Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din
Leto II:
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 23 a.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 1. decembra 1937
Luč v zmedo
Nobene skrivnosti ne povemo več tistim, ki ))azno zasledujejo način pisanja našega lista, če poudarimo, da je duh, ki nas vo<li, povsem dru-j?ačen od duha, ki vodi vodilne člane jeseniške Jug. strokovne zveze in ljubljansko centralo samo. .Mi smo odkrito in brez pridržka na strani mlade katoliške delavsike narodno socialne organizacije Zveze združenih delavcev in ji želimo med nami polnega razmaha in zmage.
Istočasno, ko to poudarjamo, pa rade volje priznavamo, da je veliko število članstva jSZ, ki v svoji poštenosti še ni spregledalo varljivih kart, na katere igra njihovo vcxistvo. I udi razumemo, <la je marsikomu težek prelom z organizacijo preteklosti, v okrilju katere se je on sam pošteno trudil za zmago delavskih pravic in krščanskega svetovnega nazora. Nekako vzrasli so v svojo skupnost in ne morejo razumeti, da bi v
skupini bilo kaj drugačnih, kakor so oni sami.
Prelom s tradicijo, oddaljitev od že zasi<lrane S'rupi' in ustvarjanje nove skupnosti nikakor ni lahka stvar. V našem slovenskem katoliškem narodnem javnem življenju so se že leta in leta kazale globoke razpoke, v katere je poleg nekaterih osebnih častihlepnežev in stremuhov zlasti jSZ ])ridno zabijala zagozdo, da bi ta razcep čimpreje dovršila.
Že desetletja in več so hodili svoja pota na veliko kvar naše skupne stvari. — Pa vendar, koliko časa ni prišlo do očitega preloma. I udi tisti, ki .so že zdavnaj uvideli vse to, ni.s o mogli kar tako na kratko prelomiti. Še vedno so upali, da pride tudi v vrste JSZ spoznanje, iztreznenje in vrnitev v katoliško skupnost. Vse so tudi poskusili. da bi se to zgodilo, /al, smo se v tem varali. \ rnitve ni bilo, pač pa vsak dan bolj jasno teženje za razbijanjem. Teženju v dušah je sledilo dejansko razbijanje v življenju samem.
Poudarjali so sami, da so oni na levem mi pa na <lesnem bregu življenja in da mtxl nami ni mostu. Zato so hodili tu<li neprestano z onimi na levi in se j i ni pustili voditi. \ pliva od tam se niso bali, bali pa so se vsakega vpliva iz dosledno katoliških vrst.
l5orb() za zmago delavskih pravic so kot kristjani naslonili na proti krščanski marksistični razredni boj. Dosledno temu so se iiazivali socialiste — četudi cerkveno obsojeno — krščanske. \ vsem gibanju so igrali le nekak privesek socialističnega pokreta. Zavračali so misel, da bi lastna načela poved I i v borbo za zmago. Vsa zborovanja so se skoro izključno vršila v marksističnih prostorih. Tja so tako neprestano vodili svoje članstvo, da je moralo imeti vtis, da samo nič ne pomeni.
\ debatah so hvalili boljševizem. Katoliški poročevalni službi, ki je slikala položaj za revolucionarje neugodno, niso verjeli, verjeli pa so nasprotnim vestem in jih širili dalje.
Krvoprelitja in morije katoličanov v Španiji so se po njihovih poročilih v besedi in tisku vršile v interesu demokracije in zdrave socialne revolucije.
Doma so pri občinskih volitvah z janičarsko besnostjo rušili katoliško skupnost in so se za njen poraz zvezali z marksisti. Nikoli tega pozabili ne bomo.
Doma podpirajo neresni, marksistično usmerjeni list kovinar«, ki ni vreden, da ga zaveden katoliški delavec kupuje in bere. Sami so ga raz-našali in širili med našimi ljudmi. Sami so mu dali imena po svojih <loktorskih prijateljih in mu dajejo tudi vse prej kot katoliško smer.
Doma napadajo 'katoliško prosveto in v »Delavski pravici« rišejo v uvodniku naša društva kot ])onemčevalnice.
Doma, recimo, ZZIJ) očitajo politično pripadnost, sami pa v vsem strokovnem gibanju pod vodstvom svoje »politične e k s e k u t i v e« neprestano podčrtavajo svoje politično gledanje in ga vsiljujejo drugim v doslednem nasprot-stvu s stališčem sedanjega slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca. — Po svojih odbornikih razširjajo tudi zadnjo |)olitično okrožnico Sta-novnika, Breclja in drugih.
■Avtoriteti Cerkve se izmikajo in sj,avljajg mesto nje svoje nasiltie razlage. Njen glas je zlasti v socialnih vprašanjih za nje glas vpijočega v puščavi.
*
Razodele so se tako misli mnogih src. da ni več mogoče tavati v temi. Resnica je prežarka, da ne bi razkrila napačnih potov, na katerih ne moremo obstati, če nočemo svojega lastnega uničenja. — Proti razbijačeni smo zato vstali v obrambo slovenske katoliške Tuirodne skupnosti mi, je vstala ZZl) zaradi samostojnega doslednega katoliškega narodno-soeialnega delavskega |)o-kreta.
Naša pot in naša načela so jasna; jasna je zato tudi naša beseda, da je luč v temo in zmedo, kakor se je M ah nič boril za zmago katolicizma nad zmedami liberalizma, se bojujemo tudi mi za zmago katolicizma nad zme<lami so<;ializma. komunizma, marksizma vseh vrst. Dolžnost vseh zares katoliških vrst in ljudi pa je, da nas v tem boju dosledno in neustrašeno pmlpro, da v novo dobo prineso z nami vred
V
1 u č i !<
Z Jesenic
Nedavno umrli, zna-čajni katoliški mož, Ra-ziugcr Franc je zapustil žnpni cerkvi na Jesenicah znesek >5.000 dinarjev kot volilo za nabavo novih prepo-trebnih lestencev za našo župno cerkev. Enako vsoto je zapustil Vincencijevi konferenci, pri kateri je bil so-od'bornik. Župna cerkev je že naročila pri tvrd-ki »Naša sloga« v Ljubljani pet krasnih lestencev v slogu cerkvene arhitekture, s čemer Ik) njena notranjost mnogo pridobila na svoji izpopolnitvi. — Vin-cencijeva konferenca pa je sklenila porabiti določeno volilo kot osnovo za novo otroško zavetišče, ki ga misli zgraditi kje na periferiji mesta pod naslovom »Hazingerjevo zavetišče«. Želimo, da bi Vincencijevi konferenci čimprej uspelo to idealno zamisel dejansko oži-votvoriti.
