponudbo dostopa do širokopasovnih elektronskih komunikacij želimo prispevati k razvoju MO Ptuj. Ekipi TELEING in KKS Ptuj torek • 29. julija 2014 Po mestni občini Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Kmetija Brenčič, kmetija leta 2014 MO Ptuj „Zemljo in živali moraš imeti rad" Kmetija leta 2014 MO Ptuj je kmetija Antona in Marjane Brenčič iz Žabjaka 36. Uradno sta jo prevzela leta 2000, sicer pa oba delata na njej že od leta 1991. Temeljito sta obnovila gospodarsko poslopje, dogradila hlev, leta 2005 so se vselili tudi v novo stanovanjsko hišo. Kmetija obsega 34 ha, od tega je njiv 17 ha. Na kmetiji Brenčičevih v slogi živijo tri generacije: babica Anica, starša Anton in Marjana, starejša sinova Matic in Miha, ki sta že zaposlena, tretji sin, Nace, pa je star štiri leta. Kmetija je usmerjena v prirejo mleka in govedorejo. V hlevu je 70 glav goveje živine. Mlekarni zadrugi Ptuj letno oddajo 158.000 litrov mleka. Za napredek kmetije se trudijo vsi člani družine. Delajo šest dni v tednu, v nedeljo počivajo. Takrat obiščejo sorodnike, gredo v terme, ter se posvetijo drug drugemu. Brenčičeva pravita, da se z delom na kmetiji da preživeti, le prevzeten ne smeš biti. Marjana pove, da so najpomembnejši odnosi v družini in kakovost življenja, da vsi primejo za delo, ko je treba, da jim zjutraj babica Anica skuha kavo, ko pridejo iz hleva, speče kruh ... Velika prednost je tudi v tem, da je Anton po poklicu avto-mehanik in sam poskrbi za popravilo vseh strojev. To je zlata vredno. Že dve leti lahko starša hodita na dopust, v tem času za vse poskrbita starejša sinova. Matic in Miha se sicer za zdaj ne vidita kot kmetovalca, četudi rada pomagata; večje navdušenje kaže mali Nace. Foto: Črtomir Goznik Na kmetiji leta 2014 v M0 Ptuj živijo v slogi tri generacije Brenčičevih. »Tudi na kmetiji je treba iti s časom naprej, prisiljen si vlagati, posodabljati hleve,« pravita Brenčičeva, ki nekih občutnih širitev kmetije ne načrtujeta. S tem, kar imata, želita kar najbolje gospodariti, četudi je s cenami reprodukcijskega materiala, ki so v Sloveniji izjemno visoke, težko biti konkurenčen. Usmeritve v dopolnilno dejavnost za zdaj ne načrtujeta, Marjana razmišlja o tem, da bi se, če bo treba, usmerila v prodajo gibanic in kruha. Brenčičevi so ponosni prejemniki priznanja za kmetijo leta MO Ptuj. Presenetilo jih je, niso vajeni pozornosti, neradi se izpostavljajo. Uživajo v svoji anonimnosti, domačnosti in pristnih odnosih. Četudi je na kmetiji dela veliko, svojega življenja Brenčičeva ne bi zamenjala za nič na svetu. »Moraš pa imeti rad živali in zemljo ter imeti veselje za delo, o tem ni dvoma,« poudarjata. MG Ptuj • Pri Plutovih ohranjajo tradicijo in ahitekturno dediščino izjemna skrb za dediščino in naravo Vinogradniška kmetija Stanka Pluta iz Krčevine pri Vurbergu 73, na kateri živi s partnerko Anico Glogovčan, je letos prejela posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Stanko je bil rojen v Beli krajini, v okolici Metlike. Službena pot ga je pripeljala na Ptuj, kjer se je zaposlil v KK Ptuj. Od kombinata je odkupil hišo, ki je bila takrat v zelo slabem stanju, potrebna temeljite obnove, saj v njej ni bilo ne vode ne elektrike. Pri obnovi več kot 200 let stare hiše se je izjemno potrudil, da je ohranil lep domači tradicionalni slog. Stanko vsa vinogradniška dela v 3,5 ha velikem vinogradu, kjer je prve trse zasadil leta 1977, opravi sam s svojo mehanizacijo. Njegovi nasadi, skupaj 12.000 trsov, so vzor urejenosti, kakršne ni videti daleč naokrog. Poma- ga mu tudi prijateljica Anica. Pridelek grozdja, okrog 25 ton, v celoti proda Ptujski kleti. Oba sta tudi velika ljubitelja cvetja in sadnega drevja, s katerega pobirata sadeže od pomladi do pozne jeseni. Stanko za domače potrebe tudi kletari; doslej je na društvenih ocenjevanjih, na Radgonskem sejmu in razstavi Dobrote slovenskih kmetij za svoja vina prejel že 17 zlatih in 15 srebrnih priznanj. Pred hišo uspešno raste tudi potomka najstarejše trte na svetu - z njo je lani prvič kletaril. Ponosen je na častno članstvo v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Sloven- Foto: Črtomir Goznik Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je prejela kmetija vinogradniška Stanka Pluta iz Krčevine pri Vurbergu 73. ske gorice. S svojim izjemnim vinogradniškim znanjem je pomagal urejati vinograde tudi svojim prijateljem v Halozah in Slovenskih goricah. Njegova vina so prejšnji petek lahko okušali udeleženci 15. prireditve ob razglasitvi kmetije leta v MO Ptuj, povabil pa jih je tudi na ogled svojega vinograda. Življenje v častitljivi hiški, obdani z vinogradom, sadnim drevjem in cvetjem, je izjemno lepo. »Z Anico si lahko samo želiva, da bi še dolgo živela in bila zdrava,« je povedal gospodar Stanko ob našem obisku. Priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine bo dobilo častno mesto med priznanji z vinskih ocenjevanj. »Človek je zadovoljen, ko vidi, da tvoja prizadevanja opazijo tudi drugi, narava in dediščina si zaslužita najboljše ravnanje, od tega je odvisno naše življenje, naša prihodnost,« sta še dodala. MG Ptuj • Dom krajanov Rogoznica v novi podobi Pridobitev za kulturno in družabno življenje V okviru praznovanja letošnjega krajevnega praznika v četrtni skupnosti Rogoznica bodo uradno odprli obnovljen dom krajanov, ki je sicer že v uporabi. Za obnovo in dograditev prizidka k domu na vzhodni strani, kjer so uredili tudi nov vhod v objekt, stopnišče, dvigalo in dostop za invalide, je MO Ptuj plačala nekaj manj kot 598.000 evrov. Z rekonstrukcijo obstoječih prostorov so pridobili nove prostore v pritličju in mansardi; kletni prostori, ostrešje in naklon strehe so ostali nespremenjeni. V pritličju so prostori za društveno delovanje, sejna soba, prostor za priročno kuhinjo in sanitarije. V zgornji etaži je dvorana v velikosti 180 m2 z dvignjenim lesenim odrom, v kateri je mogoče postaviti do 150 sedežev. Foto: Črtomir Goznik V domu krajanov Rogoznica so obnovili 780 m2 površin in zgradili prizidek v velikosti 190 m2. Naložba je veljala 598.000 evrov. V okviru rekonstrukcije doma so uredili tudi zunanje površine s parkirišči in dovoznimi potmi, zelene površine in zunanjo kanalizacijo. Dom je z obnovo pridobil tudi svetlobno scensko tehniko, ozvočenje in videoprojekcijsko opremo. V ČS Rogoznica so si za obnovo doma krajanov prizadevali vrsto let, saj je z leti postal pretesen za vse, ki so ga želeli uporabljati. Najprej so sredstva iskali v okviru javno-zasebnega partnerstva, tudi v razpisih, na koncu pa se je pokazalo, da je edini realni vir mestni proračun. MG Td: 771-9511,779-4361, fes 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! 8 Štajerski1TEDNIK Po mestni občini torek • 29. julija 2014 Ptuj • Prodaja občinskega premoženja Monopoli po ptujsko Ptuj razpolaga z več elitnimi lokacijami, s katerimi ne ve točno, kaj bi. Mednje so ptujski svetniki na minuli seji očitno uvrstili tudi večjo parcelo v industrijski coni ob Puhovi cesti. Del te parcele bi namreč želel kupiti investitor, kar je med mestnimi politiki izzvalo debato, ali je delitev parcele res smiselna. In še marsikaj je bilo slišati ... Znano je, da trgovci kot investitorji v ptujski industrijski coni niso (več) najbolj zaželje-ni, predlog za nakup dela večje parcele pa je tokrat oddal nekdo, ki želi tam postaviti kliniko za živali. V enem od sedmih predlogov o prodaji oz. zamenjavi zemljišča ob Puhovi (sicer občinskega premoženja), so v odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo pod vodstvom Mirana Meška (SD) podvomili v umnost prodaje, še bolj pa delitve elitne lokacije ob nekdanjem Tehcentru na manjše parcele. »Prodaja 3000 m2 površine elitne lokacije bi lahko odgnala katerega od potencialnih vlagateljev, ki bi nekoč želeli investirati na tem območju. S tem, ko se parcele drobijo, se namreč oži možen krog investitorjev,« ugotavljajo v omenjenem odboru. Ptujski župan Štefan Čelan je mnenja, da je treba prisluhniti tistim redkim, ki želijo v tem času še sploh investirati, ne pa jih omejevati. Odbor za okolje pa je poleg delitve parcele na manjše zmotila tudi vsebina investicije na delu te parcele. Potencialni investitor bi namreč zgradil kliniko za male živali. Lokalni politiki so v razpravi ugotavljali, da klinike za male živali na Ptuju že so, ena naj bi pred Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. kratkim že zaprla vrata, zato so nekateri nasprotovali temu, da bi za postavitev klinike prodali le del omenjene večje parcele. Lidija Majnik (LDS) pa je bila mnenja, da mestni svet verjetno nima pristojnosti odločati, kaj bo kdo delal. Mestni svet pa tudi ne odgovarja za zgrešene projekte. Meško je v nadaljevanju sicer še enkrat izpostavil, da je njihov edini pomislek smiselnost delitve velike parcele in bojazen, da bo stavba po prenehanju dejavnosti ostala, parcele pa se krčijo. Po večinski odločitvi mestnih svetnikov bodo 3000 m2 veliko parcelo odmerili in jo skušali prodati z javnim zbiranjem ponudb. Izhodiščna cena znaša 129.000 evrov, brez DDV, to je 43 evrov za m2 površine. Potencialni kupec je ptujsko podjetje, ustanovljeno že letu 1990, kjer so za naš časopis povedali le, da gre za dolgoročni projekt v vrednosti okrog milijona evrov: »Takšna obravnava potencialnih investitorjev, ki še želijo graditi na Ptuju, pa je lahko vse prej kot dobronamerna,«še ugotavlja potencialni investitor. Sicer pa na Ptuju sameva kar nekaj bolj ali manj elitnih lokacij. Med njimi so območje med železniškim in starim ptujskim cestnim mostom, kjer so včasih postavljali karnevalski šotor, še pogosteje pa cirkus, parcela ob Potrčevi, kjer so bila nekoč vojaška skladišča. Za Zadružni trg, gramozirano parkirišče, je ureditveni načrt že sprejet, a se še ne uresničuje, med elitne lokacije spada tudi Panorama. MG Podravje • Poti in stranpoti dopolr Povezovanje S stekleničko mleka in jabolkom ter pripisom »hr ševalski slogan pa je prikril težave, s katerimi se s nilne dejavnosti na kmetiji. »Imela sem že vsa potrdila za opravljanje dopolnilne dejavnosti - peko peciva. Celo ime sem izbrala, Sladek dom, a ko sem izvedela, da bom morala plačati 30 evrov prispevkov, sem vse preklicala,« je dejalaJo-žica iz Poljčan. Ob domačih sestavinah, delu in urah, ki bi jih preživela ob pečici, nato pa še na lokalni tržnici, kjer promet nikoli ni presegel 100 evrov, se je odločila dopolnilno dejavnost preklicati. Od dobička (torej po odštetju materialnih stroškov) bi morala denar nameniti še za plačilo prispevka. In medtem ko je še lani prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki so ga morali plačati tisti, ki so si registrirali dopolnilno dejavnost na kmetiji, stal nekaj manj kot pet evrov, od prvega aprila znaša 32,36 evra. Vendar le v primeru, ko nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ni obvezno zavarovan kot kmet. Povišanje prispevka za zdravstvo deluje zaviralno Ta znesek pomeni oviro predvsem za manjše pridelovalce oziroma predelovalce. Tako je na Ptujskem registriranih manj kot deset nosilcev dopolnilne dejavnosti, ki si dodaten denar na kmetiji služijo s pekovskimi izdelki. Največ ljudi ima v okviru dopolnilne dejavnosti registrirano opravljanje del s strojno kmetijsko mehanizacijo, je dejala Slavica Strelec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. To kaže, da se je ministrstvo s povišanjem prispevkom ponovno odmaknilo od sloganov, ki jih je oglaševalo, in resolucije o strateških usmeri- Slovenska Bistrica • Granit bo predvidoma avgusta prodan Stečajni postopek s srečnim koncem za 61 Najstarejše bistriško gradbeno podjetje Granit je tik pred prodajo. Zanj je 7,5 milijona evrov ponudil gradbinec Andrej Kitak iz Rogaške Slatine in pridobil v »slabe banke« (DUTB) in Okrožnega sodišča Maribor. Proti sklepu sodišča o prodaji, ki je bil izdan minuli četrtek, 24. julija, je možno vložiti pritožbo v 15 dneh. Stečajni upravitelj Branko Dordevič upa, da teh ne bo, saj bi lahko šlo zgolj za nagajanje in bi postopek zgolj zavleklo za dodaten mesec ali dva. Po izteku tega roka bo prišlo do dokončnega podpisa pogodbe; ta je že pripravljena, kupec pa zagotavlja, da ima tudi denar pripravljen, je poročala STA. »Prodajo si štejem v osebno zadovoljstvo. Uspelo mi je podjetje prodati v enem letu ter tako ohraniti delujoči del gradbinca in delovna mesta. Nad prodajno ceno nisem razočaran, saj je glede na razmere na gradbenem trgu pričakovana,« je povedal stečajni upravitelj. Podjetje KIT-AK gradnje, d. o. o., zaposluje 65 ljudi in je lani ustvarilo 4,6 milijona evrov prihodkov, medtem ko letos v prvem polletju beležijo že več kot pet milijonov evrov prihodkov. Trenutno imajo sklenjenih za okoli 10 milijonov evrov pogodb, veliko tudi z ruskimi naročniki, ki gradijo na območju Rogaške Slatine, je še poročala STA. O nakupu bistriškega gradbinca pa zaenkrat 100-odstotni lastnik Andrej Kitak ne želi dajati izjav. »Ker aktivnosti v zvezi z nakupom zdravega jedra Granita, d. d., še potekajo, v tem trenutku zaradi varovanja poslovnih interesov ne moremo razkrivati podrobnosti nakupa,« so sporočili iz podjetja. Potem ko stečajnemu upravitelju podjetja ni uspelo prodati na dveh dražbah, na mar-čevski za 14,3, na junijski pa za 10,8 milijona evrov, se je takoj po drugi dražbi pojavil lastnik podjetja KIT-AK gradnje in za poslovno celoto delujočega dela Granita ponudil 7,5 milijona evrov. Za resnost ponudbe je ponudnik junija predal garancijo v višini 750.000 evrov. Stečajni upravitelj je ponudbo sprejel in pojasnil, da je tak način prodaje v skladu z zakonodajo, s prodajo pa bodo zagotovili nadaljevanje poslovanja zdravega jedra, ki je v desetih mesecih poslovanja ustvarilo za 175.000 evrov dobička. Odprtih za 2,7 milijona evrov projektov Ko bo do sklenitve posla, predvidoma v začetku avgusta, tudi uradno prišlo, bo 61 delavcev prezaposlenih k novemu lastniku. »To je bil eden izmed pogojev nakupa,« je dejal stečajni upravitelj. Poslovno celoto bistriškega gradbinca sestavljajo kamnolom Poljčane (proizvodnja kamnitih agregatov, betonar-na in proizvodnja kovinskih konstrukcij), delovna enota Kolodvorska v Slovenskih Bistrici (proizvodnja betona, betonskih izdelkov in mešanic, krivljenja betonskega železa in transportne storitve), trgovina v Slovenski Bistrici (nabava in prodaja gradbenega materiala s skladiščnim kompleksom) z osnovnimi sredstvi in zalogami izdelkov, posamezna gradbišča, neposredna strokovna podpora in nadgradnja celotni proizvodnji, zaloge materialov surovin na lokaciji kamnoloma Poljčane in Kolodvorske v Slovenski Bistricai prevzem po- godb oziroma pogodbenega dela, stroške rudarske pravice iz preteklega obdobja v delovni enoti Kamnolom Poljčane in izdelava elaborata končne sanacije kamnoloma, prevzem delavcev, ki so zaposleni v poslovni celoti stečajnega dolžnika, ob vsem tem pa se je podjetje KIT-AK kot kupec zavezalo, da bo Občini Poljčane za izgradnjo zbirnega centra za odpadke prodalo potrebno zemljišče na parcelah kamnoloma. Predračun stroškov stečajnega postopka Granita je znašal 7.475.152 evrov in je bil povečan za 28.791 evrov brez DDV, ki jih je prejel stečajni upravitelj za otvoritveno poročilo in preizkus terjatev. Ti stroški zajemajo plače 61 zaposlenih, materialne stroške, stroške računovodskih storitev in druge. V času stečajnega postopka so bile poravnane obveznosti do torek • 29. julija 2014 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 )Hne dejavnosti na kmetiji » kmetov - rakasta rana kmetijstva ana iz naše bližine« so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje spodbujali potrošnike, naj kupujejo pridelke iz svoje bližine. Dobronamerni ogla-srečujejo predvsem manjši pridelovalci domačih izdelkov - to je za sedemkrat povišan prispevek za zdravstveno zavarovanje za nosilce dopol- Foto: Črtomir Goznik Za vsak pridelek, ki ni osnovni pridelek kmetije in bi ga želel kmet prodati, mora registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. Če prodaja že narezano in očiščeno solato, to ni več osnovna dejavnost in je zato potrebna registracija ... Razmere za kmetijstvo v Sloveniji neugodne Kot ugotavljajo na pristojnem ministrstvu, so razmere za kmetijstvo v Sloveniji razmeroma neugodne. Zemljišča, primerna za kmetijstvo, so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja, kmetijska zemlja pa zavzema manj kot 30 odstotkov vse površine, ob tem da ta delež vztrajno upada zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne infrastrukture. Okoli 75 odstotkov kmetijskih zemljišč je na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje, večinoma v gorskih in gričevnatih predelih. Čeprav neugodne razmere ne preprečujejo povsem kmetovanja na teh območjih, pa je zaradi njih produktivnost nižja, izbor kmetijskih usmeritev omejen, proizvodni stroški pa višji, še ugotavljajo na ministrstvu. Prav tako Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Stalni presežki se pojavljajo le pri hmelju, mleku (stopnja samooskrbe med 113 in 120 odstotki), perutninskem mesu (stopnja samooskrbe med 110 in 115 odstotki) in svežih jabolkih (neto izvoz med 10.000 in 15.000 ton letno). Pri govejem mesu je po letu 2005 povpraševanje skladno z vzrejo in prodajo (stopnja samooskrbe med 98 in 103 odstotki). Največji primanjkljaj pa je ministrstvo ugotovilo pri sladkorju, ki ga v