Kamniški (jBCAN Št. 10 Z včerajšnje, 36. seje občinskega sveta Z jezo o lanski porabi Občinski svetniki na včerajšnji seji (v sredo, 27. maja) občinskega sveta kljub dodatnim pojasni lom Lojzeta Kolarja, načelnika oddelka za finance in gospodarstvo, niso bili zadovoljni z odgovori nanjihova vprašanja in na ugotovitve nadzornega odbora o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto. Največ pripomb, ki ste jih lahko prebrali že v prejšnji številki, je imel Milan VVlndschnurer (SKD). Zato zaključnega računa niso potrdili. Brez večje razprave pa so sprejeli spremembe občinskega statuta (gre za uskladitev z zakonodajo). Ker je Franc Orešnik na pobudo KS Duplica predlagal amandma, da naj bi se sedež KS Duplica glasil na kraj Duplica in ne na Kamnik, kar pa bi bilo v nasprotju iz leta 1994 sprejetim odlokom o pripojitvi [Xiplice Kamniku, so svetniki na predlog statutarno pravne komisije sklenili, naj občinska uprava čimprej pri- pravi predlog za spremembo tega odloka. Občinski svet pa ni sprejel predloga župana, naj bi občina za X milijonov SIT kupila stavbo nekdanje sole in nazadnje Utokovega obrata v Špitaliču, ker ni pravega programa o nadaljnji uporabi te hiše in bi bilo potrebno prenovo vložiti preveč denarja. Po skoraj triurni vroči razpravi o določitvi športnih objektov občinskega pomena, v kaleri je bilo največ besed namenjenih vprašanju, ali ta status nameniti tudi žičnicam in smučarskemu kompleksu na Veliki planini, da bi letos lažje prišli vsaj do nekaj državnega denarja in dejstvu, da predlog ni bil usklajen s pašno skupnostjo ter bojazni, da bodo športni klubi zaradi vključitve Velike planine prikrajšani. Zalo so na predlog svetnikov SKD sklenili to območje začasno izločiti iz tega sklepa in županu na- ložili, da ga do junijske seje sveta dopolni. Sicer pa so svelniki med športne objekte občinskega pomena uvrstili večnamensko športno dvorano pri OŠ Frana Albrehta, bazenski kompleks s teniškimi, odbojkarskimi igrišči in pripadajočim parkirnim prostorom, travnate površine za organizirane teke ob Nevljici, atletski stadion, strelišče, hipodrom v Komendi in telovadnico v nekdanjem zdravstvenem domu (na predlog svetnikov SKD). Na predlog Milana VVindschnurerja so v ta seznam uvrstili tudi športne površine s pomožnimi površinami na športnem kompleksu ob Kamniški Bistrici na Duplici, ki so v družbeni lasti. Ob tem pa so sprejeli tudi več dodatnih sklepov, ki sc nanašajo na zagotovitev denarja Športni zvezi Kamnik za začasno financiranje objektov, na potrebo po Nadaljevanje na 3. strani Odprtje igrišča za golf v Volčjem Potoku Nova športno turistična pridobitev Kamnika l'o triletnih pripravah so v petek, 8. maja, v bližini Arboretuma v Volčjem Potoku odprli golf igrišče, pomemben Sportnorekreacijski objekt, ki naj bi po svoje vplival tudi na razvoj turistične ponudbe v naši občini. Slovenci dobili prvo igrišče na Bledu. Imamo pa velike možnosti za nadaljnji razvoj golfa in za popestritev turistične ponudbe. Danes je v Sloveniji osem golfklubov s 1800 člani s Štirimi igrišči (Bled, Mokrice, IJpica, Volč- Nl enostavno zadeti žogico s prvim udarcem, Ce te opazuje toliko ljudi, sije najbrž mislil predsednik kluba Ivan Nerad. Toda žogica je kljub temu poletela. To je v svojem pozdravnem govoru poudaril tudi župan Tone Smolnikar, k i je bil tudi častni predsednik Pripravljalnega odbora za odprtje igrišča. Ko je dejal, da sedaj ne želi razmišljati o Številnih ovirah, s katerimi so se srečevali pobudniki te zamisli v preteklih letih, je poudaril, da so s pomočjo občine, upravne enote in družili položaj umirili. Zahvalil seje vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi te zamisli, daje na nekdanji zamočvirjeni zemlji zrasel čudovit naravni park. Ivan Nerad, predsednik Golf kluba Arboretum in predsednik uprave SKB Banke d. d., je dejal, da sicer «<»//' v Sloveniji nima dolge tradicije, saj prti začetki segajo v leto 1937, ko smo ji Potok). Golf klub Arboretum je bil ustanovljen leta 1995, ko se je pričela izgradnja igriSča in ima danes že preko 200 članov, je poudaril Ivan Nerad in nato opisal potek izgradnje. Igrišče se razteza na povrSini 28 ha (ima 9 lukenj), klubski objekt s tremi etažami pa meri 3000 m2. Poleg klubskih pmstorov so v zgradbi Se restavracija, večnamenska dvorana ter dva apartmajska trakta. Celotna investicija je doslej veljala blizu 600 milijonov SIT. Od tega so družbeniki s svojimi vložki prispevali okrog 170 milijonov, članarine so prinesle okrog M) milijonov, okrog 20(1 milijonov SIT je bilo bančnih posojil, ostalo pa so pokrili sponzorji in dobavitelji opreme. Predsednik kluba Ivan Nerad je povedal tudi, da mislijo takoj nadaljevati z izgradnjo drugega dela igriSea z dodatnimi devetimi luknjami, transformatorske postaje in dodatnih parkirnih prostorov. Po koncu drugefaze izgradile bo klub imet okrog 600 članov. IgrUće bo upravljalo podjetje Gol/ Arboretum, ki so ga ustanovili družbeniki skupaj z Golf klubom kot soustanoviteljem. Razmerja so urejena s posebno pogodbo med klubom in podjetjem, v katerem bo v začetku zaposlenih sedem ljudi. Za vzgojo goljhtm pa bosta skrbela odlična slovenska golflsta Damir Kraljic in Slavko Pa-pler. Direktor imdjetja pa bo za določen čas Aleš Ocepek, sicer direktor Arboretuma, kije nato spregovoril o pomenu golfa za rekreacijo ljudi in opisal samo igrišče, ki gaje oblikoval italijanski arhitekt Marko Crosse. Zbrane udeležence je v imenu Golf zveze Slovent/e pozdravil in čestital k doseženemu uspehu njen predsednik Miro Vovk. Ob zvokih fanfar kamniške mestne godbe je nato predsednik kluba Ivan Nerad s prvim udarcem odprl novo igriSče. FRANC SVKTE1J Naslednja, 11. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, II. junija. Prispevke oddajte do srede, 3. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. junija. SC^O Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila 9{pvo: zaščitne čelade za kolesarje1. UGODNO OMEJENA KOLIČINA VOZIL SEAT CORDOBA NA ZALOGI ŽE OD 1,730.000 SIT AKCIJA: Seat Cordoba že od 26.600 SIT mesečno (polog 656.600 sit, čas odplačevanja 60 mes.) SEAT CENTER TRZIN Ljubljanska 3a, Trzin Tel. 716-725 Leto XXXVII Kamnik, 28. maja 1998 -4w SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU 5. IN 6. JUNIJA. Prireditve pod tem naslovom so nas navdušile že lansko leto In tudi letos bomo zaživeli z našim mestom v utripu srednjega veka. Osrednje dogajanje bo na Trgu svobode, kjer bo v vsej svoji pristnosti ponovno zaživela prava srednjeveška tržnica. Kamnik bo zaživel v srednjem veku V petek in soboto, 5. in 6. junija, bo v Kamniku čutiti utrip srednjega veka. Gre za nadaljevanje lansko leto začrtanega projekta Venerina pot, ki vodi skozi dvainpetde-set evropskih mest, skozi katera je, po srednjeveški pesnitvi, popo-loval Hlncli l.icchlciislcinski, ki sc je preoblečen v žensko uspešno bojeval proti nasprotnim vitezom. Potoval je tudi skozi sedem slovenskih mest, ki so danes vključena v projekt Venerina pot. Med njimi je naše mesto s svojo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kamnik je bil zaradi svoje ugodne lege sedež posesti mnogih premožnih rodbin od andeških grofov do zadnjih lastnikov Starega gradu - grofov Thurnov. Naravne danosti in prehodnost terena so omogočile nastanek zgodnjega srednjeveškega fcvdalno-gosposke-ga pravnega središča na Kamniškem. Prva omemba kraja Kamnik, takrat imenovanega Stein. sega v leta 1134-1147, sami meščani pa so bili prvič omenjeni v listini leta 1229. V tem času so v obeh mestnih gradovih. Starem in Malem gradu, že živeli sloviti andeški grofje, ki so si tu pridobili veliko kronsko posest. S svojo vladavino so zaznamovali kar precejšen del kamniške zgodovine. Da je Kamnik že v tem obdobju imel pomembno vlogo, potrjuje tudi obstoj srednjeveške kovnice na Malem gradu. Prav predstavitev nove turistične ponudbe - kulturnega turizma, ki temelji na zgodovinskem ozadju in želi oživiti srednjeveško življenje v mestih, je namen Venerine poti. Lansko leto je prvič obogatila naše mesto, številni obiskovalci pa so s svojim zanimanjem, navdušenostjo in toplim sprejemom te edinstvene prireditve pripomogli, da bomo tudi letos doživeli dva dneva srednjega veka. Organizatorju, občini Kamnik, je uspelo pridobiti k sodelovanju društva in posameznike z našega konca od najmlajših s kamniških osnovnih sol. Mesnic godbe Kamnik, zelo delavnega Kulturnega društva Tu-iiiiii. aktiva kmečkih žena. gostince in številne druge. Utrip srednjega veka bo moč začutiti že v petek, 5. junija, popoldne, saj bo mestni klical ■ spremstvom godbe vabil na Grad /aprice, kjer nam bo dr. Ivan Stopa r ob 18. uri predstavil življenje na srednjeveških gradovih, ob 21. uri pa bomo prisluhnili koncertnemu recitalu stare glasbe Milka Lazarja na čembalu. Osrednje dogajanje bo v soboto, 6. junija, ko se bo Trg svobode spremenil v čisto pravo srednjeveško tržnico. Naše mesto ima namreč bogato obrtniško preteklost, saj je v 13. in 14. Stoletju doživelo silen razmah. Kazvilo se je mlinarstvo, lončarstvo, krznarstvo, kovaštvo, nožar-stvo. Konec 15. stoletja se že omenjajo fužine, kjer so izdelovali žeblje, pomembno mesto so zavzemali tudi mesarji, svečarji in »skrbniki zdravja«. V srednjem veku je bila razvita redna tedenska sejemska dejavnost in štirje veliki letni scinii Na letošnji srednjeveški tržnici MdeiujejO člani KD Tuhinj, ki nam bodo predstavili tipične srednjeve- ške obrti, kot so sedlarstvo, kro-jaštvo, čevljarstvo, pletarstvo, izdelovanje skodel. kritje strehe s slamo in podobno. Na živilski tržnici bodo ženske iz aktiva kmečkih žena ponujale domače izdelke in dobrote, gostinci pa srednjeveške jedi. K živahnosii dogajanja na tržnici bodo prispevali Se nastopi glu-mačev, lutk in Grajski slavčki z glasovi otrok kamniških osnovnih šol pod vodstvom Martine Apar-nik, ki so tudi vključeni v delavnico za izdelovanje mask za lutkovno predstavo. Na Glavnem trgu pa bo Helena Sterle skrbela za zanimiv program za otroke, ki bodo lahko iskali skriti zaklad in spoznavali srednjeveške igrice. Ob 14., 16. in 18. uri pa Turistično informacijski center občine Kamnik organizira vodene oglede srednjeveškega jedra Kamnika, katerega skrivnosti bomo zopet odkrili. Se zadnji pridih srednjega veka bo ob vznožju Malega gradu prispeval zvok kljunastih flavt in pravljični spektakel Kulturnega društva Priden možic. Pestro in za današnji čas nekoliko drugačno dogajanje, za katerega je poskrbela Občina Kamnik, nas vabijo, da naše mesto doživimo na nekoliko drugačen način, da z njim zaživimo v preobleki srednjega veka. Bodisi kot grajski gospodje in gospe, srednjeveški obrtniki, gospodinje, vaški posebneži, glumači ali kako drugače SAŠA MEJAĆ Igor Podbrežnik opozarja na pomembnost odločitve o razvoju mestnega jedra pod Malim gradom Na staro mesto je treba gledati celovito kw£na V petek, 29. maja, vam bomo pri nakupu v vseh živilskih prodajalnah in Diskontu priznali 5% popust za nakup nad 5.000 SIT Na prejšnji iflK občinskega svetu je Igor Podbrežnik kol t lun občkukege senu po stavil ipraianjt a nullčneei tolmačenju m izvijanju odloka o zazidalnem načrtu za območje K-6 Utok, ki ga je občinski svet sprejel 31, 1. I99<>, izdelala pa še fe Fakulteta za arhitekturo. Svetnik opozarja na 12. (len odloku, ki dolina feetef* ke v primeru odstopanja od zazidalnega načrta. Ti so možni s soglasjem izdelovalca načrta. V tem členu je zapisano, da so spremembe namembnosti objektov in naprav dovoljene, če gre za vsebinsko enakovredne dejavnosti, ki ne kido dodatno obremenjevale načrtovane infrastrukture in ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih in delovnih pogojev, je zapisal Podbrežnik in dodal, da v uradnem listu RS z dne 12. 3. 1998 lahko beremo Zupanovo razlago 12. člena odloka, v kaleri,je navedeno, da je Nadaljevanje na 3. strani Kljub gradnji je trgovina odprta kot običajno vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure 2 28. maja 1998 AKTUALNO Kamniški OBČAN Na kratko Upokojenci Motnika in Špitaliča o svojem delu Upokojenci iz Motnika in Špitaliča so se srečali na letni konferenci v Kulturnem domu v Motni ku. V društvo je včlanjenih približ- no 130 članic in članov. Poročilo, ki ga je na tem srečanju podal predsednik društva Matevž Baloh, zgovorno priča, da jim je vse načrtovane naloge uspelo uresničiti. Otroci osnovne sole iz Motnika med nastopom Dan odprtih vrat v vrtcu Sonček v Šmarci 22. 4. 1998 smo v vrtec v Smarci povabili občinske predstavnike ter ravnatelje in strokovne delavce osnovnih Sol na Kamniškem. Razlog za to pa je. da v tem oddelku izvajamo program KORAK ZA KORAKOM, katerega vodja za Slovenijo je mag Von-ta. Vabilu so se prijazno odzvali župan g. Smolnikar, predstavnik občinskega sveta g. Podbrežnik. načelnik upravne enote g. Novak ter načelnik oddelka za družbene dejavnosti g. Kamin. Svoje zanimanje za ta program so dokazali s svojo prisotnostjo predstavniki osnovnih Sol, saj se je iz vsake sole predstavitve udeležil ravnatelj ali strokovni delavec. Mag Vonta je povedala, da ta program poteka že v 80 oddelkih po Sloveniji in več Šolah. Na kratko je predstavila bistvene značilnosti METODOLOGIJE KORAK ZA KORAKOM. Otroci se v vrtcih igrajo in s tem učijo najmanj v petih kotičkih, in sicer v kotičku za dom in družino, kotičku za opismenjevanje, kotičku za gradnjo, kotičku za namizne in manipulativne igre, umetniškem kotičku, in vkotičku za igre z vodo in peskom. Otroci se sami odločajo in izbirajo dejavnosti, s katerimi razvijajo svoje interese, sposobnosti, odgovornosti in pozitiven odnos do svojih idej in dejavnosti. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic individualno spodbujajo, spremljajo, opazujejo otrokov razvoj in organizirajo dejavnosti, primerne otrokovi razvojni stopnji in njegovim potrebam. Starši so z nami na skupnih srečanjih, pogovorih, v svetu staršev, na izletih, v medsebojni pomoči, na delovnih akcijah, obiskujejo nas in nam prostovoljno pomagajo; skupaj z otroki nam med obiskom na domu predstavljajo otrokovo družino. Vse to in Se mnogo več nam je povedala mag. Vonta, hkrati pa pohvalila naSe dosedanje delo. Ravnateljem in strokovnim delavcem osnovnih Sol pa je predstavila tudi osnovne Sole, na katerih ta program že poteka. Popoldne smo vrata odprli vsej zainteresirani javnosti. V enoti Sonček v Šmarci pa letos domujejo tudi MURNĆKI (12 otrok v starosti od 3 do 7 let). V tem oddelku pa poteka program 4 ure vsak dan. Tudi Murnčki so se popoldne lepo predstavili in pokazali, kaj znajo in zmorejo. S tem dogodkom smo začeli tudi s praznovanjem petinStiridesetletnice delovanja vrtca Antona Medveda Kamnik. MARINKA BOROŠA, ravnateljica VVZ Vzdrževalna dela na žičnici končana v petih dneh V prejšnji Številki smo na podlagi podatkov z novinarske konference poročali, da bosta nihalki na velikoplanin-ski žičnici mirovali dva tedna, do konca maja, zaradi rednih vzdrževalnih del, vendar so nas izvajalci del presenetili, saj so vsa potrebna dela končali v petih dneh. Od 20. maja dalje namreč nihalki na Veliko planino spet redno vozita. Kot nam je povedal Rudi MerSak. v. d. direktorja družbe Velika planina zaklad narave, so se fantje RTC Golte, na ćelu z direktorjem Marjanom Preglom, res potrudili. Ker so delali 24 ur dnevno, so tekalni mehanizem na obeh nihalkah in na pogonskih motorjih ter po- puščanje vrvi opravili v rekordnem času. Konuse je žalil Janez UrSič, vodja vzdrževanja na Krvavcu, servis elektronike in nekatera ostala dela pa je opravil Zlatko Završnik. Povedati je Se treba, da je pri vzdrževalnih delih sodeloval, ves, sicer maloštevilni, kolektiv veli-koplaninskih žićnićarjev z Rudijem Mcršakom na čelu. Otvoritev poletne sezone bo, kot je povedal Rudi MerSak, v petek, 12. junija. Ob tej priložnosti bodo žičničarji v novih oblačilih, prirejenih po izročilu vclikoplaninskih pastirjev, v pestrem programu na Šimnovcu pa bo sodeloval tudi ansambel Zarja. F. S. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Sasa Mejać, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda PodbrcZnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejać. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. Organizirali so več pohodov po okoliških krajih, sc udeleževali srečanj, obiskovali so bolne in ostarele in se poslavljali od svojih umrlih članov na njihovi zadnji poti. Upokojenci tega društva plodno sodelujejo z utripom kraja. So med pobudniki in soorganiza-torji vsakoletnih prireditev, kot je motniški sejem. Vključujejo se prav tako v vse druge krajevne akcije, kar sta potrdila oba predsednika KS, ki sta sodelovala na tej konferenci. Pred začetkom delovnega srečanja so učenci osnovne šole iz Motnika pripravili prijeten kulturni program pod vodstvom učiteljic Mojce Kolar, Vide Kovačič in Ljube Lajmiš. Iva Homsak in Matevž Baloh sta prejela posebno Zahvalo Zveze društev upokojencev Slovenije za dolgoletno in uspešno delo v društvu upokojencev. STANE SIMŠIČ Posvet županov in predsednikov občinskih svetov z državno svetnico Državna svetnica Katarina Ovca Smrkoljjc pretekli teden v Kamniku, na sedežu 2. volilne enote, sklicala posvet o načinu sodelovanja med državno svetnico in občinami z območja volilne enote (Kamnik, Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Litija). Nanj je povabila župane, predsednike občinskih svetov in pet poslancev državnega zbora s tega območja. Posveta so sc udeležili župani Tone Smolnikar. Anastazij Zivko Burja (Lukovica) in Cveta Zalokar Ora-žem (Domžale), predsednika občinskih svetov Igor Podbrežnik in Jancžič (Mengeš). Poslancev državnega zbora na posvetu ni bilo, prav tako ne tudi napovedanega predsednika državnega sveta Toneta Hro-vata, ki sc je opravičil. Lukoviški župan Burja je kritično ocenil odsotnost poslancev in ugotovil, da so ti premalo povezani z občinami, na območju katerih so bili izvoljeni. Zupan Smolnikar je predstavil najbolj aktualna vprašanja, Sc posebej na področju komunalnega urejanja, s katerimi se srečujejo občine, ki jih pesti pomanjkanje sredstev. Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik pa je postavil vpraSanjc v zvezi z uresničevanjem sklepov, sprejetih na posvetu državnega sveta o lokalni samoupravi. Pojasnjeno je bilo, da je bil med redkimi predlogi, ki so bili sprejeti v nadaljnjem postopku dopolnjevanja zakona o lokalni samoupravi, sprejet kamniški predlog naj bi v delu delovnih teles občinskega svela lahko sodelovali tudi strokovnjaki, ki niso člani občinskega sveta. Domžalska županja Cveta Zalokar Oražcm pa je govorila tudi o podcenjevanju vloge stalne konference lokalnih skupnosti s strani države. Apelirala jc, da bi se tudi občina Kamnik vključila v to institucijo. Katarina Ovca Smrkolj, državna svetnica, jc predlagala več različnih oblik sodelovanja med občinami in državnim svetom. Tako so udeleženci podprli njen predlog naj bi bila taka srečanja bolj pogosta. Državna svetnica pa bo vsak prvi ponedeljek v mesecu (verjetno v dopoldanskih urah) na občini Kamnik sprejemala predloge, vprašanja in pobude predstavnikov občine in krajanov v zvezi z delom državne ga sveta. F. S. Miro Kregar odhaja v Brazilijo Ironman triatlonec Miro KREGAR (Trisport), član slovenske reprezentance, ki je zadnji dve leti osvojila tretje in četrto mesto na evropskih prvenstvih, odhaja v ponedeljek na tekmovanje za svetovno Ironman serijo v brazilsko mesto Porto Seguro. Mesto leži približno 1000 km severno od Ria de Janeira v pokrajini Bahii v subtropskem pasu, kjer se v tem letnem času temperature gibljejo okoli 30 °C in vlada relativna vlaga okoli 95 odstotkov. Ti pogoji in še časovni zamik terjajo od vseh evropskih tekmovalcev aklimaiizacijsko dobo, ki traja od 7 do 10 dni. Samo podnebje spominja na znameniti havajski triatlon, le da je proga v glavnem ravninska in ni tako razgibana kot v kuilui Koni. Tekmovanje se šteje tudi kot kvalifikacijsko za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra na Havajih. 31. maja ob 8. uri bo približno 300 triatloncev stalo na štartni črti. Pred njimi bo dolg dan, saj bodo morali preplavali 3,8 km, nato prekolesariti 180 km in za konec še preteči 42,2 km - klasični maraton. Najboljši bodo za vse tri discipline porabili malo več kot 8 ur, najpočasnejši bodo morali priti do cilja v 16 urah. Lansko leto je Kregar zasedel izvrstno 5. mesto, vendar na 213 razdalji Ironmana. Za znamenitim Američanom Kenom Gluhom je zaostal za borih 7%. Glede na to, da si je v svoji 14-letni tekmovalni karieri nabral veliko izkušenj na največjih svetovnih tekmovanjih in da bo to njegov že 11 Ironman, ima vse predispozicije za še en dober rezultat. S. Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti z občinskega proračuna za pospeševanje razvo|a malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 2/96 in 45/97) župan občine Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 1998. L Skupni znesek sredstev za posolila znaša 52.000.000,00 SIT. II. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelilo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih In pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. III. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in Investirajo na osnovi usmerltveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. IV. Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posolila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem z demografsko ogroženih območij občine. V. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavalo po 2,5% letni obrestni meri ob upoštevanju temeljne obrestne mere. VI Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti Investicije. Vil. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, - Izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta, - usmeritveno razvojni program kmetije, - gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, - predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje Investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. Vili. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale. IX Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za kmetijstvot. ^ X Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev, 0 odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v 8-ih dneh po odločitvi. XI. Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje do 26. 6. 1998 Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Kje lahko kupimo novi Kamniški zbornik Mnogi bi si radi kupili nov Kamniški zbornik, saj je knjiga pomemben odsev kamniške intelektualne moči, spoznanj o mnogih aspektih naše lokalne stvarnosti, življenja in okolice. Zbornik ima poseben pomen ne samo za sedanjost, pač pa tudi za prihodnost, saj so mnogi prispevk i dok umenti današnje dobe. Novi zbornik lahko kupite v Turistično informacijskem centru občine Kamnik na Glavnem trgu 23, kije odprt med tednom do 18. ure, oh sobotah pa od 9. do 13. ure. Cena je 2.000 SIT, zbornik iz 1996. leta pa lahko kupite za 1.000 SIT. Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva In kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS, št. 2/96 in 45/97) župan občine Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev posojil In sofinanciranje obresti Iz sredstev občinskega proračuna za leto 1998 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva I. Skupni znesek sredstev za posojila znaša 215.000,000,00 SIT. II. Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobrijo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovlh prostorov, - turistične kapacitete in program. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi. Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik. IV. Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine. Prednost imajo tudi programi, ki zagotavljajo vsaj eno novo delovno mesto. V. Doba vračanja posojil je 5 let. Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera + 4% letna obrestna mera. - Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: - poroštvo, - hipoteka, - drugo. Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. VI. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: • za samostojne podjetnike: - zahtevek za kredit (obrazec), - potrdilo o opravljanju dejavnosti, - potrdilo o plačanih davkih, - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba, - dokumentacijo za namensko porabo kredita (račun), - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program; • podjetja: - vlogo za kredit z obrazložitvijo, - poslovni načrt ali skrajšan investicijski pogram, - izpisek iz sodnega registra (registracija), - zaključni račun za pretekli dve leti. VII. Komisija, ki jo Imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Kredite odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Kreditojemalec sklene z bančno organizacijo kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. VIII. Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za malo gospodarstvo« IX Razpis traja do 26. 06. 1998. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Adriaplin odgovarja na pripombe Pogodbe o plinskih priključkih bodo spremenili Kot smo napovedali že v prejšnji številki, v Članku Konkurenčna tekma v kalnih vodah pomanjkanja predpisov, smo v zvezi z nekaterimi odprtimi vprašanji in javnimi opozorili občinskih svetnik ov, nanašajočih se na dosedanji potek plinifikacije v naši občini, dali možnost tudi koncesionarju Adri-aplinu, da predstavi svojo plat medalje. O teh vprašanjih in o nadaljevanju plinifikacije v letošnjem letu smo se pogovarjali z odgovornim vodjem projekta plinifikacije v občini Kamnik pri Adriaplinu dipl. ing. Lojzetom Bahičem. Kaj lahko rečete na nekatere očitke predstavnikov firme Jelen v zvezi s kvaliteto Izvedbe nekaterih plinskih priključkov s strani vaših podlzvajalcev v lanskem letu? Za uvode v objekte smo uporabili prehodne kose firme Schuck, ki veljajo trenutno za ene najboljših v Evropi. Firma jc dobila za to konstrukcijo već mednarodnih priznanj. Naša usmeritev jc bila, da v kamniški plinovod vgrajujemo najbolj kvalitetne materiale z vsemi potrebnimi atesti in dovoljenji, kar smo tudi storili. Kompletna dela so bila poverjena pri IBE, ki jc vodil investicijski inženiring. Nadzor nad varilnimi deli jc vodil institut za varilstvo, nadzor nad gradbenimi deli je izvajal SKG, geološki nadzor jc opravil Geološki zavod Ljubljana. Vso dokumentacijo je na koncu pregledal izvedenec strojnih del in izvedencev elektrodel. Nihče ni našel nobene napake ali neskladnosti med projektom in dokumentacijo. Kaj lahko rečete o primeru na BakovniSkl? Za ta primer jc prijava verjetno prišla s strani jelena. Ko smo bili na to opozorjeni, smo si ta priključek šli ogledat in smo ugotovili, da ni bil narejen v skladu s projektom. Zato smo zahtevali od izvajalca, da ga takoj popravi, kar je tudi storil. Kako pa komentirate Jelenovo Izjavo o večji termični vzdržljivosti njegovih požarnih pip? Ta njegova izjava o višji odpornosti njegovih kosov v primerjavi s Schuckovimi sc nanaša na vgradnjo termičnega varovala pred pipo. ne sloni na osnovi njegove konstrukcije. Takšna varovala imamo mi predvidena pred vsemi trošili, kjer je po predpisih pravo mesto zanje. Zaradi lega ni naš sistem instalacij nič manj in njegov nič bolj varen. On uporablja medeninaste pipe, mi pa zahtevamo, da jc cela instalacija do trosil jeklena in da jc na koncu čep. To jc razlog, da mi nc smemo vgrajevati njegovih kosov, Sc posebej, ker nimajo ustreznega atesta. Kako je mogoče, da se različne firme sklicujejo na različne predpise v zvezi z Izdelavo tn montažo plinske opreme. Kateri predpisi na tem področju veljajo v Sloveniji? Na to vprašanje vam lahko zelo kompetentno odgovorim, ker sem vodil cn projekt priprave slovenskih predpisov. Dejstvo je, da Slovenija za hišne inštalacije plina nima svojih predpisov, nima plinskega zakona. Ko se je leta 1974 začela plinifikacija, je bilo na ravni inšpekcijskih služb dogovorjeno, da sc bodo uporabljali nemški predpisi DVGW (ncmSko združenje strokovnjakov za vodno in plinsko tehniko) za hišne inštalacije, ker jc bila v tistem času večina opreme, ki smo jo uporabljali, nemSka. Ta dogovor so vse plinarne spoštovale in ga v glavnem Sc vedno spoštujejo. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti jc sedaj, ker predpisi iz bivše države od leta 1995 ne veljajo več, v okviru projekta Phare naročilo Studijo, ki so jo delali Ho-landci. Ves sklop predpisov je kot delovno gradivo pripravljen za obravnavo. Kaže, da bo Slovenija prevzela za plin evropske standarde (EN). To, kar bo v Kamniku zgrajeno, bo povsem skladno s temi standardi. Zato mi vztrajamo na predpisih DVGW. Kakšne so, po vsem kar ste povedali, možnosti za vključitve podtiva-jalcev z našega območja h gradnji druge faze plinskega omrežja? O tem vprašanju veliko razmišljamo. V tej fazi smo za gradbena dela vključili firmo Zurbi iz Šmarcc. Njihov delež v izvajalski pogodbi znaSa 60%. V ostalem deležu jc samo 20% dela. ostalo pa je material. Nadzor nad gradnjo ima SKG iz Kamnika. Želimo pritegnili več domačih izvajalcev, vendar ne za vsako ceno, pač pa kot prve med enakimi. Strojna dela izvaja firma Evrovvork iz Domžal, za katero ugotavljamo, da ima delo dobro organizirano in da normalno napreduje. Firma ima veliko izkušenj s temi deli v tujini. Skupaj z. občino sc dogovarjamo tudi z določenimi domačimi firmami, ki bodo delale predelave nekaterih kotlovnic. Zakaj Je pri novih naročnikih plinskih priključkov prišlo do določenih pomislekov prt sklepanju pogodb. V čem se predlog novih pogodb razlikuje od pogodb v prvi fa- zi Kako nameravate rešiti to vprašanje, da bi se čimveč krajanov odločilo za plinski priključek? Mi smp se informiranja krajanov lotili na enak način, v dogovoru s krajevnimi skupnostmi, kot lani. Na uspešno opravljenih sestankih so občani načelno pokazali zelo velik interes za plin. Komercialne aktivnosti v zvezi s pridobivanjem novih porabnikov je za nas izvajal SKG iz Kamnika. Rezultat njihovih aktivnosti je bil, da je bila velika večina zainteresiranih samo za izgradnjo priključkov, ne pa ludi za uporabo plina, ker da imajo še razmeroma nova kurišča na olje in podobno. Vedeti je treba, da tisti del. ki ga naročniki plačajo v času izgradnje, predstavlja manj kol polovico vseh stroškov investicije, kar pomeni, da moramo mi prispevati oziroma založiti precej denarja za izgradnjo teh priključkov. Ti priključki pomenijo za nas nek mrtev kapital. Denimo, na Duplici je bilo lani zgrajenih 225 individualnih in 22 blokovnih, zaenkrat pa plin koristi samo 60 individualnih porabnikov. Mi imamo z vsemi priključki do- ločene stroške, saj je treba dvakrat letno pregledati celo traso, požarne pipe itd. Zato smo imeli namen uskladiti Število priključkov s številom porabnikov. Ta politika pa ni prinesla tistega, kar smo pričakovali, pač pa odpor ljudi Mi pa želimo imeti dobre odnose pri pridobivanju novih kupcev. Določene pobude so posredovale tudi občina in KS, da naj bi to politiko spremenili. Zaradi določenega, lahko rečem tudi organiziranega delovanja nekaterih posameznikov, ki so želeli Adriaplin prikazati v slabi luči, se je splošno mnenje obrnilo v našo škodo. Ker želimo dobro sodelovati, smo se odločili, da ukinemo pogoj, da morajo ljudje začeti uporabljati plin v štirih mesecih od konca plinifikacije. Zato bomo tudi obstoječe pogodbe v tem smislu popravili. Hkrati pa bomo o tej spremembi obvestili vse liste, ki so na začetku pokazali interes za priključke. Tudi vprašanje regulatorja tlaka, ki pride v pošlev takrat, ko se nekdo odloči za odjem plina, ne bomo več pogojevali v pogodbi o priključku, pač pa ga bo vsak odje- malec plačal ob priključku notranje inštalacije. Dodam naj Se, da bomo na prvih sejah svetov KS v Smarci in Zapričah obravnavali vprašanja plinifikacije, ker želimo, da bi iniciative ljudi v zvezi z izgradnjo preko KS prihajale do nas. S spremenjenim načinom trženja želimo tako ustvariti Se boljše medsebojno sodelovanje vseh in tako okrepiti interes za plinifikacijo. Do kdaj pa nameravate zaključiti drugo fazo? Ta faza, ki zajema Zaprice in Šmarco. kjer imamo hkrati odprti gradbišči, bo končana do 15. oktobra letos. Ker bosta obe gradbišči razdeljeni na pol. bomo tisti del. ki bo končan, takoj zapli-nili, tako da bodo prvi uporabniki dobili plin že konec julija. Na rob teh misli lahko rečemo, da so laki ali drugačni pomisleki in različni pogledi spremljajoč pojav vsake velike naložbe. 0 tem imamo v Kamniku izkušnje iz preteklosti Prav pa bi bilo, da bi Jih v našem skupnem interesu čimprej razjasnili in da bi to, s strani občine dobro zamišljeno in vsestransko koristno, naložbo čimprej dokončali. Da bi Ka-mničani spet dihali čistejši zrak, ko se bomo opevali z uporabo zemeljskega plina kot ekološko najčistejšega vira energije! HcANC SVETEU Igor Podbrežnik opozarja na pomembnost odločitve o razvoju mestnega jedra pod Malim gradom Na staro mesto je treba gledati celovito Z včerajšnje, 36. seje občinskega sveta Z jezo o lanski porabi Nadaljevanje s 1. strani javnem razpisu za izbiro uprav-Ijalcev objektov, na prezaposlitev treh delavcev, ki delajo pri vzdrževanju objektov in pri Plavalnem klubu, na Občino itd. Občinski svet je na deset ur I rajajoči seji sprejel Se nekaj sklepov v zvezi z dimnikarsko službo, delitvijo denarja za gozdne ceste, prostorsko ureditvenimi pogoji itd, o čemer kaj več v prihodnji številki. SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU PROGRAM PRIREDITEV NA VENERINI POTI Petek, 5. junija 1998 Mestni klicar s spremstvom vabi na prireditve Grad Zaprice. ob 18. uri Predavanje dr. Ivana Stoparja Življenje na srednjeveških gradovih Qrad Zaprice. ob 21. uri Koncertni recital stare glasbe Milko Lazar, čembalo Sobota, 6. junija 1998 Trg svobode, ob 10. uri Odprtje Aronove srednjeveške tržnice z igricami in nastopi glumačev Predstavitev srednjeveških obrti (sedlar, krojač, čevljar, krovec, s slamo, skodlar, pletar...), izvajalci: KD Zgornji Tuhinj Živilska tržnica (moka, jajca, sir, kruh, potice, drobno pecivo, medičarski izdelki, žganje...) Ponudba srednjeveških jedi Nastop Zmajevih prijateljev, lutke Nastop »Grajskih slavčkov« Glavni trg Program za otroke bo potekal ves dan ca iskanje skritega zaklada, t« srednjeveške igrice... Glavni trg, ob 14., 16.. 