Cerkev na Hrušici postaja čim dalje bolj potrebna. Kraj s tisoč prebivalci v oddaljenosti tričetrt do ene in en četrt ure od župne cerkve vsekakor trpi zaradi težkoč pri verskem udejstvovanju. Železniške zveze niso baš točno uravnane z ozirom na bogoslužje, dolga pešpot pa je utrudljiva in v zimskem času često zelo neprijetna. Ob danih razmerah naj llru-ščani začno resno misliti na to, da si zgradijo svojo lastno cerkvico, četudi začasno zasilno leseno. Za kraj sam tudi iz raznih drugih ozirov postavitev lastne cerkve in uvedba lastnega bogoslužja ne 1)1 bila brez dobrih posledic.
Nove jaslice bo letos nabavila mestna župna
cerkev. Mlado iii staro se jih že naprej veseli, ker je gotovo, ila bo z njimi za l)ožičiie diiL tudi med naše cerkvene stene prišlo zopet nekaj novega življenja.
Nova spovedniea na moški strani v ozadju naše eerkvt- je nujno potrebna namesto sedanje zasilne. V teh fasih. ko vse govori o potrebi verske poglobitve, si te poglobitve brez pogostih prejemov svetih zakramentov ne moremo prav misliti, teh pu ne, ee se ljudem ne ustvari primerna priložnost. Nove cerkvene naprave bodo sicer gotovo nekaj stale, toda u ver j en i smo. da bo vendar zanje obresto-nosno naložen denar in da bodo verniki pri svoji znani radodarno-sti zlasti domufo cerkev in bogoslužje z veseljem podprli.
Otroški cerkveni iz-venšolski pevski zbor vadi vsak torek ob dveh popoldne. Znano je, da so Jeseničani skoro brez izjeme vsi izredno veliki otro.ški prijatelji, zlasti radi gledajo in poslu.šajo otroške nastope. Tako pri o.<mi šolski maši. ki je namenjena samo šolski mladini in je bilo ponovno povedano, da naj odrasli pri njej ne delajo napotjii. odrasli kar ne morejo opustiti te maše zaradi otroškega petja šolskega pevskega zbo-la, ki je v zadnjem letu znatno napredoval. Cerkveni otroški pevski zbor. ki je \ veštih rokah organista, bo prijateljem otroškega petja nudil priliko, da bodo mogli njegovim iz-\ iijanjem prisostvovati pri sv. mašah, namenjenim Za odrasle.
Sveti Miklavž, se je napovedal za letos v Kre-k(neni domu v nedeljo 5. dec. Otroke \abi \ veliko društveno dvorano na razgovor in obdaritev za popoldne ob 5.
Veičerni Miklavžev obisk za odrasle pa bo spremljala truma lu-ciferjevih pomagačev, da bo temu in onemu izprašala kosmato vest. ■Spored njegovc^ja obiska popoldne in zvečer ho pester in živahen in bo nudil mnogo zabave in smeha, mladini pa
Strmimo se!
Vsako družabno gibanje je brezplodno in prej pogubno kot dobro, če se porodi iz vrst, katerili organizatoričtia baza je torišče teženj političnih oseben j akov, ki z različnimi sredstvi ustvarjajo diktaturo od znotraj na bližnjo okolico. I o vodi do tega, da «o vrste navidezno strnjene, pripadnice iste nazorne smeri in pre.ninogokrat je zgolj sovraštvo do nasprotnika tista glavna vez, ki jih druži na eni ter isti poti.
lake organizacije, v katerih se skriva množ-tvo mnogobarvnih činiteljev, nosijo na svoji vesti ogromno kriv<lo za vse zločine, bodisi politične ali socialne, ki so se naprtili občestvu. Zakaj takšne organizacije, ki k svoji idejni bcrbi priklepajo nasprotni svetovni nazor, v upanju, dai bodo tako pridobile na svoji udarni moči ill ravnovesje v »moderni dobi«, zanikajo upravičenost svoje borbe za obči blagor. S takimi reformami dokazujejo, da temelj ni zdrav in smer pogrešena. Odtod prihaja vse omahovanje, v tem je vir kapitulacij in odtod težnje za kompromisi, kar vodi v hlapčevstvo.
Zdi se, da smo s tem pokazali na križpotje katoliškega delavskega gibanja pri nas. Na tem križpotju pa ne smemo ostati, če hočemo resnico. Ne ironija, ne bedaste trditve oholih glav.
ne zahrbtnosti in ne individualnost, temveč skupnost! 1 o nas bo rešilo!
Naše katoliško delavsko gibanje mora odkritosrčno in dosledno priznati katoliška socialna načela! Delavskega razrixla ne bo dvignil ne komunizem in ne socializem! Dvignil ga bo le živ, celoten katoliški socialni nauk. Zato obsojamo one. ki sramotno zlorabljajo vero samo in skušajo z njenim imenom pokriti krivice, ki se gode zatiranim.
kdor hoče biti za apostola med socialisti, mora odkrito in iskreno izpovedati vso in celo krščansko resnico in ua noben način ne sme popuščati zmotam.
Za lepšo bodočnost hočemo delavsko organizacijo, ki bo stopala v luči katoliških načel' Hočemo tudi bratsko organizacijo mladih delavcev. ki bo brezkompromisno vodila svoje navdušene borce v sveti boj za zmago Pravice v socialnem življenju.
Ne smemo sovražiti oseb. ampak obsojati je treba zmoto, ki jih vodi. Prepričani smo. da se bodo našim vrstam kmalu pridružili tudi oni, ki so do sedaj omahovali. Le tedaj bomO mogli v taki medsebojni ljubezni stopiti v skupno borbo za skupni ideal!
Slovenski mladini
I t'žki' čase doživljaš, slovenska mladina. Saj dan za dnom izstopajo tovariši iz tvojih vrst in izdajajo ideale, ki jih ti tako zvesto čnvaS. ker so ti sveti, kakor so bili sveti tvojim prodnikom. Današnji rod pa zaničljivo pljnje na to vzvišene vzore in — zato ti krvavi srce, mladina slovenska. Strahoma se sprašnješ, kakšna bo bodočnost. kdo bo v bodoče čnval slovenstvo. Saj se število izdajic strahotno množi. Iz dneva v dan raste nasprotnikova armada, ki hoče izbrisati zadnjo sled slovonskegu dnha, ki hoče poteptati slednjo slovensko sree.
In kdo so ti, ki tako sramotno zapnščajo tvoje v rstei'
Ali niso zrasli iz isto zemlje, kakor ti. nda-dina slovenska? Ali jih nI, kakor tebe. vzredila in vzgojila slovenska mati?