Sloveniji ne proizvajamo več, ter rastlinskem olju, velik pa je tudi pri zelenjavi (stopnja samooskrbe pod 40 odstotkov), žitu (stopnja samooskrbe okoli 50 odstotkov pri pšenici in okoli 60 odstotkov pri žitu skupaj), svežem sadju (neto uvoz okoli 100.000 ton letno), krompirju (stopnja samooskrbe med 60 in 70 odstotki) in svinjskem mesu (stopnja samooskrbe pod 70 odstotki). Pri vinu se izvozno-uvozni status spreminja, pri čemer je Slovenija tradicionalno neto izvoznik kakovostnega vina in neto uvoznik namiznega vina. tvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki pravi: zagotovimo si varno hrano za jutri. Tako je v resoluciji zapisano, da ima hrana nesporno vlogo pri zagotavljanju zdravja ljudi in da kmetijstvo s svojo gospodarsko in socialno vlogo pomembno prispeva k poseljenosti podeželja. Za prodajo narezane solate potrebna registracija dejavnosti Družbeni položaj precejšnega dela kmečke populacije je med najnižjimi v Sloveniji, še zlasti tiste z manjših družinskih kmetij. Njihov slabi gmotni položaj je povezan z neugodno velikostno strukturo slovenskih kmetij in posledično s slabim gospodarskim potencialom. Prav tako se delež starejše generacije (65 let in več) med kmečkim prebivalstvom hitro povečuje: leta 1991 je znašal 15,3 odstotka, leta 2007 pa že 21 odstotkov, medtem ko se delež mlajše generacije do 25 let vztrajno znižuje: s 33,5 odstotka v letu 1991 na 24 odstotkov v letu 2007, je ugotavlja ministrstvo. Da bi si kmetje izboljšali ekonomsko stanje, mnogi razmišljajo o registraciji dopolnilne dejavnosti, za to pa je pogoj, da ima kmetija en hektar primerljivih površin, torej hektar njive ali dva hektarja travnika, zadostuje tudi 0,3 ha intenzivnih sadovnjakov, za gozd pa šest hektarjev. To je prvi pogoj za registracijo dopolnilne dejavnosti. Za vsak pridelek, ki ni osnovni pridelek kmetije in bi ga želel kmet prodati, mora registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. Če prodaja že narezano in očiščeno solato, to ni več osnovna dejavnost in L zaposlenih vsa potrebna soglasja za nakup, vključno s soglasjem Foto: arhiv podjetja upnikov Granita iz prisilne poravnave, vendar le v višini 55 odstotkov, in sicer delno s kompenzacijo, delno z direktnimi poplačili od investitorjev in delno gotovinsko. Na bančnem računu Granita je ostalo razpoložljivih še 115.535 evrov, skupna višina denarja pa znaša 499.908 evrov. Ob tem ima podjetje Granit, kot je razvidno iz poročila stečajnega upravitelja, trenutno odprtih za 2,7 milijona evrov gradbenih projektov, največji pa je gradnja kanalizacije v Hotinji vasi za pogodbeno vrednost 1,5 milijona evrov, ki se bodo začela v tem mesecu. Drugi večji projekti so kanalizacija Bukov-ci-Stojnci (457.000 evrov) in kanalizacija Spodnja Polskava (405.000 evrov); slednja je v zaključni fazi izvedbe. Mojca Vtič Boraceva • Novi lastnik še ni znan Cehi in Primorci proti Laščanom V Radenski iz Boračeve v radenski občini - svetovno priznanem podjetju za črpanje, polnjenje in trženje naravnih mineralnih in izvirskih vod ter proizvodnjo brezalkoholnih pijač - so v to poletno sezono vstopili s polnim zagonom proizvodnje na novem pihalno-polnilnem bloku za proizvodnjo PET-embalaže. Že od druge polovice junija na novi polnilni liniji polnijo proizvode Radenske, predvsem radensko classic in radensko light, s kapaciteto 12.000 plastenk na uro. »Tako Radenska tudi na proizvodnem, tehnološkem in tehničnem področju skrbi za stalen razvoj in spremlja svetovne trende na tem področju,« je povedal tehnični direktor Radenske Martin Lah. Investicijska vrednost projekta je bila 2,1 milijona evrov. S pridobitvijo je Radenska posodobila svoj proizvodni park, prav tako energetsko racionalizirala proizvodnjo in naredila nov, velik korak v svojem že tradicionalnem okoljevarstve-nem delovanju. Na novi opremi se lahko namreč polnijo proizvodi v lažje embalažne enote, prav tako pa je proizvodnja enake plastenke energetsko ugodnejša za 40 odstotkov. Sicer pa vodstvo Pivovarne Laško še naprej išče kupca za Radensko. Čeprav postopki za prodajo potekajo že več mesecev, potencialni investitorji pa so že opravili skrbni pregled, odločitve o prodaji naj ne bi bilo pred koncem poletja. Za nakup se že dalj časa potegujeta češka Kofola in družba P & P skupina primorske družine Polič. Po zadnjih informacijah sta se sprva konkurenta za nakup sedaj povezala in s tem se je posledično zmanjšala tudi pogajalska moč Pivovarne Laško. Prodajo Radenske že ves čas otežuje tudi negotov razplet denacionalizacijskega spora. NŠ Foto: arhiv Radenske Na novi polnilni liniji napolnijo 12.000 plastenk na uro. je zato potrebna registracija, lahko pa se v okviru kmetije brez registracije dopolnilne dejavnosti prodaja solata v glavah, tudi meso, vendar v večjih kosih in ob primerno opremljenih prostorih, je pojasnila Slavica Strelec. Tudi manjše količine mleka se lahko prodajajo doma brez registracije, saj je ta dejavnost zajeta že v obdavčenju po katastru in je osnovna kmetijska dejavnost, je pojasnila Strelčeva. To pa ne velja za prodajo sira in jogurtov. Pred registracijo poskus »na črno«, ali bo šlo?! »Zakonodaja nikoli ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Toda v primerjavi z zakonodajo v 90. letih je dobro urejena in se da na kmetijah marsikaj narediti. Največji problem, ki ga kmetje izpostavljajo, je pridobivanje finančnih sredstev za ureditev prostorov. Za predelavo mesa in mleka še gre, turistična dejavnost pa zahteva več denarja,« je dejala Strelčeva. Prepričana je, da za nobeno dejavnost zahteve niso take, da ne bi mogle biti izpolnjene. Tako nikjer ni predpisana velikost prostora, je pa treba izpolnjevati tehnične minimume. To je Strelčeva pojasnila: »Konec koncev lahko skuto in pecivo delaš v lastni kuhinji, vendar je v tem času, ko opravljaš delo za dopolnilno dejavnost, kuhinja namenjena le tej. Napisano moraš imeti dobro higiensko prakso ali mali ha-ccp, kar pomeni zagotovljeno higieno prostora in osebe, primerno hlajenje in kuhanje, preprečitev prehajanja bakterij ... Lahko ga opravijo nosilci sami ali jim pomagamo mi. Pri ljudeh je zgolj premalo volje,« je dejala Strelčeva. Tistim, ki se odločajo za registracijo, svetuje, da naj se najprej poskusijo v stroki, ki bi jo radi registrirali; da bodo videli, ali so prepričani v svoje delo, kako jih trg dojema, ali bodo lahko pokrili investicijo. Prepričana je, da bi si lahko marsikdo ustvaril delovno mesto doma na kmetiji. Največji problem, ki zavira dejavnosti, po njenem mnenju ni zakonodaja, temveč trženje. »Da bi vsak kmet šel na tržnico, je nesmiselno, saj navadno niti ni časa za to. Kmetje bi se morali povezati, kar pa je rakasta rana slovenskega kmetijstva. Menim, da bi se ponovno morale vzpostaviti zadruge, vendar mora pobuda za te priti od kmetov,« je še dejala. Mojca Vtič 10 TEDNIK Kultura torek • 29. julija 2014 Ptuj • 12. festival sodobne umetnosti Odnosi med umetniki Sodelovanje z znanimi galerijami, kot so pariška galerija Chantal Crousel, madridska Oliva Arauna, rimski Monitor, milanski Prometeo in še nekatere druge, je na Art Stays 2014 pripeljalo nekaj izjemnih in zelo slavnih umetniških tandemov, med katerimi sta najslavnejša britanski dvojec Gilbert & George. Letošnja nosilna tema festivala sodobne umetnosti so Odnosi, glavnina programa se namreč ukvarja z razmerji med umetniki. Programsko dogajanje je letos povezano okrog umetnikov iz dvajsetih držav. Vrstijo se razstave, projekcije, performansi, pogovori z umetniki, predavanja, projekcije na grad, Mestno hišo in mestni stolp ter drugi umetniški dogodki, ki predstavljajo dosežke sodobne umetnosti. V petek, 1. avgusta, bodo letošnji Art Stays sklenili z ogledi vseh razstav v že tradicionalnih razstaviščih, ki bodo odprte do 1. septembra. MG Foto: Črtomir Goznik Majšperk • Fotografija in les v barvah Nekdanja tovarna gosti umetnike Prostori nekdanje tekstilne tovarne v Majšperku, sedaj prostori podjetja Albin Promotion, so minuli konec tedna odprli vrata dvema razstavama. Stene Galerije AP krasijo fotografije aktov nosečnic Maje Šivec, v Tovarni umetnosti pa razstavljata Manfred Morth in Oto Rimele v okviru festivala Art Stays. Bele stene Tovarne umetnosti gostijo dela avstrijskega umetnika Mortha in slovenskega umetnika Ota Rimela, ki temeljijo na minimalizmu. »Gre za barvne nanose barve na leseno osnovo. Tudi renesančno in gotsko slikarstvo je temeljilo na lesu, tako da sem v tem pogledu klasičen slikar,« je dejal Rimele, katerega dela temeljijo na povezovalnem odnosu med sliko kot nosilcem barve ter zidom kot podporo, od katerega se odbija barvno svetlobni odsev. V Galeriji AP pa so na ogled postavljene dela fotografinje Maje Šivec pod naslovom Kdo smo? Kam gremo? »Fotografi-nja se s tem loteva malodane ta-buizirane teme, saj gre za skrajno intimno razkrivanje »esence« ženskosti, ki jo prav žensko občinstvo pogosto sprejema z mešanimi občutki. Nenazadnje so tudi fotografski modeli le stežka odvrgli oblačila in Maji Šivec pozirali v želenih položajih,« je o fotografijah dejal Mano Bedic, likovni kritik. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Manfred Morth (levo) in Oto Rimele (desno) sta združila moči. Ptuj • 6. glasbeni festival Arsana Jazzovska glasba z angleškega vrta Glasbeni festival Arsana ne gradi samo na evropsko in svetovno uveljavljenih umetnikih, svoje odre odpira domačim perspektivnim umetnikom. Ena od ambicij festivala pa je tudi odpiranje novih festivalskih prizorišč. Letos je prvič na svojem angleškem vrtu mlade glasbenike - žensko zasedbo Jazz Ladies - gostil umetnik dekorja in umetne poslikave Toni Hamler. Dvorišče njegove hiše v Jadranski ulici 9 na Ptuju je bilo 24. julija polno, toliko je bilo zanimanja za tovrstni koncert. Zadovoljne so bile tudi članice Jazz Ladies, ki so občinstvo navdušile z jazzovsko glasbo, svingom, bebopom, sambo in bosanovo. Natalija Tumpej, Taja Božič, Urška Supej in Nina Šilovinac se izobražujejo na oddelku za jazz in popularno glasbo na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, Nina Korošak Ser- čič pa je študentka jazz oddel- Z nastopa Jazz Ladies na dvorišču Tonija Hamlerja v Jadranski ulici na Ptuju. Pa brez zamere Servis z državljani Upravljanje z javnim in predsodki Enkrat, davno je že tega, da se še komaj spomnim, sem za časopis, ki je pred vami, napisal kratko poročilce gledeperipetij, ki so se (mi) dogajale na eni izmed upravnih enot, ko sem želel pridobiti novo vozniško dovoljenje oziroma spremeniti podatke na starem. Takrat sem baje s tem poročilcem zadel žebljico na glavico, saj je tedanji minister za tovrstne zadeve Gregor Virant menda tekst poslal vsem šefom upravnih enot ter jim zabičal, da se kaj takega ne sme več dogajati. Heh, pa sem dobil tistih petnajst minut slave, a ne? Seveda ne. In tudi če bi jih, bi mi bilo bolj ali manj vseeno. Si pa nisem mislil, da bom podobno štorijo moral pisati še enkrat. Vsaj glede na ves hrup glede profesionalnosti in sprememb, ki naj se bi dogajale v javni upravi in v stroju servisiranja državljanov, ne bi pričakoval, da se kaj podobnega lahko zgodi še enkrat. Pač predsodkom zelo nerad nasedam, in glede na to, da je eden največjih predsodkov v Sloveniji (pa tudi drugod) ta, ki govori o prislovični lenobnosti in neučinkovitosti uslužbencev v javni upravi, sem do tega še posebej skeptičen. Morda boste težko razumeli, a ti ljudje so točno to - ljudje, kot vi in jaz. Zato je popolnoma prav, da na predsodke v zvezi z učinkovitostjo javne uprave gledate s skepso. Ampak - in zmeraj pride ta ampak, a ne? -, v vsaki skupini, v vsaki oragnizaciji in v vsakem sistemu se najdejo šibke točke. Murphy je že vedel. In tako se tudi v javni upravi zmeraj znova najdejo ljudje, ki svojega dela ne opravljajo čisto tako, kot bi morali. To seveda ni zaželeno nikjer, na področju državnega servisa pa še posebej ne, saj ga financiramo prav mi državljani s svojimi davki in drugimi dajatvami. Zato bi od tega servisa pričakovali, da bo nekako "poštiman", kot se to rado reče. Včasih žal ni tako. Včasih se, recimo, zgodi, da državljan potrebuje potrdilo ZPIZ-a o času, ki ga je v tem življenju prebil kot delavec. Včasih državljan potrebuje potrdilo o delovni dobi. In včasih se ta državljan ne nahaja na rodni grudi, ampak približno osemsto kilometrov stran. Pa ta državljan na ZPIZ naslovi prijazno e-pisemce, v katerem pristojne osebe povpraša glede dotične stvari. Pa da ima tudi elektronski podpis, tako imenovani certifikat sigen-ca, ki mu ga je izdala njegova in njihova država, jim sporoči. In tako državljan dobi odgovor, da mu elektronski podpis ne koristi prav nič ter da je prošnjo za pridobitev podatkov treba ročno podpisati ter fizično dostaviti k njim. Gredo pa državljanu toliko na roko, da mu povezavo do obrazca, ki ga je treba podpisati in ročno dostaviti k njim, pošljejo v e-sporočilu. Ti pa jo sedaj lepo natisni ter pritovori do nas. Državljanu tako ne preostane nič drugega, kot da obrazec res natisne, izpolni, podpiše, nato pa s priporočeno hitro pošto pošlje dekletu v Slovenijo, da ga ta odnese na ZPIZ. A glej, glej! Tam jo čaka presenečenje: prošnja, ki jo je državljan prejel v e-sporočilu od pooblaščene osebe z ZPIZ-a, ni prava. Izpolniti je namreč treba neki popolnoma drugi obrazec, saj bi postopek po tem obrazcu, ki ga je po nareku ZPIZ-a izpolnil državljan, trajal tam nekje tri mesece. Pa še to reče prijazna teta dekletu, da točno vidi, koliko let delovne dobe ima državljan, ampak da ji brez prave prošnje in žiga tega podatka ne more dati. Tako je državljan ob deset evrov, kolikor ga je stalo pošiljanje napačnega obrazca v domovino, ob nekaj živčkov in časa, pa ob nekaj zaupanja v sposobnost državnega aparata. A kaj bi to, ko pa imamo tako lepe gore, jezera in morje, a ne? Ah, mati domovina, včasih si bolj mačeha kot mati. Gregor Alič Foto: Črtomir Goznik ka Univerze Antona Bruckner-ja v Linzu. Druženje na dvorišču Toni-ja Hamlerja je popestril tudi nastop manekenke v obleki iz tapet. Glasbeni festival Arsana se približuje svojemu vrhuncu, četrtkovemu nastopu dvakratnih prejemnikov grammyjev, skupini New York Voices, najpomembnejši vokalni jazzo-vski skupini današnje generacije, pri kateri so se izobraževali tudi člani Vox Arsana. MG Tenis Zidanškova v Švici med najboljšimi Evropejkami Stran 12 Rokomet Tomi Matjašič v 1. B-ligi na klopi Velike Nedelje Stran 12 Atletika Domjanova 18. na mladinskem SP v ZDA Stran 13 Nogomet Dominik Božakse vrača v Videm Stran 13 Nogomet Sedmica Aluminija, remi Podvinčanov Stran 14 Nogomet Na Ptuju v torek Crvena zvezda in Hannover Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 2. krog Rudar brez rešitve za razigrane Zavrčane Rudar - Zavrč 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Smrekar (56.), 0:2 Datkovic (79.). RUDAR: Rozman, Stjepanovic (od 58. Rošer), Firer, Kocic, Črn-čič, Jahic, Tolimir, Klinar (od 78. Plesec) Dedic, Radujko, Knezovic. Trener: Jernej Javornik. ZAVRČ: Ranilovic, Čeh (od 21. Kurbus), Datkovic, Kristic, Dugo-lin, Šafaric, Težak, Cvek, Smrekar (od 62. Matjašič), Kresinger, Ke-lenc (od 83. Brdar). Trener: Željko Orehovec. Zavrčani so se v 2. krogu prvenstva podali na težko gostovanje v Velenje. Rudar je lani dosegel izvrsten rezultat in končal kot tretji, kar je pomenilo uvrstitev v Evropo (njegova pot se je tam že končala). Klub je doživel tudi nekaj kadrovskih sprememb, nazadnje ga je v petek zapustil lanski prvi strelec lige, izjemen Hrvat Mate Eterovic, kar je pomenilo veliko nevarnost manj za završka vrata. Tako se je tudi zgodilo, saj do- mačini razen redkih poskusov niso bili pretirano nevarni, Zavrč pa je pokazal precej boljši obraz kot v Celju. Tako je zmaga belih glede na prikazano povsem zaslužena. Uvod je minil v »otipavanju« obeh ekip, nekaj več so imeli od igre domačini. Resnejše priložnosti si knapi niso priigrali, na drugi strani pa so gostje v prvem polčasu poskušali predvsem s streli od daleč. V 20. minuti srečanja se je poškodoval gostujoči kapetan Sandi Čeh, ki jo je skupil v dvoboju (gleženj). Bolj se je polčas bližal koncu, bolj so prevladovali gostje, najnevarnejši pa je bil Smre-kar: v 35. minuti je streljal, toda Rozman je žogo izbil v kot. V končnici prvega polčasa so nato vendarle več poskušali tudi domačini, zapre-til je Leon Črnčič. Najlepšo priložnost za knape je v tem delu igre zapravil Radujko, ki je streljal iz bližine, toda Rani-lovic je njegov strel še lepše ubranil. V dokaj dinamičnem prvem polčasu tako ni bilo zadetkov, gostje pa so si priigrali odlično izhodišče pred nadaljevanjem tekme. Prevlada gostov Le-to je bilo skoraj povsem v domeni varovancev Željka Orehovca, ki so prevladovali. Domačini so sicer skušali ple-sti mrežo okrog vrat vratarja Ranilovica, toda pri tem niso bili nič kaj uspešni. Na drugi strani je Zavrč igral odlično in si poleg dveh zadetkov priigral še precej priložnosti. Najprej je za Velenjčane poskušal Firer, a zgrešil. V sedmi minuti nadaljevanja se je po napaki domačih branilcev izjemna priložnost ponudila Smrekarju, toda Rozman je njegov strel zopet ubranil. Nekaj minut kasneje pa je klonil tudi Rozman: najprej je streljal Težak, Rozman je njegov poskus odbil, toda strela Foto: Črtomir Goznik Matija Smrekar (Zavrč) bo tudi v novi sezoni eden pomembnih adutov v boju za visoka mesta. Smrekarja v nadaljevanju akcije ni mogel več zaustaviti -0:1. Med maloštevilno publiko so v zrak skočili privrženci Zavrča, toda to je bil šele začetek konca Rudarja. Beli so še naprej prevladovali, in čeprav je bilo igrišče razmočeno od popoldanskega dežja, gostov to ni zmedlo. Matjašič in Ke- Željko Orehovec, trener Zavrča: »Menim, da smo odigrali odlično tekmo. Blesteli smo v obrambi, ki nam je omogočala hitre nasprotne napade. Vedeli smo, da je Rudar odličen, toda raje smo se posvetili svoji igri. Bili smo nevarni v protinapadih, tekmec pa ni bil pretirano nevaren. Res smo bili dobri, odigrali smo tako, kot sem si zamislil, in verjamem, da je to dobra popotnica za naprej. Razlika je, če zmagaš in ne igraš dobro, kar se je nam je zgodilo pretekli teden v Celju, ali če zmagaš z zares dobro igro, kot smo jo prikazali v Velenju.