18. uri Ogledi srednejveškega jedra Kamnika AIR - koncert kljunastih flavt Vznožje Malega gradu, ob 21.30 Pravljični spektakel KD Priden možic: HERETIK ali Ko noč zamenja dan Vabljenll OBČINA KAMNIK Ker je statutarno pravna komisija vprašanje Igorja Podbrežnika o županovi razlagi 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K-6 Vtok vzela samo na znanje namreč ni šlo za predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago navedene določbe, so včeraj svetniki Alenka koželj (SDS), Marjeta llumar (SKD), Klavdij Koderman (LDS), Demilrij Perčič (LDS), Janez RepanSek (SDS) in Igor Podbrežnik (SDS) na podlagi 163. člena poslovnika OS dali predlog za obvezno razlago odloka. FRANC SVETUJ Nadaljevanje s 1. strani FAGG podala pozitivno mnenje o možnosti izgradnje stanovanjskih enot na tem območju. »Sprašujem župana, kdo je dal zahtevo za razlago odloka in če je razlaga, ki jo je objavil župan, v skladu z našim statutom in poslovnikom (ta ne pozna razlage, pač pa obvezno razlago). Predlagam, da se primer skrbno preuči, saj gre za bistveno vsebino razvoja mesta Kamnik. Ne grt samo za to, alt je župan ravnal pravilno, ampak ludi za vsebino razlage 12. člena odloka, ki jc formalno pravno osnova (razlaga namreč, op. p.) za izgradnjo objektov s stanovanjsko namembnostjo v tem območju,« zaključuje svoje vprašanje in pobudo Igor Podbrežnik. V čem je po njegovem mnenju sporna vsebina županove razlage, smo povprašali Igorja Podbrelnika, ki seje s svojim vprašanjem pridružit lislim Kumničanom, ki niso ravno preveč navdušeni nad predvideno novo stanovanjsko sosesko (predstavljena je bila v 6. številki Kamniškega občana), ki naj bi pod Mali grad pripe- Gostje izAndechsa v Kamniku Konec aprila jc Kamnik obiskala skupina okrog dvajsetih Strokovnih delavcev in učiteljev iz občine Andcchs na Bavarskem na čelu z županom Karlom Rot-hom. Kol je znano iz kamniške zgodovine, so grofje Andechs-Mc-ranski sredi 12. stoletja, ko jc bil Kamnik še trg, progalsili nas kraj za upravno središče obsežnih posesti in gradov na Kranjskem. Takrat so imeli v Kamniku tudi lastno kovnico denarja. »Pred 800 leti je obstajala med našima mestoma povezava, saj so grofje Andcchs - Mcranski vladali tako pri nas na Bavarskem kot v takratni Kranjski. Zato bi bilo lepo, da bi se med našima mestoma spet vzpostavile prijateljske vezi,« so zapisali v svojem pismu našemu županu predstavniki Ljudske šole Carl Orff iz Andechsa. »Spo- znati želimo Slovenijo, to simpatično deželo, ki iSče povezavo z zahodom, kamor je pravzaprav vedno spadala«. Goste iz Andechsa je sprejel župan Tone Smolnikar in z njimi obudil spomine na tiste davne skupne zgodovinske dni, spregovorili pa so tudi o možnostih za razvoj tesnejših povezav med obema mestoma, še posebej na področju turizma. Občina Andechs leži 40 km jugozahodno od Munchna in je precej manjša od Kamnika (sestavljajo jo trije kraji), saj Šteje le 3000 prebivalcev. Andechs jc poznan po svojih starih samostanih, zlasti po benediktinskem samostanu s pivovarno iz 15. stoletja in po Številnih kulturnih dogajanjih. F. S. Gostje Iz občine Andechs na Bavarskem na sprejemu pri županu Tonetu Smolnikarju. (Foto: A. Žalar) Ijala preko 500 novih prebivalcev. »Objavljeni .akvarel' Utoka mi je spodbudil kar nekaj vprašanj. Zato sem svoje pomisleke tudi že javno povedal, poleg že objavljenih mnenj nek aterih Kamni-čanov se sedaj porajajo Se nova mnenja,« je začel svoje pojasnilo Igor Podbrežnik, »k taki reakciji pa meje Se posebej spodbudila objava županove razlage 12. člena odloku o zazidalnem načrtu Utok.« Kakšen je bil pravzaprav namen spre-jeleea odlok u o zazidalnem načrtu za to območje? Leta 1993 It tedanji sklad Stavbnih lemljttl na podlagi predhodnih Sinili/ FAGG naročil izdelavo zazidalnega načeta. Po uvedbi stečaja Utoka so se tam namreč začele pojavljali neke di javnosti, kemijske in Se nekatere druge. Da se to ne bi dogajalo Se naprej, je občinski svet leta 19% sprejel omenjeni odlok, to je bilo tik pred zaključkom stečajnega postopka, torej lik pred razprodajami. Ta zazidalni načrt je na nek način začrtal bodoči razvoj lega območja. V njem je zelo jasno opredeljeno, da gre tu za poslovno četrt mesta, za poslovne objekte, za hotelske objekte, ne pa za stanovanjske objekte. Denimo v 6. členu, ki govori o pogojih za oblikovanje območja, objektov in drugih posegov v prostor, je izrecno navedeno, kakšnemu namenu naj bi služili objekti v posameznih enotah. Tako naj bi vzhodno enoto A sestavljal poslovni objekt in atrijsko zasnovana trgovska hiša. Na mestu nekdanje uprave, sortimice in dela slare usnjame so v načrtu predvideni poslovni programi s pisarniškimi površinami in javnimi programi v pritličju. Na prostoru nekdanje lužilnice in usnjame pa je predviden tigovski center z velikim pokritim atrijem, ki bi se po potrebi izkoristil za različne trgovske in javne prireditve. V kletnih pmstorih blagovne hiše pa je predvideno dvoetažno parkiranje za okrog /90 avtomobilov. Cepogledamo, kaj pravi zazidalni načrt o objektih na zahodnem delu (enota B), vidimo, daje tu predviden atrijski hotel s prostori za manjše kongrese in poslovna hiša, obrnjena pniti Šolski ulici, in tako dalje da ne naštevam naprej, skratka, nikjer ni nobene besede o kakršnemkoli stanovanjskem naselju. 0 čem govori 12. člen odloka in zakaj je po vašem mnenju sporna njegova razlaga? Vtem členu so zapisana dovoljena odstopanja od predvidenih gabaritov znotraj karejev do enega metra po višini in do 1.5 metra v vodoravni smeri. Vendar, če pogledamo »akvarel«, ne gre za odstopanje mimo predvidenih karejev Županje sedaj podal neko razlago, čeprav verjetno proceduralno ta razlaga ni sporna. Naslanja pa se na to, da je fakulteta za arhitekturo kot izdelovalka načrta glede možnosti izgradnje stanovanjskih enot podala pozitivno mnenje in zadeva se končuje. Vendar tega, kar je najbolj bistveno, ta fakulteta ni pojasnila: ali gre v tem primeru res za »vsebinsko enakovredne dejavnosti, ki ne bodo dodatno obremenjevale načrtovane infrastrukture in ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih in delovnih pogojev«. kolje rečeno v 12. členu odloka. Samo v taksnih primerih je po odloku možna sprememba namembnosti objektov. NI nobenega pojasnila o tem, kako bi ta sprememba vplivala na sam zazidalni načrt, posebno pa, kako bo ta sprememba vplivala na ostalo družbeno infrastrukturo v tem delu mesta. In kako naj bi po vaSem mnenju to vplivalo na okolje starega Kamnika? VObCanu smo lahko prebrali (drugih vimv tudi jaz nisem imel na voljo), da nuj hi tu zgradili 200 stanovanj, velikih oil j0 do 90 m'. Vsi pa poznamo socialno strukturo kupcev takih stanovanj, ta struktura se v bistvu vsakih 15 let menja. Ko dnttina preseže določen ok vir, stanovanje prodajo in pridejo novi stanovalci, to pa je bistvena sprememba, ki lahko vpliva tudi na zgrajeno infrastrukturo v okolici, kot so vrtci, šole itd. 0 tem pa v tej razlagi ni govora. Pa Se nekaj: sedaj smo pred spremembo odloka o urejanju prometa. Ob sprejemanju tega odloka so bili sprejeti dodatni sklepi, med njimi je bil tudi sklep o izgradnji parkirnih prostorov v začelju Sutne na območju Utoka za potrebe starega dela mesta. Z nameravano stanovanjsko gradnjo pa bo novozgrajeni del mesta samozadosten, da ne bo nič od tistega, kar je bilo že dogovorjeno, staro mesto pa bo Se bolj zamrlo. Ze ob sprejemanju zazidalnega načrta smo opozarjali, da je predvidena prometna ureditev pravzaprav slepo črevo. Alije urejanje območja Utoka povezano tudi s sosednjim k ompleksom Alprema ob Kamniški Bistrici? Mi imamo na prostoru dolžine 500 m tri zazidalne načrte: Center, Utok in Al-prem. Ti med seboj sploh niso kompatibilni, zlasti ne po prometni ureditvi. Moj pobožni predlog, da bi občina kupila nunski hlev, se je ne samo ignoriral, pač pa seje Se dodatno pohodil s tem, da se Je dovolilo nadaljevanje postopka pridobivanja gradbenega dovolejnju in s tem mu je narasla tudi cena. Ostaja pa dejstvo, da je ta stanovanjski otok popolnoma prometno nepovezan s centrom. Tu ostaju Se odprto vprašanje klavnice in Se nekaj drugih vprašanj. Vse to kliče k določenim spremembam. Kaj lahko sedaj občinski svet stori za razrešitev teh vprašanj, o katerih sva govorila? Po statutu in poslovnik u imam možnost zahtevati obvezno razlago, vendar ne mislim biti Don Kihot. Nisem noben poslovnež ali pa trgovec z nepremičninami, da hi politiko zlorabil za svoje cilje, pač pa gledam na ta del Kamnika kot na prostor, v katerem sem preživel vse življenje. Kol meje impresioniralo, ko se je ustavil Utok. kije narekoval nek način živ-ljenja na naSem območju, me impresionira tudi to, kar se sedaj dogaja. S svojimi mislimi bi rad spodbudil neko večjo kritično maso k temu, da Se vedno ni prepozno, da se opravijo nekatere korektu-re.'ki bodo ta novi del zbližale s slrarm. ki bodo filozofijo uporabe tega prostora zbližale s filozofijo, ki jo Je o urejanju starega Kamnika nekoč te ponujal arhitekt Plečnik. FRANCSVEIi.1.1 4 28. maja 1998 PO OBČINI Kamniški OBČAN Javna tribuna o okolievarstveni problematiki KIK DILEME NI - KRUH, ZDRAVJE IN ŽIVLJENJE! »Res je. dileme ni! Vse rešitve okoljevarstvene problematike se norajo združiti v smeri kruha in dravja tako za zaposlene kot v lenehnem strahu živete neobve-cene sosede in bodoče kamniške rodove...« S temi besedami se je napove-la vsebina javne tribune, ki smo Zeleni Kamnika organizirali 14. ja 1998. prve tovrstne javne bune o okoljevarstveni problematiki v Kamniku. Njeni začetki segajo v devetdeseta leta in se zaključujejo zdaj, da bi se v prisotnosti odgovornih Kemijske industrije Kamnik, občine, republiških inšpekcij in predvsem prizadetih obCanov »potrdile« ali »zavrnile« ugotovitve Zelenih Kamnika, ki so plod 25 dokumentov različnih pristojnih institucij in strokovnjakov, ki so nastali na osnovi Zakona o varstvu okolja in drugih uredb ter osebnih razgovorov. Okoljevarstvena problematika je predstavljena v brošuri na 22 straneh in v povzetku, pripravljenem za javno tribuno, oboje pa jc pripravil prof. dr. Stane Uhaa ki je temu projektu posvetil veliko Časa in trdega dela. Pri njem sodeluje že od samega začetka, kot varstvu okolja zapriseženi »zeleni« pa tudi kot prvi predsednik komisije za varstvo okolja pri občini Kamnik. Z njegovim odhodom je zagnanost in volja komisije močno upadla, kar > velika škoda, pomanjkanje ekološke in politične volje pa dokazuje tudi popolna ignoranca predsednika in članov komisije do javne tribune. K sreči te ne manjka v vrstah Zelenih Kamnika, ki so nalogo opravili in jo predstavljajo kamniški javnosti in široki. S ponovnim poudarkom: nikakor ne z namenom in ciljem kogarkoli prizadeti, po krivem obdolžiti, temveć da se pravilne ugotovitve in zaključki potrdijo in nepravilne zavržejo in nadomestijo z resničnimi. Dileme ni - kruh DA! Od nekdaj se je o delavcih Kemijske industrije Kamnik, bolj znane kot Smodnišnica ali Barutana, govorilo s spoštovanjem. Samo najboljši delavci so lahko bili »črni mlinarji« pri izdelavi smodnika. Zaradi splošne varnosti so vojaki dolga desetletja varovali in nadzorovali tovarno, ki je na obronku košatega zelenja na seve- gumenti. s katerimi vodstvo Kemijske industrije Kamnik rado postreže, niso rezultat usklajenosti z vsebino odloka o zazidalnem načrtu - ZN K - 19 KIK. sprejetim februarja 1993, določili Zakona o varstvu okolja -ZVO, sprejetim junija 1993, in tudi ne z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami... Ne gre samo za varnost namenske proizvodnje (eksplozivna sredstva za rudnike, kamnolome in cestogradnjo), zaradi katere je velik kos zemlje v tako imenovanem varnostnem pasu še izven tovarniške ograje in predstavlja prostorsko omejenost rabe, s so-cio-cko-psihološkega vidika pa Dim s KIK-a onesnažuje. svojevrstno »ujetništvo« bližnjih krajanov. Gre za ekološko mnogo bolj vprašljivo dekaširnico, ki v zadnjih letih postaja glavni vir onesnaževanja okolja. To je tisti obrat KIK-a. ki naj bi tudi zaradi ekoloških razlogov preusmeril njegovo proizvodnjo iz bolj nevarne za okolje (eksplozivna sredstva) v bolj prijazno, saj prav tu obrat najbolj onesnažuje okolje. Da gre za svojevrstno ironijo, potrjujejo meritve emisij v zrak, ki jih je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Institut za varstvo okolja opravil na zahtevo inspektorata Ministrstva za okolje in prostor v avgustu leta 1995. Meritve so pokazale, da so bile prekoračene vsebnosti prahu, ogljikovega monoksida (CO) in or- Sestavina Mejna (dovoljena) Izmerjena Prekoračitev koncentracija koncentracija v % Prah_50 Ogljikov monoksid_50_ Organske spojine 10 ru Kamnika, za visokim betonskim zidom z bodečo žico baja-la svoje skrivnosti vse do današnjih dni. Devetdeseta leta tudi kamniški Smodnišnici niso prizanesla... Prej nasprotno, saj je njihov najmogočnejši kupec proizvodov - JA, hkrati tudi njen »železni« varuh, za vedno odšel... To so bili Časi, ko se je reševalo, kar se je rešiti dalo in iskalo nove možnosti proizvodnje in nova tržišča, da bi več kot prepolovljeno delavstvo Se lahko služilo svoj vsakdanji kruh. Hvalevredno, kajti v Kemijski industriji Kamnik je se vedno zaposlenih okoli 460 delavcev, ki preživljajo 1250 otrok... Med zaposlenimi je kar 40 visoko izobraženih strokovnjakov, ki skrbijo, po besedah direktorja, da tovarna obratuje varno, da stara in nova. nadomestna proizvodnja ne ogroža niti zdravja in življenja delavcev, niti zdravja in življenja bližnjih krajanov in Ka-mničanov. Dobro je, da si delavci z delom sami lahko zagotavljajo svojo socialno varnost in preživetje, zato dileme o kruhu zaposlenih ni in je ne sme biti! A strokovnemu, nadzorovanemu in varnemu obratovanju tovarne ni mogoče tako brezpogojeno pritrditi! Ar- 180_360 720 1440 16 60 ganskih spojin (TOC): Meritve kažejo visoko preseganje dovoljenih mej. Od navedenih meritev jc poteklo 30 mesecev, stanje pa se ni izboljšalo niti z »optimiranjem obstoječe« tehnologije in še manj s sanacijo obrata dekaširnice, ki Se vedno traja. Kdaj bo končana, tudi direktor na izrecno vprašanje ne ve (ali noče) odgovoriti doloCno. Do tedaj pa naj bi KamniCani »uživali« še naprej bolj ali manj strupene snovi v raznih oblikah polu-cij. Dovolj zaskrbljujočega se jc že zapisalo, a vendar Se ne vse! Ali lahko verjamemo, da je skladiščenje eksplozivnih snovi res varno? V kolikšni meri ogroža varnost bližnja tovarna Kemostik, ki skladišči velike količine vnetljivih in hlapljivih snovi? Je v neposredni bližini KIK-a, pa vendar izvzeta iz ožjega območja varovalnega pasu. Sodijo takšna nevarna skladišča sploh v mestno naselje? Kako varen je transport surovin in proizvodov? Je dim iz dekaširnice ali rednega dnevnega kurjenja odpadkov ob Velikem jezu Kamniške Bistrice kriv za rjavkasto sivo prevleko na listih dreves in zelenjave krajanov v bližini?! Zeleni smo predsedniku zdajšnje komisije za varstvo okolja pri občini Kamnik le liste izročili že pred časom kot »dokazno gradivo«, a so se bog-vedi zakaj hote ali nehote izgubili, namesto da bi šli v analizo in njeni rezultati odgovornim pred oči. In tako dalje in tako dalje, dejstev ter dvomov je več kot dovolj, čc sc pavšalnim in skopo odmerjenim odgovorom vodstva KIK nc da (brezpogojno) verjeti. Prav tako velja zadnja trditev za odgovorne v občini in državi. Zupan jc dolgo sodeloval pri ocenjevanju problematike in se zavezal, da bo sam sklicatelj vseh odgovornih za okoljevarstveno problematiko KIK-a. Pa svoje obljube ni i/.polnil. jc pa zavze-£ to sodeloval pri src-k čanjih delavcev KIK-I a z avstrijskim prija-I teljskim mestom Tro-5 faiach. ž Razumemo tudi P pojasnilo republiške ' -^jO^? inšpekcije, ki jc z.ara-tJMt' '