/akaj so torej takšni?
Ali ne zato, ker so že v nežni ndadosti poleg božjo besede prejemali mnogo več duha hudičevega? .Ali no zato, ker so jim že v šoli z liberalnim ill komiiiiističiiim diiliom prepojeni učitelji vcepljali nazore sodobnega boljševizma? Ali ne zato, ker so izgubili vsako vero v Boga? Gloj, to je glavni vzrok odpada mnogih iz tvojih vrst! Vero so izgubili! Pod vplivom sodobnega duhu so se obrnili celo proti lastni besedi.
Odličen Slovenec je izrekel tele besede: Ker sotn katoličan, sem Slovenec, in Slovenec sem. ker sem katoličan!« kako resnične so te besedo. Ali poznaš morda moža tvojega rodu. ki je pravi katoličan, pa ni Slovenec? Mladina slovenska, naj bo tvoje geslo: Slovenec sem, ker sem katoličan! I od tem geslom delaj od danes naprej! Prekvasi najprej sobe s pravim krščanskim duhom, potem p rok vas i tvojo okolje in videla boš. ali se bo še naš.-I odpadnik iz tvojih vrst!	I -o.
Prekletstvo nedeljskega dela
(.Nadalje vanje)
Morda l)0 z ozirom iia dosedanjo lii oKravnu-vaiic i)i'iinere gospodar-skesa poloma zaradi posledic nedeljskoga dela. kdo rekel, da se godi to samo tam, kjer poskuša človek sam s svojimi in svoje družine rokami, da si nekaj pridobi Indi z nedeljskim delom. Pogk'jmo danes drugi, tudi re.snieni primerek, ki naj uam pokaže usodo ne prav majhnega podjetja, za katerega propast je mogoče navesti edino en vzrok, to je nedeljsko delo.
Podjetje je imelo ohilieo naročil. Bilo je tako rekoč hrez konkurence v kraju. Zaposlovalo je okoli pet kvalificiranih dclavccv ter skoro trikrat toliko vajencev. Vsi vajenci so delali brezplačno, poleg tega so plačevali .sami prispevke za bolniško blagajno, ter povečini še visoke pri-
spevke na račun ukovine. \ <lelavnici se je delalo, da je bilo veselje pogledali. Stroji .so tekli, kladiva so |)ela, ognji žareli, Ijuilje so gibali, vse vedno v polnem tem|)u. Človek, ki je to opazoval, je nujno imel vtis, da mora tu vladali največje blagostanje, /a nekaj nas|)rotuega ni bilo nikjer nobenega vidnega razloga. I oda lastnik se je začel spozabljati ter je silil svoje ljudi tudi ob nedeljah in praznikih na delo. Medlem ko so drugi ljudje hodili mimo delavnice v cerkev, se je začelo tam delo, tako kot da bi ne bilo nikjer več ljudi, ki bi mogli podelati to v delavnih dneh, kar so morali tu napraviti ob nedeljah in praznikih.
Sledil je polom. Podjetnik je dobil Se enkrat pomoč dobrih ljudi, da bi se rešil. I (xla tu<li se-
3
Stavka v tovarni jedilnega orodja Čaudelc & Co.
z ozirom na članek v Vašem listu ocl 1. novembra 195", št. 21, na strani 5. zgoraj, prvi in ilrugi stolpec pod naslovom: »Stavka v tovarni Jedilnega orodja Čandelk in Co.« Vas prosimo, da izvolite v smislu tiskovnega zakona ])riobčiti v Vaši naslednji številki na istem mestu in z enakimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da je v drugem letu, ko je tovarna razširila svoj obrat z nabavo novih strojev in po-množitvijo delovnih moči, proizvodnja komaj ustrezala potrebam odjemalcev v vseh glavnih in podeželskih mestih države (t. j. v letu 1956), pač pa je res, da je podjetje kupilo samo stare stroje od raznih podjetij, ki so bila v likvidaciji in je res, {la smo produkcijo dvignili zaradi nadaljnjega obstoja podjetja, ker smo se le na ta način mogli boriti z našo največjo konkurenco v JjC-skovcu in Karlovcu in zaradi te konjunkture podjetje ni pridobilo na zaslužku, temveč je blago prodajalo z minimalnim zaslužkom, velikokrat tudi pod ceno, ker je bil njegov glavni namen, da vzdrži novo konkurenco in dobi vsaj nekaj ])ovračila za mezde, s tem pa še nadalje plačuje svoje delavstvo, kakor tudi samo obstaja. Znano je, da delavstvo na jugu naše države še zdaleka nima tega, kar mu more nuditi pri nas navaden obrtnik. Ni res, da je tako ostalo vseskozi in da so nekateri meseci celo presegali običajno višino proizvodnje, temveč je res, da moremo postreči z raznimi dokumenti, iz katerih se more ugotoviti naš zaslužek oz. izguba v dobi največje konjunkture. Takrat smo imeli zaposlenih čez 50 delavcev, danes le še 18.
Ni res, da še ni rečeno, da je s pospešitvijo obratovanja, ki ga je nujno izzvala kupna moč konzumentov, pridobilo obratno osobje na mez-<li, ampak je ostalo vse pri prvotni mezdni tabeli, temveč je ree, da smo v času, ko ni bilo sezone, imeli stalno uslužbene vse moške delavce, ki jih. kljub pomanjkanju dela nismo odpustili, marveč smo jim tako omogočili, da so se lahko vsaj preživljali.
Ni resnično in točno, da so razen početnega dela oblikovanja orodja vse druge faze v zvezi z jedkimi kislinami, temveč uporabljamo le solno kislino in pri tem delu nikakor ni težje in nevarnejše, kakor pri delu, ki se opravlja v ostalih delavnicah. Res je tudi le to, da ista pri delu s solno kislino zaposilena samo dva delavca, medtem ko ostali delavci nimajo nikakega stika s tem delom.