« Andrej Dugolin, nogometaš Zavrča: »Vedeli smo, da nas čaka težka tekma: Rudar je izjemen tekmec, toda mi smo se nanj odlično pripravili. Disciplinirani smo bili v obrambi, naredili smo svoje v napadu, kjer bi lahko zadeli še več kot dvakrat. Lani smo imeli velike težave s preveč prejetimi zadetki, letos pa bomo očitno to spravili na minimum. V petek nas čaka srečanje z Domžalami, kjer bomo spet igrali na zmago, saj drugače ne znamo.« lenc sta bila v razmiku petih minut nevarna kar dvakrat. V 79. minuti pa je padel zmagoviti zadetek: Kelenc je podal iz kota, najvišje je skočil novinec Datkovic in z glavo matiral Rozmana - 0:2. V 87. minuti je za domačine poskušal Črnčič, vse je storil odlično, toda Ranilovic je zaklenil svoja vrata in spet dokazal, da je izjemna okrepitev belih. Zavrč je s pametno igro zadržal vse nalete domačinov, ki pa - roko na srce - niso bili preveč močni. Zasluga za to gre celotni ekipi gostov, ki je odigrala res kakovostno sre- čanje. Zavrč je tako odlično začel prvenstvo, obenem pa izjemno veseli podatek, da obramba, ki je bila lani slabši del ekipe, sploh še ni prejela zadetka. V petek z Domžalami na Ptuju Naslednje srečanje bodo Zavrčani odigrali v petek, 1. 8., ko bodo zaradi gradnje tribune v Zavrču na Ptuju gostili ekipo Domžal. Tekma bo ob 18. uri. Tadej Podvršek Nogomet • 1. SNL prvaliga TelekomSIovenije REZULTATI 2. KROGA: Rudar - Zavrč 0:2 (0:0); strelca: Smrekar 56., Datkovic 79.; Maribor - Kalcer Radomlje 3:2 (1:1); strelci: Balkovec 22./ag, Za-hovič 85., 88.; Zavrl 19., Stoiljkovič 93.; Krka - Gorica 2:1 (0:0); strelci: Ihbeisheh 53., Kramarič 89.; Arčon 51.; Domžale - Celje 1:0 (0:0); strelec: Požeg Vancaš 57.; Luka Koper - Olimpija (tekma je bila preložena na kasnejši termin). 1. ZAVRČ 2 2 0 0 3:0 6 2. MARIBIR 2 2 0 0 4:2 6 3. DOMŽALE 2 2 0 0 2:0 6 4. OLIMPIJA 1 1 0 0 3:1 3 5. LUKA KOPER 1 1 0 0 2:1 3 6. KRKA 2 1 0 1 3:4 3 7. KALCER RADOMLJE 2 0 0 2 3:5 0 8. GORICA 2 0 0 2 1:3 0 9. CELJE 2 0 0 2 0:2 0 10. RUDAR 2 0 0 2 0:3 0 DB Rumeno-zeleni na vrhu Zavrč je novo sezono tekmovanja v prvi ligi začel izjemno in je po dveh krogih na vrhu prvenstvene lestvice! Potem ko so Zavrčani v prvem krogu v Celju prišli do srečne zmage, so tokrat »povozili« Rudar, ki je bil v lanski sezoni pri vrhu lestvice. Kar se tiče osvojenih točk, sta polni izkupiček doslej zabeležila še Maribor in Domžale. Državni prvaki proti novincem iz Radomelj niso blesteli, a jih je rešil Luka Zahovič, ki je pred koncem srečanja dosegel dva zadetka. Tako je še dodatno povečal konkurenco v napadu vijoličastih, ki bodo to jesen igrali na dveh frontah. Trener Ante Šimundža bo za dobre rezultate doma in v tujini potreboval širok nabor igralskega kadra. Niti približno take izbire nima trener Domžal Luka Elsner, ki pa s svojimi nogometaši dela načrtno in na daljši rok. Domžalčani so proti Celjanom v zanimivi tekmi zadeli, medtem ko so nogometaši iz knežjega mesta že drugo tekmo zapored zapravili preveč priložnosti, da bi lahko osvojili kakšno točko. Kar tri je na svoj račun vpisala ekipa Krke, ki jih vodi bivši prvi mož Celja Miloš Rus. Novomeščani so gostili očitno precej razglašene igralce Gorice, pri kateri se trenutno ne ve natančno, kdo pije in kdo plača. Tokrat so nogometaši s Primorske to plačali s porazom, čeprav so do izdihljaja tekme še držali točko. Njihov izkušeni vratar Vasja Sim-čič je v 87. minuti pri izbijanju zgrešil žogo, Martin Kramarič je darilo z veseljem sprejel in Krki z zadetkom prinesel zmago. Pete, na papirju naj privlačnejše tekme kroga med Luko Koper in Olimpijo ta konec tedna ni bilo, saj so se Ljubljančani v prijateljskem srečanju pomerili s slovitim Chelseajem. Pred polnimi tribunami stadiona Stožice (16 tisoč gledalcev) so se dobro kosali s favoriziranimi Londončani in pokazali, da imajo letos dobro ekipo, ki lahko računa na mesta pri vrhu prvenstvene lestvice. David Breznik 12 Štajerski Šport torek • 29. julija 2014 Tenis • Evropska prvenstva mladih Zidanškova v Švici med najboljšimi štirimi Evropejkami Pretekli teden so zaznamovali nastopi najboljših evropskih igralcev v mladinskih kategorijah (U-14, U-16 in U-18) - merili so se na evropskih prvenstvih med posamezniki in dvojicami. Člana slovenskih reprezentanc sta bila tudi dva igralca ptujskega teniškega kluba Terme Ptuj, Tamara Zidanšek in Sven Lah. Ob tem je ekipo U-18 v Švici vodil glavni trener ptujskega kluba Zoran Krajnc. Zidanškova izločila zmagovalko Wimbledona Mladinke so se merili v švicarskem Klostersu, mestecu v bližini Davosa. Turnir je zaradi slabega vremena potekal na različnih lokacijah in celo na različnih podlagah v bližini, nadmorska višina pa se je gibala med 1100 in 1600 metri. V težavnih razmerah se je odlično znašla 16-letna Tamara Zidanšek, ki je letos v svoji igri resnično naredila izjemen korak naprej. V prvem dvoboju je imela nemalo težav z naturalizirano Nemko, a je kljub temu zmogla do zmage v podaljšani igri odlo- čilnega tretjega niza (7:5). V 3. krogu je naša predstavnica uspešno preskočila tekmico iz Danske, potem pa jo je čakal izjemen izziv - dvoboj s 1. nosilko Jeleno Ostapenkovo! 17-letna Latvijka je trenutno 5. mladinka sveta (393. že na članski lestvici WTA), o njeni moči pa zgovorno priča podatek, da je bila zmagovalka EP U-18 v Švici, rezultati: dekleta, posamezno: 2. krog: Zidanšek (14.) - Lisa Matviyenko (Nemčija) 6:1, 2:6, 7:6(5); 3. krog: Zidanšek (14.) - Emilie Francati (Danska) 3:6, 6:1, 6:1; 4. krog: Zidanšek (14.) - Jelena Ostapenko (Latvija, 1.) 6:1, 7:6(4); četrtfinale: Zidanšek (14.) - Fiona Ferro (Francija, 8.) 6:1, 6:4; polfinale: Zidanšek (14.) - Paula Badosa-Gilbert (Španija, 5.) 2:6, 4:6; finale: Badosa-Gilbert - Sara Sorribes-Tormo (Španija) Dvojice: 2. krog: Zidanšek/Pislak (5.) -Ostlund/Rinaldo-Persson (Švedska) 6:0, 6:1; 3. krog: Zidanšek/Pislak (5.) - Badosa-Gilbert/Sorribes-Tormo (Španija) 0:6, 2:6. Odbojka na mivki • Državno prvenstvo Zoran Krajnc: »Turnir je zahteval veliko prilagajanja in improvizacije, saj je razpored močno krojilo deževno vreme. Tako so organizatorji tekme selili na kar štiri lokacije, kjer je bila vsepovsod drugačna podlaga: od peska preko tapisona do trde podlage. Za celotno našo ekipo lahko rečem, da je bilo vzdušje odlično in da smo trenirali s številnimi najboljšimi evropskimi ekipami. Seveda smo lahko zadovoljni tudi s samimi rezultati, saj je Tamarina osvojitev brona v takšni konkurenci izjemen rezultat. Posebej bi izpostavil dvoboj proti 1. nosilki, kjer je bil dvoboj na pesku prekinjen zaradi dežja, nadaljeval pa se je v dvorani - na trdi podlagi. Tamara se je v težkih razmerah odlično znašla in pokazala tudi psihološko trdnost. Odlične vesti so prihajale tudi iz Moskve, kjer je Sven pustil zelo dober vtis. Zame je najpomembnejši podatek ta, da smo lahko konkurenčni najboljšim Evropejcem.« Slovenska ekipa na mladinskem EP v Švici; med člani sta tudi trener Zoran Krajnc in Tamara Zidanšek (z leve). letošnjega Wimbledona med mladinkami. Tamara je pod vodstvom klubskega trenerja odlično izpolnjevala taktične zamisli in slovito tekmico ugnala v dveh nizih! Za vse prisotne je bilo to zagotovo eno večjih presenečenj turnirja, nekoliko manjše pa za vse tiste, ki Tamaro redno spremljamo pri njenih letošnjih nastopih. V naslednjem krogu je Zidanškova izločila še eno višje postavljeno igralko, 8. nosilko iz Francije, in se uvrstila me štiri najboljše EP U-16 v Moskvi, rezultati: fantje, posamezno: 2. krog: Lah (14.) - Pavel Kotov (Rusija) 6:2, 5:7, 6:3; 3. krog: Lah (14.) - Gabriel Cur-rlin (Švica) 6:7(3), 6:3, 6:2; 4. krog: Lah (14.) - Stefanos Tsitsipas (Grčija, 2.) 4:6, 3:6. Dvojice: 2. krog: Lah/Kokalj - Christo-forou/Neos (Ciper) 7:6(5), 4:6, 10:4; 3. krog: Lah/Kokalj - Matu-szewski/Smetana (Poljska, 3.) 6:4, 7:6(4); četrtfinale: Lah/Kokalj - Ko-torman/Valkusz (Madžarska, 5.) 2:6, 4:6. Evropejke v starostni kategoriji U-18. Šele v svojem petem nastopu v Švici je morala priznati premoč tekmici iz Španije Pauli Badosa-Gilbert (5. nosilka). V Španiji očitno odlično delajo z mladimi, saj je tudi druga finalistka prišla iz te države. Le malo za njimi zaostaja Slovenija, saj se je poleg Zidanškove v Švici zelo dobro borila tudi Manca Pi-slak, ki se je prebila med 16 najboljših. Dvojica Lah-Kokalj med osem najboljših Član slovenske ekipe U-16 je bil na turnirju v Moskvi Sven Lah. Med posamezniki je po dveh lepih zmagah v 4. krogu naletel na previsoko oviro - 2. nosilca, Grka Stefanosa Tsitsipasa. Ta je Svenu preprečil uvrstitev v četrtfinale, kljub temu pa je 9. do 16. mesto na EP lep uspeh. Zato pa je mladi Ptujčan med dvojicami skupaj z Gregom Kokaljem naredil še korak naprej in se prebil vse do četrtfinala. Na poti do tega uspeha sta Slovenca izločila tudi 3. nosilca iz Poljske. Preboj v polfinale sta jima preprečila Madžara. Jože Mohorič Bedrač in Pokeršnik ubranila državni naslov V ■ Kranjski odbojkarski klub je od četrtka do nedelje pripravil štirinajsto državno prvenstvo v odbojki na mivki za članice in člane. Tekmovanje je potekalo v okviru turistič-no-zabavne prireditve Kranfest 2014, dvoboje pa so igrali na ploščadi pred MO Kranj. Skupno je bilo prijavljenih 39 ekip, od tega 18 v moški in 21 v ženski konkurenci. Najboljši slovenski igralci in igralke so bili uvrščeni v glavni turnir direktno (šest najboljših dvojic glede na odbojkarsko lestvico je dobilo vabilo za nastop), medtem ko si je šest ekip v obeh konkurencah vstop na glavni turnir zagotovilo preko kvalifikacij. V moškem delu je v ekipi Sportivo igral Ptujčan Jure Peter Bedrač, ki je nastopal s soigralcem Danijelom Po-keršnikom. Veljala sta za favorita in to dokazala na mivki. V predtekmovalni skupini sta premagala ekipi Mivka Mokronog in SBVK Kranj ter se suvereno uvrstila v četrt-finale. Tam sta se pomerila z Matejem Prikeržnikom in Juretom Kasnikom, a tekmeca nista imela nobenih možnosti za napredovanje (21:13 in 21:14). Tudi v polfinalu je razigrana dvojica pokazala svojo kvaliteto in moč in proti Do- mnu Kotniku in Aleksandru Ribiču slavila v dveh nizih -21:17 in 21:9. V velikem finalu sta si na nasprotni strani mreže stali na papirju najmočnejši ekipi, Sportivo in BVC Portorož, ki jo sestavljata Leo Mohorič in Klemen Ponikvar. Finale državnega prvenstva je prenašala tudi nacionalna televizija in v njem sta Pokeršnik in Bedrač zelo lahko osvojil prvi niz z 21:12, medtem ko sta se v drugem morala veliko bolj potruditi in ta bolj izenačeni del se je končal z 21:18. Tako je ekipa Sportivo - Ptujčan Jure Peter Bedrač in njegov soigralec Danijel Pokeršnik - brez izgubljenega niza postala državni prvak in ubranila lanskoletni osvojeni naslov. Z enako titulo sta se v ženski konkurenci presene-tljuivo okronali mladi Tajda Lovšin in Daja Gorišek, ki sta v finalu po sila izenačenem dvoboju z 2:1 v nizih premagali Ano Skarlovnik in Jeleno Pešič. Najboljši dve ekipi v moški in ženski konkurenci sta dobili posebno vabilo za nastop na mednarodnem turnirju v odbojki na mivki Ljubljana Beach Volleyball Challenge, ki bo v petek in soboto na Kongresnem trgu v Ljubljani. David Breznik Rokomet • Velika Nedelja CO Tomi Matjašic v 1. B-ligi na klopi Velike Nedelje Foto: Črtomir Goznik Tomi Matjašič je sprejel izziv vodenja ekipe iz Velike Nedelje. V eni zmed prejšnjih številk smo pisali o stanju v rokometnem kolektivu Mo-škanjci-Gorišnica, ki ga je orisal dotedanji pomočnik glavnega trenerja Sebastjana Oblaka Tomi Matjašič. Med drugim je dejal, da bo omenjeni dvojec klub vodil tudi v naslednji sezone, toda to se ne bo zgodilo. Mladi strokovnjak, ki je do sedaj v karieri deloval tudi na Ptuju, je namreč sprejel izziv sosedov iz Velike Nedelje, kjer bo poslej prvi trener. »Prva liga se v naslednjem letu širi, posledično bo 1. B-liga ostala enaka kot lani. Priključita se torej dva kluba iz druge lige, nobeden pa ne izpade. Tako začnemo sezono v 1. B-ligi s ciljem, obstati v njej. Seveda to ne bo enostavno, glede na to da igralski kader zajema samo mlajše igralce. Starejši so se večinoma poslovili, pa tudi želje kluba so, da se začne nekako 'od začetka'. Ekipa bo tako sestavlje- na samo iz domačih mladih igralcev (najstarejši rokome-taš je 91-letnik), zato bo vse, kar bo več kot obstanek v ligi, odličen rezultat. V Gorišnici sem povedal, da me delo trenerja v Veliki Nedelji zanima in da pomeni nov izziv v moji karieri, ki bi se ga z veseljem lotil. V klubu so povedali, da bi bili zelo veseli, če ostanem, ker tudi v prihodnosti računajo name. Vseeno sem se odločil, da bom sprejel ponudbo Velike Nedelje. Večjih sprememb glede odhoda in prihoda novih igralcev v Veliko Nedeljo ne bo. Delalo se bo predvsem z mlajšimi igralci. Kader bo torej podoben kot lani ob zaključku sezone, s tem da se vračajo nekateri igralci in pa tisti, ki so sanirali poškodbe. Se pa dogovarjamo še za dva do tri mlade in perspektivne igralce, ki bi se mogoče lahko priključili ekipi, vendar o tem več, ko bodo odločitve že dorečene.« TP Agiliti • EP v Milanu Odlično za Ptujčanko Ptujčanka Špela Kram-berger, ki tekmuje za Športno kinološko društvo Canis, je na minulem evropskem prvenstvu v agilitiju dosegla izvrsten rezultat, saj se je uvrstila med 25 najboljših v Evropi! 12. in 13. julija je v italijanskem Milanu potekalo evropsko prvenstvo v agilitiju. Kot edina predstavnica Ptuja se je nanj uvrstila Špela Kramber-ger, ki je tekmovala v konkurenci 364 tekmovalcev iz 17. držav. Celotno tekmovanje je sestavljeno iz kategorij agi-liti in skakanje, seštevek obeh rezultatov pa tvori končni rezultat. Pri tem je pomembno, da pes med tekom zruši čim manj ovir, naredi pravilne »cone« in doseže najboljši rezultat. Tako v agilitiju kot v skakanju je Ptujčanka Špela Kramber-ger tekmovala skupaj z 61 tekmovalci. S psom Tajem sta v prvi kategoriji dosegla 36. mesto, v kategoriji skakanja pa odlično 21. mesto, skupno 25. Foto: Fridjo Špela Kramberger se je uvrstila med 25 najboljših v Evropi. Mlada Ptujčanka je nad uspehom, ki sta ga dosegla s Tayem, psom pasme terier jack russlee, več kot zadovoljna, a vendar misli že preusmerja na nadaljevanje tekmovanj v agilitiju, ki do jeseni potekajo po Sloveniji. Tanja Srečkovič torek • 29. julija 2014 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Nogomet • NK Videm Vrača se Dominik Božak Foto: Črtomir Goznik Dominik Božak bo znova igral v dresu Vidma. Nogometaši Vidma, ki so bili v lanski sezoni eno naj-prijetnejših presenečenj Superlige, so na zasluženem počitku, to pa ne velja za upravo kluba. Ta sestavlja igralski mozaik za v bodoče, saj želijo rumeno-zeleni nadaljevati dobre igre tudi v prihodnje, kajti njihovi cilji bodo visoki tudi v novi sezoni. Trener Primož Gorše si prav gotovo mane roke, saj se v klub po polletni epizodi v Zavrču vrača Hrvat Dominik Božak, najboljši strelec Superlige v lanski sezoni. Prav tako bo Videm močnejši za Dejana Tramška, ki se vrača iz Apač. Odhodov naj ne bi bilo, odhajajo le igralci, ki v lanski sezoni niso dobili veliko priložnosti. Vsekakor pa je v tem kontekstu treba omeniti vratarja Matija Kovačica, ki se vrača v Zavrč, s tem pa je Videm izgubil pomembnega člana. Vrzel zaradi njegovega odhoda bo Kolesarstvo skušal zapolniti Aleš Glinšek, ki je v pretekli sezoni nosil dres sosedov iz Tržca, enega vratarja pa v klubu še iščejo. Priprave se bodo pričele 28. 