  • I)ELrTEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI KAMNIK, OBLIKOVANO NA PODLAGI JAVNEGA RAZPISA, OBJAVLJENEGA V KAMNIŠKEM OBČANU DNE 12. 2. 1998 PRIIMLK IN IME NASLOV ŠTEVILO TOČK 1. Majcen Barbara ( ankarjeva 34 715 2. Plankar Lidija Podboršt 22 645 3. Osolin Vilko Jakopičeva 28 635 4. Zupančič Marija Vodice nad Kamnikom 1 625 5. Grintal Igor Kamniška, Šmarca 615 6. Bytyqi Ali Jakopičeva 27 615 7. Agovič Mirsada Srednja vas 23 595 8. RomSak Peter Vase no 7 575 9. Drolc Ema Križ 78 565 10. Burkcljca Sonja Ljubljanska 3c 565 11. Zore Vanja Velika Lasna 8 545 12. Cerar Igor Fužine 2a 545 13. Visočnik Tadeja KlavCičcva 7 535 14. Pavlic Štefanija Šmartno 28 525 15. Vidergar Jana Glavni trg 8 525 16. Drolc Mojca Bela 26 525 17. Kovačič NataSa Fužine 2a 525 18. AjdarpaSič Elvira Fužine 2a 525 19. Oražem Marinka Loke 6 515 20. Nikolič Zoran TunjiSka 2b 505 21. Podbrcgar Spela Zikova 8 505 22. Mohor Sabina Glavarjeva 2, Komenda 495 23. Agovič Sanela Fužine 2a 495 24. Brelih Marija Fužine 8 485 25. Rnjak Simon Matije Blcjca 8 485 26. Jačimovič Tanja Bakovnik 5e 485 27. Adrovič Nemka Groharjeva 2 485 28. Halcr Miroslav ljubljanska 3c 455 29. Vidmar Jasmina Maistrova 1 455 30. Valand Sonja Urhova 3, Komenda 445 31. Tkalčič Silvester Cankarjeva 3 445 32. Kosič Branka Bakovnik 5b 445 33. Matoh Margctič T Trg talcev 6 415 34. Majcen Jasna Klavćićeva X 415 35. Kokalj Marija Buč 33 415 36. Hajrudinovič Arif Groharjeva 8 405 37. Šnajder Frančiška Zikova 2 395 38. Bičck Vanja Jakopičeva 13 395 39. Bedenik Štefka Glavni trg 9 385 40. Štrukelj Marko Cankarjeva 16 375 41. Alibcgič ReSida Ncvljc 12 375 42. Ahlin Bojan Šipkova 6 365 43. Hodžič Zehrija Stclctova 25 355 44. Šljivar Semka Matije Blcjca 12 350 45. SikoSck Jolanda Ljubljanska 3c 135 46. Korač Vasvija KlavCiCeva 10 315 47. Škof Vallcr' Matije Blcjca 4 275 48. Bavec Marija KlavCičcva 9 225 PRAVNI POUK; Zoper svojo uvrstitev na prednostno listo imajo udeleženci razpisa možnost ugovora, ki se vloži v roku 15 dni od dneva objave prednostne liste v Kamniškem občanu pri županu občine Kamnik. Ugovor sc lahko vloži ali poda ustno na zapisnik. Če je ugovor poslan po posti, sc šteje za pravočasnega v primeru, da je oddan na pošti kol priporočena pošiljka zadnji dan pritožbenega roka. ,van Pristovnik tajnik Žlahtni purgarji KAMNIŠKI ISajpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Št. 1 Kamniški muzej odpira 28. maju ob 19, Uri v prenovljenem drugem nadstropju ((radii Zaprice novo razstavo z naslovom "Žlahtni purgarji kamniški", Razstava prikazuje šestdeset iiajpreiiinžiicjših kamniških meščanskih družin v drugi polovici 19. stoletja. V središču pozornosti jc meščan: njegovo vsakdanje življenje in delo, navade, njegove vloge v lokalnem in širšem javnem delovanju, njegovo mišljenje in zanimanja. Pot po razstavi nas vodi skozi štiri sobe, v katerih so predmeti in dokumenti zaokroženi v vsebinske sklope. V prvi sobi se obiskovalec seznani s premoženjskim stanjem meščanov, z njihovo poklicno strukturo, zemljiško in hišno poses-tvijo. Zanimivo je, 1) 817-647. Za kulturo jezika Pomen besed ni odvisen od želja posameznega govorca ali pisca Prebiranje Kamniškega občana je zanimivo, poučno in zabavno. Člani kažejo tudi to, kako se mišljenje ljudi spreminja ali kako nekateri mislijo, da se je svet spremenil. Marsikaj, kar napišejo zagovorniki vraćanja k naravi, je sprejemljivo, marsikdaj tudi pretiravajo. Na članek o kozah me je opozorila znana kamniška glasbenica (ki pa ne želi, da bi jo v tej zvezi imenovali). Avtorica zapisa pravi nekako tako. da bi ji bilo glede na zdravilnost kozjega mleka v čast, če bi ji kdo rekel koza. Kar zadeva mleko ima najbrž prav, vendar bo oznaka koza za žensko pomenila to, kar pomeni, pa naj bodo želje prijaznih gospa take ali drugačne. Pomeni besed so dogovorjeni, sicer se ljudje ne bi mogli sporazumevati. Tako velja za vse splošno uporabljene besede. Družina ali skupina se lahko dogovori, da ji določena beseda pomeni nekaj drugega kot nasploh. Skupine, ki se ukvarjajo s »posebnimi« dejavnostmi, npr. pripadniki mafije, razbojniki vseh vrst, si ustvarijo tudi svoj jezik (argo), da jih »neposvečeni« ne morejo razumeti. Tudi za mladostniško govorico (sleng) je značilno, da spreminja ustaljene pomene besed. Pe-denali jc bila nekdaj nižjepogo-vorna beseda, ki je pomenila sfreči. V sodobni mladostniški govorici pa se npr. reče bom že sama spedenala, kar v vsakdanjem spora/umcvalnem jeziku pomeni: bom že sama uredila. Če že ženski reče koza, sicer ni prevelika žaljivka, ravno pohvalno pa tudi ni (zdravilno mleko gor ali dol). Kozo šteje ljudski glas za neumno in domišljavo. Taka naj bi bila, vsaj po oceni drugih, tudi ženska, imenovana s tem živalskim imenom. Tako mislijo ne le Slovenci, ampak tudi Nemci. Angleži. Poljaki in Se marsikateri narod, kar se izraža v reklih. Celotna žival naj bi bila neumna, le zaviti rogovi ji dajo boljSe mesto v ljudskih reklih: bili zvit kol kozji rog pomeni hiti zelo zvit. Na večjo stopnjo kaže reklo ugnati koga v kozji rog, to je premagati ga z zvitostjo, biti bolj zvit kol on. Tako vsaj pišeta Slovar slovenskega knjižnega jezika in Janez Keber v knjigi Živali v prispodobah. Prav tu je namreč zbrano vse, kar si o kozah le moremo misliti Sicer pa je koza z jezikovnega stališča zelo zanimiva žival. Ne bi pa mogli reči, da je (bila) tako cenjena, kot želi avtorica zapisa v Kamniškem občanu. Naravovarstveniki je nimajo preveč radi. France Avtin je o tej živali v knjigi Človek proti naravi (1969) napisal, da je »mati erozije«, saj obje ne samo listja, ampak tudi poganjke. Koza je bila - vsaj v Evropi -krava revelev, tistih ki so imeli malo zemlje. Od tod tudi rekla pri nas in pri drugih narodih; Čehi pravijo gospodarili s krave na kozo (čedalje slabše gospodarili), Nemci priti s konja na kozo (obubožati), Slovenci pa s konja seje usedel na kozo (z dobrega je prišel na slabo). Znano jc reklo brati komu kozje molitvice, kar pomeni Oštevati ga. Grožnja le bom že naučit kozjih molitvic obljublja kazen. Menda izvira to reklo iz časov, ko so ljudi mučili v napravi, imenovani koza. Naslednji sklop rekel se nana- ša na to. da ima koza rada sol. Reklo iti za čim, kom kot koza za soljo, pomeni, da si kdo zelo prizadeva kaj dohiti: ženske so šle za njim kot koza na sol (ker je bil bogat, čeden ...). Tudi kozje oglašanje ljudskemu ušesu ni (bilo) preveč ljubo. Če človek meketa, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika, da govori z zategnjenim, jokavim, pretrganim glasom. Kdor tako govori, ni cenjen, imenuje pa se meketač: na sestanku smo morali spet poslušati tistega mestnega meketača. Tak način govorjenja je zoprn Se marsikateremu drugemu narodu, ne It Slovencem. Oblika kozjega telesa je bila dovolj prepoznavna, da so naši predniki marsikatero pripravo poimenovali koza. Leseno kozo uporabljajo tesarji, na njej se žagajo drva, uporablja se kot podstavek za kaj. Tako se imenuje lončena kuhal-na posoda na treh nogah, ki se da nad žerjavico, kozolec brez strehe za sušenje trave, detelje, mostna koza je podpornik pri lesenem mostu, ležajna koza je kovinska priprava, ki drži ležaje v določeni legi, koza je tudi znano telovadno orodje. Koze se imenuje bolezen, katere znak so gnojni izpuščaji, ki puste človeku brazgotine, podobne odtisom kozjih par-keljcev. Koza je torej ne samo zanimiva domača žival, ampak tudi pogosto rabljena beseda, zlasti v prenesenem pomenu. V vseh reklih se skrivata dobro opazovanje in ljudska hudomušnost. marjeta humar/ Holandci v Kamniku V dneh od 30. aprila do 4. maja sc je mudil v Kamniku oz. Sloveniji Ulftski moški zbor (Ulfls Mannen-koor '57) iz Holandije. Njihov prvi nastop je bil v Ljubljani v uršulinski cerkvi, kjer so peli pri maši. Izvajali so v glavnem skladbe iz pravoslavnega obredja v starocerkvenem slovanskem jeziku. Po obredu so pred oltarjem zapeli še krajši koncertni spored. Publika jih je nagradila s hvaležnim aplavzom. Drugi dan svojega obiska so imeli v Arborctumu v Volčjem Potoku kratek spored šestih pesmi, ki jc ugajal maloštevilnim poslušalcem. V soboto, 2. maja. jih je čakal glavni nastop, t.j. koncert v Kamniku. Peli so v ŠCRM. Spored jc obsegal skoraj samo holandsko literaturo, će odštejemo tri pesmi iz romanske zborovske sfere in dve iz ruske. Sestave šteje preko 80 aktivnih pevcev in temu primeren jc tudi zvok, ki je dokaj masiven. Vodi ga dirigent Piet van der Sandcn, ki uravnava zvok zbora med včasih kar prehudimi fortissimi in liričncjc ubranimi pasusi. Sam jc prispeval pet priredb koncertnega sporeda. Moram reći. da so basi boljši od tenorjev. Izkazalo se je tudi nekaj solistov. Nekaj manjših razhajanj jc bilo v ritmičnem in inlonanćnem pogledu. Gledano v celoti pa je koncert seveda uspel. Hvaležna publika je izsilila nekaj ponovitev, med njimi neizogibno Vodopivčevo 2abc, ki so jo zapeli z velikim žarom in zanosom. Naslednjega dne, v nedeljo, je bilo še družabno srečanje Lirašev in naših gostov, v ponedeljek, 4. maja, pa so se holandski prijatelji poslovili. samo vremsak Območno združenje Rdečega križa Kamnik in Mladinski center Kamnik organizirata v času letošnjih počitnic LETOVANJA 98 ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK V LETOŠNJEM LETU SMO PRIPRAVILI NASLEDNJE MOŽNOSTI: 1. IZMENA savudrija 2. IZMENA savudrija 3. IZMENA DEBELI RTIČ 4. IZMENA: DEBEU RTIČ 8. 7. 18.7.1998 /50 prostih mesti 18. 7. - 28. 7.1998 150 prostih mest) 29. 7. 8. 8.1998 [50 prostih mest) 8. 8. 18. 8.1998 (50 prostih mest) za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na socialne delavke na šolah, na center za socialno delo ter seveda na območno združenje rdečega križa kamnik. VABITA OZ RK KAMNIK In MLADINSKI CENTER KAMNIK 8 28. maja 1998 POGLEDI Kamniški OBČAN Ogled Kamnika Kamnik, kdo bo tebe (nesebično) ljubil? Na ogled Kamnika me je zadnji prvomajski praznični dan zvabilo već stvari. Najprej povabilo, razpeto nad kamniško obvoznico. Dobra ideja, sem razmišljala vsakokrat, ko sem ga zagledala, da so se odgovorni na občini spomnili te ponudbe in izkoristili praznične dni. »posejane« s tisoči tulipani v bližnjem Volčjem Potoku in tako več tisoč obiskovalcem razstave cvetja ponudili na ogled tudi Častitljivo star in znameniti Kamnik. Kako je bil organiziran ogled praznične dni od 27. aprila do 3. maja in koliko udeležencev se ga je udeležilo, ne vem, vem pa. da je bila »zadnja« priložnost za ogled. 3. maja popoldan ob 16. uri. idealna in enkratna priložnost, tako za obiskovalce, kot za organizatorje ogleda Kamnika Čudovito sončno popoldne in ravno prav velika skupina vedoželjnih in vidoželjnih srednjeveškega mesta bi lahko enim in drugim izpolnila vsa pričakovanja Po pravici povem, da se mi je milo storilo, ko sem nekaj minut pred 16. uro stala na Glavnem trgu, ob spoznanju, da KamniCani znamo privabiti turiste v nase mesto, na katerega smo tako ponosni, če se le potrudimo. Žal so trenutki radosti in zanosa hitro minili. Zapletlo se je že pred začetkom ogleda s plačilom vstopnine za ogled Kamnika. V skupini je bilo namreč precej tistih, ki so si pred tem ogledali razstavo cvetja v Volčjem Potoku. Na vstopnicah za ogled »cvetočega« Arboretu-ma je namreč črno na belem pisalo, da jim ta vstopnica omogoča tudi ogled mesta Kamnik. Vodička je za »napisano« vedela, »vedeno« označila za napako »neznanih storilcev«, se v njihovem imenu opravičila in... Seveda tudi tem ponudila vstopnico za ogled mesta. Res. da je stala samo 200 tolarjev, a kar nekaj se jih je nad takšnim ravnanjem organizatorjev obeh »prireditev« pritoževalo. Nič kaj vzpodbuden začetek, je modrovala zbrana skupina... In ljudska mod- vladljlve ali »nerentabilne« kmetijski- površine. Razlika med človeštvom in naravo Je samo v pojmovanju časa. Naš um utripa mnogo hitreje kol srce /.emlje. Umetnost preživetja je v usklajevanju in sožitju. In zdaj v pomladi, ko čistimo in zaljšamo naša domovanja, naše vrtove, ulici; sledove svojth neusklajenih dejanj, »nerabnih« ostankov nikar ne meCimo za prvo mejo, za ovinek prvega potoka ali v prvo grapo, ker je ta meja, potok ali grapa domovanje drugih otrok Zemlje. Gotovo si vsaj lahko predstavljamo, kakšne posledice bi lahko imel za našo Zemljo le delček vesoljskega prahu v obliki napovedanih asteroidov, ki so tudi le prah. Naj nam prvo pravo spomladansko sonce pre-sije tudi temine našega uma. Tudi njega je treba očistili, presvetim in prezračiti, kajti le tako bomo vedeli, komu pripadamo in kaj nam je storiti, da se bomo zopet vključili v večno Simfonijo. To pa je tudi tema letošnjega Tedna gozdov od 25. do 31, maja. GOZDAR MIHA Načrt »nevračanje« vse intenzivnejši ali kako izigrati nekatere upravičence do vrnitve nacionaliziranega premoženja Iz Pariza s kolesi preko Kamnika v Betlehem Da v primeru (nc)vračanja nacionaliziranega premoženja Meščanski korporaciji Kamnik nekateri v tej državi poskušajo vse, da MKK oziroma njeni nasledniki ne bi dobili prav nićesar od tistega, kar jim po zakonu pripada, je že povsem očitno. Najprej je država ugovarjala, da »ni pravne osnove«, nato se je izgovarjala na »fevdalni izvor«, sedaj, ko je na ravni upravne enote že prišlo do vsaj simboličnega vračanja, pa le »drugačno lastninsko razmerje, kot je bilo prvotno...«. Zaradi tega se MKK ne bi smela vpisati v register. To je zadnji »trik« države (oziroma državnega pravobranilstva iz Ljubljane, saj je v glavi predloga za obnovo postopka registracije MKK napisano državno pravobranilstvo, na koncu predloga pa je podpis REPUBLIKA SLOVENIJA), ki naj bi onemogočili, da bi bilo vrnjeno tisto, kar je predvidel zakon. Formalno gledano je zopet vse v redu in prav, vendar samo z njihovega stališča. Ne pozabimo, da se je in se se včasih ubije človeka Se za manjšo vrednost, kot pa je tu v igri. In kaj naj bi bilo narobe sedaj? Pravobranilstvo (Republika Slovenija) očita, da MKK ni enaka kot je bila leta 1946, ko ji je bilo odvzeto premoženje. Takrat so bile namreč deležne pravice vezane na hišne oziroma parcelne Številke: delež je pripadal vsakokratnemu lastniku določene hiSe oziroma parcelne Številke in je smel biti odtujen samo s posebnim dovoljenjem komisarja za agrarne operacije v Ljubljani. Ko so ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti MKK hoteli to isto določilo (ker je dobro premišljeno in veliko boljSe za obstoj skupnosti), sicer prilagojeno, ker komisarja za agrarne operacije v Ljubljani že zdavnaj ni več, zapisati v statut, tega MKK ni smela, ker naSe tedanje pravo ni predvidevalo lastnine na osnovi lastnine. Na to so člani MKK že takrat opozarjali, saj je tako določilo, da ne sme biti lastništva na osnovi lastništva, perfidno zakrita zarota proti agrarnim skupnostim, ki lahko pri znani slovenski sprtosti in pravdarski strasti povzroči njihovo smrt. Le zakaj naj bi bil lastnik - upravičenec, torej član neke agrarne pravice tudi nekdo, ki je npr. že več desetletij v Ameriki in z agrarno skupnostjo nima prav nobene veze več. ne potrebe, ne pa samo tisti, ki je lastnik kmetije, hiSe, zaradi katere je tudi bila vzpostavljena agrarna skupnost. Vendar zakon je zakon in zato so napisali to, kar je od njih zahtevaj. In danes, po skoraj treh letih, ugotavlja državno pravobranilstvo posredno, da pravzaprav zakon o agrarnih skupnostih ni v redu. Neposredno pa, ker se je MKK držala tega zakona, da ni naredila prav in zato ne more dobiti odvzetega premoženja nazaj! Zato se člani MKK, z njimi pa tudi vse poStcnc Slovenke in Slovenci, upravičeno hudujejo ob tako očitnem norčevanju države iz njih in tudi zakonov, ki jih je sama sprejela. B. POLLAK »17. marca sva krenila iz Pariza in računava, če ne bo kakšnih zapletov, da bova konec letošnjega junija prispela v Betlehem,« sta sredi deževnega aprila pred Korohačem v Kamniku povedala francoska kolesarja upokojenca Jean in Jeanette. Ker veliko kolesarita, pravita, da jima ni bilo težko odločiti se za tako dolgo pot Ko smo ju povprašali, kje prespita, sta dejala, da apartma vozita kar s seboj. Preden sta zavila na Tuhinjsko cesto in se podala proti Celju, sta obiskala še mehanika Hepija na Perovem, da bi pomagal Jeanetti oživiti pomožni motorček na kolesu, da bosta laže premagala naš Kozjak in druge klan- ce- (foto F. S.) P LANEN CVET j tekstilna trgovina I Moste 74 pri Komendi, tel.: 841-660 (00 HEIHSCD OAQO 2A pomne wi \/ NOVIH VZORCIH (VMDZA - Ž£ Ob OS SfT W.) Odprto vsak dan od 9°°-19°*, sobota od HM-I3m & ŠPORTNE imiNQ HlAče ARHITEKTURNI BIRO ANDREJ KOCJAN sp Obveščamo vas, da od 1. maja 1998 poleg projektne dokumentacije izdelujemo tudi LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO za gradnjo vseh vrst objektov (prizidki, novogradnje, adaptacije,...) ter komunalnih vodov in naprav Medvedova 25, p.p. 11, 1240 Kamnik Tel.lFax.: 817-634 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kako dobro poznamo svojo občino? Lizanje sladoleda med vožnjo ni v nasprotju z zakonom... Zadnjič seje župan že veselil nbi-fka potomcev grofov Andeških v Kamniku. Pričakoval je namreč, da bodo i seboj prinesli nakovala in modele za kovanje denarja, ki so ga njihovi predniki pred stoletji že kovali na Malem gradu. Pa tako prav bi mil prišel kakšen dodaten cekin za občinsko blagajno, ki sc bo morala letos kar pošteno zapujati, če bo občina hotela preživeti, pa še za dolu Kinnendčaiiom ho moralo kaj ostati. Toda od tega pričakovanja ni bilo nič. saj andeškim šolnikom, ki so obiskali naše mesto, prav tako manjka denarcev... Sicer pa bognedaj, da hi se. kdo danes kakorkoli vtaknil v tako- imenovane kapitalske interese, kjer je denar vladar. Če slučajno opozori na kako nepravilnost, lahko tvega, da ho dobil brco in to v pravem pomenu besede. Hrca je torej odgovor kapitala, ali bolje njegovih predstavnikov, ne pu pojasnilo na očitke na katere opozarjajo celo občinski možje. Vsaka podobnost z mnenjem nadzomištva nekih plinarjevje zgolj slučajna... T\ obill smo nov zakon o varnosti Lf na cestah. Kaj nam pa morejo, si Je verjetno mislil voznik novega HMW-eja, ko je z dvema sladoledoma v rokah nekaj dni po prvem maju od Jurčka na Zapričah zavijal proti Duplici. Saj o tem, da med vožnjo ne smeš jesti sladoleda, v obsežnem zakonu nič ne piše, piše samo, da ne smeš telefonirati. Kol kaže bo treba zakon kmalu spremenili.. Po praznikih smo dohiti v naši občini ludi moderno golf igrišče, ki bo po mnenju nekaterih pomembno vplivalo na razvoj športa in rekreacije pri nas. Drugi pa menijo, da prav velike množice, ki bi zmogla plačali 5000 nemških mark članarine pri nas ni. Vsak prvošol-cek bi lahko izračunal, koliko let hi se moral delavec, ki mesečno še dobi 300 mark plače, odpovedali hrani in vsem drugim stroškom, da bi plačat samo članarino. Pa je zadnjič nekdo dal kar »pameten« odgovor: »Saj gledanje golfa nič ne stane vsak lahko gleda zastonj, pa še to verjetno ne ho dolgo...