Z oziroim na izjavo našega najbolje plačanega delavca*, da mu pri plačilu zmanjkajo 4 dinarji na mesec, ugotavljamo, da ni res, da bi kak naš delavec mogel kaj takega izjaviti in tudi ni res, da bi mu zmanjkali 4 dinarji na me-sw pri plačilu. Ker znaša zaslužeik najbolje plačanega delavca me^sečno okrog 1100 din, kvalificiranega delavca pa okrog 1400 din, mora ta Jiaj-bolje plačani delavec imeti druge izdatke, ki niso tako potrebni za vsakdanje življenje in hrano.
ludi ni re«, da je v tovarni zapaslenih največ delavk, ki žive pri starših, ampak je v resnici uslužbenih pri nas največ moških, t. j. 10 in le osem žensk. Od teh živi ])ri starših samo pet de-l«vk. Zaradi tega tudi ni res. da je v tem pač jas-
daj ni 11 videl in ne razumel, da pri največji <le-lavnosti ne more nič proti božji volji. Nedelje so se skrunile ponovno. Druga |)ropas( je sledila ])rvi. Ta je pustila zii seboj žalostne slixlove, pod katerimi ječe nekateri, ki so jnu hoteli pomagati, še danes, ko je podjetnik že nekaj let v grobu, kamor je (kIScI kot popoln sit4>mak, mesto da bi živel v sicer zasluženem blagostanju.
no vidna tendenca, sprejemati v službo ljudi, ki jih zaradi podpore staršev lažje izkoriščajo, ker jih pri aias nihče ne izkorišča.
Prav tako ni res, da bi stavkovno stanje nastopilo dne 19. t. m., ampak je nastopilo 18. oktobra t. 1. Pri tem pa tudi ni reis, da se stavke nista udeležili samo ena ženska in neko mladoletno dekle, temveč je resnica ta, da iii stavkalo pet delavcev in delavk.
Ni resnično in točno, da bi tista dva delavca, ki sta bila idejno voditelja stavke, bila brezobzirno postavljena na cesto, temveč je res, da nam je eden od njiju sam odpovedal nadaljnje službovanje, drugemu smo pa odpovedali mi na 14 dnevni odpovedni rok, ki smo mu ga tudi plačali.
Ni res, da teče delo dalje pod istimi nevzdržnimi pogoji za iste krivične dinarje, temveč je res, da so pogoji pri nas vzdržni in da imamo pri nas samo pravične dinarje.
Ni nadalje res, da bi zaščitne obleke in predpasnikov ne dobavljal delodajalec, pač pa že itak krivičaia mezda posameznikov, temveč je res, da so mezde, katere navaja Vaš članek, večje nego jih predvidevajo uredbe o minimalnih mezdah, ki so bile po oblasti izdane in sprejete. Res je tudi, da smo 22. oktobra t. 1. ponovno zvišali delavstvu mezde ter mu priznali tudi odškodnino za nabavo deilovnih oblek, ščitnih predpasnikov in čevljev, kar je tudi delavstvo sprejelo s kolektivno pogodbo po svoji strokovni organizaciji N.SZ, podružnica Jesenice, dne 4. novembra t. 1.
Res je. da sta <lelodajalca Hrvat in primorski Slovenec. Res je pa tudi, da smo v naši državi vsi enakopravni, tudi po ustavi.
Končno tudi ni res, da gradi naše podjetje v karlovcu novo tovarno za deleže, ki se slovenskemu delavstvu krivično trgajo izpred ust, temveč je resnica samo ta, da ne gradimo nobene nove tovarne, zlasti pa ne v Karlovcu. Res pa se bavimo z načrtom, da bi preselili naš obrat v južni del države, kjer so najemnina in režijski stroški mnogo manjši in tudi surovine cenejše, poleg tega pa 70% naše produkcije konzumira ljudstvo na jugu naše države in bi tako prihranili tudi na tovornini. Potemtakem torej tudi ni res, da bi naše podjetje gradilo novo tovarno v Karlovcu na račun sedanje miloščine.
lesen ice, II. novend)ra 193?.
»Alpa«,
produkcija jedilnega orodja in kovinske robo.
Čemu bi tarnal, zdihoval... Le kaj bi za Miklavža dal?? Pojdi v trgovino Krekov dom, oglej si darila razstavljena tod in rešeno bo težko vprašanje.
НиШ/'-
žena dacitacBaoicoUc uv odcasU (ИоШе- ytd
tudi iskrenega in nedolžnega veselja. Pisarna za naročila Miklavžu pa bo ves dan odprta od 9 dalje v pro-^storih za odrom.
Mladino, kakor tudi katoliške može in žene vabi Krekovo društvo na svoje prosvetne poučne sestanke, ki se vršijo v sledečem redu:
Fantje in možje vsak ponedeljek od 8. do 10. ure zvečer;
žene vsak ponedeljek od osmih do desetih;
dekleta' vsako sredo od 8. do 10. ure;
mladci v sredo ob uri združeno s telovadbo, v petek samo telovadba;
mladenke v starosti od 12 do 16 let v ponedeljkih od 6. do 7. ure telovadba s sestankom;
deški naraščaj v tor- -kill in četrtkih od 5. do
6.	ure s telovadbo, s prosvetnim sestankom ob četrtkih od 6. do pol
7.	ure;
naraščaj dekliški v starosti do 12. leta v ponedeljkih od 4. do pol 6. ure telovadba s sestankom!
Katoliški starši, pridite sami, pošljite s\o-je otroke.
Kapelica pri Sv. Križu, ki jo gradita na prošnjo g. župnika Krašnje na lastne stroške predsednik in podpredsednik КШ ne da našemu »Kovinarju« spati. To grozno novico, ki smo jo mi svoj čas prinesli v našem listu. »Kovinar« v sleherni številki ponavlja, kakor da je ta zadeva najvažnejši svetovni pojav in najbolj odločilnega pomena za vse nadaljnje življenje prebivalcev jeseniškega kota. — Mi pa pravimo, da je tako dejanje samo na sebi hvale vredno, pa naj ga vrši kdorkoli. Objektivno glasilo, kakor smo mi, da zato vsakemu svoje. Vsekakor ni greh, če podjetnik da tudi kaj v dobre namene in je vsekakor lepše, kakor pa če si razni prijatelji okrog »Kovinarja« nadevajo maske najbolj socialno čutečih ljudi, ko jim pa z ozirom na njihove lepe gosposke donose funkcionar neke jeseniške dobrodelno organizacije slučajno omeni, naj bi
tem donosom vsaj od daleč nekoliko primerno prispevali za jeseniške siromake, se jim ta oljraz za nekaj ceniime-tiov podaljša, da tako iiaziiači razliko med masko in resnico. V tej točki bi prav lahko postregli tndi z imeni. — Tudi »Nova pravda* je začutila potrebo, da se obregne ob zidanje kapelice pri Sv. Križu iz čisto demagoških razlogov, in sicer prav v tisti številki, v kateri se v uvodniku bori proti de-magoštvu.
Nesreča v tovarni je doletela mladega delavca Milka Mraka, člana strokovne organizacije 7'/Xi. Fantu se je po mnogem trudu komaj posrečilo, da je dobil jjri kil) zaposlitev, ker je bil prešibek. Toda vseeno je bil toliko težak. da se je pod njim Л' višini kakih osmih metrov zlomila deska in je padel v globočino ter zadobil težke poškodbe. Mlademu fantu želimo skorajšnje in popolno okrevanje.