7., Videm pa bo glede na to, da je jedro ekipe od lani ostalo skoraj isto, ekipa pa je posledično še bolj izkušena in uigrana, imel smele načrte. Prva tako ne miruje tamkajšnja nogometna šola, ki deluje pod vodstvom Darka Jeza; Videm ima namreč poleg članske kar štiri mlajše selekcije. Tako bodo v novi sezoni nastopile selekcije U-9, U-11, U-15 in mladina. Sicer pa v klubu nestrpno čakajo dan, ko bodo na voljo novi klubski prostori s sla-čilnicami. Gradbena dela po krajši pavzi spet potekajo s polno močjo, vendar je v tem trenutku kljub vsemu težko reči, kdaj bo Videm prišel do novih prostorov. tp Zoran Ribic prvi v Idriji Zoran Ribič na najvišji stopnički dirke v Idriji Kolesarji Kolesarskega kluba Bike Ek-Haloze so tekmovali v Idriji na kronometru v Idrijsko Belo. Sicer kratek kro-nometer z rahlim naklonom je zaznamovalo spremenljivo vreme, saj se je tik pred startom vlil dež. Vseeno so tekmovalci dosegli dobre uvrstitve. Zoran Ribič je v kategoriji master A zmagal in je prvič letos stopil na najvišjo stopničko, kar je zelo lep uspeh zanj in za klub. Hkrati je Ribič dosegel tretji najboljši absolutni čas. Andreja Bezjak je v kategorijo ženske B zasedla drugo mesto,Vojko Kosič je bil peti, Franc Frangež sedmi in Miha Kramberger osmi. V klubu so bili z nastopi v Idriji zelo zadovoljni, saj je kronometer štel tudi za kvalifikacije za svetovno amatersko prvenstvo, na katerega sta se kvalificirala Andreja Bezjak in Zoran Ribič, medtem ko bodo na cestni dirki nastopili Matic Robič, Zoran Ribič, Miha Krajnc in Davor Golob. Svetovno prvenstvo bo letos konec avgusta prvič v Sloveniji, v Ljubljani. Gre za izjemen športni dogodek, na katerega se je Ljubljana zelo dobro promocijsko in organizacijsko pripravila, saj pričakujejo 10.000 kolesarjev in spremljevalcev. David Breznik Atletika • Svetovno mladinsko prvenstvo Domjanova 18. na svetu Ni se izšlo tako, kot si je najboljša ptujska atletinja letos zamislila. Po tihem je Veronika Domjan v metu diska na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je minuli teden potekalo v ameriškem Orego-nu, računala na finalni nastop med najboljšo dvanajsterico, a je na koncu končala tekmovanje na še vedno odličnem 18. mestu. Poudariti je treba, da je bila konkurenca v metu diska za mladinke, tekmovalke, rojene leta 1995 ali kasneje, izjemna - poznavalci pravijo, da je bilo tekmovanje v tej disciplini najverjetneje na najvišji kakovostni ravni doslej. Domjanova je nastopila v kvalifikacijah meta diska v prvi od dveh skupin. Tekmovala je zjutraj ob 10. uri po lokalnem času, kar za veliko večino ni optimalen čas za doseganje najboljših rezultatov. Domjanova je imela tri poskuse, najdlje pa je orodje odletelo v prvi seriji, ko je met meril 47,07 metra. V drugi seriji je bila krajša za skoraj dva metra (45,18 metra). Sledil je tretji in zadnji poskus, ko je šla zelo nadarjena tekmovalka na vse ali nič, saj bi morala rezultatu iz prve serije dodati približno dva metra. V preveliki želji je pregorela, naredila napako in prestopila, zaradi česar je bil met neveljaven. »Drži, ni se mi izšlo po načrtih. Mogoče sem res malo razočarana, ampak verjetno mi je bilo to pač usojeno,« je po prespani noči še iz Amerike sporočila Domja-nova. Dodala je, da je bilo svetovno prvenstvo odlično organizirano, v slovenski reprezentanci, ki jo je onkraj luže zastopalo 20 mladincev, pa je bilo odlično vzdušje. Kljub vsemu je Domjanovo ohranila visoko motivacijo za naprej: »Tekmovanje je treba vzeti kot vzpodbudo in trenirati naprej za nove cilje.« Teh pa odlični ptujski atletinji prav gotovo ne bo zmanjkalo. Najprej je treba poudariti, da ima Domjanova (letnik 1996) pravico nastopa v mladinski kategoriji še naslednje leto, ko bo na programu evropsko mladinsko prvenstvo. Analiza rezultatov iz Oregona pokaže, da je bila Domjanova kljub zanjo relativno skromnim metom deveta Evropejka. Če bi v Ore-gonu metala blizu svojega članskega državnega rekorda (53,54 metra), ki ga je marca letos dosegla na Ptuju, bi bila na letošnjem svetovnem prvenstvu tretja med Evropej-kami, v svetovni mladinski konkurenci pa osma. Domjanova je prva ptujska atletinja, ki je nastopala na največjem mladinskem svetovnem tekmovanju. Pred tem je to leta 2002 uspelo Davorinu Slugi, ki je nastopil na Jamajki v skoku v višino. Skupna točka obema je trener Gorazd Rajher. Ob komentarju nastopa Domja-nove je omenil hendikep, da svoje varovanke ni imel možnosti spremljati na tekmovanju v ZDA, kjer bi jo lahko s svojimi nasveti in opažanji pripravil in motiviral za boljši nastop. »Veronika bo morala v prihodnosti delati tudi še na psihološki poti in šele takrat se bo trdo delo obre- li 54 m\ mC ~ SSW Foto: Črtomir Goznik V ZDA se Domjanovi sicer ni izšlo po načrtih, a glede na njene letošnje najboljše rezultate bo naslednje leto na evropskem mladinskem prvenstvu v igri za sam vrh. stovalo po željah nje in nas, ki delamo z njo,« se je Rajher ob zavedanju nekaterih pomanjkljivosti, ki jih velja odpraviti, zazrl v prihodnost. Ravno zaradi mladosti je pred Domja-novo še velika prihodnost, je prepričan Rajher. Predsednik Atletskega kluba Ptuj Aleksander Loren-čič se ob novem uspehu ptujske atletike na najvišji ravni zahvaljuje trenerju Rajherju, pa tudi priznanemu hrvaškemu trenerju Ivanu Ivančicu, s katerim je Domjanova letos prvič sodelovala, in njenim staršem. »Kljub temu da smo glede na letošnji rezultat po-tihoma upali na uvrstitev v fi- Kasaštvo • Dirke v Ljutomeru Domačinom dve zmagi, Lenartu ena V hudi pripeki se je na ljutomerskem hipodromu v trinajstem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone pomerilo 56 konjev iz vseh slovenskih klubov. Tokrat sta po dve zmagi pripadli kluboma iz Ljubljane in Ljutomera, po enkrat pa sta se veselila tekmovalca iz Lenarta in Komende. Domačini so slavili v najpomembnejši dirki dneva, nastopu peterice 4-letnih konjev tradicionalne pasme ljutomerski kasač na 2100 metrov dolgi stezi. Vseskozi je rahlo prednost pred drugi držal in jo zadržal vse do konca dirke Lenny Joe lastnika Slavka Ma-kovca, ki ga je tokrat v sulkiju nadomestil klubski kolega Jože Sagaj mlajši. V izjemno razburljivi končnici se mu je povsem približal Nikolaj Peški z Viktorjem Dolinškom in v cilju dosegel kilometrski čas zmagovalca. Najhitrejšo dirko za 3-14 letne kasače na 1600 metrov dolgi stezi je dobil LjubljančanViktorDolinšek, ki se je s kobilo italijanskega registra Ocean Dancer odlično znašel v ciljni ravnini, po zu- nanjem delu steze prehitel kar trojico dotlej vodilnih kasačev in s prvim mestom dosegel najboljši kilometrski čas dneva - 1:16,3. REZULTATI: 1. dirka za 3-6-l. kasače, 1600 metrov: 1. Anakin (Hro-vat, Komenda) 1:18,5, 2. Arbitra Vita (Simončič, Šentjernej) 1:18,6, 3. Bella Dona (Lovren-čič, Piramida) 1:19,7. 2. dirka za 3-14-l. kasače, 1600 metrov: 1. Riogill (Lavrenčič, Stožice-Ljubljana) 1:16,5, 2. Jurko (Arnol, Komenda) 1:16,7, 3. Landor (Novak, Šentjernej) nale, smo zadovoljni. Zavedati se moramo, da so najboljši izidi, ki jih dosegajo najvišje uvrščeni na mladinskem svetovnem prvenstvu, na ravni najboljših članskih, zato že uvrstitev na prvenstvo kaže kvaliteto tekmovalca. To svetovno prvenstvo pomeni za Veroniko predvsem priložnost za pridobivanje dragocenih izkušenj. Kljub mladosti je dosegla že veliko, med drugim je v metu diska brez konkurence najboljša v Sloveniji,« je črto pod letošnje svetovno prvenstvo potegnil Lorenčič, ki je seveda ponosen, da je Domjanova članica ptujskega kluba. Uroš Esih 1:16,9. 3. dirka za 3-14-l. kasače, 1600 metrov: 1. Perry Joe (Lovrenčič, Slov. gorice-Lenart) 1:17,1, 2. Candy (Dolinšek Tron-telj, Stožice-Ljubljana) 1:17,2, 3. Lotte (Žnidarič, Ljutomer) 1:17,3. 4. dirka za 4-l.kasače, ljutomerski kasač: 1. Lenny Joe (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:18,2, 2. Nikolaj Peški (Dolinšek, Stožice-Ljubljana) 1:18,2, 3. FlickadiCasei (Slana, Ljutomer) 1:19,4. 5. dirka za 3-14-l. kasače, 2600 metrov: 1. Flor-ko (Sodec, Ljutomer) 1:19,5, 2. NeyshaGill (Pirc, Krim) 1:19,6, 3. Izmir (Šušteršič, Komenda) 1:20,3. 6. dirka za 3-14-l. kasače, 1600 metrov: 1. Ocean Dancer (Dolinšek, Stožice-Lju-bljana) 1:16,3, 2. Frnikula AS (S. Slavič) in Vic Attack (Jo. Sa-gaj ml., oba Ljutomer) 1:16,4. NŠ Zmagovalec tretje dirke Perry Joe (8) z voznikom Francem Lovrenčičem (KD Slov. gorice, Lenart) Foto: NS 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 29. julija 2014 Nogomet • Prijateljski tekmi Sedmica Aluminija v Cirkulanah, remi Podvinčanov CIRKULANE - ALUMINIJ 1:7 (1:4) CIRKULANE: Kristovič, Žgaj-nar. Krajnc, Kralj, Borak, Žuran, Ro. Punčec, Klajderič, Z. Bel-šak, Fijačko, Gril; igrali so še: Prapotnik, Pompe, Re. Punčec, Milošič, Lorbek, Kelc, Domjan, Avguštin; trener: Damjan Bez-jak. ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Leuštek, Lonzarič, Topolovec, Krljanovič, Pečovnik, Vrbanec, Cesar, Grezda, Nunic; igrali so še: Klobučar, Brence, Kajtna, Cafuta, Podbrežnik, Sagadin, Vindiš, Strel; trener: Damjan Romih Približno 150 gledalcev se je zbralo na prijateljski tekmi med Cirkulanami in Aluminijem, v kateri so gostje iz Kidričevega po pričakovanjih visoko zmagali. Domačini so se drugoliga-ški ekipi iz Kidričevega solidno upirali v prvih 15 minutah, ko so preko Roberta Punčeca celo uspeli izenačiti na 1:1, nato pa so gostje popolnoma zagospo-darili na igrišču. Na zelenici se je videla izrazito boljša fizična pripravljenost in kakovost varovancev Damjana Romiha. Ti so dosegli kar sedem zadetkov (Eros Grezda je dosegel štiri), ob tem pa je imel Aluminij še nekaj lepih priložnosti. Na drugi strani bi lahko zadeli tudi Cirkulanča-ni, saj so imeli v nadaljevanju dve zreli priložnosti za znižanje rezultata. PODVINCI - AVTO RAJH LJUTOMER 2:2 (1:1) PODVINCI: Vesenjak, Fran-gež, Rumež, Topolovec, Kajzer, Marinič, Kuserbanj, Pal, Vindiš, Brumen, Zorko; igrali so še: Rok Osterc, Rob. Osterc, Šendelj, Orovič, Pihler; trener: Miran Lju-bec. V Podvincih sta se na prijatelj- ski pripravljalni tekmi pomerili ekipi Podvincev in Avto Rajh iz Ljutomera, v kateri so bili domačini gospodarji na igrišču, hkrati pa so si ustvarili veliko več zrelih priložnosti. V prvem delu bi lahko zadela Pal in Zorko, medtem ko je izenačil po napaki Ljutomerčanov na 1:1 Marinič. Tudi v nadaljevanju se zgodba na igrišču ni bistveno spremenila, saj so domačini popolnoma nadzirali igro in so bili veliko boljši nasprotnik. Priigrali so si številne priložnosti, a jih Zorko, Šendelj in Osterc niso realizirali. Je pa ekipo Podvincev popeljal v vodstvo z 2:1 Robert Osterc, ki se je po globinski žogi dobro znašel in je zadel. Čisto ob koncu tekme je izenačil Vogrinec, ki je za goste v prvem polčasu dosegel vodilni zadetek. Tekma se je tako končala brez zmagovalca, a nogometaši Podvincev, ki jih vodi Miran Ljubec so se tokrat predstavili v dobri luči. David Breznik Ljutomer • Strategija razvoja športa v lokalni skupnosti S športom ustvarjeni pogoji za zdrav življenjski slog Občinska sveta v dveh prleških občinah - Ljutomeru in Veržeju - sta nedavno sprejela strategijo razvoja športa za obdobje desetih let (2014-2023). »S tem dokumentom organizirana civilna športna sfera in lokalna skupnost postavljata dolgoročne trdne temelje za nadaljnji razvoj športa na svojem območju. Hkrati pa izraža tudi javni interes v športu, ki ga bodo udejanjali izvajalci letnega programa športa - športna društva, športna zveza, javni zavod, vrtci, šole, lokalne skupnosti in drugi zainteresirani, z jasnim ciljem: s športom soustvariti optimalne pogoje za zdrav življenjski slog prebivalcev,« pravi sekretar Športne zveze (ŠZ) Ljutomer Branko Žnidarič. »Skupaj s članicami športne zveze, športniki, športnimi delavci in prostovoljci Branko Žnidarič, sekretar Športne zveze Ljutomer ter javnim zavodom želimo ustvarjati čim boljše pogoje za razvoj športa. Ob tem bo izrednega pomena tudi vloga lokalne skupnosti, brez pomoči katere se šport ne bo mogel razviti tako, kot bi se sicer lahko. Celoten proces je razdeljen na pripravo strateškega načrta ter izvedbo in spremljanje izvajanja strateškega načrta. V pripravo načrta štejemo opredelitev poslanstva (namena), vrednot, strateško analizo (aktualno stanje), določitev vizije in strateških ciljev s kazalniki ter ukrepe za izvedbo načrtovanih strategij. Treba pa se je zavedati, da prihodnost lahko prinese tudi nekatere spremembe, ki jih ob pripravi strateškega dokumenta ni bilo možno predvideti, zato je treba ob nenehnem spremljanju izvajanja tega projekta skrbeti tudi za morebitne popravke ali dopolnitve strategije,« opozarja Žnidarič. Strateško obdobje, določeno s tem dokumentom, je desetletno in sovpada z obdobjem razvoja športa v Republiki Sloveniji, iz česar izhajajo temeljne priložnosti in nevarnosti bodočega razvoja športa v lokalnem okolju. »Program se zaključi na ravni ukrepov oziroma strategij in s preglednicami relacij med organizacijami v športu v mednarodnem in lokalnem okolju ter odgovornih deležnikov za izvedbo strategije. Za njegovo uveljavljanje je neprecenljivega pomena priprava vsakoletnih izvedbenih dokumentov, ki jih predstavljajo letni delovni načrti in letna poročila o delu športne zveze ter javnega zavoda, ki morajo služiti kot temeljni dokument spremljanja izvajanja strateškega načrta,« je poudaril sekretar ŠZ Ljutomer in dodal, da je osnovni pogoj za uspešno izvajanje strategije nenehno vključevanje zastavljenih ciljev v vsakoletni program dela športne zveze, javnega zavoda in lokalne skupnosti ter njihovo dosledno spremljanje. Niko Šoštarič Foto: NS Planinski kotiček Po Karnijskih Alpah Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo visoki beli vršaci, nas bodo tokrat spremljali v Karnijskih Alpah in delu Dolomitov. Pogorje leži na meji med Avstrijo in Italijo in je zelo priljubljeno med številnimi planinci. Odpravili se bomo v zahodni del Karnijskih Alp, na območje jezera Ob-stansersee. Poti so lažje in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še bolj prijetne. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 16. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Karnijskim Alpam. Prvi dan nas bo pot vodila po Dravski dolini do Siliana. Podali se bomo do čudovite koče Obstanserseehutte (2301 m), kjer bomo prenočili. V soboto se bomo podali po poti Sudweitwanderweg, ki vodi po grebenu Karnijskih Alp do koče Silianerhute (2447 m). Pot nas bo nato vodila v Italijo. Skozi mestece Sexten bomo planinarili do Dreischusterhute, kjer bomo prenočili in se v ponedeljek popoldan odpravili proti domu. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure. Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah in znaša za člane PD 69,90 EUR. Ob prijavi se poravna akontacija v znesku 30 EUR, preostanek pa do 6. avgusta. Obvezna je planinska izkaznica s plačano članarino. Priporočamo lastno rjuho. Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 1. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, oziroma do zasedbe 15 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič. Športni napovednik Nogomet • Prijateljske tekme TOREK, 29. 7., ob 18.00: Podvinci - Zavrč TOREK, 29. 7., ob 18.30: Crvena zvezda - Hannover 96 (Mestni stadion Ptuj) 1. SNL PARI 3. KROGA - PETEK ob 18.00: Zavrč - Domžale (Mestni stadion Ptuj); PETEK ob 20.00: Celje - Krka; SOBOTA ob 17.00: Kalcer Radomlje - Rudar; NEDELJA ob 20.00: Gorica - Koper; tekma Olimpija - Maribor je preložena. Mali nogomet • Dnevno-nočni turnir v Ormožu Organizatorji Ormoškega festivala aktivnih klubov (OFAK) bodo letos v okviru festivala, ki bo potekal od 28. julija do 9. avgusta 2014 v Ormožu, premierno pripravili tudi dnevno-nočni turnir malega nogometa z nagradnim skladom 1.000 €. Turnir bo potekal 2. avgusta ob 16. uri v ormoškem športnem parku Mestna graba. Igralo se bo po sistemu 4 + 1, prijavnina na ekipo pa znaša 60 €. Skupni nagradni sklad v višini 1.000 € se bo med tri najboljše ekipe razdelil po sistemu 50:30:20, nagrade pa čakajo tudi najboljšega igralca, strelca in vratarja turnirja. Prijaviti se je možno do 2. avgusta 2014 na e-mail naslov: klub.kos@gmail.com ali telefonsko številko: 040 451 412 (Jani) ali na dan turnirja do 14. ure v Mestni grabi. S prijavo pohitite, saj je število mest omejeno. Veslanje BD Ranca Ptuj organizira 22. Rancarijo. Tradicionalno veslaško tekmovanje bo v soboto, 2. 