« KRIŠTOFOV PEPE II. Na tako zastavljeno vprašanje v prejšnji Številki Kamniškega občana smo prejeli veliko Število odgovorov. Vsi so bili pravilni, saj ste na sliki vsi hitro prepoznali vas LaniSe. sko/i katero nas nova asfaltirana cesta pripelje do Šcnturškc Gore pod Krvavcem. Med prejetimi dopisnicami je žreb izbral tisto, na kateri je podpisan Kari Kle-mensek iz Zikove ulice v Kamniku, ki ho knjižno nagrado Koč-nC Kamnik prejel v njihovi knjigarni na Ljubljanski cesti 1/b. Danes sprašujemo po imenu naselja na »južni strani Alp«, ki je znano I udi izven meja naSe občine. Poleg te- ga pa je Se za časa rajnke Avstrije dalo svoje ime tudi katastrski občini, ki se tako imenuje tudi danes. VaSe odgovore pričakujemo do srede, 3. junija, na naslovu Kamniški občan. Glavni trg 24. Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti kamniško-Savinjskili Alp na kamniškem območju, ki jo podarja K očna Kamnik. Ta roža je zate... Zelenica pred Mercatorjem je ponovno urejena. (foto F. S.) Da ne bodo z dupliSkega konca prihajali samo kritični pogledi, so te dni poskrbeli v trgovini Mer-cator na Duplici (največ zaslug za to ima poslovod- kinja Milena Stojič). kjer so povsem povoženo in razrito zelenico ob Ljubljanski cesti znova uredili in zasejati s travo. Poskrbeli so tudi za, čeprav simbolično, og-rajico iz žice, ki naj bi zlasti obiskovalce bifeja Planet opozarjala, da na zelenici njihovi avtomobili nimajo kaj iskati. Upajmo, da bodo to upoštevali... WZ ANTON MEDVED KAMNIK, NOVI TRG 26B SPOŠTOVANI STARŠI! Enote v vrtcih Antona Medveda so zasedene in kar precej staršev je ostalo brez varstva. Edina možnost, ki vam jo lahko ponudimo, je vzgoja v enoti Pedenjped na Jakopičevi 27. Starši, ki to enoto že poznate, veste, da je v tej enoti prijetno. Otroci so deležni vzgoje, dvakrat na teden pa imajo tudi angleške urice. V dopoldanskem oddeleku so še 3 prosta mesta. Svojega otroka pa lahko še prijavite v oddelek, ki je odprt od 12.30 do 16.30. Pisne prijave sprejemamo do zasedenosti oddelka. Vse ostale informacije dobite na tel. st. 819-210! ...zate pa osat! Osat velja za vse tiste, ki vozijo po zelenicah. To počno tudi otroci s kolesi. Le kje so vzgojeni starši? Tudi hišni ljubljenčki kužki lulajo in kakajo kar po zelenicah. Kje so vrečke za iztrebke, sprašujem kulturne lastnike? MATILDA Rožo, Se najraje pa kar velik Šopek, poklanjamo v znak spoštovanja in iskrene zahvale Športnemu društvu KraSnja. vsem prizadevnim Krašnjanom, ostalim sodelujočim in Se posebno predsedniku SD KRASNJA g. MARJANU ŠTRUKLJU za ponovno, tokrat že 2. zares odlično pripravo, izjemno organizacijo in izvedbo tradicionalnega SRAUFOVEGA SPOMIN SKEGA POHODA in spremljajoče slikarske razstave šestih priznanih slovenskih akademskih slikarjev, v spomin na našega dragega, tragično preminulega Staneta Belaka-Šraufa. Pohod je bil v soboto, 16. maja 1998, s startom in ciljem v Krašnji, otvoritev slikarske razstave s prisrčnim kulturnim programom pa je bila na predvečer pohoda v OS KRAŠNJA. Ta prireditev nam bo zares ostala v nepozabnem spominu, saj nas je ob sapo in vse besede spravil tudi naš priznani slovenski akademski slikar g. TOMAŽ PKRKO (svojo mladost je preživel v Kamniku), ko nam je podaril svojo čudovito umetniško stvaritev, olje na platnu, ki je nastala prav za to priložnost. Njemu v iskreno zahvalo poklanjamo še posebno lepo rožo... Osat dajem kar občini Kamnik, saj nikomur od pristojnih niti na pamet ne pade kakšno otroško igrišče ali igrišče za poulične športe (za rolkarje, ro-lerje, skejter-je). Tudi to vpliva na kakovost življenja. Eno lepo rožo bo podarili gospodu Kožmanu in podjetju Pu-blicus za pomoč pri odvozu papirja, ki smo ga učiteljice in učenci prvega do četrtega razreda OS Komenda-Moste zbirali v aprilu. Ob koncu akcije so bili pridni učenci izredno ponosni, saj so zbrali preko Štiri tone starega papirja. ANDREJA (RJANEC Mami enega majhnega in enega večjega otroka V imenu družine Belak MOJCA BEIAK REBOZV Pohvalila bi gospe Adrijano Planine in Olgo Agovič iz Upravne enote Kamnik za neverjeten posluh in pomoč strankam, ki jih dnevno sprejemata na odgovornem in zahtevnem delovnem mestu urejanja zadev varstva vojnih veteranov in žrtev vojne. Prav prijetno sem bila presenečena in očitno ne drži, da naša občina ne premore prijaznih ljudi. HELENA SUŠNIK Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi Poziv mladim ekologom Številni občani so nas klicali in povedali, da so v tem letu te drugič dobili obvestila, ki so jih podpisali Mladi ekolo-Ri V njih jih pozivajo, naj pripravijo star papir in ga odložijo pred vrata, ker ga bodo odpeljali. Ze drugič pa se je v teh dneh zgodilo, da mladih ekologov ni bilo, zato je papir ostajal pred vrati, kjer ga je raznašal veter in močil dež. Zeleni Kamnika sporočamo, da nismo organizatorji le akcije. Mladim ekologom pa bi radi povedali, da se tako sicer dober namen akcije sprevrže v svoje nasprotje. Akcija hi bila hvalevredna, saj sc s tem ohranjajo gozdovi In vsa pohvala ludi Kamničanom, ki so bili pripravljeni sodelovati. Zal pa je treba take akcije speljati do konca, če želimo, da so učinkovite. Obenem mlade ekologe pozivamo, naj se.javijo, saj nihče ne ve, kdo pravzaprav so. ZELENI SmVENIJE - 00 KAMNIK Misli oh izidu Zbornika žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik ko sem dobila ta Zbornik v roke, sem ga začela z zanimanjem prebirali. Ob tem so sc v meni porajala najrnzlie iiejsn vprašanja in občutki. Ne boni se kritično oprctlcljc-vala do Zbornika kot celote, tipam, da bodo to storili tisti, k i so za lo bolj pok I kani. Imam pa nek aj pripomb oziroma vprašanj. V prvem delu so v tabelah navedene vojne žrtve po župnijah in krajih, nato sledi analitično statistični prikaz žrtev (v občini Kamnik). V to delo.je bilo vsekakor vloženega veliko truda. Pri lem me zanima, zakaj v preglednicah P<> posameznih občinah in krajih pri žrtvalt, ki so imele tudi ilegalno ime, ta niso navedena. Moje mnenje.je, da ta ime- na ne bi smela bili opuščena. V analitičnem prikazu vojnih žrtev me pri grafičnih prikazih zelo moli poigravanje z barvami. Menim, da bi bile glede na tematiko primernejše bolj umirjene barve, .lepa seveda to stvar ok usa! Sledi prispevek dr. Marjana Kordaša z arhivskimi dokumenti, njegovimi opombami, sklepi in komentarji. Nato sledijo še trije prispevki, in sicer Milana Windschnurerja, Alojzija Zibcrta in Igorja Scnčarja. Uvod dr. M. Kordaša v arhivsko gradivo veliko obeta. Vendar pa v tem gradivu, ki ga dr. KordaS objavlja, nisem dobila tistega, kar sem pričakovala, že zlasti ne, kar zadeva mojega očeta, organista in občinskega tajnika v Stranjah, Franceta Turnška, ki so ga 1. decembra 1943 partizani likvidirali. Zakaj? Istega dne so likvidirali še dva domačina in 14. decembra še štiri. Skupaj torej v mesecu decembru 1943 sedem domačinov; med njimi dve ženi. Imena šestih lik vidiranih luk aj ne navajam, ker K t njihovimi svojci o tem še nisem pogovarjala; so pa vsi navedeni v statističnem pregledu Zbornika. Gospoda dr. Kordaša sprašujem, če je pri pregledovanju m preučevanju arhivskega gradiva, ki ga m objavil zaradi subjektivnih razlogov, k tu navaja v uvodu, zasledil kakršno koli obremenilno obtožbo na račun mojega očeta, da so ga potem likvidirali. Delo J. Vidica. ki ga dr. Kordai ritim, sem pregledala; v njem v nobeni zvezi nisem zasledila imen mojega očeta Franceta Turnška. Zelo se čudim, da v Zborniku ni omenjen listi tragični dogodek, ki sc je zgodil 9. 7. 1942, ko so Nemci v dolini Črne ustrelili 51 talcev - vsi so bili domačini. Zakaj so bili ustreljeni? Občina oziroma župnija Stranje bi morala biti v leksto- vem delu Zbornika posebej predstavljena in to zaradi dogmi kov, ki so se v tem kraju dogajali med 2. svetovni> vojno. Zagotovo je vtem kraju še nekajŽivih prič, ki so takšno ali drugačno tragedijo doživele in bi imele marsikaj ludi povedati. Postavljam tudi vprašanje zakaj v Zborniku niso predstavljeni vodilni politični delavci OF, ki so delovali na območju Stranj. Kot mi Je znano, so nekateri imeli pomembne funkcije in so tudi odločilno vplivali na določene dogodke, ki so se zgodili v tem kraju v času 2. svetovne vojne. Tako pomembne stvari v Zborniku ne bi smele hiti prezrte saj Zbornik zaradi pomanjk Ijivosti podatk ov izgublja na svoji verodostojnosti. Upam, da bom na poslovilna vprašanja dobila odgovore. ANGELCA TVRNŠEK lapsus, nepoznavanje razmer ali namerno zavajanje javnosti Piscu članka z naslovom Ijztna skupščina društva Partizan Mekinje, objavljenem v'). številki Kaminskega občanu 14. 5. I99H, seje zapisalo dobesedno naslednic- »lastništvo mekinjskega društvenega doma. ki M ga med letoma 1909 in 1911 zgradili Mekinjčani in Godiča-ni sami je po vojni prešlo na društvo Partizan Slovenije ki seje leta 1990 preimenoval v Športno zvezo Slovenije. Danes je lastništvo dano v 50% last mekinjskega društva, 50% pa Športni zvezi« Nedopustno in nesramno je manipuliranje z imenom Športne zveze Slovenije, ki seje na združitveni skupščini z olimpijskim komitejem Slovenije leta 1994preimenovala v Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez. V poduk mlademu piscu: pravni naslednik Partizana Slovenije je Športna unija Slovenije (in ne Športna zveza) In ta ista Športna unija Slovenije je tudi - kot pravilno ugotavlja pisec - 50% lastnik mekinjskega doma. Športna zveza občine Kamnik, kije članica OKS-ZSZ in ne SUS-a, pa je v letu 1991 s svojimi sredstvi in po svojih močeh pripomogla pri obnovi mekinjskega doma. In še nasvet: v prihodnje si takšnih »lapsusov« ne privoščite! OIAFGRBEC Za tahemakljem še krstilnica V občanu je izhajal članek o velikih delili gospodu Demšarja. I 'se lepo in prav. Sleherni Komendčan pa je le čakal, dragi pisec, da boste opisali, kaj zdaj počenjate z njegovimi deli. Ne vedo vsi, da zaradi nelegalno rusenegu taber-i m 11 in bije plat zvona še krstilnici. Kaj počnete? Naj bo tabernakelj ali krstilnica, naj ima spomeniško vrednost ali ne -vse je bilo narejeno z ljubeznijo in z veliko mero visoke inteligence gospoda Demšarja - za komendske jarane - za vedno. Posebno pa bi morali to ohranili zato, ker je bilo zgrajeno v tako težkih časih, da mladi tega ne morejo razumeli. Sprašujem vas, ali mislile, da boste zdaj lo zabrisali z lepim pisanjem o Demšarju, mu postavili spomenik. Povem vam samo - napaka je narejena in težko Jo bo popraviti Dragi pisec! Naredimo konec Demšarjevim hvalam in se raje pogovorimo o njegovih napakah. Tisti ki posegate v njegova dela, jih veste veliko. Tudi jaz poznam eno veliko in ta je - da se mu ni posvetilo, k do bo teptal njegova dela in da vas ni že takrat odstavil od jarovške mize. Pa kaj hočemo! Tudi Simon Peler je bil Kristusov učenec, pa ga je vseeno zatajil. F. L. 10 28. maja 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Gremo na Veliko planino! V okviru programa planinskih prireditev v letu 1988 PD Kamnik tudi letos, tokrat že devet-najstić, prireja »trimski pohod« na Veliko planino. In tudi tokrat naj bi bila njegova smer vsaj malo drugačna kot v preteklih letih. Hoditi bomo začeli s Pred-konjske, kjer je imel nekoč Dedek svoj »pruh«. Spočetka bo kar naporno, saj bomo hodili po strugi Konjskega potoka, ki je lansko jesen povsem odnesel gozdno cesto. Sledil bo vzpon po neoznačeni lovski stezi skoraj do Lopate, kjer bomo zapustili stezo. Podali se bomo kar naravnost navzgor po brezpotju, ki ga bomo zapusitli sele pod Planjavo in poiskali staro stezo, po kalen so nekoč nosili na planino seno. Ta nas bo privedla do Zrela in že bomo na Veliki planini. Glede na želje in dogovor si bomo sli ogledat se Vetrnici in morda tudi jamo v Dovji griči, nato pa preko Velikega Bukovca odšli do Domžalskega doma. kjer bo daljši počitek pred spustom. Vračali se bomo čez Malo planino in nato pred Pasjimi pečinami zavili v dolino Konjske po lovski stezi. Ta je na nekaterih mestih že precej »uboga«. Pripeljala nas bo do se bolj »uboge« opuščene gozdne ceste, po kateri se bomo nato spusitli do odnesene gozdne ceste in po njej do Pred-konjske in tako »zašpilili« pot. V Kamnik se bomo lahko vrnili z avtobusom, ki odpelje iz Kamniške Bistrice ob 17.14 ali peš ali pa na kakšen drug način - po željah in možnostih udeležencev. Letošnji pohod bo sicer nekoliko krajši od lanskega, vendar zato bolj zahteven, saj bo skoraj 400 višinskih metrov potekalo po strmem brezpotju, precej po lahkem brezpotju, pa tudi kakšni »sitni« prehodi bodo vmes. Višinska razlika je več kot 1150 m in celoten čas hoje je okoli 6 ur. Zato je potrebno imeti kar nekaj kondicije, predvsem pa ustrezno čevlje: planinske, segajoče čez gležnje z dobrim, trdnim in trdim podplatom iz močno narebričene gume, da bodo dobro prijemali v travnati strmini. Tudi palice ne bodo odveč, če jih znate uporabljati. Če ne, vam bomo to pokazali. In če bo sonce, naj tisti, ki imajo občutljivo kožo, ne pozabijo na zaščitno kremo. Ne pozabite pa tudi na autan ali kaj podobnega za zaščito pred klopi, ki jih bo v travah kar precej. Pa tudi oprema proti moči bo lahko koristna, če bo popoldne ploha. Seveda se bo moral vsakdo sprijazniti tudi z nekaj discipline, ki je potrebna pri takih aktivnostih. Če ne, je bolje, da ne gre zraven in tako prihrani sebi in drugim nepotrebne sitnosti. In cena? Vodniki bodo sami plačali to. da bodo vodili, torej bodo vodili na svoje stroške. Tudi ves prenos znanja in varovanje bo za vas tokrat brezplačno. Plačati boste morali samo tisto, kar boste sami porabili (prevoz, prehrano, pijačo, svojo opremo ipd.). Odhod bo v soboto, 6. junija, ob 7.40 s Predkonjske (Dedkov pruh). Avtobus odpelje iz Kamnika ob 7.20 in če prosite šoferja, vam bo ustavil prav v Predkonj-ski. Če se bo kdo pripeljal z osebnim avtomobilom, ga lahko pusti na začetku gozdne ceste v Predkonjsko, na tistem delu, ki mu je voda prizanesla. Če bo vreme slabo (dež, sneg, občasen dež ali kakšen podoben »blagoslov« z neba), tura odpade. Če pa bo samo rosilo in bo vremenska napoved dobra (izboljšanje že dopoldne), potem tura bo. Glede na vreme, stvarno stanje terena števila udeležencev in vodnikov na dan ture so možne še spremembe smeri, cilja, mest počitkov in podobnega o čemer bodo odločili vodniki. BOJČ Srebrni jubilej kamniških tabornikov Krdelo volkov se potika po slovenski obali Na spominski dan planeta Zemlje (22. aprila) sovpada rojstni dan Roda bistriških gamsov. S kulturnim nastopom in številnim obiskom, tudi župan Tone Smolnikar je bil prisoten, so obudili borniki, zato njihovo geslo Z naravo k boljšemu človeku. Od ustanovitve taborniške organizacije se jc v družbenih odnosih marsikaj spremenilo. Te spremembe včasih niso imele pozitivnih Kamniški taborniki pri gradnji ceste Sadlnja vas-SemlC, leta 197S spomin na 35-letnico ustanovitve in delovanja te naravovarstvene in športne organizacije. Tega datuma si niso izbrali naključno. Je klic človeštvu, naj se z zaskrbljenostjo spominja matere Zemlje, do katere je nehvaležno in uničevalno. Pohlep po izkoriščanju njenih dobrin, onesnaževanje ozračja in voda vodi najbolj razvito bitje na tem planetu do zanesljivega uničenja. Teh negativnih posegov v naravno okolje se zavedajo tudi ta- vplivov. Taborniška organizacija je največkrat ostala praznih rok, ko so drugim športnim organizacijam delili denar. Zaradi skromne materialne osnove vodstvo tabornikov ni moglo uresničiti programa, ki je bil naravovarstveno naravnan. Ko je bilo najtežje, so vznikli novi kadri in člani ter Bistriške gamse vodili pri varovanju narave, spoznavanju njenih vrednot in ljubezni do slovenske zemlje ALOJZU K ONDA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 06V818-119 E-mail: infocenter.kamnlk-1@8lol.net KOLEDAR PRIREDITEV Petek. 29. maja 199a ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik V LETNI KONCERT aozvocij* Moški pevski zbor DKD SOLIDARNOST, Kamnik Zborovodja: Sebastijan Vrhovnik Vstopnina: 500 SIT Sobota. 30. mala 1998. ob 19.30 Srednješolski center R. Maistra, Kamnik SOZVOČJA MLADIH Revija mladinskih pevskih zborov Gorenjske 1998 Izbor iz območnih pevskih srečanj. Vstopnine ni! SO Petek. 5. lunlla 1998. ob 20. url Srednješolski center R. Maistra, Kamnik LETNI KONCERT Dekliška pevska skupina SIRENE s Homca Umetniško vodstvo: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Bas kitara: Bernard Pajk Bobni: Lojze Pirnat Program: slovenske narodne, popevke in črnske duhovne pesmi. Predprodaja vstopnic, dodatne informacije: Študentski servis Kamnik, Študentski servis Domžale - 727-814, 727-287. Razstav'-'"* Veronika Kamnik RAZSTAVA JUBILEJ KAMNIŠKE GODBE: 1848-1889-1998. Razstava bo odprta do 25. junija 1998, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstop prost! KULTURNI CENTER KAMNIK Četrtek. 2a 5. 