Tovarniški konzum je začelo graditi podjetje "KID na spodnjem koncu Jesenic. Gledanja na ta konzum so z različnih strani različna. Nekateri menijo, da bo za delavstvo mnogo pocenil indeks najnujnejših življenjskih potrebščin, in drugi, da bo ubil privatno iniciativnost jeseniškega trgovstva, tretji, da bo škodoval strokovnemu pokretu delavskih organizacij. Prerokovati se o tem ne da. možno pa je postaviti dobre in slabe strani in i/, njih sklepati z verjetnostjo na bodočnost. Skušali bomo v eni |)ri-hodnjih številk objektivno, brez vsake demagogije v posebnem članku kritično ))resoditi razne momente, ki bodo verjetno igrali odlo-Л čiluo vlogo.
Vodarino plačati se
nekateri branijo. Po naših informacijah ne najbolj revni, ampak precej petični posestniki raznih hiš in podjetij, ki so od svojih najemojemalcev vodarino že zdavnaj pobrali obenem z najemnino. Zvedeli smo, da občinska uprava na noben način več
Še naše v šopek
Da ne bo zaradi gornjega popravka, ki ga je poslal našemn uredništvu g. Čaudek kot odgovor na naše poročilo o mezdnem gibanju istotam, smo mu primorani povedati, da je stališče, ki smo ga zavzeli s tem člankom, danes utemeljeno.
Ni nam treba po-navljati naših prejšnjih trditev, ker nam jih že zgoraj navaja on sam v negativni obliki. Da bo slika jasna, jih bomo primerjali z izvlečkom članka v »Novi pravdi«, ki se je rodil v Narodni strokovni zvezi, katera je delavce v omenjenem podjetju organizirala in sklenila s podjetjem kolektivno pogodbo. Članek takole:
»Plače so bile cmI 2.10 do 5.50 din na uro, kar ne zadošča niti za najpotrebnejša živila in obleko, ki pa se je pri tem delu veliko pokvari ...
Lastniku pa je bila ta zahteva (za povišanje jireji-mkov. op. ur.) nekaj izredno novega {!), zlasti za njegovega družabnika, tako da je zadnji takoj zagrozili z odpustom dvema delavcema, ki sta si upala izreči to željo. \ se druge, ki so prisostvovali temu razgovoru, pa je izgnal iz delavnice (!).
\ se'kakor pa je velika pridobitev delavcev, da bodo dobivali za nadure 50% pribitek, od nosno 100% za nočne nadure itd.
Pri delu, škodljivem za obleko, bo<lo [prejemali delavci 50 din, vsi ostali pa 10 din mesečne doklade za nabavo zaščitnih oblek. Priborili so si tudi plačan dopust itd....«
I ore j, zakaj je do teh zahtev sploh prišlo, če pa ni bilo potreb, kakor skuša dokazati g.-Čaudek. Saj to je vendar v glavnem tudi vse, kar smo mi v svojem člattku izuiesli. Da je bila naša zahteva pravična in navedki točni, priča kolektivna pogodba. Neumestno je vse'kakor, dodajali popravke na tisto, kar se je s kolektivno pogodbo potrdilo za resnično. Nismo krivi mi, če nam je dal omenjeni list priliko poslužiti se dokazov, ki potrjujejo točnost našega jioročanja in čudimo se popravku, ki popolnoma nasjirohije stališču podjetnika do kolektivne pogodbe, i udi nismo krivi za to, če v neki meri jemljejo popravku verjetnost carinski dokumenti o naliavi nekih strojev za podjetje in datum sklepanja kolektivne pogodbe, ki je za štiri dni kasnejši od našega članka, kar daje misliti o dvorezni logiki.
Glede enakopravnosti v državi, na katero se sklicuje podjetnik, bi pa pripomnili samo to, da nam hoče povedati nekaj, kar danes noben Slovenec ne more verjeti.
Novi pravdi«, ki se nekaj obrega ob nas, pa priporočamo logiko. Kar smo poročali mi, je poročala ona, v isti sapi pa hiti, da naše poročilo ni bilo točno. Hvala Bogu, da je vse črno na belem, vsaj ne bo mogel pasti očiitek, da niste sebe in podjetnika krenili po prstih. To nam popolnoma zadostuje in smo zadovoljni, da naš članek ni bil zaman.
Pismo bohinjskega kaplana
Delavcem iz Bohinja, zaposlenim v tovarni na Jesenicah in na Koroški Beli. Zdi se mi prav, da Vas kot Vaš prijatelj pridem obiskat na Jesenice. Za vsakega izmed Vas se bojim, saj veste, nevarnosti je dosti. Kad bi Vam nekaj povedal, Vas prav lepo pozdravil. Vam tndi povedal odkrito, kje naj bodo Vaša pota, da bo za Vas dobro in da bom sam vesel. Zato prosim vse, da pridete dne 9. decembra ob Г. uri zvečer v Krekov dom. Kot nekoč, ko smo bili še v Bohinju, me tudi sedaj poslušajte. Mislim, da ste Se stari značaj ni fantje in možje.
Bog Vas živi in na svidenje omenjenega dne.
BURJA MIHA, kaplan.
Prošnja za sirote
Zima je huda iu mraz. Ko prihajamio v ])ri.jet-no zakurjeno sobo in sedamo k topli peči. ali se kdaj spomnimo, koliko jih je sredi med nami, katerih pogledi žalostno in mračno zro ven v pobeljeno zimsko naravo. Okrog vogalov hiše reže neusmiljeno burja iu mraz pritiska skozi špranje in slabo zadelana okna. A v njihovem stanovanju ne veje prijetna toplota in njihovi prezebli udje se ne morejo odeti v volnen zimski, suknjič.
Zaslužek očela je pičel, zato si ne morejo privoščiti drv za zadostno toploto, si ne morejo kupiti zimskega ogrinjala.
Otroci so t aim. negodni, nedolžni, ničesar še niso zakrivili, a morajo že nositi težo življenja. Srečavamo jih na cesti v nezadostni obleki, telesca lačna in prezebla drgetajo, a njih oči prodirajoče zro v nas mimoidoče in molče vpijejo po usmiljenju. Ali nas ti globoki pogledi ne zabole v dno duše, ali se zgane v nas čut dobrote, ki hoče pomagati in hoče prinesti vsaj en topli žarek sreče v take zapuščene družinice?