8., od 14. ure naprej. Padalstvo Aeroklub Ptuj v soboto in nedeljo pripravlja 36. padalski pokal mesta Ptuja. Prvi dan bodo skoki na cilj potekali na Mestnem stadionu na Ptuju, drugi dan pa bo cilj padalcev na splavu na podlehniškem jezeru. David Breznik, UK Nogomet • Prijateljska tekma Na Ptuju Crvena zvezda in Hannover Danes, v torek, ob 18. uri se ljubiteljem nogometa na širšem ptujskem območju obeta izjemno zanimiv in zelo redek spektakel: na Mestnem stadionu se bosta namreč v prijateljskem obračunu pomerili ekipi Crvene zvezde in Hannovra. Beograjčanov ljubiteljem nogometa ni treba posebej predstavljati, saj gre za nekdanje evropske prvake in aktualne prvake Srbije (lani jih je do naslova vodil slovenski trener Sla-viša Stojanovič). Rdeče-beli imajo v Sloveniji še vedno veliko privržencev, zato je na stadionu pričakovati pravo navijaško vzdušje. Na drugi strani Hannover prihaja iz ene najmočnejših evropskih lig, nemške Bundeslige. Ker so Nemci aktualni svetovni prvaki, daje to dogodku posebno težo. Prijateljske tekme močnih evropskih klubov so medijsko dobro pokrite, zato se Ptuj z izvedbo te tekme zagotovo uvršča na zemljevid evropskega nogometnega dogajanja. Tekma, ki je ne gre zamuditi! JM torek m 29. julija 2Q14 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 15 Podgorci m 60-letnica PGD Bresnica Polenšak • Tradicionalna julijska žetev Podelili več kot 70 odlikovanj Dišalo po gibanicah ... Nedavno je Gasilska zveza (GZ) Ormož na Bresnici proslavila 43. dan gasilcev in 60-le-tnico domačega gasilskega društva Bresnica. Vrhunec slovesnosti je bila podelitev priznanj in odlikovanj. Letos so prvič podelili odlikovanja GZ Ormož. Slovesnost so s svojim obiskom počastili številni gostje, med njimi tudi častni predsednik GZS Ernest Eory. Zbrane je nagovoril predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, ki je poudaril aktivno delovanje gasilcev v zadnjih letih in spomnil na uspešno organizacijo gasilskega državnega tekmovanja za memorial Matevža Haceta. Jurkovič je izpostavil tudi aktivnosti v tekočem letu. V GZ Ormož namreč pripravljajo nov načrt nabave vozil in opreme za naslednje petletno obdobje. Kot govorci so nastopili še župan Alojz Sok, predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, v imenu vseh gasilskih zvez po- Borl • Živahno dogajanje na grajskem griču vB Ovčje-kozji bal uspel Kuhanje golaža iz mesa drobnice, razstava drobnice in igre so sestavni del ovčje-kozjega bala. Prireditev je spremljal kulturni program. Nastopili so ljudski pevci iz Cirkulane, Sla-vek Golc je zaigral na ustno harmoniko, zapela je tudi Minea Gabrovec. Navzoče sta pozdravila predsednik društva Ivan Hemetek in župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Tudi le- tos so razglasili naj rejca drobnice. To sta Janko Lorbek v Ain Andrej Frešer v B-kategoriji. Predsednica komisije za izbor naj rejca je bila Marjeta Ženko, državna selekcionarka s KGZ Celje. Kot vsako leto so se ekipe pomerile v kuhanju golaža, pripravili so pastirske igre, Jer- Dornava • Likovna kolonija Življenje na platnu Nov kulturni center v Dornavi bodo opremili z umetniškimi deli 20 avtorjev. Ti so se udeležili likovne katere bodo nastala likovna kolonije, ki jo je organizirala dela na temo dogodkov, življe-občina Dornava in v sklopu nja, zgodovine ali značilnosti Na Polenšaku so tudi letos pripravili tradicionalno žetev z razstavo kruha in pogač. Letošnja prireditev je bila 51., organizator pa je bilo Turistično društvo Polenšak, na čelu katerega je predsednik Franc Kukovec. dravske regije pa poveljnik Dušan Vižantin. Vrhunec dogodka je bila podelitev priznanj in odlikovanj. Poleg priznanj za najlepše urejene gasilske domove v GZ Ormož ter zahval in značk so letos prvič podelili odlikovanja GZ Ormož. Nagrajenih je bilo kar 77 gasilcev. Monika Levanič Društvo rejcev drobnice Haloze je v začetku meseca na dvorišču gradu Borl pripravilo tradicionalni ovčje-kozji bal. Na Polenšaku vsako leto v sklopu žetve pripravijo bogat kulturno-etnografski program. Na fotografiji so nastopajoči folkloristi iz Podgorcev. Tudi letos so se organizatorji pri izvedbi dogodka zelo potrudili. Dogajanje se je tradicionalno pričelo v soboto popoldan s parado starodobnih vozil in tehnike. Sledile so zabavne igre, tekmovanja in nastopi vokalnih skupin. Nedeljsko dogajanje so pričeli z otroškimi delavnicami za najmlajše, osrednji del prireditve pa je bil prikaz žetve na starodoben način. Na njivi so se zbrale žanjice in kosci. Najprej so srpe sklepali, da so bili dovolj ostri in so lepo zarezali skozi zlatorumeno dozorelo pšenico. Žanjice so šope pšenice povezale v snope. V nadaljevanju so prikazali žetev s kosilnico na konjsko vprego, mlatev s cepci, delo s trešmaši-no in geplom ter vejanje pšenice. Na žrmljah so prikazali še mletje zrnja. Po končanem delu je sledil nastop folklorne skupine KD Podgorci, oba dni prireditve pa se je na Polenšaku slišalo igranje muzikantov. V prostorih turističnega doma so si oba dneva obiskovalci lahko ogledali stalno zbirko v muzeju ter razstavo kuha in pogač. Tudi letos so šle polenške gibanice za med. Mojca Zemljarič Gorišnica • Prireditve ob občinskem prazniku nej Kokol je prikazal striženje ovac, različni ponudniki pa so se s svojimi izdelki predstavljali na stojnicah. Obiskovalci so na prireditvi lahko pokusili jedi iz mesa drobnice, za radovedne otroške oči pa je bila zanimiva razstava drobnice. MZ Vaška olimpiada V okviru prireditev ob prazniku občine Gorišnica vsako leto poteka vrsta športnih in rekreativnih dogodkov. Organizira jih Športne zveza (ŠZ) občine Gorišnica, na čelu katere je od začetka letošnjega leta predsednik Ratko Matjašič. Del udeležencev likovne kolonije v Dornavi. Njihova dela bodo krasila stene novega dornavskega kulturnega centra. pokrajine v dornavski občini. Kolonijo vodita slikarja Samo Vrabič in Danilo Muršec, pri razporejanju in izobešanju slik v novem centru bo sodeloval tudi slikar Jože Foltin. Zbirka likovnih del bo trajna, skoznjo bo odsevalo življenje v občini. Motivika ustvarjanja so prireditve, ki potekajo v občini: žetev, lukarski in gobarski praznik, pridelava mleka in sira, fašenk; pokrajina in arhitektura: dvorec, domačije, cerkve, veduta pokrajine; narava: kotički ob Pesnici, gozdovi, njive, vinogradi; etnografija: cigani, orači, lukari, žanjice. Slikarji bodo svoja dela oddali do 14. avgusta, nato sledi uokvirjanje in izobešanje. Nekateri slikarji bodo oddali dve sliki, skupno pa pričakujejo 30 likovnih del. To bodo povečini slike na platno - akrili in olja - ter fotografije. MZ Največja in najbolj množično obiskana prireditev je bila tradicionalna vaška olimpiada. Letos je potekala v športnem parku in pri ribniku v Moškanj-cih. Športni dogodek, na katerem se zbere več sto udeležencev, so pričeli zjutraj z budnico po vaseh gorišniške občine. Tekmovanja so tudi letos po- tekala v številnih športnih disciplinah: nogometu, košarki, peteroskoku, namiznem tenisu, odbojki, teku na 60 metrov, hitrem badmintonu, skakanju z vrečami, igri med dvema ognjema, v ruskem kegljanju in streljanju z zračno puško. Organizirana so bila tekmovanja v metu kamna, vleki vrvi, lovu rib in šahu, tekmovanje za najmočnejšega občana ter tekma svetnikov in zaposlenih v občinski upravi. V času občinskega praznika je ŠŽ Gorišnica organizirala še tradicionalni teniški turnir, tek in nordijsko hojo ter pohod in kolesarjenje po poteh občine. MZ Tekmovalci za najmočnejšega občana so se pomerili tudi v igri vesa v zgibi. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ 16 Štajerski1TEDNIK Po mestni občini torek • 29. julija 2014 Podravje • Glasbeno tekmovanje družbe Radio-Tednik Ptuj Glasbene skupine Ptujske noči V petek, 1. avgusta, se bodo v sklopu Ptujske noči na odru družbe Radio-Tednik Ptuj (pred upravno enoto v Slomškovi ulici) predstavili mladi pevci in glasbene skupine, vsak v svoji kategoriji. Vsak od tekmovalcev bo nastopil s po dvema skladbama, od katerih je ena lahko avtorska. Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi, in točke, zbrane s kupončki iz Štajerskega tednika, ki bodo objavljeni še v petek, 1. avgusta. bluesa pa tudi do funka, skaja ipd. Repertoar pesmi je zato precej barvit - za vsako dušo nekaj. Skupina je začela delovati leta 2011 v Slovenski Bistrici, ko so skupaj stopile tri vokalistke z željo po ustvarjanju lastne glasbe. Kasneje so se pridružili tudi drugi člani. Mešanica različnih glasbenih podlag in izkušenj članov daje skupini zanimiv stil avtorske glasbe. Pred kratkim so posneli dve novi pesmi v studiu, s čimer se jim je število studijskih pesmi povečalo na šest. Tako se počasi približujejo zadostnemu številu skladb za izdajo albuma. Na odru Ptujske noči se bodo predstavili s skladbo Donne Summer Hot Stuff in s skladbo skupine Doobie Brothers Long Trdin Ansambel Sorodniki prihaja iz Markovcev. Kvintet se je prvič Danes vam predstavljamo skupine, ki bodo nastopile. KGB-kvintet je mlad ansambel, ki se je v novembru 2013 prvič javno predstavil, in sicer v oddaji Raketa na Planet TV Danes ima nova skupina v načrtu snemanje svojih avtorskih skladb, ki jih bomo kmalu lahko slišali na radijskih postajah. Skupina se udeležuje različnih otvoritev, koncertov, prireditev, proslav, obletnic, zabav in zaključkov. Zase pravijo, da so ansambel, ki vedno poskrbi za dobro vzdušje, animacijo in kvalitetno narodno-zabavno in zabavno glasbo v živo. Prizadevajo si, da so drugačni od drugih ansamblov. Na odru Ptujske noči se bodo predstavili z avtorsko skladbo Ljubezen zvesta in s pesmijo Lojzeta Slaka Vrh planin. Cvedičniki so mlad rock band iz Ptuja, ki je bil ustanovljen leta 2010. Vse se je začelo z instrumentalnim preigravanjem, danes pa igrajo najrazličnejše pesmi in delajo priredbe znanih hitov. Ko stopijo na oder in združijo moči, poskrbijo, da si jih vsak zapomni, če ne drugače, po sporočilu: „Počnite to, kar vas veseli, in se pri tem neizmerno zabavajte!" Sami so veselje našli v glasbi, za katero trdijo, da je njihov pobeg, saj pozabijo na vse skrbi in težave ter se ji prepustijo. Inspiracijo iščejo v bandih, kot so: You Me at Six, Big Foot Mama, Imagine Dragons, Tabu, Green Day ipd. Na odru Ptujske noči se bodo predstavili z dvema priredbama: s skladbo Rihane We Found Love in s pesmijo pevke Pink True love. Ansambel Upanje je zasedba iz okolice Ptuja, Zagojičev, in izvaja sestal leta 2010, ko je Marko Ha-meršak sklical svoje sorodnike, ki igrajo kak instrument. Tako je ansambel Sorodniki tudi dobil svoje ime. Člani ansambla so: Marko Hameršak (harmonika, vokal), Žan Potočnik (kitara, vokal), Anja Hameršak (vokal), Simon Kosta-njevec (klarinet), Tomaž Horvat (bariton, kontrabas) in Blaž Tušek (trobenta). Igrajo doma in v tujini, najpogosteje v sosednji Avstriji. Njihov repertoar obsega Avseniko-vo in drugo kvintetovsko glasbo. Igrajo ob različnih priložnostih. Na prireditvi Naj mladi ansambel, ki je aprila potekala v Zamenah, so osvojili 2. mesto. Na odru Ptujske noči se bodo predstavili s skladbama Slavka in Vilka Avsenika Rezka in Samo enkrat se živi. Mladi Mitreji so narodno-za-bavni ansambel petih ambicioznih fantov. Prihajajo iz okolice Ptuja, njihovi začetki pa segajo v jesen 2013. Zelo radi igrajo na veselicah in raznih zabavah. Bili so tudi na tekmovanju za mlade zvezde v oddaji Raketa in na tekmovanju za Naj mladi ansambel poletja 2014 v Zamenah, kjer so prejeli prvo nagrado. Ansambel sestavljajo Jan Zver (harmonika in vokal), Jure Fa-kin (trobenta in vokal), Sergej Rojht (bariton, bas kitara in vokal), Aljaž Galun (kitara in vokal) in Urban Erker (klarinet in vokal). Želijo si izvajati kvalitetno narodno-zabavno glasbo in ustvarjati lastne avtorske skladbe. Na tekmovanju družbe Ra-dio-Tednik Ptuj se bodo predstavili s skladbama Slavka in Vilka Avseni-ka Pastirček in Iz Bohinja. BV narodno-zabavno in zabavno glasbo. Tričlanski ansambel sestavljajo Niko Zorko na diatonični harmoniki, klaviaturah in vokalu, Žiga Viher na bas kitari, baritonu in vokalu ter Klemen Zavec na kitari, električni kitari in vokalu. Nastopajo na različnih prireditvah. Pravijo, da se poznajo že od otroštva, saj so sosedje in dobri prijatelji. Ime Upanje so si nadeli, ker upajo v svoj uspeh in v to, da jih bodo ljudje sprejeli za svoje. Na tekmovanju se bodo predstavili s pesmijo Mladih Dolenjcev Nocoj je druga rekla mi in ansambla Slapovi Ne reci nikdar. RadioVibes je skupina, ki ustvarja predvsem avtorsko glasbo, pa tudi priredbe. Njihova glasbena zvrst sega vse od ročka, popa, soula, GLASUJ ZA NAJ PEVCA/PEVKO! Tekmovanje bo na odru družbe Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči v petek, 1. avgusta, ob 21.00. GLASUJEM ZA NAJ PEVCA/PEVKO (vpiši ime in priimek pevca/pevke) Pravila tekmovanja mladih pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti, na odru družbe Radio - Tednik Ptuj na Ptujski noči najdete na spletni strani www.radio-ptuj.si! Med seboj se bodo pomerili solo pevci/pevke. Zmagovalec/ ^^"SCm! zmagovalka bo prejel/a medijsko pokritost svojih koncertov, pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2000 evrov z DDV v naši medijski hiši. Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi in oddani kupončki (ne-fotokopirani), ki jih izrežete iz Štajerskega tednika in jih oddate na prireditvenem prostoru. GLASUJ ZA NAJ SKUPINO! Tekmovanje bo na odru družbe Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči v petek, 1. avgusta, ob 21.00. GLASUJEM ZA NAJ SKUPINO (vpiši ime skupine) Pravila tekmovanja mladih pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti, na odru družbe Radio - Tednik Ptuj na Ptujski noči najdete na spletni strani www.radio-ptuj.si! Med seboj se bodo pomerile tudi skupine. Zmagovalna skupina bo prejela medijsko pokritost svojih koncertov, pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2000 evrov z DDV v naši medijski hiši. Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi in oddani kupončki (ne-fotokopirani), ki jih izrežete iz Štajerskega tednika in jih oddate na prireditvenem prostoru. STAJERSKA BUDILKA V ŽIVO NA PTUJSKI NOČI NA ODRU DRUŽBE RADIO-TEDNIK PTUJ Bogate nagrade, zanimivi gostje in veliko smeha ter dobre glasbe s skupino KATRCA. Ce praznujete v soboto, 2. 8., rojstni dan, nam ne pozabite tega sporočiti, da vam bomo lahko v živo čestitali. Morda pa bo vaše tudi rojstnodnevno presenečenje. «.RADIOPTUJ 89.8 ■98,2-1043 torek • 29. julija 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (5. del) Pobeg iz vročega mesta V naslednjih dneh, ko se bodo temperature dvignile krepko čez 40 stopinj Celzija, bom tudi sama začela prakti-cirati siesto. Do sedaj sem bila mnenja, da je takšen popoldanski počitek odsev lenobe in nemotiviranosti za delo, a verjemite, med 14. in 17. uro je več kot priporočljivo zadremati in se tako izogniti žgočemu ciprskemu soncu. Dnevni počitek je po navadi mogoč le ob klimi (otočani letno porabijo kar nekaj cekinov za to razkošje) kot obvezni opremi skorajda vsakega stanovanja, a na žalost ne mojega. Izjemno tople so tudi noči, ob vsaj 29 stopinjah Celzija, verjetno pa je v moji mali sobi še kakšna stopinja več, je spanec, z odvečnim potenjem in posledičnim prebujanjem vse prej kot prijeten. Prha je postala dnevna stalnica kot umivanje zob: zjutraj in zvečer. Splača se poslušati domačine, ki vedo, da je v največji vročini treba pobegniti v gore. Tako sva se, dva poslušna in novih izkušenj željna pustolovca, odpravila gorskim dogodivščinam naproti. Do slikovite vasice Kakopetria naju je, po dobri uri čakanja, popeljal majhen zdelan nemški avtobus (ker so avtobusne povezave na otoku izjemno slabe, je seveda pripo-ročljivejše najeti avtomobil ali se, če ste bolj avanturistične narave, odpraviti na stop). Nekaj naslednjih kilometrov sva med majhnimi gorskimi vasicami kar prepešačila, zraven pa se sladkala s sladkimi sadeži: marelice, češnje, pomaranče, grenivke ... Kar ti srce poželi! Gorovje Troodos leži v osrednjem delu in predstavlja skorajda polovico otoka. Je priljubljena poletna počitniška desti-nacija, še posebej za Ciprčane, ki radi pobegnejo iz vročega mesta. Pozimi se je tukaj, na skorajda na skorajda 2000 metrih nadmorske višine, mogoče celo smučati! Pohodniške poti in kolesarske steze privabljajo popotnike vse leto. Številni se navdušujejo nad prečudovitimi bizantinskimi cerkvami in samostani, ki spadajo med kulturno dediščino organizacije Unesco. Najvišji vrh je gora Olympos (1952 m), ki je hkrati tudi najvišja točka otoka. V želji po čudovitem razgledu sva se počasi povzpenjala, a do vrha na žalost nisva prišla, saj je natanko tam vojaška baza. Razočarana, da nama tega ni nihče omenil, sva se pogovorila še z vojaškim oficirjem, pa naju je skorajda nagnal v dolino. »A je vsa vojska na Cipru res potrebna?« kar na glas postavim retorično vprašanje. Odgovora seveda ne dobim. Ker se je pričelo temniti, sva na koncu ene izmed pohodni-ških poti postavila šotor, zakurila ogenj (kar verjetno ni dovoljeno) ter uživala v divjini v pravem pomenu besede. Na otoku je le ena »kača strupenjača«, zato se nisva preveč razburjala in raje mirno zaspala ob močnem siju lune. Zjutraj naju je pričakal za- Ena izmed slikovitih zaspanih gorskih vasic Foto: Mateja Toplak nimiv razgled: z vrha gorovja se pred očmi naslika čudovit panoramski pogled na vse strani otoka. Na 2000 metrih nadmorske višine, obdana z morjem, sva se čudila verjetno najbolj neobičajnemu razgled na svetu. Po popotniškem zajtrku sva se, kar na stop, odpravila do naslednjih vasic: Pedoulas, Mou-tullas, Oikos ... Gre za tradicionalne ciprske vasice, kjer ženice pred hišo prodajajo sadne dobrote domačinom in redkim turistom: kompote, marmelade, sadne sokove in peciva brez umetnih dodatkov, kot smo jih navajeni v trgovinah. Pogrešala sem kraje, kjer prevladuje zelena barva, kjer raste sadje in zelenjava in kjer je voda bistra, predvsem pa pitna. Ljudje so na Cipru na splošno zelo prijazni in odprti, zato ni nič čudnega, da sva tudi tukaj srečala gostoljubne ljudi, ki so nama ponujali sadje in limonado. Na koncu sva eno izmed povabil le sprejela ter v času sieste zaigrala še backgammon (tradicionalna, na Cipru izjemno priljubljena igra, podobna igri Človek, ne jezi se). Dvodnevni izlet se je bližal h koncu, zato sva se namenila proti Nikoziji. Ustavil nama je starejši par, ki na žalost ni govoril angleško, a prijetna grška glasba je ustvarila tisto pravo poletno brezskrbno razpoloženje za vrnitev v vročo prestolnico. Mateja Toplak Taborjenje na »koncu sveta« Foto: Mateja Toplak Ormož • Raziskovalni tabor za počitnikarje Spoznavali so lutke Na različne načine mladi preživljajo letošnje poletne počitnice. V Ormožu so pred kratkim končali raziskovalni tabor, na katerem so se ukvarjali z lutkami. V Mladinskem centru Ormož (MCO) vsako leto med počitnicami organizirajo pestre dejavnosti, med njimi tudi raziskovalni tabor. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj so se ukvarjali z lutkami. Tabor so poimenovali Ko lutke oživijo, mentorice Marijana Korotaj, Tadeja Ozmec in Nuša Loren-čič pa so otrokom v petih dneh do potankosti predstavile lutkovno gledališče, izdelovali so lutke ter pripravili zanimivo predstavo in jo predstavili javnosti. »Otrokom je naša ambicioznost bila v izziv in bili so navdušeni nad našim načrtom. Tabora se je udeležilo dvanajst otrok, starih med 9 in 12 let. Vsak dan so se srečali z različnimi lutkami in tehnikami dela. V ponedeljek so raziskovali v knjižnici, si poiskali strokovno literaturo o lutkah in lutkar-stvu. Nato so naslednji dan že naredili načrt, kako ustvariti lastno lutkovno predstavo. Razdelili smo jih v dve skupini in obe sta se osredotočili na temo recikliranja odpadkov. Sami so domislili scenarij ter si poiskali ustrezne vloge. Na podlagi scenarijev smo začeli ustvarjati lutke. Večinoma so se otroci navduševali nad marionetami. V sredo popoldne smo bili še posebni gostje pri Boštjanu Štormanu in Luciji Cirovic, Gledališče iz desnega žepka. Predstavila sta nam lutke in delo animatorja v lutkovnem gledališču. Ogledali smo si lutkovno predstavo Motovilčica, ob koncu smo imeli možnost biti tudi v zaodrju. V četrtek smo še dodelali svoji lutkovni predstavi in imeli generalko, v petek pa smo že prvič nastopali pred starejšimi občani in starši,« so po koncu uspešnega tabora sporočili iz MCO. MŠ Svet je majhen Po volitvah Vsi trdijo, da je stranka Mira Cerarja zmagovalka letošnjih državnozborskih volitev. Ugotovitev ni povsem točna. Tako kot se je že zgodilo pri Zoranu Jankoviču, je zmagal vodja stranke. Malokdo v Sloveniji pozna obraze oziroma ljudi, ki so sestavljali listo SMC. Propagandni sistem, ki se je izkazal za delujočega na prejšnjih volitvah in ki je osredotočil tokrat vso pozornost namesto na gospodarsko uspešnost in karizmatičnost predsednika na prijazne besede in obljube po preseganju delitev v družbenem prostoru, je izoblikoval novega velikega zmagovalca. V slovenskem političnem prostoru je ponovno pritegnila pozornost sintagma, ki meji na kult osebnosti. Vredno je spomniti, da so bile vse stranke, ki so v prejšnjem mandatu nastopile in bile relativno uspešne na volitvah z imenom prvaka v imenu stranke, 13. julija največje poraženke! Stranke SLS Ra-dovana Žerjava, Državljanska lista Gregorja Viranta in poosebljeni Zoran Jankovič v Pozitivni Sloveniji so bile močno kaznovane. Čaka enaka usoda tudi prof. Cerarja? Vse je odvisno od koalicije, ki jo bo sestavil v naslednjih tednih. Če bo pokazal resnično željo po povezovanju desnice in levice ter tako zagotovil Sloveniji obdobje relativnega medstrankarskega sodelovanja, bo lahko dolgoročno pobiral sadove svojega dela. Če pa SMC ne bo znala izoblikovati takšnega scenarija, potem pa bo dokazano, da za SMC-jem stoji, ponovno, stari lobistični sistem levice, ki obvladuje politično sceno v državi skoraj trideset let. Iskreno upam, da bo Cerar vodil dogajanje s svojo glavo in da bo svobodno odločal, sicer bo v DZ prevladovalo rušenje nad sodelovanjem in se nam čez dve leti zopet pišejo predčasne volitve. Slovenija je v globoki krizi. Potrebuje vlado, ki bo zagotovila razvoj in vizijo, ki nam bo omogočila boljšo prihodnost. Povezovanje med SMC in SDS je, glede na izjave Cerarja, nemogoče. Po zgodovinskem izpadu SLS iz Parlamenta ostane na desnici kot možna sogovornica samo še NSi. Vstop v vlado bo Ljudmila Novak zelo verjetno pogojevala z izredno visokimi zahtevami. Kakšno pomembno ministrstvo. Vendar katero? A ima Nova Slovenija sploh primerne kadre za vodenje pomembnejših resorjev? Če izključimo Jožefa Horvata, ki ima nekaj primernih mednarodnih izkušenj v zunanji politiki, je stranka čisto bosa. Novakova, da se ne bi nikomur zamerila, bi v življenju najraje izbrala strategijo Erjavca, torej delovno mesto brez odgovornosti, ki prinese všečne nastope. Ampak ministrstvo za Slovence po svetu ni zahteva, s katero bi lahko pogojevala vstop v koalicijo. A bo v imenu Peterleta prosila za komisarski stolček? Ko bodo septembra še sestavljali vlado, stolčka več ne bo na razpolago. Dobro obveščeni viri iz Bruslja poročajo, da se nam lahko obeta pozicija šefa kohezijske ali transportne politike. Za nas bi bila izrednega pomena tako ena kot druga pozicija. Obe komisarski mesti sta izredno vplivni in »bogati«, vendar bo odločitev o slovenskem komisarju sprejela še današnja vlada in zelo verjetno, glede na interese, bo mesto dobil predstavnik stare liberalne struje, ne glede na opozicijo, ki jo bosta sprožila SD in Desus v naslednjih tednih. Samo upamo lahko, da bomo od oktobra naprej imeli novo, stabilno in iskreno dobronamerno vlado. Potem pa ima desnica štiri leta časa, da se otrese svojih težav in primerno preoblikuje. Neprijetna usoda SLS, najstarejše slovenske demokratične stranke, je sporočilo, s katerim državljani opozarjajo, da ne prenesejo več politike in botrov, ki so že trideset let na sceni in se ne zanjo primerno posodobiti. Čas je povozil Marjana Podobnika, Franca Bogoviča in vse druge študente dr. Zagožna na kmetijski fakulteti. Stranka je na zadnjem kongresu zamudila priložnost za prenovo in s tem možnost, da bi nagovorila nov krog volivcev, vendar rezultati glasovanja kažejo tudi na neizpodbitno dejstvo, da brez SLS ni desnice. V vsaki državi je potreben uravnotežen politični prostor, ki lahko zagotovi zamenjavo koalicij. Dokler v Sloveniji ne bomo imeli prave sodobne levice in prave sodobne, žlahtno konservativne desnice, ne bomo imeli prave možnosti za stabilno demokracijo. Laris Gaiser Mladi v Ormožu so med drugim izdelovali lutke ter pripravili lutkovno predstavo. Foto: MCO 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 29. julija 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Poletje prinaša veliko težav Letošnje poletje je morda zelo prijetno, saj nas vročina ne muči preveč. To pa se preneha že, ko gremo na dopust, da si tam naužijemo sonca in vročine. Se slabše pa je za vse, ki se ukvarjamo z rastlinami. Prinaša nam kar veliko težav. Paradižnik v težavah Vem, da sem tudi letos že napisala, kako ravnati s paradižnikom. A ker je vprašanj po telefonu vedno več, ne manj, naj še enkrat ponovim osnove, kako ravnati, da paradižnik ne zboli. avgust Res je, da nas strašijo, da bo vedno več suhih in vročih poletij, kakršno je bilo lansko, pa tudi 2012. Takrat seveda lahko ravnamo z rastlinami enostavno, brez dodatnega napora, dela in razmišljanja. Kaj torej moramo upoštevati, če se želimo izogniti največjim težavam? Gnojenje mora biti zelo zmerno. Sama paradižnika niti ne uvrščam več med vrtnine, ki jih je nujno gnojiti s hlevskim gnojem. Če ga uporabljate, v rastlinjaku zadošča 1-1,5 l/m2, zuna| na prostem pa največ 2 1/ m2. Če uporabljate kompost, bo zadoščalo 5-7 l/m2 na prostem in nekaj manj v rastlinjaku. Pri uporabi kupljenih organskih gnojil se dosledno držite navodil, ne dodati ene pesti več, 'da bo bolje raslo'. Paradižnik res sodi med vrtnine, ki so na gredi, če imamo seveda srečo, dolgo časa, torej potrebuje veliko hranil. Vendar lahko v tako vlažnem poletju prav presežek hranil (predvsem dušika) škodi. Raje ga občasno dognojite po prvem obiranju. Izbira sort - Večina vas ima najraje sicer staro sorto volovsko srce. Ta sorta pa sodi med najobčutljivejše za številne bolezni, ki jih ima lahko paradižnik. Zato svetujem vsem, da poleg te sorte posadijo najmanj polovico različnih hibridov, si zapomnijo njihovo ime in kmalu bodo tudi med hibridi našli take, ki jim bodo dovolj dobri. Na žalost so se v Sloveniji pojavili nekateri, ki imajo veliko proti hibridom. Res je, da se njihovega semena ne da pobirati, saj iz njega lahko zraste nekaj povsem drugega, kakor je bila rastlina na vrtu. Res je tudi, da nimamo slovenskih hibridov. Vendar hibridi niso nič drugega kakor poseben način žlahtnjenja, križanja in izbire križancev. So pa odpornejši in rudi rodnejši od starih sort. Zato se jih ni treba bati. V takem poletju, kakor je letošnje, bodo zdržali dalj časa. Upam, da je bilo letošnje leto zadosten poduk, da se plodovk na prosto ne sadi prezgodaj; ledeni možje očitno pogosto pokažejo svoje zobe. Letos bi Foto: Miša Pušenjak Tipična paradižnikova plesen na listu Ko opazite take grme pušpana, je lahko že prepozno. Foto: Miša Pušenjak se paradižnik sicer rešil, če bi se poletje izkazalo z vročino in suhim vremenom. A kar ne neha deževati, rastline pa so zaradi sajenja v premrzlo zemljo, ki se kar nekaj časa ni ogrela, oslabljene že od začetka. Rastline paradižnika so bujne, imajo tudi razvejan koreninski sistem. Če želimo, da bodo dobro uspevale, jim moramo dati dovolj prostora. Potrebujejo vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 70 cm med vrstami. V rastlinjaku morajo biti te razdalje še nekoliko večje. Spomladi ta prostor zapolnimo s sadikami solate, v avgustu s setvijo moto-vilca, rukole in azijskih listnatih rastlin, vmes pa naj bodo tla zastrta. To je nujno predvsem v suhih in vročih poletjih, saj korenine ne marajo vročine. Med rastline je priporočljivo saditi baziliko, ognjič in kapucinke. Vsako leto se tudi sprašujemo, ali je potrebna streha nad rastlinami ali ne. V letošnjem letu je seveda dobrodošla, saj je osnovni krivec za razvoj in širitev bolezni voda na listih rastlin. V lanskem letu pa je bilo seveda pod folijo nekoliko bolj vroče; v takem primeru na streho namestimo še senčilo. Letos pa to ni potrebno, saj je sonca celo premalo. Sproti odstranjujemo zalistni-ke, saj lahko koreninski sistem nahrani samo en vrh s plodovi; če je rastlina premalo hranjena, ima seveda tudi več težav. Pri tem ne pomaga, če pregnojimo zemljo; koreninski sistem ima samo določen obseg in nič več. Zalistnike odstranjujemo v suhem vremenu, da ne prenašamo trosov bolezni. Ob obiranju plodov odstranimo tudi vse tiste liste, ki sežejo do plodov, ki smo jih obrali. S tem naredimo nasad bolj zračen. Ti listi so svojo vlogo že opravili. In še za konec: krompir naj bo čim dalj stran od nasada paradižnika In seveda tudi ne gremo za kosilo najprej izkopat nekaj krompirčkov, potem pa še odtrgat plod ali dva paradižnika. Tako pogosto sami okužimo rastline. Letošnje leto večina teh ukrepov ni zadostovala, je pa zagotovo omilila napade in nekateri imate še povsem zdrave plodove. Če opazite prve lise, pike, pege na listih, imate še nekaj malega časa za ukrepanje. Najprej odre-žite(!!!) vse liste, na katerih opazite lise ali pege. Listi naj gredo direktno v plastične vreče in kasneje med mešane odpadke, ne na kompost. Potem pa rastline poškropite z enim izmed priporočenih pripravkov. V trgovinah lahko kupimo bakrena listna gnojila, ki nimajo čakalne dobe in za njihov nakup ne potrebujete izkaznice. Bodo pa pomagala in rastlinam dala potrebna hranila. Zelo smiselno pa je, da dva ali tri dni po uporabi teh gnojil, s katerimi škropimo, uporabimo še pripravke z izvlečki morskih alg ali aminokislin, da pomagamo rastlinam in jim damo dodatno energijo. Doma si lahko naredimo pripravke iz sode bikarbone. Receptov je več, skuhamo čaje iz cvetov rmana, kamilice, listov žajblja ali timijana. Zdaj, v času puljenja čebule in česna, lahko uporabimo liste in nagnito, poškodovano čebulo ali stroke česna za pripravek. Uporabite lahko tudi drobnjak. Če ste ga sadili med jagode, ga imate dovolj. Uporabimo 75 gr delov (listov, mletih strokov ali čebul), prelijemo z 1 litrom vrele vode in pustimo stati čez noč ali čez dan. Odcedimo in škropimo. Ne redčimo. Lahko pa damo 500 gr zeli na 10 l vode in pustimo stati 7-10 dni. Vsak dan mešamo. Ko se tekočina preneha peniti (okoli 7-10 dni), precedimo. Redčimo v razmerju 1:10 in škropimo po prizadetih rastlinah. V takem vremenu, kot ga imamo letos, je seveda treba pripravke uporabljati najmanj enkrat na teden. Svetujem pa, da si vsi, ki vam je paradižnik v veselje in užitek, omislite rastlinjak. Vendar naj bo takšen, da omogoča tudi bočno zračenje, ne samo skozi vhode. Pušpanova vešča na pohodu Vse lastnike pušpanov opozarjam, da se je pričel ponoven napad gosenic pušpanove vešče (Cydalima perspectalis). Redno, vsakodnevno je treba pregledati grme pušpana, saj se vešča razmnožuje izredno hitro: od izleganja gosenic do popolnega uničenja grma mine le nekaj dni (5). Zato se ne sme čakati. Vešča zaleže jajčeca na spodnje strani listov in jih skoraj nikoli ne opazimo. Tudi gosenice se skrivajo v sredini grma, naredijo si tudi posebne zapredke. Očitno so ti zapredki narejeni s posebno snovjo, ki še dodatno uniči objedene veje. Pušpan se namreč drugače odlično obra-šča, po napadu gosenic pa se pogosto ne obraste. Foto: Miša Pušenjak Takšna je ambrozija v vsej svoji velikosti. Ko opazite prve rjave, sivo rjave luknje v grmičkih, ne razmišljajte in ukrepajte takoj, še isti večer. Samo upam lahko, da nas dež pri tem ne bo preveč oviral. Naravni pripravki so slabo učinkoviti, a če ste potrpežljivi, lahko poskusite tudi z njimi. Zal bo tudi z litrskimi raz-pršilkami zelo težko, saj nimajo dovolj močnega pritiska. Treba je namreč, pa kateri koli pripravek že uporabljamo, tekočino spraviti v središče grma, med zapredke. Torej potrebujemo močan pritisk. Med domačimi ekološkimi pripravki bo deloval le čaj iz listov pelina. Pest listov prelijemo z 1 1 vrele vode, pustimo 15-20 minut, odcedimo, ohladimo in uporabimo. Lahko uporabite tudi pripravek iz listov rabarbare; žal nimate časa, da bi jih namakali dovolj dolgo (vsaj 1 teden). V trgovini dobite pripravek, ki vsebuje izvlečke drevesa neem. Z vsemi opisanimi pripravki je treba napadene grmičke in tudi njihove sosede, čeprav ne kažejo znamenj napada, tretirati vsaj tri- do petkrat vsak dan. To naredimo vedno zvečer, saj sonce uničuje delovanje naravnih pripravkov. Med kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin izberite take, ki delujejo na različne gosenice (jabolčnega, grozdnega zavija-ča, kapusovega belina ...). Seveda morajo biti registrirana za uporabo na okrasnih rastlinah. Pri njihovi rabi je nujno upoštevati vsa varnostna navodila, od opreme tistega, ki sredstva nanaša na rastline, do tega, da pred uporabo odstranimo vso cvetočo podrast ali jo ob treti-ranju prekrijemo. Če so pušpani nasajeni sredi cvetočih gredic, ne uporabljamo sistemičnih pripravkov, insekticidov, kontaktne pa uporabimo pozno zvečer. Tako ne bomo škodili čebelam, ki imajo letos zaradi vremena že tako veliko težav. Opozorilo pred ambrozijo Pelinolistna ambrozija se je na naših njivah že povsem udomačila. Zagotovo je ne moremo izkoreniniti, moramo pa narediti vse, da ne bo škodila sosedom in vsem, ki imajo težave z dihali. Gre za izredno alergeno rastlino, njena največja nevarnost pa je cvetni prah. Zdaj je pričela cveteti. Opozarjam vse lastnike površin, tudi občine in tiste, ki skrbijo za javne površine, da je ambroziji nujno treba preprečiti cvetenje. Zdaj je pričela cveteti. Košnja zadošča za približno en mesec, potem jo je treba ponoviti. Ker pa se v javnosti pojavljajo različne slike nepravih rastlin, se najprej pozanimajte, kako je ambrozija sploh videti. Zal je tudi na svetovnem spletu veliko pravih in nepravih slik. Zamenjamo jo lahko za divji pelin, le da ima ta spodnjo stran listov srebrnkasto, mnoge rastline, ki so na spletu, pa ji niti podobne niso. Ljudje, ki imajo občutljivo kožo, naj jo pulijo z rokavicami, čeprav je njena največja nevarnost cvetni prah. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet 0 list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 29. julija 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Angleška pevka Adele (Adele Laurie Blue Adkins) je najavila, da bo v začetku leta 2015 izdala nov studijski album. Tretji samostojni studijski izdelek te popularne izvajalke bo nosil naslov 25. V imenu albuma se skriva simbolika, saj je Adele vse skladbe za novi album napisala ravno v svojem 25. letu starosti. Da lahko znova pričakujemo odličen glasbeni izdelek, nam zagotavljajo številni znani glasbeniki, ki sodelujejo na albumu. Ze kar nekaj časa je znano, da sta pri snemanju albuma sodelovala Prince in Phil Collins. Pred kratkim pa je Adele potrdila, da bo sodeloval tudi Ryan Tedder iz zasedbe OneRepublic. 26-le-tna pevka je svoj zadnji super uspešen album 21, za katerega je prejela kar 6 grammyjev, izdala leta 2011. ®@® 24. avgusta bo glasbena televizija MTV v Inglewoodu v bližini Los Angelesa podelila svoje prestižne glasbene nagrade. Znani so že vsi letošnji nominiranci za VMA (MTV Video Music Awards). Največ nominacij kar osem - je zbrala popularna ameriška pevka Beyonce, s sedmimi ji sledita raperja Eminem in Iggy Azalea. Pregled nekaterih najpomembnejših nominacij za MTV VMA 2014: video leta: Iggy Azalea ft. Charli XCX -Fancy Beyonce ft. JAY Z - Drunk in Love Pharrell Williams - Happy Sia - Chandelier Miley Cyrus - Wrecking Ball najboljši video (moški): Pharrell Williams - Happy John Legend - All of Me Ed Sheeran ft. Pharrell - Sing Sam Smith - Stay with Me Eminem ft. Rihanna - Monster najboljši video (ženske): Iggy Azalea ft. Charli XCX -Fancy Beyonce - Partition Lorde - Royals Ariana Grande ft. Iggy Azalea - Problem Katy Perry ft. Juicy J - Dark Foto: facebook BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. RUDE - MAGIC 2. FANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX 3. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. ME AND MY BROKEN HEART - RIXTON 2. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 3. IT'S MY BIRTHDAY - WILL I AM FT. CODY WISE NEMČIJA 1. PRAYER IN C - LILLY WOOD & THE PRICK & ROBIN SCHULZ 2. AUF UNS - ANDREAS BOURANI 3. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC Adele Horse najboljši pop video: Pharrell Williams - Happy Iggy Azalea ft. Charli XCX -Fancy Jason Derulo ft. 2 Chainz -Talk Dirty Ariana Grande ft. Iggy Azalea - Problem Avicii ft. Aloe Blacc - Wake Me up najboljši rock video: Imagine Dragons - Demons Arctic Monkeys - Do I Wanna Know The Black Keys - Fever Lorde - Royals Linkin Park - Until It's Gone najboljše sodelovanje: Beyonce ft. JAY Z - Drunk in Love Ariana Grande ft. Iggy Azalea - Problem Pitbull ft. Ke$ha - Timber Chris Brown ft. Lil Wayne and Tyga - Loyal Eminem ft. Rihanna - Monster Katy Perry ft. Juicy J - Dark Horse Priljubljena fantovska zasedba One Direction se lahko pohvali z najbolj dobičkonosno glasbeno turnejo v prvi polovici leta 2014. Fantje so za sabo pustili takšne glasbene velikane, kot so The Rolling Stones, Bruce Springsteen in Billy Joel. One Direction so v tem obdobju v žepe pospravili kar 131,5 milijona ameriških zelencev. Z veliko manj odigranimi koncerti, a z veliko dražjimi vstopnicami so na drugem mestu Rolling Stonesi. Legendarni rokerji so v prvi polovici leta svoj račun oplementili z dobrimi 115 milijoni. Prvo trojko pa z zaslužkom v višini 110,2 milijona ameriških dolarjev zaključuje Justin Timberlake. 10 najdobičkonosnejših turnej v prvi polovici leta 2014: One Direction - 131,5 mio USD The Rolling Stones - 115,1mio USD Justin Timberlake - 110,2 mio USD Bruce Springsteen & The E Street Band - 64,9 mio USD Michael Buble - 62,2 mio USD George Strait - 61,8 mio USD Eagles - 54,0 mio USD Billy Joel - 50,7 mio USD Cher - 48,5 mio USD Bruno Mars - 42,6 mio USD Ptuj • Iz Kinološkega društva Kandidati zelo uspešni na izpitu za vodnike Kinološko društvo Ptuj je ob zaključku pomladanskega šolanja pripravilo še izpite za nove (stare) vodnike. Izpite smo pripravili v dveh terminih, v prvi termin smo vključili kandidate iz občine Lenart. V občini Lenart smo na njihovem hipodromu že drugo leto pripravljali in šolali njihove nove vodnike. Na izpite se je prijavilo 14 kandidatov in vsi so tudi uspešno opravili izpit. Kandidati so se predstavili v treh kategorijah. V osnovni ISP-A so novi vodniki postali trije kandidati. Drugi izpit se imenuje ISP-B-BH, opravilo ga je devet kandidatov. Tretji izpit IPO-I je težji izpit, sestavljajo pa ga sledenje, poslušnost in obramba. Uspešno so ga opravili trije kandidati. V drugi termin smo vključili kandidate, ki so se šolali na kinološkem društvenem poligonu na Ptuju. Za osnovni izpit ISP-A se je prijavilo devet kandidatov, za izpit ISP-B-BH se je prijavilo pet kandidatov in za izpit IPO-II so se prijavili trije kandidati. Vsi kandidati so izpite uspešno opravili, čeprav jim sodnik Sašo Cvek ni gledal skozi prste, temveč je od njih zahteval natanko tisto, kar stopnja, za katero so se prijavili, tudi zahteva. Posebej je pohvalil delo kinoloških inštruktorjev in vseh tistih, ki so pomagali organizirati lep in uspešen zaključek šolanja. Povedal je tudi, da v svoji sodniški karieri še ni srečal in videl tako uspešnega vodenja kraškega ovčarja. Lastnik Bojan Skok, ki je opravljal izpit ISP-B-BH zasluži vse pohvale in čestitke. Skratka vsi kandidati so bili odlično pripravljeni. Na koncu je spregovoril tudi vodja šolanja kinolog Marjan Zupanič in podal zahvalo vsem udeležencem šolanja in jih povabil še k nadaljevanju kinološkega dela. Zahvalil se je tudi vsem inštruktorjem šolanja, posebej pa je pohvalil sodnika g. Saša Cveka za pošteno in korektno opravljeno delo. Vsi To je to Odraščanje Vse, kar je na tem planetu, živo raste. Nekaj počasneje, nekaj hitreje, a raste. Nekatera bitja živimo v družbah in smo tako prisiljena tudi odrasti ter postati funkcionalen del le-te. Proces odraščanja je velikokrat lahko naporen, neprijeten, pa tudi precej čuden. V tem procesu se namreč spreminja marsikaj, še najbolj posameznikov pogled na svet ter dogodke okoli sebe. Je pot, na kateri nenehno delamo napake in se učimo. Začnemo naivno in vase zaverovano, dokler z muko ne prilezemo na cilj (vsaj približne) zrelosti. Velikokrat sem o tej tematiki veliko razmišljal in se sam zase spraševal, kje na tej poti sem jaz. Verjetno bo to pisanje izpadlo nekoliko osebno, ampak verjamem, da pretirane škode ne bo. Domišljam si, da sem na nek način kaj takšnega tudi dolžan zapisati. V preteklih petih letih sem namreč razmišljal o marsičem. Veliko reči sem doživel, o mnogih sem kaj zapisal. Včasih bolj, velikokrat manj uspešno. Če se ozrem nazaj, vidim kup reči, ki bi jih sedaj skoraj zagotovo naredil drugače, veliko zapiskov, ki bi jih zapisal drugače ter še več takšnih, ki jih verjetno sploh ne bi zapisal. Ampak vse to je že storjeno ter zapisano in gledati nazaj nima smisla. To je bilo moje odraščanje ... Ena velika zmeda, bi lahko rekel. Od relativno zgodaj sem imel privilegij, da sem lahko svoje poglede javno objavljal in četudi bi bilo kdaj bolje, da jih morda ne bi, sem jih. Nastala je čudna mešanica vsega, pomešana še z zmedo odraščanja in verjamem, da prenekateremu bralcu takšen koktajl ni vedno ugajal. Tudi meni ne bi in mi s sedanje pozicije tudi ne. Za to se opravičujem. Oziram se po starih zapiskih in kot verjetno vsak, bi tudi sam premnoga poglavja lastne adolescence najraje izbrisal. Tako in drugače. Pa jih ne morem in konec koncev tudi ne smem. To je tisto kar me določa in domišljam si, da je tako kot vse, imelo svoj namen. Odraščanje ... naporno in neprijetno. Za posameznika in vse ostale. Do določene mere sem odraščal na 19. strani Štajerskega tednika in mislim, da je primerno, da se vam zahvalim za potrpežljivost. Jasno mi je, da me je kdaj težko brati ter da proces rasti še zdaleč ni zaključen, a vseeno hvala. Verjamem, da nekoč bo. Matic Hriberšek Oskarjevec Ron Howard bo režiral dokumentarni film o legendarni zasedbi The Beatles. S pomočjo omenjenega filma želijo prikazati obodobje globalnega fenomena "beatlomanije", ki je svet zajela v letih od 1960 pa vse do 1966. Pri snemanju dokumentarca bosta sodelovala tudi Paul McCartney in Ringo Starr ter ženi dveh pokojnih članov, Yoko Ono in Olivia Harrison. Skozi kombinacijo koncertnih posnetkov in glasbe v originalni izvedbi Beatlov bo film spremljal zgodnje obodobje te slavne britanske četverice od njihovih začetkov v klubu Cavern v Liverpoolu 1960 preko nastopov v Hamburgu ter preboja v ZDA 1964 in nastopanja v znameniti oddaji The Ed Sullivan Show, pred natančno 50 leti, kar jim je prineslo svetovno slavo. Nekaj mesecev zatem so se Beatli podali na svojo prvo veliko svetovno turnejo, v okviru katere so obiskali kar 90 različnih svetovnih mest in nastopili na 166 koncertih. Film naj bi v svetovne kinematografe prišel v začetku prihodnjega leta. Janko Bezjak kandidati uspešno opravljenih izpitov pa so prejeli priznanja in delovne knjižice. Veselje in zadovoljstvo kinologov sta se nadaljevala še dolgo v popoldanski čas. Milica Mohr l_e s t v i \ NAJ 1. LOVE RL 2. GHOST - ' RUNS OUT - ONE REPUBLIC ELLA HENDERSON 3. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 4. LAY ME DOWN - AVICII FT. ADAM LAMBERT 5. STAY WITH ME - SAM SMITH 6. SING - ED SHEERAN 7. SUMMMER - CALVIN HARRIS 8. LOVES ME NOT - CRIS CAB 9. AM I WRONG - NICO & VINZ 10. PRAYER IN C - LILLY WOOD & THE PRICK & ROBIN SCHULZ 11. BUDAPEST - GEORGE EZRA vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»1043 bo Janko Bezjak Foto: MM 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 29. julija 2Q14 Kaj bomo danes jedli TOREK juha, solata s papriko, paradižnikom in posebno kobaso, polnozrnat kruh SREDA testenine z gobami, zelena solata, malinova strjenka ČETRTEK juha, puranji zrezek v omaki, njoki, solata PETEK sojini polpeti, kumarična solata, pražen krompir, rulada SOBOTA fižolova enolončnica*, beljakov šarkelj z orehi** NEDELJA piščančja bedra na žaru, popečene bučke in popečene paprike v solati, ocvrt krompirček, sladoled PONEDELJEK stročji fižol v omaki, hrenovke, skutni zavitek *Fižolova enolončnica Sestavine: 50 dag luščenega fižola, 40 dag prekajene vratovine, 1 zelena paprika, 1 čebula, 2 korenčka, 2 manjša krompirja, začimbe po okusu (kumina, peter-šilj, ladka rdeča mleta paprika, majaron, poper, lovor), 2 stroka česna, žlička paradižnikove mezge. Prekajeno meso skuhamo. Fižol skuhamo do polovice. Na olju prrepražimo čebulo, in ko zarumeni, dodamo sesekljan česen. Dodamo na pol kuhan fižol, narezana korenček in papriko ter dušimo. Dodamo na manjše kocke narezan krompir, začimbe po okusu in vodo, v kateri sta se kuhala fižol in meso. Dosolimo po potrebi in skuhamo do mehkega. Meso narežemo na manjše kocke in dodamo kuhani enolončnici. **Beljakov šarkelj z orehi Sestavine: 7 beljakov, 15 dag sladkorja, 12 dag margarine, 12 dag moke, žlička pecilnega praška, 5 dag sesekljanih orehov, vanilijin sladkor. Beljake s sladkorjem in vanilijinim sladkorjem stepe-mo v trd sneg. Ko se sladkor stopi, izmenično dodajamo moko s pecilnim, toplo tekočo margarino in narezane orehe. Zmes vsipljemo v model za šarklje, ki smo ga obložili s papirjem za peko (če je dolžina modela približno 30 cm, bo pečeno pecivo visoko malo manj kot 5 cm). Pečemo pri 180 stopinjah približno 25 minut. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh PORUŠENI MOST Na vojaških vajah pred most postavijo napis: »Porušeni most!« Vojaki se približajo mostu, nekaj časa postanejo pred njim, nato pa krenejo preko mosta čez reko. Časnik vse to opazuje in steče za njimi, da jim pove svoje, toda ko jih dohiti, med njimi zagleda napis, na katerem piše: »Mi plavamo!« PUSTIL GA JE Pijančka se srečata in eden reče: »Pustil sem alkohol!« »Kaj res? Kje pa?« SLON Kaj si misli slon, ko vidi golega moškega? Le kako lahko pije s tako majhnim rilcem? TANKE STENE Kupec stanovanja si je prišel ogledat svoje bodoče stanovanje že med gradnjo. Sprehodil se je po prostorih, potem pa vprašal mojstra: »Se vam ne zdi, da so stene pretanke?« »Kje pa! Saj na njih pridejo še tapete!« PREVZGOJA Starši so obiskali sina, ki študira v mestu. Ko so se sprehajali skozi mestni park je sin vzkliknil: »Poglejta, kakšna mačka!« Starša sta sklenila, da je njun sin nevzgojen in ga prepisala na teološko fakulteto. Ko sta ga čez nekaj mesecev obiskala, so sedli na vrt mestne kavarne. »Poglejta, kakšen dober mačo!« je vzkliknil sin, ko je šel mimo mladenič, oblečen po zadnji modi. VZDIHOVANJE »Zakaj Gorenjec vzdihuje pri seksu?« »Ker se mu prazni mošnja!« KOŽICA Moški je vstopil v doktorjevo ordinacijo in v zadregi dejal: »Doktor, kožice mojega spolnega uda ne dobim nazaj!« »Kožice se pa vendar ne posoja!« RADOVEDNEŽ Gregor gleda, kako župnik s kladivom in žeblji popravlja plot. »Ali bi se rad česa naučil?« vpraša župnik. »Ne, le zanima me, kaj rečejo župniki, ko se kresnejo po prstih.« SESTAVIL EDI KLASINC SIDRO SKLEP, DOLOČITEV NAPRAVA ZA DROBLJENJE ZRNA ŠOBA NA MITRALJEZU PREOBČUTLJIVOST ZELENO PREGRINJALO PRSICA, KLOP NAS PRAVNIK (JANKO) SESTAVINA BENCINA KRDELO, ČREDA, TROP DIVJI MERJASEC MESTO V BAČKI IGO GRUDEN SOLNA KUPOLA OBREZKI TRTE, ROŽJE TREBUSASTO JADRO MOTNOST NASA PEVKA PRODNIK NAPOLNJENOST ČRTOMIR FRELIH KATOLIČAN RAVNA SABLJA SPORAZUM KEMIK (BALTAZAR) GRAD OB KRKI RAJKO RANFL VODJA PODJETJA UDOBJE, UGODJE SKOTSKO KRILCE PRAZNA VERA ALENKA PINTERČ PESNIK ASKERC NESPREMENLJIVA VREDNOST TEZA EMBALAŽE TLA POD VODO VISOKE VZPETINE 1. DEL BIBLIJE KOVINSKI SPOJ LIT. ZGOD. (ALFONZ) VAS V CORNWALLU IRENA VRČKOVNIK PARCELA PREGRADNA STENA KOS SUKANCA POLDRAG KAMEN RUMENE BARVE VAS PRI AJDOVSČINI SLAVKO OSTERC NAS NOGOMETAS ŽLOGAR STROJNI DEL PRI KOLESU PREBIVALEC SIBIRIJI SKLADBA JURETA ROBEŽNIKA NAOČNIKI ČASTITLJIV KMEČKI STAREC IZ BESED DREJC + ALA NASA PEVKA GERŽINA Foto: ASV Foto: ASV UGANKARSKI SLOVARČEK: APATIT = poldrag kamen rumene barve, GOLANT = vas v angleški grofiji Cornwall, INVARIANTA = nespremenljiva vrednost, KUSTER = slovenski pravnik (Janko), POTOČE = vas pri Ajdovščini, SOLNI ČOK = solna kupola, SPINAKER = trebušasto jadro, TORA = 1. del biblije. mVN '33NVOO 'VIVOO 'NOIdO '03dl9IS TVZ31 'lONOl '30010d 'lllVdV 'Al '1NV109 'NVdSD 'dVA 'ONO 'VHV1 'VINVIdVANI '11M IdOdlAIOVI 'J3S 'HH 'dOAODOO '03IAI '»IIOIVVI 'ISOliaVN 'd3WNIdS YldVN30S '13dVl 'VdOlS 'd3a»n 'VALOVI :ouABiopoA 3MNVZIHM 31A3IIS3H torek • 29. julija 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da so v primeru, če Ce-rar ne bi mogel sestaviti dobre koalicije, nekateri že predlagali, da bi predsednik države podelil mandat JJ-ju. Ta bi lahko hitro sestavil novo vlado, saj ima cel kup »preverjenih« ministrskih kandidatov: Bavčarja za notranjega ministra, Šrotazagospodarstvo, Tovšakovo za okolje in prostor, Kordeža za finance, Cekuto za kulturo, Krkovi-ča pa za obrambo. Sedež vlade bi lahko bil kar na Bobu. ... da JJ na državni proslavi ob igranju državne himne ni vstal samo zato, ker se je že pripravljal na sedenje. ... da naj bi novemu mandatarju že predlagali spremembo poslovnika Državnega zbora, ki govori o obstrukciji, Če bi delavec predpostavljenemu zavrnil delovno nalogo, bi moral drugo jutro priti po delavsko knjižico; za razliko od poslancev, ki tudi za nedelo prejemajo kar lepe plače. ... da se bosta poslanca s Polskave in od Urbana odpovedala enoletnemu nadomestilu poslanske plače, saj sta si v štirikratnem mandatu baje kar nekaj prišparala. Vidi se... . da se direktor ptujskega športnega zavoda res ukvarja s športom. Še vedno pa v arhivu brskamo in iščemo fotografijo, na kateri bi direktor ptujske knjižnice bral knjigo . Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo — p j J TM 80 ^ ) S—<33 i m m KMJfGARNA pehx www.felix.si UČILA RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 4. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Klavdija Horvat, Ptuj. Iskrice Foto: Slatič Silva Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tudi polži že trenirajo srfanje. Posnetek je nastal na domačem vodometu v Meškovi 8,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Silva Slatič. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 4 3 6 7 8 5 8 4 9 7 1 2 5 1 6 8 7 3 4 7 6 2 5 8 6 4 2 5 3 6 9 9 2 5 1 7 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven VVV ©© €€ O Bk V © €€ GG Dvojčka vvv ©© € OOO Rai V ©© €€€ O Lev VVV © €€ OO Devica VV ©©© € OOO Tehtnica V © €€€ OO Škorpijon VV ©© € OOO Strelec V ©©© €€€ O Kozorog VVV ©© € OOO Vodnar V ©©© €€€ OO Rbi VV © €€ OOO Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 29. julija do 4. avgusta 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca.« Kongoški pregovor »Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.« Arabski pregovor »Ni rešitve v obilici besedi.« Slovanski pregovor »Prvi človek, kije nasprotnika zadel z žalitvijo namesto s kamnom, je bil začetnik civilizacije.« Sigmund Freud »Kar misliš reči, reci jutri.« Japonski pregovor »Če lahko zaslužiš srebro z govorjenjem, lahko zaslužiš zlato z molčanjem.« Grški pregovor »Da bi držali besedo, je najbolje, da je sploh ne damo.« Napoleon Bonaparte »Človek si je izmislil govor, da zadovolji svojo notranjo potrebo po pritoževanju.« Lily Tomlin »Preveč besed je premalo misli.« Stanislav Šimič 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 29. julija 2014 ornxqskifqstitfSl ŠKtlifnJijjkhibotr' 28. 7. - 9. 8. 2014 TOREK 29.07.2014 SREDA 30.07.2014 PETEK 01.08.2014 na.oo- i3.oo ofakafana 19.00-20.30 O.F.A.K. DO?.lVF.T|A V PARKU - ORIFNTALSKI PUS 21.00 - 04.00 skarambol di&coballs, pridigarji, samostaln! referent], ting VSTOPNIMA: ^ludfTiuc v preprodaji ostali Se. na dui dogodka 7£ V prioii'Tii dežja grajska klt-1 - Unlertiumi, SOBOTA 02.08.2014 os.ot) - 13.00 ofakafana 19.00 - 30.30 o.f.a.k.noi.ivrrrAV parku-tal ciii 16.00 - 03.00 dnevno ■ nočni nogometni turnir vmestnigrabl NEDELJA 03.08.2014 08.00 - 13.00 ofakafana 19.00 - 02.00 bojljan Gorvnc - PIŽAMA - 50 odtenkov njive AFTER PARTY NA MALEM GRAJSKEM DVORIŠČU VSTOPNINA; Študent je v predprodaji 5C, ostali B£* na dan dogodka 8€. (St. «dišč je omejeno) V primeru dežja športna dvorana Hardek, INFO: www.klub-kos.si,www.ofak.si #0FAK2014 □ SUM . F11" 08.00- 13.00 ofakafana i □ .'i. i m o.r^.k. noiivrrv. v paski: - I 7.UU - ¿U.JU ZVOČNA KOPEL Z GONGI IN SA.MANSKtMI GLASBILI 19.00 - 02.00 ofakafana 08.00 - 13.00 ofakafana 19.00 - 20.30 ORA.K. DOŽIVETJA v PARKU - OFAKOVE IGRE 19,00 - 02.00 OFAKAFANA IN POTOPIS (ROK ŠUMA K) ČETRTEK 31.07.2014 08.00- 13.00 ofakafana 19.00 - 21.00 O.F.A.K.UOilVt-TlAV parku - kickboxing 19.00 - 02.00 ofakafana in večer klasične glasbe PONEDEUEK 04.08.2014 08.00 - 13.00 ofakafana 14.00 - POOL PARTY - LETNO KOPALIŠČE ORMOŽ ZDJ MtNNATI V'Mop iicdtmko Mptrtinco. jIi nakupom lurte na h,uf mi 19.00-02.00 OFAKAFANA TOREK 05.08.2014 08.00 - 13.00 ofakafana 19.00-20.30 O.F.A.K. POZI vetja v PARKU ■ joga smeha 19.00-02.00 ofakafana SREDA 06.08.2014 08.00- 13.00 ofakafana 16.00 - 03.00 beach volley ■ mestna ghaba 19.00 - 20.30 ZABAVA 7.\ vskgeneracije-MESTNA GRAEA IN PREDSTAVITEV EKSTREMNEGA KOLESARSTVA ČETRTEK 07.08.2014 08.00 - 13.00 ofakafana 19,00 - 20.30 OJtAJl. DOŽIVETJA V (WIKTI- OBUKOVANJE CLI (¿NA VKETEiU 19.00-02.00 ofakafana PETEK 08.08.2014 08.00 - 13.00 OFAKAFANA 19.00 - 20.30 O.F.a.k. IIOZIVFTJA V parkl1 - capof.ira 21.00-04.00 funky friday ZLATKO in OPTIMIST! , MANOUCHE, K&DELO, DEEJAY WOO D VSTOPN1NA; itudwlji: v prtdprodaji 3£,«lali "C na dan tlogotlka 7€. V primcm .1 :i yrj|i.k,i t.kl - UnlcrhunJ. SOBOTA 09.08.2014 08.00 - 13.00 ofakafana 2 loo - 06.00 my house my castle mike vale, roiss, dj m1nnat1, dj n1te-v1sjon ny. matthew grandson, alex sander in nicol.ae, VSTOPNJN \ M :.!;V prt-dprodaji 56, osiali » ua Jail dogotlka '' V proiKTLi dciii graif.k.1 t.l llL - Unlcrhurni TEDENSKA VSTOPNICA: 20 € študenti, 25 € ostali Predprodaja vstopnic: TIC ORMOŽ, Klub Ormoških Študentov, OFAKafana, Kavarna ptujskih študentov. MESO C^ IZDELKI • panirani zrezki z ali BREZ BUČNIH SEMEN 6 KOM SAMO 3€ (TIISllT JMtl • ZAČINJENE PISC. • ČAJNA KLOBASA (450G) SAMO l,99€/KOM > JUNECJAPRSA SAMO 2,99 €/KG ČEVAPČIČE 2,99 €/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) . , OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150 Kampiranje ob ormoškem ribniku - BREZPLAČNO! NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ^lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom. tU NAROČILNICA ZA v Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: ■ ; ■ Naslov: Pošta Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. V DOUME REKE NERETVE «aa^-s dn t/ rt A t- r a S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilu malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) • Praktična darila za nove in obstoječe naročnike • Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! —-V. r ' •j • • r ». __™— ■ . i i ■ • i ■ i www.radio-tednik.si torek • 29. julija 2Q14 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 h-* O tri X LU X o 08:00 Dan Oš Destmik-Trnovska vas 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Žetev na Destrniku 20:20 Grajena-Ljudski pevci se predstavijo 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Veseloigra - Vroča ljubezen 10:00 Veseloigra - Pogospodena buča 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo r»! o ^ m ^ LU I- ct 1- LU 08:00 Kronika ¡2 občine Dornava 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Krompirfest v Dornavi 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 1l6d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o 02/ 749 34 10 PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 29.07. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:10 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. 10:40 Hodim, forei sem: Pot v Gazice 10:55 Glasbena 8 (tuja), 28. oddaja, pon. 11:30 Modra, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:30 Info kanal j 17=00 Spol 6:00 Ptujska kronika, pon. 0:35 Kuhinjica ^^^m ■M: Gimnastično I društvo Ptuj, 25. oddajajon. 17:25 Hodim, torej sem: Pot v Gazice. pon. 17:35 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 20l4, pon. 18:00 Ptujska kronika . 18:35 Mofoscena:Z motorji po Škotski, pon. 19:05 Unkač, pon. 19:25 Film Campus: Raj, pon. 19:30 Glasbena) (sloj, 28. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Koncert kvarteta Slovena, pon 21:20 Poletni utrin Ptuja: Art Ptuj 2014, pon. 21:4013. Reeata PtujCanka, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda 30.07. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. Kub njica, pon. Hod m,torej sem: Pot v Gazice, pon. .... Ptujska kronika, pon. 0:20 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (slo.), 28. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Info kanal 4:00 Gost Ina »Pri Francet«, 90. oddaja, pon. 5:00 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 28. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Poletni utrip Ptuia: Art Ptuj 2014, pon 20:40 Cista umetnost, 33. oddaja, pon. 21:10 Motoscena, 26. oddaja, pon. 21:35 Reci TV Gorišnica 22:45 Info kanal Četrtek 31.07. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 0:05 Info kanal 0:25 Motoscena, 26. oddajajon. 1:00 Glasbena 8 (tuja), 28. oadaja, pon. 1:30 Modro, pon. 1:55 Evropa moja dežela: Iskalka zaposlitve, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Info kanal 2014, pon. ion. .... Film campus: Kosmata ljubezen, pon. 4:15 Info kanal 6:00 Ptujska kronika 6:20 Hodim, torej sem: Pot v Gazice, pon. 6:30 Jjjihinjica 7:00 Široko oko: Podelitev maturitetnih spričeval 2014, pon. 7:40 Zeleno, pon. -----lisi " no! _________io, pon. 8:00 Ptujska Kronika, pon. 20 Motoscena. 26. oddaja, pon. 45 Povabilo na kavo: Mojca Volk in pon ■ ulju «uiifaunuiiupuuii 19:30 Zemlja in mi: Festival sivke, pon 20:00 Ptujska kronika, jion.MM 20:20 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014II. 20:40Jlasbena 8 (sloj. 29. oddaja 21:1.0 Cista umetnost, .33. oddaja,pon. 6:30 Kuhinjica 6:50 Cista umnHP 7:20 To bo moj poklic: ista umetnost, 33. oddaja, pon. 21:40 Unesco tek 2OT4, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Varnostnik in detektiv, pon. 17:55 Povabilo na kavo: Mojca Volk in Petja Janžekovič,pon. 18:55 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. www.petv.tv Spnmljita nas lahko tudi na 12 In SIOLIV Prireditvenik Torek, 29. julij 10:00 Ptuj: festival Art Stays; slikarska delavnica za otroke in mlade, 19.00 performans Vision gymnastic, François Martig, 20.00 projekcija filma Christo and Jeanne Claude Umbrellas v Mestnem kinu, 21.30 performans Vison gymnastic Don't fuck with social democracy, Nemanja Cvijanovic 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: festival Arsana: Arsanine glasbene pravljice z Liljano Klemenčič, 19:00 na gradu koncert mladih evropskih klasičnih solistov, 20.00 v DomuKulture Muzikafe plesna predstava Preplet, 20.30 na dvorišču minoritskega samostana Funk ekspres, ob 22.00 v hotelu Mitra Vinski večer 19:00 Ormož: festival O.F.A.K, zvočna kopel z gongi in šamanskimi glasbili Sreda, 30. julij 17:00 Ptuj: festival Arsana: Arsanine glasbene pravljice v DomKulture Muzikafe, 19.30 gala večer klasične komorne glasbe v slavnostni dvorani gradu, 20.30 klapa Kampanel v minoritskem samostanu, 22.00 koncert Luka Benčič kvartet v hotelu Mitra 18:00 Ptuj: Festival Art Stays: otvoritev razstave Poletnih likovnih delavnic, 20.00 projekcija filma Christo and Jeanne Claude, Christos Valley Curtain, 21.00 koncert Waterproof, 2 solo shows 19:00 Ormož, park: festival O.F.A.K, doživetja v parku, Ofakove igre, potopisno predavanja Roka Šumaka Četrtek, 31. julij 06:30 Ptuj, CID: Poletna potepanja v Viktorijo Dabič, z vlakom v Celje, na celjski grad in v Hermanov brlog, zgodba o Almi Karlin 16:00 Ptuj, balinišče na Potrčevi: praznik MO Ptuj, 17. tradicionalni turnir v balinanju med ekipami občinske uprave in svetov četrtnih skupnosti 17:00 Ptuj: Festival Arsana; Arsanine glasbene pravljice z Liljano Klemenčič v DomuKulture Muzikafe 17:30 Ptuj: Festival Art Stays; pogovor z umetnikoma Ilono Nemeth in Marian Ravasz na Slovenskem trgu, 19.00 performans Illegal Performance Prohibition, Bojana Radulovic, 21.00 koncert Waterproof 19:00 Ormož: festival O.F.A.K, doživetja v parku - kikboks, večer klasične glasbe 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 6. glasbeni festival Arsana, koncert New York Voices Petek, 1. avgust 12:00 Ptuj, festival Art Stays: zaključek festivalskih dni z vodenim ogledom po razstavah 18:00 Ptuj, Mestni trg: praznik MO Ptuj, slovesna otvoritev prenovljenega Mestnega trga, ob 19.00 na dvorišču minoritskega samostana osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ob 20.00 Ptujska poletna noč na ulicah in trgih 20:30 Ptuj: 6. glasbeni Festival Arsana; Vlado Kreslin in Mali bogovi v mino-ritskem samostanu 21:00 Ptuj, Mestni trg: Festival Art Stays, The Area of Bustle, Mapping Effect #3, projekcija ob otvoritvi Mestnega trga 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Ptujska noč, Las Cuerdas Mestni kino Ptuj Torek, 29. julij: 20:00 Art Stays kino: Dežniki. Sreda, 30. julij: 20:00 Art Stays kino: Christova zavesa za dolino. Četrtek, 31. julij: 19:00 Jump Street: Mladeniča na faksu. Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. avgust: 17:00 Avioni 2: V akciji; 19:00 22 Jump Street: Mladeniča na faksu; 21:00 Očiščenje: Anarhija. SPOMIN Mineva deset let, odkar nas je zapustil prijatelj Andrej Petek IZ PTUJA Andrej, za vedno boš ostal v naših spominih. Jura, Mitja, Matic, Marcel, Primož, Gregor, Iztok, Tomaž, Matej in Marko m Mali oglasi i PRODAM rabljen električni pastir. Tel. G41 924 G56. MOTORNA VOZILA STORITVE À poAoäna kumUm- *w:w. porotna -kam 'lca.com NOVO - SALON POROČNIH OBLEK. Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8+1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p.; G3G 922 282. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM traktor Zetor, Ferguson, Deutz, Univerzal Štore ali Ursus. Inf. na tel. 031 851 485._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 4 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. UHE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ V nedeljo, 10. 8., ob 20 na terasi Kavarne ptujskih Gosta poletnega glasbenega večera F bosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek i Vabljeni na javno radijsko oddajo! KLUB PTUJSKIH Študentov Slovenija, Podravje • Pogajanja občin z MGRT Izplačilo denarja po ZFO se vedno v zraku V petek je potekal že drugi sestanek z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Metodom Dragonjo. Udeleženci sestanka so nadaljevali razpravo s prvega sestanka, ki je bil že 17. julija, na temo sofinanciranja investicij po 21. členu ZFO in 8. javnega poziva RRP. »Minister Dragonja je na prvem sestanku povedal, da obstaja možnost zagotoviti dodatna sredstva, kar bi omogočilo pozitivno rešitev vlog približno 90 občin. Po njegovem predlogu naj bi se občine, ki bi dobile odobrene projekte na 8. javnem pozivu (RRP), odpovedale sredstvom po 21. in 23. členu ZFO. Tistim občinam, ki na 8. javnem razpisu niso bile uspešne, bi zagotovili 2% sofinanciranje, za tiste, ki projekte že izvajajo, pa 4%. Ker na sestanku ni prišlo do konsenza med predstavniki združenj in ministrstvom, je bil dogovorjen ponovni sestanek 25. julija,« je sporočila Barbara Horvat s sekretariata Skupnosti občin Slovenije (SOS). Na drugem sestanku je predsednik SOS Anton Štihec sicer pozdravil predlog MGRT, da se zagotovi dodaten denar za 8. poziv RRP, absolutno pa je zavrnil drugi predlog ministra Dragonje, da se povečana sredstva iz naslova 8. javnega poziva kompenzirajo s proračunskimi sredstvi državnega proračuna iz naslova 21. in 23. člena ZFO. Tak dogovor bi bil po besedah Dodatnih 56 milijonov evrov za 8. poziv RRP Minister Dragonja je na petkovem sestanku poudaril, da je njegovo ministrstvo uspelo zagotoviti dodatnih 56 milijonov evrov evropskih sredstev, torej skupaj 86 milijonov, s čimer bo omogočeno sofinanciranje vseh projektov s popolnimi vlogami. Občine bodo pozive oz. sklepe prejele v sredini avgusta. Štihca v jasnem nasprotju z zakonskimi določili: »V skladu z ZIPRS 14/15 so vse slovenske občine že načrtovale sredstva iz naslova 21. in 23. člena ZFO v višini 2 % (oz. 4 %), zato v SOS nasprotujemo vsakim posegom v zakonsko zagotovljena proračunska sredstva občin, ki jih imajo ta zagotovljena v svojih proračunih, ker bi to v vseh občinah povzročilo rebalanse, o čemer pa ne morejo odločati župani, ampak občinski sveti.« Končnega dogovora glede izplačila denarja po ZFO predstavniki občin in minister niso dosegli. Dragonja je zbranim lahko le napovedal, da se bodo nadaljevala pogajanja z ministrstvom za finance, saj v proračunu MGRT potrebnih finančnih sredstev ne morejo zagotoviti v celoti. Ministra Čuferja bo opozoril, da gre v tem primeru za zakonodajno materijo in iztožljive zneske. Ur Kidričevo • Ruski poklonom rojakom Nihče si ne želi miru bolj kot vojaki Šestčlanska delegacija Zveze ruskih veteranov je minuli petek obiskala vojaSko pokopališče v Kidričevem in rusko spominsko obeležje na njem. Ogled Kidričevega je bil le del poti ruske delegacije po Sloveniji, ki se s polaganjem vencem spominja na padle rojake v 1. in 2. svetovni vojni. »Zahvaljujem se Slovencem, da ohranjajo spomin na vse umrle v obeh vojnah,« je v Kidričevem dejal predsednik zveze, general armade in poslanec ruske dume Mihail Mojsejev Ale-ksejevič. Dodal je, da ga veseli dejavnost Zgodovinskega društva Kidričevo, ki skrbi tudi za del ruske zgodovine. Občina Kidričevo in društvo nameravata postaviti spomenik na vojaškem pokopališču ob dvorcu Šterntal, načrtujeta pa tudi postavitev muzeja oziroma replik dveh barak, v katerih so bili v času Avstro-Ogrske ruski ujetniki. »Imamo že dovoljenje za rušitev sedanjih stavb, nimamo pa še finančne konstrukcije,« je dejal direktor občinske uprave Damjan Napast. Ob vprašanju, ali se nadejajo ruske finančne pomoči, se je nasmehnil in dodal, da v jeseni dobijo s finančnega vidika močan obisk. Popoldan istega dne je ruska delegacija podpisala sporazum s slovensko zvezo veteranov. »Danes smo podpisali dogovor o sodelovanju med obema organizacijama, še posebej velika pozornost bo namenjena ohranjanju miru na svetu, tudi s pomočjo veteranskih organizacij. Nihče si ne želi miru bolj kot profesionalni vojaki, ki poznajo vso grozoto vojne,« je dejal visoki gost iz Rusije. Slovenija je prva v nizu držav, s katerimi bo ruska zveza podpisala sporazum. »Ni naključje, da je Slovenija prva med izbranimi, saj jo cenim in vem, da smo kot Slovani drug drugemu zelo blizu,« je dejal predsednik ruske zveze. Sporazum bodo podpisali še z organizacijami s Poljske, iz Nemčije, Bolgarije, Madžarske ..., je našteval Mojsejev, ki je bil med letoma 1988 in 1991 načelnik generalštaba sovjetske armade. Na sprejemu pri podžupanu Kidričevega Milanu Strmšku je predsednik ruske zveze našteval tudi vojna žarišča oziroma slabosti in napake človeštva, kot je dejal, vendar pa je ostal le pri naštevanju držav bližnjega vzhoda; Ukrajine in ruskih separatistov ni omenil. »Nismo toliko govorili o konkretnih primerih, temveč na splošno, saj je prav, da opozarjamo na vse oblike nemirov, ki se odvijajo v celotnem svetu,« je odgovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, ko smo ga vprašali, ali sta z ruskim predsednikom zveze govo- Foto: Mojca Vtič Rusi so se zahvalili za ohranjanje spomina na svoje padle rojake. rila tudi o bojih v Ukrajini. »Naloga nas veteranov je, da se vključimo v globalno ohranjanje miru, da govorimo o miru, to lahko pomeni pozitiven znak za svetovno politiko,« je še dejal Lipič. Zvezi sta se s sporazumom med drugim zavezali k podpiranju in izvajanju mednarodnih programov sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zgodovine in ekonomije. Skupaj naj bi izvajali dobrodelne dejavnosti na področju medicinske pomoči vojnim in delovnim veteranom ter veteranom vojaške službe. Sodelovali naj bi pri izvajanju zdraviliškega zdravljenja ter pri pripravi zakonodajnih predpisov, ki urejajo socialno varstvo veteranov. Mojca Vtič Napoved vremena za Slovenijo Pasji dnevi mrzli in deževni .sojza vincarja revni. 13/21 17/27 Danes bo na zahodu pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Vmes bodo tudi nevihte. V vzhodni Sloveniji bo bolj sončno in večji del dneva suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 21 do 26, ob morju in jutri v vzhodnih krajih do 28 stopinj C. Obeti V sredo bo oblačno, padavine in nevihte se bodo prehodno razširile nad večji del Slovenije. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe. Osebna kronika Rodile so: Aleksandra Šar-man, Trg svobode 3, Maribor - deklica Dea; Karmen Krabonja, Sodinci 28, Velika Nedelja - deček Lovro; Sabina Janžekovič, Stojnci 140 c, Markovci - deklica Ula; Mateja Kirič, Vičanci 55, Velika Nedelja - deklica Ana; Tanja Mertuk, Turno 1, Gorica pri Slivnici - deklica Ana; Iris Štebih, Moškanjci 28, Gorišnica - deček Jan; Diana Vidovič, Turniška ul. 18, Ptuj - deček Liam; Lea Gabrovec, Črtkova ul. 18, Ptuj - deček Lukas; Natalija Cizerl, Zagorje 10 b, Sveti Tomaž - deček Aljaž; Petra Šuman, Kraigherjeva ul. 9, Lenart v Slov. goricah -deklica Lina; Simona Mar-šnjak, Zg. Negonje 33, Rogaška Slatina - deček Tim; Jasmina Bezjak, Rabelčja vas 28, Ptuj - deček Vid; Saša Gumzej, Turnerjeva ulica 85, Fram - deček Taj; Angela Kos, Žetale 30 - deklica Eva; Mihaela Puster, Olešče 15, Laško - deklica Špela; Suzana Rejak Breznik, Rožengrunt 1 a, Sveta Ana - deklica Celestina; Mateja Karo, Ul. dr. Kova-čiča 7, Ormož - deček Alex; Jasna Ilovšek, Prežihova ul. 20, Ptuj - deček Filip; Martina Fradl, Galušak 3, Sveti Jurij ob Ščavnici - deček Domen. Umrli so: Branko Srebr-njak, Kicar 81, roj. 1955 - umrl 17. julija 2014; Marija Korošec, Dragonja vas 8, roj. 1963 - umrla 14. julija 2014; Kristina Me-glič, roj. Kolarič, Prvenci 6, roj. 1942 - umrla 17. julija 2014; Željko Tarodi, Ptuj, Arbajterjeva ul. 8, roj. 1954 - umrl 17. julija 2014; Albin Lugarič, Ptuj, Vespazianova ul. 7, roj. 1927 - umrl 18. julija 2014; Marija Cizerl, Dornava 46, roj. 1923 -umrla 18. julija 2014; Jožef Hameršak, Podvinci 77, roj. 1947 - umrl 20. julija 2014; Marija Stramič, roj. Voda, Mestni Vrh 54, roj. 1922 - umrla 20. julija 2014; Jakob Klaneček, Sedlašek 89, roj. 1963 - umrl 21. julija 2014; Franc Žerak, Va-reja 39 A, roj. 1944 - umrl 19. julija 2014; Anton Lon-čarič, Žetale 67, roj. 1932 - umrl 21. julija 2014; Gera Ambrož, roj. Vajda, Stojnci 141, roj. 1915 - umrla 22. julija 2014; Janez Petek, Dr-stelja 35, roj. 1937 - umrl 19. julija 2014; Alojz Mlakar, Spodnje Jablane 10, roj. 1928 - umrl 23. julija 2014; Frančiška Kosi, roj. Kikel, Sodinci 14, roj. 1928 - umrla 20. julija 2014; Franc Farkaš, Ptuj, Ul. Anice Kaučevič 1, roj. 1935 -umrl 21. julia 2014; Roza Dovečar, roj. Hebar, Vičanci 33, roj. 1927 - umrla 25. julija 2014. Poroke Ptuj: Tomaž Ivan-čič in Bojana Premzl, Sele pri Polskavi 27 B; Aleš Ca-futa in Zlatka Prevolšek, Nadole 40. Poroke Ormož: Samo Ša la in Marija Cesnik, Obrež 31, Središče ob Dravi.