1998. ob 19. url, grad Zaprlce ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja - otvoritev razstave. V kulturnem programu bo nastopilo tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira. DRUGE PRIREDITVE Vsak torek ob 19.30 V prostorih DU v Komendi: delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek. Informacije po tel. 842-209 in 0609-631-868. Sobota 30. 5. 1998. ob 9. uri Motoristi veterani 1998 - spominska vožnja motoristov po Kamniku. Organizator AMD Kamnik, doze Šuštar, tel.: 815-057 ali 814-091. Sobota In nedella 30. In 31 & 1998 Pokal Velike planine - državno tekmovanje jadralnih padalcev. Start z Velike planine, cilj v Godiču. Informacije: Dušan Orehek, telefon: 831-843. Petek In sobota 5. In & 6. 1998 SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU - Venerina pot. Kamnik -staro mestno jedro. Organizator OBČINA Kamnik, informacije Turistično Informativni center občine Kamnik, tel.: 831-470. Sobota. 6. 6.1998. ob 8. url Gasilsko tekmovanje mladine - stadion Mekinje. Organizator: Gasilska zveza Kamnik. Informacije: dože Oblak, tel.: 832-126. Sobota & 6. 1998. ob 19. uri Gasilska veselica pri gasilskem domu Križ. Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Križ. Informacije: Vinko Petek, tel.: 914-764. Nedella 7. 6. 1998. ob a url Gasilsko tekmovanje članov - stadion Mekinje. Organizator: Gasilska zveza Kamnik. Informacije: dože Oblak, tel.: 832-126. Petek. 13. 6. 1998. ob ia uri Gasilska veselica - kulturni dom Srednja vas. Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Srednja vas. Informacije: Stane Hribar, tel.: 832-152. Marsikdo bi ob zgornjem naslovu pomislil, kaj počnejo volkovi na morju in ali jc sploh Se varno poleti oditi na morje. Vendar naj vas potolažim, da le ni tako hudo. Krdelo volkov jc namreč skupina najmlajših skavtov (dečki in deklice v starosti od 8 do II let), ki so bili v času zimskih počitnic na zimovanju v Strunja-nu. Zimovanje je potekalo tri dni, poleg najmlajših pa smo se ga udeležili tudi malo starejši skavti, ki smo skrbeli za dobro počutje volčičcv in njihovih želodč-kov. V petek popoldne smo z avtobusom izpred frančiškanskega samostana krenili proti Strunja-nu. V večernih urah smo prispeli v Strunjan in sc nastanili v domu, ki je za tri dni postal nas »brlog«. Povcčcrjali smo slastne palačinke in utrujeni od vožnje odšli spat. Drugi dan našega zimovanja smo začeli z molitvijo in jutranjo telovadbo, po zajtrku smo se odpravili na pohod po »novi džungli«. Ta »nova džungla« jc bilo okolje, v katerem smo prebivali in kot dobri lovci smo jo morali raziskati in spoznati njene prebivalce. Tako smo se ob obali podali proti Piranu. Da pa bi nam pot hitreje minila, smo sc igrali igrico o dobrih in slabih džungelskih likih. Vsaka skupina je morala med petimi živalmi, ki so nam prekrižale pot, izbrati tri, za katere jc menila, da imajo pozitivne lastnosti. Šc preden je ura odbila dvanajst, smo bili pri cerkvi sv. Jurija v Piranu. Po kratkem počitku smo sc sprehodili po mestu in sc ob morju podali do Portoroža, od koder smo se skozi podzemni tunel vrnili v Strunjan. Popoldne smo na travniku pred hišo poslušali zgodbo 0 Maugli-ju in volčji skali. Ko pa sc je zve-čcrilo smo odšli v gozdiček nad cerkvijo in tudi sami izvedli posvet našega krdela. Sledila je še nočna igra. Tretji in hkrati tudi zadnji dan zimovanja smo zjutraj odšli k maši, pri kateri smo sodelovali s petjem in branjem beril. Po tem smo sc odpravili na plažo, kjer smo imeli veliko igro. Volčiči so morali narediti načrt in Z zvijačo ukaniti Sir Kana (Velikega tigra, junaka iz »Knjige o džungli«) ter mu sneti njegovo kožo. Čeprav jc bila naloga težavna, se naši volčiči niso prav nič ustrašili hudobnega tigra in po kratkem zasledovanju so ga napadli in ga premagali. Po kosilu smo pospravili naše »brloge«, počakali na avtobus in sc odpravili domov. Tudi pot nazaj jc minila v dobri volji ter petju skavtskih in drugih pesmi. V Kamniku so nas žc čakali starši. Polni navdušenja in lepili spominov z zadnjega zimovanja že nestrpno pričakujemo poletni tabor. BENJAMIN BEZEK-IKI Kamniški volčiči ob znamenju na robu strunjanskega klija. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR Dunajska e. 48, I00O Ljubljana. Slovenija Telefon: (06I) 17 87 400 • Telefax: (061) 17 87 422 Številka: 350-03-67/97-TS, VM Datum: 19. 05. 1998 Dato: bkomjold Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo bencinskega servisa Moste pri Komendi, investitorja PETROL, Slovenska naftna družba d.d.. Dunajska 50, Ljubljana OBJAVLJA 1. da jc dne 19. 5. 1998 z odločbo št. 350-03-67/97-TŠ, VM/DV izdalo lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo bencinskega servisa Moste pri Komendi, na zemljišču pare. št. 594/2, k.o. Moste, 2. da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 12. 5. 1998 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-13/ 98, 3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje. SANJA TRAUNSEK, dia SVETOVALKA VLADE Vida Uršič Kolo je njen sopotnik Ta članek o športnici, ki s svojo športno dejavnostjo pomenih-no zaznamuje utrip ene od osnovnih športnih panog v Sloveniji, je bil napisan Ze v marcu, ko praznujejo žene in matere, objavljen pa bo v maju, ko tako narava kot njen šport, kolesarstvo, doživlja najlepši razcvet v letu. Vido>Uršič. doma iz vasice Bi-stričice tik pod Kamniškimi planinami, javnost pozna po športnih dosežkih v kolesarstvu. In to ne tistih obrobnih, vsakdanjih. Vida je namreč Že Štirikrat postala svetovna prvakinja med veterankami. To ji jc uspelo leta "93 in kar trikrat zapovrstjo v letih (Ki '95 do '97. V svoji zbirki ima 14 naslovov državne prvakinje, osvojene na kronometru ali cestni dirki, gorsko prvenstvo pa se ji jc vedno izmaknilo. To Zanimivo, da je bila Vida med aktivnimi kolesarkami tudi na prvem državnem prvenstvu Jugoslavije, na katerem so uradno Za naslov tekmovale tudi ženske. »Izgubljene pfiloznosti /a prvi tiaSlOV državne prvakinje nikoli ne bom pozabila. Med štiri Slovenke, ki smo računale le na medsebojni obračun, se je zelo presenetljivo vmešala Madžarka iz Vojvodine Eva Ha tala. Zmagala jc v sprintu, sc Vida spominja prvenstva v Subolici. Tega leta sc jc Vida na hipodromu v Komendi pomerila tudi z nevsakdanjim tekmecem - konjem. Na peščenem, z drobnim kamenjem posutem terenu je Vida pa kolesu dosegla povprečno hitrost 43 km/h. medtem ko jc bil kasač z 48,3 km na uro nekaj hitrejši. Vida llršič se lahko pohvali tu- Vlda Vršič v svojem Športnem elementu je le vrh njenih uspehov v osemnajstih letih kolesju jenja. Do lanskega oktobra jc nabrala žc blizu 140 zmag, točneje I3X, pravi njen mož Jože. On jc namreč glavni »krivec«, da je Vida sploh kolesarka in njen zvesti spremljevalec na športni poli. S kolesarstvom se je začela ukvarjali leta 19X0, 13. maja 1984 pa je dosegla tudi prvo zmago. Tega leta je zmagala tudi na prvem tri-•i1 Ionu Jeklenih v Bohinju. Vse tO bi bila predolga zgodba. Vida vse podrobnosti o športni poli vodi v svojem športnem dnevniku, v črnem zvezden je domala vsa športna pot, pomembnejši treningi, vsa tekmovanja, čez 400 se jih jc /e nabralo, za športne zgodovinarje pa pravi almanah ženskega kolesarstva, v katerem so vsi lepi in tudi težki trenutki. Padec, zaradi katerega jc morala izpustiti člansko Svetovno prvenstvo v Beljaku, oškodovanje na državnem prvenstvu na Ptuju pred leti. ko so jo diskvalificirali, a le zaradi administrativne napake, na katero je organizatorji niso opozorili, poskus goljufije lani na svetovnem kolesarskem prvenstvu, ko jc Angležinja na progo poslala kar IVojO mlajšo prijateljico, itd. di z edinstvenim dosežkom, le namreč šc vedno aktualna državna prvakinja na cestni dirki in Očitao še nekaj časa ho Dve leti je Ze od državnega prvenstva na l.cnarlu, kjer je Vida seveda zmagala, potem pa jc vodstvo Kolesarske zveze Slovenije odloČilo, da uradnega prvenstva za kategorijo žensk, tako za mladinke kot z.a članice, ne bodo več organizirali. Vsa tekmovanja potekajo v okviru kategorije rekrc-ativk in veterank. Vendar odnos do ženskega kolesarstva ni bil vedno tako slab. »Reprezentanca je trikrat nastopila na ženskem Gi-ru v Italiji, veliko je reprezentanca dirkala po tujini, z uspehom,« je v pogovoru dodal mož Jože, ki je bil trinajst let eden glavnih motorjev jugoslovanskega, predvsem pa slovenskega ženskega kolesarstva. Pred leti pa je pO trenjih med delom »osamosvojitvenih rcprczcnlanlk«, kakor jih je imenoval Jože, pustil vse skupaj in slvai je v enem letu inz-padla. Posledica je hudo nazadovanje ženskega kolesarstva Ni državnih prvenstev, ni reprezentance. Vendar Vida ni prizadeta, čeprav šc vedno spada med najboljše. V Stop teamu jc končno našla zdravo šporlno sredino, kjer AKCIJSKA PRODAJA eSffl* OBNOVLJENIH PNEVMATIK pnevmatike profila Mlchelln 1 leto garancije brezplačna vgradnja na našem servisu možnost plačila na obroke 145 R12 4=45fr3ff 3.036 SIT 145 R 13 3.212 SIT 155 / 70 R 13 4£50-3tr 3.564 SIT 165/70 R 13 3.740 SIT 175/70 R 13 3.828 SIT ; PNEUMATIC CENTER i PTC, Perovo 27, Kamnik I telefon 061812 878 ugoden nakup pnevmatik 0UNL0P in ALU PLATIŠČ imajo pravi odnos do športnice. Tudi sponzorji sc najdejo. Med njimi je Vida posebej omenila italijanskega trgovca iz Gorice Čuka in domače podjetje Calcit. S trenerskimi nasveti ji veliko pomaga Janez Zakotnik. Konkurenco išče izven meja Slovenije, med svojimi vrstnicami. V tujini ima navezane dobre stike, tudi s takimi reprezentancami, kot je Slovaška, ki spada v sam svetovni vrh. Z njo vsako leto opravi tudi priprave ob jadranski obali. »Če bi tekmovala samo v Sloveniji, sc ne splača trenirati. Cestnih dirk. kronometrov in ostalih kolesarskih dirk je premalo Predvsem zadnja leta sem se preusmerila ha dirke v Italiji in Avstriji, kjer so tudi odlično organizirale. Dirke so razpisane kategorije za mojo starostno skupino pa tudi težina tekmovanj jc s slovenskimi neprimerljiva. V Sloveniji rada tekmujem, predvsem v Pomurju in na maraton v Rogaško rada grem. Pri nas 12 km, izven meja X0. Judi število tekmovanj je vedno manjše. Včasih je bilo v Sloveniji mnogo več dirk, kot jih je sedaj. Domala v vsakem kraju so pripravili dirko, ponekod tudi večkrat na leto. Tega ni več, škoda,« jc dejala V spomin pa stare, dobre kolesarske čase. Vida je po poklicu medicinska laborantica, že vrsto le) pa je zaposlena v Zdravstvenem domu v, Kamniku v medicinskem laboratoriju, zato prav dobro ve, kako se zdravju streže. Je tudi ena od pionirk, ki s športno dejavnostjo učinkovito razbija zakoreninjeno miselnost, da ženska kvečjemu spada z.a štedilnik in v posteljo (in z. motiko na vrt, bi dejal moj sodelavec). Sport in druge nebodigatreba dejavnosti pa ne pristajajo za ženo in mati (hčerki Karla in Ema). »Stanje ženskega športa se iz leta v leto le počasi izboljšuje, predvsem v rekreaciji. Vendar je tudi lo bolje kot nič. Vedno več žensk ceni zdrav način življenja. Samo če pogledamo pohodnistvo. Vedno več jih hodi v planine, tudi na množičnih športnih prireditvah jih je vedno več. Le odnos do tekmovalnega vzdržlji-vostnega športa ni pravi, ker prevladuje očitno mnenje, da je pretežak, vendar ni tako. Le spoznati ga je treba.« meni Vida o odnosu žensk do športa. METOD MOČNIK Kinološke novice Spomladanski tečaji Športne novice Zaključek ligaškega tekmovanja strelcev Slovenije Konec meseca marca se jc med Športnimi strelci Slovenije končalo ligaška merjenje moči. Kamniški strelci so skozi vse leto uspešno nastopali v kar treh ligah ■ I. in II. ligi s puško in I. ligi s pištolo. Glede na majhno Število aktivnih strelcev so Ktimnicu-ni dosegli solidne rezultate. I' rscli ligah so streljali 11 kol. tO pa ne pomeni, da so vsi strelci streljali vsa kola, su j so ek ipe včasih nastopile z rezervnim tekmovalcem. Tako so prvoligaši Renata Ora-lem, Marjan Repič, Mihu Radcj in Simon Kovic ekipno dosegli dobro 5, mesto s 23 točkami; posamezno pa: - 29. mesto - Renata Oratem, /><>-vprečni rezultat (9 kol): 582,89 kroga; - 32. meslo - Marjan Repič, -"- (9 kol): 577,78kr/, - 34. mesto - MIha Radej, -"- (9 kol): 574,56 kr.; - 38. meslo - Simon Kovic, -"■ (6 kol); 576,60 kr. Rezultati nam povedo, da niltcc od naših ni streljal vseh 11 kol, odsotnost lilije bila iijirtivicljtva zaradi službenih ali Šolskih obveznosti. Prav tako solidno 7. mesto ekipno so dosegli prvoligaši s pištolo z 21 točkami. Niti tukaj ni nihče od kamniških strelcev nastopil v vseh kolih. Rr-ziilluli: - 24. mesto - 1'tigačnik Martin, povprečni rezultat (10 kol): 553.00 kr.; - 30. mesto - Kimian Radej, -"- (9 kol); 555,44 kr.; - 32. mesto - Bojan Burja, -"- (9 kol); 544,67 kr.; - 3H. mesto - Janez .lohansson, -"- (6 kol): 548,60kr. Zelo itsjiesno pa so nastopili nosi puskasi v II. ligi. Ekipno so osvojili prvo mesto z 31 točkami, visoka uvrstitev posameznih strelcev pa je posledica tega, da sta Bojana Bombač in Vesna Zore nastopili r vseh II kolih. Rezultati: - 2. mesto - Bojana Bombne, povprečni rezultat (II kol): 574.09 kr.; - 5. mesto - Zore Vesna, -"- ( / / kol): 571,27 kr.; - 32. mesto - Damjan Burja. -"- (9 kot); 570,56 kr.; - 40. mesto - Maja Mlakar, -"- (2 koli): 564,00kr. Isti vikend so na 7. kolu Pokala prijateljstva nastopili ludi naši najmlajši. Med zelo močno konkurenco 22 ekip so tklpilO osvojili odlično K. mesta Posamezno pa so med 87 strelci dosegli naslednje rezultate: - 14. mesto - Simon Podgoršek, 174 kr.; - 22. mesto-.lun' VgovSek, 173 kr.; - 63. mesto - Blat Burja, 159 kr. Sicer pa s tem kolom Pokal jmju tetjstva Se ne končuje in o zaključku bomo Se poručali. IRENA RADIJ Strelsko državno prvenstvo Četnega tn petega aprila je v ljub Ijani mi Dolenjski cesti potrkalo državno pirmstvo Slovenije. To prsittslvo je zaključek dvoranskih ttkmovanjz zračnim orožjem pn-d novo malokali-hrsko (MK) sezono. Ze po tradiciji je državno tekmovanje slabo organizirano in imajo tekmovalci obilo pripomb. Vsi so tudi utrujeni od dolge sezone nastopov na ligaških m drugih tekmah in, če jim zagode še »višja sila«, ne pade noben omembe vreden rezultat. Bilo pa je nekaj napetih trenutkov in živčnih vojn za končna mesta. Tako je naša članica (puška) Renata Oražem osvojila 1. meslo in s tem naslov državne prvakinje za leto 1998 tele po dodatnem II, strelu v finalni preizkušnji. / zadetkom 111.0 krogu je premagala tekmico Natalijo Prednik, kije zadela 9,0 kroga. Simon Kovic je bil naš edini strelec v članski konkurenci, saj Marjan Repič zaradi bolezni ni nastopil. Na-streljal je 578 kr. in osvojil 13. mesto. Mladinska ekipa puskaSev (M. Radej, D. Burja, A. Radej) je zasedla odlično drugo mesto, jkisuinczno pa so sc uvrstili takole: - 4. mesto - Mihu Radcj, 574 kr.; - 8. mesto - Damjan Burja, 571 kr.; - 31. mesto - Anže Radej, 527 kr. Naj povem, daje Miha Radej po finalnem delu izenačil rezultat s sote-kmovalcem Markom Kastelicem, vendar ga je In po streljanju II. dodatnega strelu premagal za 0.2 kroga (Miha- 10,2 kr,; Marko - 10.4 kr.). Mladinska ekipa naših strelk je vojila I. meslo, posamezno je postala državna prvakinja Vesna Zore s 383 kr„ 3. mesto je osvojila Spela Sitar, 374 kr. in 4. mesta Bojana Bombač, 371 kr. Naslednji dan SO nastopili pišlola- si. kjer je mladinec Martin Pogačnik osvojil 4. mesto - 550 kr.. naša članska ekipa v sestavi Roman Radej, Bojan Burja in Janez Johansson pa 7. mesto. V konkurenci članic je nastopila Ulta Pogačnik in z rezultatom 335 kr. usvojila 6. mesto. S tem nastopom so naši tekmovalci zaključili tapetno sezono z zračnim orožjem treba pa bo začeti trenirati z M K orožjem. Strelci, ki imajo normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Barceloni, bodo do izbire ekipe dvojno obremenjeni. V SI) Kamnik so m Vesna Zore, Renata Dražem, Miha Radej in Murnu Pogačnik, realne možnosti pa ima po vsej verjetnosti samo Oratem Renata. IRENA RADEJ Plavalci odlični na Dunaju Tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga na Dunaju v dneh od 1. do 3. maja se je udeležilo Sest naših plavalcev: Luku /Prodnik, Vojko Jončesk i, Blaž Baje Petra Gorjup, An-ja Rnjak in Tanja Marentič. V konkurenci najboljših plavalcev iz Slovenije, Nemčije Češke Slovaške Madžarske. Romunije. Švice. Irske, Hrvaške in Avstrije so vsi plavalci dosegli svoje osebne rekorde Spomladanski tečaji za šolanje psov so se začeli 3. marca. Tudi letošnji vpis v začetni in nadaljevalni tečaj je zelo Številen in s tem se potrjuje teza: »Če že imaš psa, ga pelji v pasjo Solo. da bo socializiran v urbanem okolju, kjer živi in se giblje.