Vincencijeva konferenca Vas, plemenita srca, kliče in prosi. Mati hoče biti najrevnejšim, a sama nima sredstev.
Prosi Vas obleke, obutve! Kar vam ne koristi feč, koristi lahiko še komu izmed ubogih.
Prosi \ as, da pregledate domače zaloge! Morda boste lahko kaj utrpeli iu podarili bratu siromaku.
Prosi \ as, da pošljete event, darove v Krekov (lom, v roke čč. sestram, ali pa jih oddajte v trgovini istotam.
Upamo, da naša prošnja ne bo glas vpijočega v puščavi.
Ali ste poravnali naročnino?
Kako odporno« brezposelnosti
Eno najvažnejših in najnujnejših vprašanj je brez dvoma vprašanje brezposelnosti. Sedanja kraljevska vlada jim posveča vso pozornost. Že lansko proračunsko leto je vsebovalo velike zneske, kateri so se razdelili na posamezne banovine za gradnjo novih cest, železnic, vodnjakov itd. Tudi po letošnjem proračunskem letu bo dobila Slovenija več milijonov dinarjev za javna dela. Seveda je lo le premalo. Vjjrašati se moramo zato. kaj bi se moglo v omiljenje nastale krize in brez-poselnosli še storiti?
Pre<lvsem bi morali imeli pripravljena za primer takih in podobnih kriz znatna denarna sredstva, že za samo prehrano večjih družin. Denarja nimamo pa skoraj nič! Sicer spada pobijanje brezposelnosti v prvi vrsti v delokrog Di'lavskih zbornic, žal i bog se pa kreditne postavke za podpiranje brezposelnosti prehitro izčrpajo. Danes morajo skoro vsi delavci od svojega maliMikost-nega zaslužka plačevati bixinostni in brezposelni fond. Na mesitu bi bilo, da bi tudi p(xljet,ia plačevala od svojega čistega d o b i č k a nekaj odstotkov za to. Saj so ravno v različniii gospodarskih in industrijskih podjetjih dobički zelo veliki. Delavec mora jia še danes plačevali mesečno okoli ]()() din in tudi več za bolniško blagajno, starostno zavarovanje, prispevek za Delavsko zbornico, bednostni sklad itd. 1 a (xlbitek je pa ponavadi vedno enak, čeprav v nekaterih podjetjih delavci niti П delovnih dni ne napravijo.
Z večjo pritegnitvijo ])odjetij bi se tu dalo marsikaj koristnega ustvariti.
5
Kako mislijo naši mladi...
Dvajseto stoletje
Naš čas sti>ji na višku tehnično izobrazijo in (It la. \ skalnate gore vrta človek predore, iz-preniinja tek vodam in spaja morja. Nad nami mrzlo briie jeklene ptice in glušeči šum tovarn oznanja čudovito človeško delavnost in sposoh-na>t. Iz malih človeških bivališč in tudi iz src se stari način življenja umika novim modernim metodam. S teh strmih višin napredka in spretnosti pa mora vse človeštvo s strahom gledarti na razvaline notranjega, duhovnega življenja. Človek išče novih zvezd in sledi, nova sve-tovanja. Л' duši ])a je zapuščen in prazen. Bolestno čuti svojo notranjo praznoto, a jo hoče zasuti še z \ ečjo vnemo za praznimi vnanjimi uspehi.
Vsako leto se na svetovnem trgu pojavijo različna sredstva* da bi jjomagala človeku pri delu in ga osrečev ala. A kaj, ko ima človek vedno več in več potreb. Bogatin in berač, oba sta v neprestani borbi, da bi si pridobila vedno več zakladov. vedno več nesreče in gorja. Ljudje sanjajo o zlatih gradovih, nkletih kraljičnah in čakajo neznanega viteza, da bi jih potegnil iz zmede in stiske sedanjih dni. Ker so zavrgli duha in pravo Resnico, iščejo le bučnih zabav, da bi v svoji strašni osamelosti prevpili krik srca.
Sama zunanjost nas ^ je, sam lišp in parada, sama forma brez duha in vsebine. Cesta nam kriči o tem in barake ter izmozgani obrazi, mi pa si mašimo ušesa, da ne bi slišali joka in solza, ki tudi zaradi naše nedelavnosti napolnjuje in pretresa zemljo.
• PlcvSne vaje akademikov se začnejo...
Očeta je v pijanosti ubil.
I^arove za brezposelne pobita...
/aradi jiesre6ne ljubezni sta šla v smrt.
\ sak večer plee. Igra jazz-band.
Proletarci! Vsi na protestni shod! Kapitalizem nas bo zrušil!
Veličastna niaškerada. Linetniške maske. Dobiček za brezposelne!
Kdo pride? Kdo igra? (jreta Carbo. Najnovejši film.
Kako postanem iii ostanem lepa?
J ableto za hu.jšanje. kmalu dobite lepo linijo.«
Tak je razkrinkali obraz sedanje družbe in taka je bila slika tudi v Rimu pred propadom. Pauem et circenses! Kruha in iger! Na eni strani smeh, rdeča ustna, poljub in šampanjec, na drugi pa kletev, upor, tuberkuloza in stradanje. Tam nališpana dama s psičkom v roki, rdečimi nohti in udobno limuzino, tu pa trohnoba, dbup, cunje in kup bledih obrazov. Pa zaikaj vse to, ali mar ni pomoči? O, je!
Že dvatisoč let neomahljivo stoji Cerkev, ta večna zmagovalka. Že dvatisočletja v pogubo in zveličanje blesti največja zapoved ljubezni do bližnjega, lu kdo je kriv, če zapovedi ne izpolnjuješ, če je potem gorje in beda. Seveda Cerkev, kar po Njej; Ona je vsega kriva, ker je s svojim naukom in delom pokazala pravo in edino možno rešitev iz teme. Dokler bo na svetu tako mišljenje, zaman upamo in delamo »fronte delovnega ljudstva«, zaman čakamo odrešenja iz »rdečega raja«.
Ravnovesje v človeški naravi se je premaknilo Duša in telo jiista v ravnotežju. Kako se je spozabil človek! Na dušo je pozabil, večnost zatajil, Bogu se izneveril, neibesa odklonil, zavrgel milost in preložil težišče človeškega dostojanstva iz duše na telo. Tako so ugasnile svetle zvezde nadnaravnega življenja: glava in srce pa sta polna zemeljskih malikov: denar, čast, jed, pijača, parfum. valček ...
Razpadel je red v človeku iii nujno je moral propasti tudi red v človeštvu. Kjer popuščajo temelji in glavni stebri, tam so kmalu samo ruševine. Zgrinjajo se sicer mase gledalcev iu poslušalcev, a prizor je — velika razvalina. V postavite zopet red v človeštvu! Mojster je Kristus! Izvedite njegov načrt, njegov program! Priznajte Bogu njegovo suverenost nad vesoljstvom in človekom! Priznajte veri njeno oblast in učinkovito moč za blagor narodov in držav! Priznajte duši prvenstveno mesto v življenju in priznajte slednjič, da ima naravni red najsigurnejše jamstvo v nadnaravnem redu, ki korenini v Bogu! Gorje, duhovno in materialno, na svetu se dviga iznad razvalin in gorja — v dušah.	—mir.
„Delavska pravica" In društva
Dj'lavska pravica je v 2~i. štev. leto« pri-iie.sla izpod poresu Jožka | ti raca ttvodiiik pod /xiglavjem .Mi mladi«. Ncvorjotito je, kaj ta tu piše o luišili drtišivili in o njihovi koristi, lam pravi, iko govori prej o strokov neiit gibati j ti: kaj nam pontagujo vsa druga .društva', ki tako vabijo p(xsebrio mlade delavke in delavce v svoje vrste?! Nič. prav nič! .Nasprotno! Naravnost škodijo liani, ko ubijajo v nas voljo za našo delavsko borbo in nas skušajo prepričati, da tako. kakor je. mora biti. Dosti smo že garali delavci po raznih .di tištvih'. pri tem pa se gospodarsko in .S(xialno kot stan vedno bolj pogrezali v odvisnost, izkoriščanje, v pomanjkanje in siroma-ščino...< loko govori delavec J urač o društvih, ko se je vendar «ain v njih izobrazil in se ima prav njim zahvaliti, da more pisati celo uvodne članke v Delavski pravici«. Гако govori z njim Delavska pravica« o raznih društvih, o katerih vemo, koliko energije svojih duševnih sil je vanje položil pokoj ni dr. k rek. Zlasti Jeseničanom Ix) težko dopovedati, <la ji- bilo delavsko življenje po naših društvih delavstvu v pogubo mesto v blagoslov. Jeseniško delavstvo in vsa jeseniška javnost prav dobro ve, da se imajo Jesenice z delavstvom vred za svojo visoko kulturo za-
hvaliti predvsem društvenemu življenju, zlasti življenju v katoliških društvih. V njih so se vzgajali in izobraževali tudi vsi vodilni borci delavskih strokovnih pokrctov.
Nasproti »Delavsiki pravici« in njenemu ozko-srčitetntt stališču postavljamo mi stališče širokega duha dr. Kreka, ki ni gradil samo enega stebra. ampak je zidal celotno stavbo narodnega k ti It urnega iu gospodarskega življenja. Delavstvo naj poleg borbe za vsakdanji krtih skrbi tudi za svojo katoliško vzgojo iu časn primerno izobrazbo. Naj zato z veseljem v svojo lastno korist za razširjenje svojega obzorja v poplemc-iiiteuje svoje srčne kulture in omike vstopa v razna društva«, naj jih po svojih močeh pomaga gradili ter njihov pok ret utrjevati v svojo in skupno naroilno korist.
Sv, Miklavžu dobrohotno v vednost,
da si ne bo belil trudne glave,
kako bi zadovoljil otroške vrste!
Poslušaj, Svetec, ali ti je znano,
kje Krekov dom stoji?
No, dobro, tam v trgovini se marsikaj dobi,
kar pridno deco razveseli!
Le pridi! Kadi in poeeni ti bomo postregli nii.
ne bo dopustila zavlačevanja plačil iz tega naslova in da bo tistim, ki jih ne bodo hoteli izvršiti v prvih dneh decembra, vodovode enostavno dala odklopiti.
Preobremenitev železniškega osebja na jeseniški železniški postaji je čim dalje večja. Na noben način zaposlenim ni več mogoče, da bi svoje naloge točno in v redu vršili. Nujno je potrebna nastavitev novih mo'či, ker tako ne more več naprej.
Sv. Križ nad Jesenicami
Na potu iz Plavškega rovta na Jesenice se je eno zadnjih nedelj ponesrečil voznik, ki je ta dan vozil v dolino hlode. Padel je pod voz, da si je zlomil nogo ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tudi blagoslov nedeljskega dela!
Boštjanov hotel, last stavbenika Belcijana, bo s prihodnjim letom znatno povečan. Lastnik bo zgradil nove garaže, veliko zaprto verando in 21) tujskih sob. Redke podjetnosti se s stališča c tujskih prometnih koristi kraj veseli.
S Korošice Bele
Pri nas smo igrali v
našem katoliškem domu »Krivoprisežnika«. Prar dobro so igralci rešili svoje naloge. Mala dvorana je bila natrpano polna in polna priznanja igralskemu osobjii. I.e tako naprej!
Iz Zabreznice
Čitateljem bo morda še v spominu naš letošnji lepo uspeli misijon. o katerem smo pisali v listu »Na mejah«. Takrat pa smo tudi poročali o grdih klevetah neke gostilniške dekline, s katerimi je hotela omadeževati čast očetov misijonarjev. Motela je pozneje sicer vse utajiti. toda se ji ni posrečilo. Te dni je prejela ona in njen pomočnik ter razširjevalec grdih laži od sodišča primerno nagrado. Morala bosta v luknjo in plačati vse pravdne stroške, d tu si za naprej zapomnila lepe nauke g. sodnika.
6
z Bleda
Tukajšnji šolski upravitelj g. Grad Boris, ki
jo v bivšem nasilnem režimu mnogo trpel zaradi svojega neustrašenega katoliškega stališča, je bil imenovan za šolskega nadzornika radovljiškega okraja. Zaslužnemu možu k imenovanju čestitamo v svesti si, da bo svojo odgovorno službo vreil v korist prosvete in naroda.
Fare In kraji v RadovUl-ikem okraju, dopisujte v list „Na Mejah"
z Boh. Bistrice
Romanje so priredile
vse tri bohinjske fare 17. in 18. novembra na Sv. Goro pri Gorici. Vseh romarjev je bilo 265. Romanje se je vršilo v največjem rodu. Vse je bilo zadovoljno. Vsa pohvala gre voditeljem. zlasti g. dr. Pavlu Robičii. Na tem mestu naj mu bo izrečena zahvala. Omembe vredno je, da je romarjem v vsakem oziru šla na roko italijanska oblast, naše pa večji del.
Poln življenja je naš prosvetni dom. Prav je tako. Zlasti mladina je navdušena. Vsi smo tega veseli. Le par nasprotnikov to boli.
Naročajte list >Na mejah«, saj 50 jih mora biti v naši fari.