« Pri pasmah je letos modna muha bernski plansarski ovčar, nemški ovčar, zlati prinasalec. eksotično pa iz- stopajo grenlander. flandrijski govedar, belgijski ovčar in najmanjši jorkttrski terier ter samojed. Vse ljubitelje psov vabimo na vežbališče K D. Kamnik - Tunji-ce za tovarno KIK. kjer poteka tečaj ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure ter nedeljah od 10. do 12. ure. Nudimo vam tudi strokovno pomoč in nasvete ob nakupu štirinožnega prijatelja. Finalna tekma psov sledarjev v Grosupljem Finalne tekme psov sledarjev sta se udeležila Franc Balantič s psom Rikom pasme nemški ovčar in Milan Iskra s psičko Pepsi pasme airdale terier. Sama tekma je bila zelo težavna, ker so bili vremenski pogoji za nekatere pse pretežki (sneg in veter). Glede na to, da je bila to letošnja prva sezona na državnih tekmah, sta dosegla solidne uvrstitve. Milan Iskra: Krško 7. mesto. Grosuplje 8. mesto. Grosuplje 18. mesto, v skupnem seštevku pa je osvojil odlično 5. mesto. Franc Balantič: KrSko 7. mesto. Grosuplje 16. mesto. V skupnem seštevku nima uvrstitve, ker se je udeležil le dveh tekem, za uvrstitev pa štejejo tri tekme od štirih. Ker so Grosupeljčani pripravili tudi regijsko tekmo, se je te udeležil tudi naš tekmovalec Boris Zučko s psom Medom pasme samojed. Nastopil je v programu ISP A poslušnost. Številčno zelo zastopana skupina s pasmami nemški ovčar in malinos ni kazala na njun uspeh. Da pa se v našem društvu dela strokovno in uspeSno. sta dokazala prav Boris in Medo. ki sta premagala favorizirane službene pasme in z 89 točkami osvojila I. mesto in s tem presenetila tako gledalce kot tudi kinološke zanesenjake. I. M. Največji uspeh pa si je v disciplini 100 m delfin priplaval LUKA PRODNIK. Uvrstil se je na 6. mesto v A finalu s časom 0:58,61 in s tem potrdil normo za nastop na SVETOVNIH IGRAH MlADill V MOSKVI. V B finalu pa so bili rezultati na-šleilu/i: I. meslo 101) m kravi VOJKO JONCESKl 1. meslo 50 m kravi VOJKO JONCESKl 6. meslo 50 m kravi PETRA GORJUP Naši plavalci so s temi odličnimi uvrstitvami dokazali, da spadajo v sam vrh evropskega plavanja. 4. aprila seje desel naših plavalce)-udeležilo velikonočnega mitinga v Celju. Tekmovanje /e bilo organizirano za dri k r in dek lirr obeh k alegorij. Na njeni so sodelovali: Petru Jeras. Tumara Piki, Anka Kalan, Tina Alpner, Anže Baloh, David Novak, Rok Baje, Peter Hribar, Grega Sušnik in Žiga Rejc. Doseženi so bili zelo dobri rezultati, saj so vsi zasedli mesta v prvi polovici uvrščenih. PETRA JERAS in PETER HRIBAR pa sta se uvrstila lik za najboljšimi. Najmlajši plavalci našega kluba pa so se pomerili na XI. POKALU JEŽEK v ljubljani. Tekmovanje je potekalo 18. aprila v bazenu Tivoli. Sodelovalo je 24plavalnih klubov iz Slovenije. Hrvaške. Avstrije, Bosne in Hercegovine in Jugoslavije. Udeležilo se ga je 470 plavalcev, 263 mlajših dečkov in 207 mlajših deklic V okviru kategorije mi. dečkov in ml. deklic pa so bili tekmovalci razvrščeni še v starejši letnik (1988) in mlajše letnike (1989 in mlajši). Iz Plavalnega kluba Kamnik so na tekmovanju sodelovali Mihu Zore. p,-ter Pavlinič, Anže Kumar, Jošt Svetec, Katjuša Piki in Tina Prime. Vsi so se dohm odrezali najbolj pa izstopa MIHA ZORE ki sc je v disciplini 50 m prsno uvrstil celo na 8. meslo (oz. 2. meslo med slovenskimi />lavalii). HELENA REJC Karateisti karate sekcije Virtus na Pokljuki Kuruleisli Kurule sekcije Mrlus smo si tudi letos privoščili delovni oddih v Sport hotelu na Pokljuki. Pokljuka seje že lani izkazala kol primeren kraj za pomladanske priprave na bližajoča se tekmovanja, sprostitev, zabavo in še kaj. Pod vodstvom trenerja Vladimirja Staniča smo si vse lo privoščili tudi letos in naj se ve. da nuni m bilo žal. V sredo, 25. marca, se je iz Kamnika odpravil cd konvoj vozil s kamniškimi karateisti, pripravljenimi, da se spoprimejo z divjino in trdimi treningi na Pokljuki. Pa so bile skrbi odveč, saj je bila hrana odlična in postelje udobne. Hja, treningi so že bili naporni, ampak šele po dobrem zajtrku oziroma popoldanskem počitku. Trenirali smo v dveh skupinah glede na barvo pasu, dvakrat po 2 uri dnevno. Pred treningom smo ponavadi tekli nekaj krogov bosi po snegu. Če imate za hišo še kaj snega, poskusite, in zagotavljam, da vam bo tal. Preostali čas je minil v družabnih igrah. Med drugim smo priredili pravo vojno s kepanjem, v kateri smo uživali tako mlajši kot starejši člani s trenerjem vred. Tudi slednji je kasiral kar nekaj kep (maščevanje za naporne treninge ?!!). Oh večerih pa je prišel na vrsto film o karateju. Zadnji večer smo se preizkusili še v karaokah in plesu z bananami (podrobnosti naj ostanejo skrivnost). Pel dni na pok I pik i je minilo, kot bi mignil, m v neadjO popoldne wk> bili že doma, polni vtisov in z mislijo, da naslednje leto vse skupaj ponovimo. MARKO URH Prvomajski balinarski turnir na Duplici Balinarje motil dež Balinarski klub Duplica, kot se po novem imenuje nekdanja balinarska sekcija SD Virtus, je konec aprila že enajstič pripravil prvomajski balinarski turnir. Kljub slabemu vremenu, turnir so morali zaradi tekem v državnih ligah, ki se začno 2. maja, pomakniti v april, se je tradicionalnega srečanja balinarjev na Duplici udeležilo 13 ekip. Spet so se srečali stari znanci, halinarji iz izubijane. Zadvora, Vodic, Mengša, Količeve-ga, Nevelj in drugih krajev. Kot vedno pa so se turnirja udeležili tudi halinarji kamniškega društva upokojencev. Zaradi dežja vseh tekmovanj niso mogli opraviti na dupliškem balinišču. Zato se je polovica ekip morala preselili v Mengeš, s tamkajšnjim klubom namreč dupliški halinarji že dolgo uspešno sodelujejo. Zato jim Mengšani vedno radi priskočijo na pomoč. Tudi tokrat seje pokazala potreba, da bi na Duplici Cimpreje pokrili še ostati dve stezi, ki soju zgradili lani in si tako omogočili prirejanje tudi mednarodnih turnirjev. I a il ji r i i tumir bi lahko imenovali kar mali maraton, saj je trajal kar 12 ur, od jutra pa tja do pol devete zvečer. Po številnih zmagah na pretek lih turnirjih se tokrat domača ekipa, ki je letos pristala v II. državni ligi, na koncu ni najbolje odrezala. Potem ko seje Dupličanom uspelo prehiti do polfmala, pa jim je v tekmi z mengeškim Mengosom za las spodrsnilo (5:6). Končno so po tekmi s Kubu-som (Vodice) 2:5 pristali na 4. mestu. V finalni tekmi je ekipa Drago-merja z 11:5 premagala Mengos s 13:2 in tako osvojila velik pokal tega tradicionalnega turnirja. Vrstni red: 1. Dragomer, 2. Mengos (Mengeš), 3. Kubu (Vodice), 4. Duplica. 5. Ihan, 6. Mengeš, 7. Stol, 8. Hermes (ljubljana). 9. Mizarstvo (Zadvor), 10. Zalog itd. F. S. 12 28. maja 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN AVTOR: JOŽEF CAJHEN DOLŽINSKA MERA ZDRAVLJE NJE Z ZRAKOM OSTRE DLAKE P00 MtOM ► NOVA »1 AČIl NA KARTICA LB GOSTEMU MOČNIKU PODOBNA JED IZDELOVALEC CIGARET PLANINSKA POSTOJANKA NA KOKRŠKFM SEDLU 11791 M) STARI PREBIVALCI APF:rjiN',Kf.:,A POLOTOKA TUJE MOŠKO IME PODROČJE OB SEVERNEM TEČAJU JEZERO V SEVEROZAHODNEM DELU KANADE V GEOLOGIJI POTRCNO SREDIŠČE NA ZEMELJSKI POVRŠINI REDKO ŽENSKO Ml UMI i "HI DOTIKU VROČI OA PREDMETA NEMŠKI POLITIK ST RIM MIT BOG LJUBEZNI VEČ ZAPOREDNIH STRELOV IZ AVTOMATSKE GA 0R02JA JEDRNA DELITEVV CELICAH NEKATERIH GLIV. ALG LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA SAMOSTALNIKA RABA ŠTEVILA TRI (KRALJI) 1 ZASMEHLJIVA RISBA ALI UPODOBITEV VELIKA STOPNJA JEZE MOŠKI SORODNIK DO OTROK SVOJIH STARŠEV POLJSKA DENARNA ENOTA AMERIŠKA km 7,1 m MOŠKO ime NEMŠKI KANCI in (HELMUT) NAČIN KONJSKEGA TEKA OLGA MNSKAJA M NAREČNO IME (IVO) MM OTTA UJEDINJENJE POMLADNIH STRANK SVOOI. VRSTA POKRIVALA KAMNITI KIP Z LESENIM TRUPOM OLEG VIDOV MEŠANKA. POTOMKA BELOKOŽCA IN ČRNCA KA/Al NI ZAIMEK /GORNJI OKONČINI KAMN IIMET ZGOD. IN PROF. (IRANCI) IIMIINOST MEŠANJA SOKOV, SPREMINJA N.IA KOVIN PREDPONA V SESTAVLJANKAH MESTO NA KITAJSKEM. NA MEJI S SEVERNO INDIJO ZADETEK DVEH ŠTEVILK PRI TOMBOLI DOGOVOR. POLITIČNA POGODBA VRSTA UNION PIVA KDOR SE UKVARJA Z ROMKTIKO ŠVEDSKA TOVARNA OS AVTOMOBILOV PUBLICIST IN PESNIK PODL02NIK V ATENAH VZDEVEK GENERALA EISENHO WERJA LUIS CAMOES KAVKASKI DREVO, PLOD UPORABLJAMO ZAD2EM KAMN AKAD KIPAR IN PEOAG (HOMAR) Eli MSKIIGR (KIINEV) SADNI ALI ZEL SOK. DŽUS GOLOBU PODOBEN OBMOR SKI JADRALEC ALPSKA SMUČARKA (PRETNAR) BOLEZEN VELIKIH M02GAN. NEZMOŽNOST ZA 8RANJE GALEBU SORODNA PTICA MANJŠA NASELJA 2ENSKA REVIJA PRIPADNIK INDIJANSKEGA PLEMENA NAREČNI IZRAZ ZA ATA REKA V JUŽNI RUSIJI, LEVI PRITOK URALA NIŽJI TURSKI OBLASTNIKI POLITIKA NOVE EKONOMIJE PRIMORSKI VI/NIK (AMPAK, TODA) OBDOBJI BREZ VOJNE AILAN ERIC ŽENSKO LJUBKOVALNO IME IEMA) VRSTA KALCITA. BEL DROBNO- ZRNAT SAOROVEC MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKE GUSTAV IPAVEC OTOK OB VZHODNI OBAL BRAZILIJE ZNANOST O STAROSTNIH POJAVIH ALPSKI SMUČARSKI CENTER NA ŠVEDSKEM LOZE (BREZ ČRKE Ll NAČIN ARANŽIRAN.IA CVETIC POBIRALEC. NABIRALEC Iz aprilske kronike Policijske postaje Kamnik Kraja in vlomi v avte na Groharjevi Kronika V aprilu, torej zadnjem mesecu pred uveljavitvijo novega zakona o varnosti cestnega prometa, so policisti kamniške policijske postaje zabeležili 50 prometnih nesreč. Sicer je bilo nesreč deset več kot prejšnji mesec vendar so bile to v glavnem lažje nesreče brez hujših posledic. Zaradi kršitve javnega reda in miru pa so morali policisti posredovati 64-krat, kar Je 16 kršitev več kot v marcu. Število kaznivih dejanj pa je v aprilu ostalo na približno enaki ravni kot mesec poprej. Policisti so namreč odkrili in prijavili sodnikom storilce 44 kaznivih dejanj. Iz seznama nekaterih konkretnih dogodkov, ki so zapisani v zapisnikih policijske postaje v letošnjem aprilu, naj najprej omenimo, da so se tudi v naši občini pojavili tatovi telefonskih impulzov. Tako je 3, aprila neki mladoletnik v kamniški javni telefonski govorilnici uporabil predelano telefonsko kartico in kar nekaj časa zastonj telefoniral, preden so na Telekomu opazili, da jim nekdo krade impulze. O fantovem početju so policisti obvestili državno tožilstvo. Tudi roparji so na delu. 4. aprila okrog dveh ponoči je ropar pred lokalom v Novem trgu počakal žensko, jo poškropil s solzivcem in ji vzel 70.000 tolarjev. Ropar je pobegnil in ga policisti še vedno iščejo. V noči s 5. na 6. april je bil na Groharjevi ulici na Duplici ukraden osebni avtomobil opel vectra, sivo kovinske barve, reg. št. U - D2 - 53N. Avto in tatu policisti še iščejo. Tri dni kasneje si je prav tako na Groharjevi neki madžarski državljan zaželel zastonj avtoradijev. Ko je iz dveh avtomobilov že ukradel aparate, so ga prijeli policisti. 9. aprila je 22-letni ropar napadel mekinjskega župnika, ga tako poškodoval, da je bil potreben zdravniške pomoči, nato pa je odnesel 50.000 tolarjev. Policisti so storilca dejanja kmalu ujeli. 30. aprila je stari znanec policistov iz Crne z neprijavljeno pištolo streljal skozi okno. Odpeljali so ga na kriminalistično tehniko v Ljubljano in zoper njega podali kazensko ovadbo. Med kršitvami prometnih predpisov velja omeniti »pogumnega« voznika, ki je 8. aprila popoldne po Maistrovi ulici z avtomobilom vozil cikcak. Ker na opozorila policistov ni hotel ustaviti, so ga morali obvladati s pomočjo prisilnih sredstev in ga odpeljati na hladno do iztreznitve. Prav tako krepko nadelan voznik se je 22. aprila na Duplici zaletaval v parkirane avtomobile in nato pobegnil. Policisti so starega znanca kaj kmalu izsledili in ga odpeljali na iztreznitev na Povšetovo v Ljubljano. Neprilagojena hitrost in alkohol sta 16. aprila botrovala prometni nesreči v Soteski. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prevelike hitrosti trčila v nasproti vozeči avto in skupaj s sopotnico dobila take poškodbe, da so ju morali odpeljati v ljubljanski UKC. V vozilo povzročiteljice nesreče pa je nato trčil še za njo vozeči voznik, ki ni upošteval varnostne razdalje. Svoje pa je prispevala tudi l,33%o vinjenost voznika. Kot smo že zadnjič opozorili, so na delu ponarejevalci denarja. 22. aprila so v kamniški menjalnici spet odkrili ponarejen bankovec za 100.000 italijanskih lir. (fs) V aprilu so se poročili: OSOLN1K Iztok, profesor matematike iz Godiča, in JERMAN Mirjani, Študentka iz Rov HYSZ Waldcmar MariuSz, gimn. maturant iz Poljske, in MELE Mojca, Študentka iz Kamnika NIKOLIČ Sladjan iz Kamnika in STANKOVIĆ Mira, postna delavka iz Kamnika MOHAR Franci, mesar z Vrhpolja pri Kamniku, in REPANSEK Petra, frizerka iz Zg. Stranj V aprilu so umrli: BANIČ Ljudmila, upokojenka iz Smarcc, Kamniška c. 87, stara 77 let HRIBAR Terezija, gospodinja iz Križa 15, stara 91 let SAUIJ Jaroslav, upokojenec iz Kamnika, Zupančičeva 4, star 59 let BERLEC Frančišek, upokojenec iz Laz v Tuhinju 13, star 87 let LEBAR Ljudmila upokojenka z Vrhpolja pri Kamniku 72, stara 81 let POUANSEK Katarina, upokojenka iz Okroga pri Motniku 9, stara 90 let HOMAR Ana, upokojenka iz Kamnika, Trg svobode 7, stara 90 let PODSTUDENŠEK Frančiška, upokojenka, Ul. Franca Miha Paglovca 9, stara 85 let LUKAN Anton, upokojenec iz Češnjic v Tuhinju 15, star 72 let JUHANT Anton, upokojenec iz. Ošcvka 7/B, star 44 let PIRMAN Terezija, upokojenka iz Smarcc, Radomeljska c. 4, stara 94 let /AVBI Jožefa, upokojenka iz Mekinj, Molkova pot 13, stara 69 let REBOU Vinko, upokojenec iz Smlednika 13, star 89 let GRZINČlC Marija, upokojenka iz Kamnika, Zupitnčičcva I, stara 84 let Sreča je v... Doživetje skavtskega zimovanja ne vključuje ravno spanja pod milim nebom, vendar se nekajdnevno spopadanje s telesnimi in umskimi izzivi lahko zapiše med najpristnej-še skavtske trenutke. Tudi za komendske skavte je bilo zimovanje neizbežno in tako so izvidniki poizvedovali v Otaležu (blizu Cerkna), noviciat jo je mahnil na Visoko (pri Poljanah), roverji pa so nabirali žulje okrog Stične. O vsem doživetem se že spletajo legende in so del izročila, ki prehaja med rodovi skavtov. Kakšna podrobnost je včasih res prilagojena, vendar to le pripomore k ugledu in spoštovanju, kar le še utrdi zavest, da je hiti skavt lepo. Noviciat roverjev in popotnic, sa-mookllcanih za Pošastitijke, je dneve od 6. do H. marca na poti od Komende prek Z.bllj do Visokega v Poljanski dolini preživljal prav z namenom, da pobliže spozna neosvojene veščine in poišče srečo. To smo našli najprej v prijateljih, nato v prijaznem in dekleta so se tudi preskusili v signalizaciji s hriba na hrib, pa na srčno odigran nogomet ne smemo pozabiti. Ko so se v nedeljo opoldne prikazali starši z župnikom, je bilo kar težko verjeti, da kljub pričakovanju naslednji dan šola ne bo »padla dol«. Zimovanje se je »zgodilo«, topli dnevi počasi namigujejo na poletje in z njim težko pričakovani poletni tabor, ostaja le še vprašanje, kje bom morda že naslednji trenutek začutil srečo. MARKO ERENT- POKONČNI ŠČUKA ...s kitaro v roki poskuša si pet' In kakšno skavtko v srček zadet'. vremenu, pesmi, gostih, zgodnjem jutranjem vstajanju in tudi v nogometu. Posebno srečo je moč najti v drugačnih, kar smo spoznali v skupnosti Barka v Zhiljah. Po enournem druženju nas je plemenitilo spoznanje da smo ljudje, »normalni in drugačni« deležni in vredni sreče. Po 33 kilometrih hoje smo v petek (končno) našli srečo v Vrtovčevem domu na Visokem (iz leta 1934, delo mojstra Stehela iz Zej, sedanji upravnik p. MIha Žužek). Ze prvi večer so nas obiskali gosli z Brezovice in nam v zaigranih vlogah skušali povedati, daje sreča v nas samih, če smo jo le sposobni odkriti in lo nt glede na mnenje drugih. Fantje Vlečni psi (nadaljevanje iz prejšnje številke) Steza za trening Pomembno vlogo igra dolžina, vrsta tal, konfiguracija terena... Tek po asfaltu jc nezdrav in lahko pride do poškodb. Najboljše proge so razne poljske ali naravne gorske poti ter seveda sneg Najbolj so zanimive steze, ki so valovite na razgibanem terenu z. vzponi in padci. Izogibamo se preveč ovinkastim, pa tudi preveč ravnim stezam. Proga naj bi bila speljana tako, da se psi ne vračajo po isti progi nazaj (krožna proga). Dolžina proge naj variira z nekaj sto metri z enim psom, do 20 km ali več z veliko vprego. Steze brez težkih delov lahko spomladi in poleti, temperatura do 12 stopinj Celzija z, vprego 3-6 psov, merijo od 2-4 km, jeseni 6-8 km, pozimi pa 10 ali več km. K) km, narejenih s sanmi, ustreza 16 km. narejenih z vozičkom. Nekateri musherji trenirajo na distancah, ki so enako dolge ali celo daljše od tistih na tekmovanjih, drugi trenirajo krajše proge z večjo intenzivnostjo. Ritual vpreganja Pse Ze od vsega začetka navajamo na red vpreganja, ki sc mu zlepa ne smemo odpovedati: - sani postavimo na startno pozicijo in jih z ankerjem učvrstimo, - pritrdimo vlečne vrvi in jih raz-pioslremo po tleh, - na štake autu pse vpaScmo z opr-snicami, - vsakega psa posebej pripeljemo do sani in ga vprežemo, najprej psa vodnika in nato druge. Čc jc pse težko krotiti, jih primemo za ovratnico tako. da hodijo samo po zadnjih nogah - ko so vpleteni, počakamo na skorajšnji start, stopimo na sani m oh znaku Startcrja poženemo vprego. Jc pa res, da večina vpreg na startu nc more brez pomoči, neučakanost psov jc velika in vsi bi se najraje takoj zagnali na progo, zato so tu pomočniki, ki zadržujejo vprego. Čas po treningu Vprego najprej pustimo nekaj časa stati, da sc tudi mladi psi naučijo določenih pravil. Psi lahko ležijo, sc usedejo, ne smejo pa zapuščati položaja v vpregi. Ko učvrstimo sani, gremo do prvega psa in ga pohvalimo in pobožamo ter nato Sc ostale. Izprcgati začnemo od zadaj. Psov v avtodomu ali prikolici nikoli ne puščamo opasanih, da sc ne poškodujejo. Po približno 10 minutah jim damo piti malo vode, kasneje več. Hranimo jih po običajnem urniku. Vsa opravila sčasoma postajajo rutinska in psi se zavedajo, kdaj je čas za delo in ktlaj čas za počitek. Isti dan jih nikoli več nc vpregamo. Večina musher-jev trenira 2-3-krat tedenski), poleti 1-2-krat. Priprave na sodelovanje na dirkah Na dirke sc moramo pravočasno pripraviti in prijaviti. Pred odhodom pregledamo opremo. Pravila Steza mora biti jasna in pregledna! Rdeče oznake so postavljene približno 15-20 m pred ovinkom in pomenijo zavijanje na levo ali desno, modre pomenijo, da gre proga Se vedno naravnost. Med gledalci naj nc bo psov, predvsem gonečih sc psic, ker tO moti sodelujoče vprege. Musherji odgovarjajo za vedenje svojih psov na tekmah. Ncšportno obnašanje lahko vodi v diskvalifikacijo. (knnec) VLADIMIR JF.RAS Viri: Schlittchund Magacinc Sihcrinil Huskics hy llcvcrlv Pisano ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-19h torek, petek 8h-12h ROČNA AVTOPRALNICA HIT (Utolc) Vse svoje stranke obveščamo, da smo se preselili v Mengeš - AVTOKOZMETIKA, Linhartova 2, 200 m pred tenis šport centrom Fit top. Nudimo: • ročno pranje tel.: 738-844 • poliranje - silikonski premazi 825-034 • kemično-globinsko čiščenje 041 686-825 • manjše avtoličarske usluge 041 708-076 Vsem strankam nudimo 10% popust s tem oglasom. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0. DOMŽALE 1230 Domžale. Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) V6ak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. S*14 doo. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288 AKCIJA Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje M, STAHOVICA TEL: 06V825-564 Franšizing: Siporex-SAM SAK do.o„ RISOVEC TEL: 060V7F182 FAKS: 060V72-071 AKCIJA AKCIJA UGODNO VSAM-u!!! akcijski popust do 20 odstotkov za: opeko, kritine, fasade, premaze za les, orodje, betonske izdelke za ureditev okolice in drugo za gradnjo in obnovo. Akcijski popust velja do 15. julija. novo m Cenjene stranke iz območja Kamnika in Smarce obveščamo, da smo odprli novo trgovino SAM d. o. o. - POSLOVNA ENOTA STRANJE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Zg. Stranje lu. STAHOVICA, tel: 0611825-564 Cene v novi trgovini so enake kot v Domžalah. VIJUDNO VARI JENI!!! • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 1°. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. podjetja, oLriijJid, orgadzadje BLIŽA SE POLETJE, ČAS DOPUSTOV IN POGOSTIH ODSOTNOSTI Z DELA. ZAKAJ NE BI ZAČASNO ZAPOSLILI ŠTUDENTE IN DIJAKE??? • Imamo obsežno bizo iskalcev dela z najrazličnejšimi znanji in sposobnostmi. * H i tr3 n cipOtl t6V in jfreprosto zaposlovanje. » Dijaki in študentje so z davčnega vidikffmj C6 H GJ S \ delavci-njihovo delo ni obdavčeno! Račun je vaš 100% strošek osebno, po telefonu (817-058), faxu ali elektronski_pj3s ŠTUDIJSKI SERVIS Prodaja plodov vrtnih jagod in mladega krompirja v juniju. Jenko, Mlaka 16, tel.: 842-163. Dostava PLINSKE JEKLENKE na dom. Cena dostave 10 kg jeklenke je 250 SIT. PUGLED d.o.o, tel.: 832-003, od 9. do 18. ure. Glavni trg 23, pri Ob&^ 817-058 V** Vaicga OTROŠKI TEKSTIL, PAMPERS, OPREMA, IGRAČE, DARILA, PALOMINI IZDELKI GAJ, Svetčeva 3, Kamnik, tel.: 815-781 UGODNA PONUDBA C0L0RJEUIH IZDELKOV (N DOPOLNILNEGA PROGRAMA 15% POPUST v mesecu MAJU za izdelke: CGLOMIN email UNIC0L SISTEM Ljubljanska 3la tel.: 061/812-332 MfDVOOt/J U€o\ i PEUGEOT j Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 u < servis: 727-010 i □f1 POSEBNA 1'OM DIH: ROIAM) GARROS l'KI IGEOT BOXKR OD 2,583.000 SI I (s 5% PD) POSEBNO I GODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI! I Na /ttlogi Peugeotovi skuterji od 349.200 SIT in j kolesa od 51.960 SIT I I Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in ■ seveda tudi kupite prt Rodexu Radomlje. POCENI NAKUP NI VEDNO SLAB NAKUP UGODNI kRKDITI TOM + 2,5% m JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, FAX 634-261 SEJEMSKI EKSPONATI POŠKODOVANI IZDELKI 10. In 11. junija od 10.-20. ure v prodajalni JELOVICE čez železniški prehod v ind. coni Škofja Loka 14 28. maja 1998 Kamniški OBČAN ena SWER PONUDBA - S0PE1 € PIVO UNION, PLOČEVINKA, 0,5 PRAŠEK AVA, 3,5 kg, PVC -HttSCT 116,00 JJKvOO— 799,00 DROGERIJA, yL_J> »817-609 t Olje Zvezda, rastlinsko 239,90 Čokolada Fantasia, mlečna 86,90 Vino Malvazija, 11 291,00 Čokolada Fantasia, lešnik 95,80 Vino Merlot 11 327,00 Bali kocke, 250 g 229,20 Sirup ribez, 1,51 419,30 Napolitanke čokol., 500 g 629,40 Kompot ananas, 567 g 131,80 Keksi Jaffa, 125 g 159,70 Cedevita pomaranča 211,50 Gorčica, Kolinska, 700 g 218,40 Silan koncentrat 11 429,00 Špageti Barilla, 500 g 131,90 Šampon Yours, 11 228,80 VataCik-cak, 100 g 126,60 Plenice Linostar 1.290,00 Calgonit tablete, 500 g 870,70 NE ZAMUDITE - IZKORISTITE POPUST! ti V PETEK, 29. MAJA, VAM BOMO V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN V DISKONTU NA PEROVEM PRI NAKUPU NAD 5.000 SIT PODARILI 5% NAKUPUENEGA! NE ZAMUDITE PROMOCIJE PRILJUBLJENIH VONJAV 28. IN 29. MAJA OD 10. DO 18. URE IN V SOBOTO, 30. MAJA, OD 9. DO 13. URE! VONJI. KI JIH BOSTE LAHKO PREIZKUSILI IN TUDI KUPILI SO: • PRISCILLA PREŠLEY - roses and more. indian sum mer inmoments • GABRI EL A SABATI NI - bolero, klasična G.S., cascaya • DRUGI ŽENSKI VONJI: 477/ kolonska voda, tosca, x body talk • MOŠKI VONJI: puma independence, galileoi VSAK KUPEC SI PRI NAKUPU NAD 5.000 SIT IZBERE BOGATO DARILO, PRI MANJŠIH NAKUPIH PA VAS ČAKAJO DARILA PRESENEČENJA! Prodajalne bodo v MAJU in JUNIJU odprte: Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916). VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). NA PRAZNIK, DNE 31. 5-, BODO ODPRTE VSE PRODAJALNE, KI SO ODPRTE OB NEDELJAM MED 8. IN 1L30. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure. NOVI Clio Master Kangoo f^Na zalogi velika izbira vozil -\^ DOBAVA TAKOJ^ KREDITI, STARO ZA NOVO, SERVIS UGODNfJjTvvingo - popust 84.000 SIT PREŠA d. o. o. Cerklje tel.: (064) 428 000 RENAUIT IZDELUJEMO: - cvetlična korita Vrba 7 1225 Lukovica - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure ROLETE - ROLO VRATA ŽALUZIJE - MARKIZE Želodnik 19 (za trgovino Maziva) Dob pri Domžalah telefon: 720-230 telefaks: 720-235 ® IMA NOVI LOKACIJI ——— • ROLETE: plastične ali aluminijaste, izolirane (nadometne, podometne, za sanacije, za novogradnjo) • GARAŽNA ROLO VRATA: alu vrata (za hišne garaže, industrijska vrata ali hitra industrijska vrata z mikroprocesorjem) • MARKIZE: za balkone, okna, zimske vrtove • 2ALUZIJE • svetovanje in izvedba SODOBNIH ELEKTRONSKIH INŠTALACIJ senčil (centralno, posamično, skupinsko) INFORMACIJE PO TEL: 720-230. SLEDIMO NENEHNIM EVROPSKIM IZBOLJŠAVAM MALI OGLASI: Garalo v Kamniku (v bližine Ete) oddam. Telefon: 812-984. Lepo dvosobno, opremljeno stanovanje v Kamniku oddam. Tel.: 815-176. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. MflR^T MHRKET ■ marta m mana m Kamnik, Trdinova 7/a Klavčičeva 11 tel.: 814-680 AKCIJA AKCIJA AKCIJA • sladkor, 1 kg 155,00 SIT • Jušni rezanci, 500 g 199,90 SIT • široki rezanci, 500 g 199,90 SIT • olje zvezda, 11 229,90 SIT • pašteta Gavrilovič, 100 g 169,90 SIT • milka, 100 g, vsi okusi 109,90 SIT • keksi prinz role 159,90 SIT • llnško pecivo, 400 g 319,90 SIT • gorčica, 300 g 139,90 SIT • ragu z jurčkl 169,90 SIT • kompot sadna solata 249,90 SIT • cedevita, 200 g 209,90 STT • sirup, 3/1 699,90 SIT • pfanner, 2/1 239,90 SIT • pivo Veseli menih, 0,5 I, steklenica 75,00 SIT • pivo Union, 0,5 I, pločevinka 115,00 SIT • pivo Celjski grof, 0,5 I, steklenica 95,00 SIT • barcaffe, 100 g 179,90 SIT Akcija velja do prodaje zalog. VABLJENI! rAGROPROMET CERKLJE n Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA: pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II. - semenska koruza PIONIR, BC HIBRIDI - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, SLADKOR 50 kg - 125 SIT/kg Cene za krmila so tovarniške. L J VRTNARSTVO GAŠPERUN Moste 99 pri Komendi tel.: 061/641-471 VELIKA PONUDBA CVETJA ZA PARKE: ealvije, ageratum, verbene, begonije, vodenke... In razne obešanke, surfinlje, fukeije... Ugodne cer\e\ \Odprto od 8. do 17. ure, ob sobotah od H. do 13. ure^ ZAHVALA Nenadoma nas je v 66. letu življenja zapustila naša draga scslra in tela FRANCKA LANIŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in mase ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku za besede slovesa in pevcem Tunjiškega okteta za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njeni april 1998 Zal prekmalu se končala moja polje. Tu našel sem svoj mir. nič bolečin, le spokoj. zalo nejočite, dragi moji, za menoj. V 58. letu življenja nas je po hudi in dolgi bolezni Zapustil nas dragi mož, brat, stari ata, bratranec in stric FRANC ČERNOŠA iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcem Poste Kamnik ter PE Ljubljana za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi dr. Ivanetiču in patronažni sestri Majdi Kcržič za vso pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem se enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Šentjur, Celje, Ptuj, NezbiSe, Postojna. Maribor, Zajasovnik. maj 1998 Življenje je kol knjiga za listom list za dnevom dan... Nihče ne ve kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran ZAHVALA V 81. letu starosti je za vedno zaspala naša mama, babica, teta, bolra in tašča FRANCKA SUŠNIK p.d. Anžičeva mama iz 1 učne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot, ji podarili cvetje, sveče in darovali za svelc maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, neveljskim cerkvenim pevcem za občuteno zapete pesmi, govornici za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano žalostinko. Hvala osebju ZD Kamnik, posebno patronažni sestri Darji za obiske na dom in pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni maj 1998 d.o.o. PODJETJE ZA PRODAJO. MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Pristava 3, Mengeš, tel./fax: 737-457 Podjetje se ukvarja: - s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr. - s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern - s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...) Podjetje je odprto: PON.-PET. od 8. do 16. ure SREDA od 8. do 18. ure A V naših srcih ti naprej tivis, zato po/ nas vodi tja. kjer ti v tišini spis, tam lučka ljubezni vedno gori in med nami bos vedno ti. ZAHVALA V 61. letu življenja nas je po dolgi bolezni zapustila nasa draga sestra in teta JULKA VOMBERGAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala vsem. ki ste našo Julko v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se g župniku Pavletu Juhantu. Tunjiškcmu oktetu, gasilcem in Valentinu Zobavniku za besede slovesa. Hvala tudi dr, Plavčcvi in patronažni sestri Jani Prczclj za številne obiske na domu in lajšanje njene bolečine. Hvala vsem. ki ste Julko imeli radi. Žalujoči vsi njeni Tunjicc. maj IV9X Krošnje dreves so zabučale zacvetel je mesec maj, ko si se od nas poslovila, v srcih naših praznino si pustila. ZAHVALA Izgubili smo našo dobro mami, staro mamo, prababico, sestro in teto FRANCKO TAVČAR iz Spodnjih Strani '3 Huda bolezen Te je iztrgala iz nase sredine. Ostala je praznina, ki je ni mogoče zapolniti. Dobrota, s katero si nas obdajala, bo ostala večna in nepozabljena! Za vse Ti lahko rečemo le - hvala! Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste naso mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Podgorica, Šentjakob, Dol, maj 1998 ZAHVALA V 62. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, ati, stari ata, brat, svak, stric in tast LUDVIK ŠAREČ iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše. nam pa izrazili uslna in pisna sozalja Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Romani Poljanšek za vsestransko pomoč. Najlepša hvala g. župniku za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmarce, cerkvenemu pevskemu zboru Radomlje za zapete žalostinke ter Gasilskemu drušlvu iz Šmarce za spremstvo in zadnje slovo. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Majda, sinova Mitja in Marko z družino, brata France in Tone ter sestri Angelca in Anica z družinami Šmarca, Kamilica, Hudo, april 1998 CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347, 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15" sreda od T do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila nasa draga mama. stara mama in teta FRANCKA VIDMAR iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sozalja. mami podarili cvetje in svečke ter jo pospremili na njeno zadnjo jx>t. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, g. Ursiču za besede slovesa, mekinjskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Godič, maj 1998 '/.daj hiraš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega FRANCIJA HUMARJA smo občutili povezanost in naklonjenost. Hvala vsem, ki ste ga počastili s svojo prisotnostjo in nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Godič, Kamnik, Domžale, veliki traven 1998 Pod hladno, mirno to gomilo, počivaj trudno ti srce, saj, dokler moglo, ti nosilo, človeštva si gorje' (Josip Stritar) ZAHVALA V 67. letu je veliko prezgodaj za vedno zaspal dragi mož. oče, stari ata, brat, stric in tast FRANC VIDIC iz Nevelj Lepa hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, tovarni Titan in bivšim sodelavcem za izrečena sozalja. darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Plešnarjevi in patronažnim sestram, ki so mu lajšale bolečine v najtežjih trenutkih, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in gasilcem iz Nevelj, govorniku g. Prelesniku ter glasbenikom. Žalujoči vsi njegovi Nevlje. maj 1998 16 28. maja 1998 KamniSki QbČAN ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiii«aaMi hša družina izkoristi vsa£prost trenutek za iztfet v-narav-o, zato nimamo časa za te&anle po najrazličnejših tr^oujnak, /Cadar pa na£pu/emo/ premo v- zapornico l/eie o- Domžale, fyer doiimo za naso družino vse, na enem mestu, po uvodnik cenah, /mfyo pa tudi w$i£ parkirni prostor za naš ao-to. (Jaz imam nc^ra^ši športni oddetfe£ in tudi danes si dom tam izSraf nov- teniš&i iopan Sestra 6frša, £ije vedno ne£cjposebnega, pre v- tem Času o- bfizttjo trpou-ino Cešmin&a, fyer imt^o o^aČtfa za moade. Sedeti se mi mudt] sej me mamica £iice. Danes Je dan za ^ibrož aaan W MAREA 1.6 ELX LEVI. MAREA 1.6 SX SW MAREA 1.8 ELX SW SCUDO 1.9 TD - KOMBI DUCATO 2.8 TDi MAXI UGODNE CENE VOZIL! UNO 1.0 IE 1,130.000 SIT PUNTO 55S od 1,366.000 SIT PUNTO 60 SX od 1,565.000 SIT BRAVA 1.4 SX od 2,119.000 SIT BRAVO 1.6 SX KLIMA 2,308.000 SIT RABLJENA VOZILA: Fiat Croma 2.0 Turbo, 1.92, Mitsubishi Lancer 1.2 GL, 1.85, Seat Ibiza, 1.93... PRI NAKUPU VOZIL PUNTO in UNO IZ ZALOGE DARILO AVTORADIO PHILIPS Z MONTAŽO! Kicp.. servo voian, radio, oiOKaaa UidL!l^^L^^^^^^^^^H 2,650.000 SIT umlJHHHHHHi LREOlT OO 5 If« ltASlNG! sT/vROXAHOVO! PRODAJA VOZIL: Lahovee 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL: Lahovče 40. teL: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021 MAREA 1.6 16 V ELX 2xAIR BAG. ABS. meglen ke. el. pomik stekel in ogledal, centr. zaklep., servo volan, radio, blokada motorja... SI L. O EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397 • Posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč-. • Izdelava etažnih elaboratov in vpis 1 stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo • Druge poslovne storitve 0 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik Posojilo Vas bo poživilo Nova Ljubljanska banka. Podružnica Kamnik, Vam nudi stanovanjska posojila po zelo ugodnih pogojih. Močno smo znižali obrestne mere. Za posojila od 5 do 10 let je najnižja obrestna mera 6,75%. Za krajše dobe so obrestne mere nižje. Primer posojila z odplačilno dobo 10 let in z uporabo korekcijskega faktorja za izračun začetna mesečna obveznost posojilo 20.000 SIT 1.541.600 SIT Posojilo lahko zavarujete: • pri zavarovalnici, • s poroki, • s hipoteko, • z zastavo vrednostnih papirjev. Sami izberete metodo izračunavanja mesečnih obveznosti. Oglasite se v poslovalnici na Glavnem trgu in odgovorili vam bomo na vsa vprašanja. Prilagodili se bomo Vašim željam in možnostim. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve. ALU projekt, d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 6 objavlja dve prosti delovni mesti: strojni ključavničar v proizvodnji ALU In FE elementov Pogoj: poklicna šola - strojni ključavničar Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za čas 1 leta s polnim delovnim časom, z nadaljnjo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: ALU projekt, d.o.o., Ljubljanska 6, 1240 Kamnik. LIP RADOMLJE VABI K SODELOVANJU d. d. - več mizarjev s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na Kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel.: 727-122. AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje POSEBNO UGODNE CENE! Izkoristite do 15% gotovinski popust v času obrtnega sejma v Domžalah, kjer vas vabimo na naš razstavni prostor. * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušile i perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalno omaro in skrinjo... * mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...) « originalni rezervni deli Gorenje GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob solx)tah od (i. do 12. ure. IV1 gorenje 0U