Slavko Savinšek:
Ifled 1/lfležcild{0'A4^ %%%*
(Dalje)
ill je sanjala Anica o obeh, dokler se nista oba strnila v enega ter je v spanju jokala, ker ni mogla dognati, kdo je od njiju obeh, ki se je zlil v enega.
Nad vsemi je držala razprostrte roke tiha jesenska noč. Vse je molčalo pod njo, samo v tovarni so se vrtela kolesa v strojih in kladiva votlo pela. Ogromni dimniki so sipali trepetajoče plamene v nebo, kakor da hočejo med zvezde vzplamteti.
Luna pa ni vzšla in zvezde so za meglami spale.
Drugo poglavje.
Hlastno je odprla pismo in ga brala:
Moja Anica!
Niti oddahniti se nisem utegnil in odpočiti od dolge vožnje. Žalil me je velikomestni val, pljusknil mi čez glavo ter me potegnil v svoj vrtinec. Z vsem naporom sem sunil krog sebe, da me ni potegnilo na dno in mi sape zaprlo. Slovo od Tebe mi je lebdelo pred očmi in v srcu in Tvoja obljuba mi je bila kakor zvezda mornarju, ki se potaplja. Z obema rokama sem zagrabil v knjige ter veeimu drugemu zaprl ušesa in oči.
Tvoja slika stoji na mizi pred menoj. V sobi je tiho; od petrolejke veje mehka toplota v moj obraz zilajle, ko Ti %}i.šem. Noč je in mir v tem velikem mestu. Ne morem dalje s črkami. Iz [papirja pred menoj se mi smejejo Tvoje oči in vabijo v svetlo globočiiio duše ...
O, kako si daleč od mene in vendar, kako si mi blizu. Da bi Te skoro z rokami dosegel, da bi l e z glasom in pogledom pobožal in si tako tesno pri meni vse te dni — cela vrsta jih je že — odkar je dalja zrasla med nama. odkar čakaš mojega pisma iz tujine. Sam ne vem prav, kaj mi je držalo roko, da Ji pišem šele danes. iVIorcIa zato, ker je Tvoja slika tako živa v meni vse te dni, zato, ker prav ta čas šele vem in slutim, kaj in kdo si mi I i, Anica!
Kako si vzrasla v moje srce! Prav v dno so korenine pognale, da le nič ne iztrga iz njega. Piješ kri mojega srca iz njega žive korenine, iz nje poganja rdeči cvet!
Sladko je med delom v duši človeku, ki ve,
zakaj, za koga dela in se muči. Ves čas nisem imel cilja jasno pred seboj. Danes pa se mi smeji tako žareč in plameneč, da mi je v roke toplo, da bi knjige kar tlačil vase: čimprej bi rad končal, da bi mogel najin sen in svojo obljubo s polniti. Kajne, Anica, tudi Ti nisi pozabila, kar so mi Tvoje ustnice obljubile z besedo in Tvoje oči s pogledom in Tvoje dlani objemu mojih prstov. Da boš zmerom le moja, da me počakaš! Ae veš?
Glej, vse to gori pred menoj in me greje in kakor da ni slike pred menoj, pravijo Tvoje oči svoj veliki: Da!
Tako boš cvetela pred menoj vse dotlej, dokler ne pridem do cilja.
Kaj delaš Ti, Anica? Si kaj pritla v knjigah? Ali ni lepo, ko takole človek grebe iz knjige, kakor bi z grebljico brskal po živem človeškem srcu in svoje srce na široko odpre, da se zlije vsa ljubezen, vse hrepenenje, vsa bolest in vse solze iz njih vanj. Anica, vredno je živeti. Ti iii knjiga! Dovolj mi bo!
Glej, da mi kaj kmalu odgovoriš, saj si mi obljubila, da ne boš samo mislila name, ampak na papirju povedala, kaj misliš, kajne, Anica?
Povej jim, da se vseh spominjam. Tudi Joži reci to, čeprav nie je zadnje dni malce mrko gledal, kadar sva se dobila pri vas. Zavidam mu srečo, da Te sme videti vsak dan. Tega mu nikar ne povej. Sicer pa. čemu bi mu tudi zavidal? Saj zanj ni v Tvojih očeh tiste luči kot zame, v besedi ni vonja kot zame dehti. Pač ljub znanec, tih in vdan, drugače nič. Čemu bi mu potlej zavidal!
Povej moji Anici, kako mi je dolgčas po njej in da zmerom, zmerom nanjo mislim. In še ji povej, da imava še dolgo pot pred seboj do vrha sreče, ali da je pot svetla in prijetna in lepa. med samimi cvetkami in ptičjim petjem — ker gre ona z menoj ob moji roki. ji 1k)Š povedala? Pa še, da nama bo pot hitro mJnila, ker jo hodiva skupaj. .Mi ji boš vse to povedala. Anica — moji Anici?
Težko bom čakal, da mi odgovoriš. Še težjo, da Te vidim iz oči v oči in slišim Tvojo besedo. Pa bom že nosil in prenesel,-ker vem, da je Tebi enako. Zato Ti pošiljam pozdrave: kakor beli golobčki naj Ti sedejo na rameni moje misli in Ti pošepetavajo v ušesa: .\nica, pozdravlja Te Tvoj Dreja.
Praga, dne 21. oktobra 19.. ob 10. uri zvečer.
(Nadaljevanje prihodnjič)
je najprimernejše praktično darilo, katero si pa lahko nabavite prav po nizki ceni v lepih najnovejših vzorcih. N. pr. danisko volneno blago po 18 do JO din itd. dobite v novi inanulakturni trgovini
99
PRI „JER]\IEJIJ
JESEIMIIE — GOSPOSVETSKA C. 13
smo nastavili vsemu blagu nizke c cne, zuto se potrudite tudi Vi k
Radoslavu Dolinarjn
fr({ovlna z mešanim blagom
Jesenice, Gosposvefsha II
JOŽE ТН-ЈЕШЕ
Damski plašči, moški klobuki, huhertusi,pletenine, rokavico, kravate itd.
NAJVKČJA ZALOGA!
Z
ADRUŽNA TISKARNA
r e g i s i r ovana zadruga z omej. zavezo
se priporoča /,ii tiskanje časopisov, revij, pri)spektov, reklamnih letakov, lepakov, vabil za javne prireditve, tiskovin za obrtnike in trgovce ter vseh v tiskarsko stroko spadaj oči h del
LJUBLJANA, TVK^EVA «'ESTA K
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
Jože Markež
Jesenice, Murova, tel. 605
Za konzorcij lista >Na niejahc Andrej Križmaii, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee