ŠtCV. 7. Poštnina plačan« v gotovini. Ljubljana, 15. februarja 1928. Kmet, delavec ^ ln obrtnik nuj bodo narodu vodnik I Izhaja vsako sreao. Naročnina: za celo leto Oin Mrla pol leta „ 16'— za inozemstvo za celo leto Oin 50'— Inserati po tarlfu. • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. GfasHo .Slovenske Kmetske Stranke". Leto X. Vsakdo vKlvaj vse sadove svojega dela In marljivosti I 31 £L Rokopisi s« no vračajo. — Plača In toži se v Ljubljani. — Ured-nlitve In uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski uliel M. T. — Telefon Ister. it. 160«. — Račun pri poitnl hranilnici It. 14.1*4. Razvoj dogodkov Novi davčni zakon sprejet. — Odstop vlade. — Poizkusi za sestavo nove vlade. — Sijajno zadoščenje Stjepanu Radiču. — Klerikalci brez svoje volje. dosedanjemu predsedniku vlade g. Vukičeviču. Takoj po svoji avdi-jenci pri kralju se je g. Vukičevič začel pogajati z raznimi strankami, oziroma njih voditelji. Pretekli torek zvečer je narodna skupščina sprejela novi davčni zakon. O novem davčnem zakonu smo pisali že v zadnji številki in povedali svoje mnenje o njem, ki ga tudi še danes vzdržujemo. Klerikalci sicer novi davčni zakon hvalijo na vse pretege, toda ta hvala nas ne moti. Le potrpimo, da se bo začel novi zakon izvajati. Ko bomo njegove posledice čutili, bomo govorili naprej in takrat se bo pokazalo, kdo je imel prav. V interesu slovenskih davkoplačevalcev bi mi jako radi videli, da ne bi imeli prav mi... Kriza vlade. Takoj naslednjega dne — preteklo sredo — po sprejetju davčnega zakona je vlada podala ostavko. Kakor znano, so v dosedanji vladi sedeli velikosrbski radikali skupaj z našimi klerikalci in pa tistimi demokrati, ki jih vodita gg. Davido-vič in Marinkovič. Med temi demokrati pa ni bilo prave sloge, ampak so se vedno ruvali med seboj, zlasti glede vlade. 'G. Marinkovič je bil za vlado, g. Davidovič pa proti. Ker pa to ni mogoče, da bi ena stranka uživala vse dobrote vlade, •ob enem pa nastopala proti vladi, je bilo treba to razmerje razčistiti, ida se demokrati jasno in določno izrazijo, ali so za ali proti vladi. Na seji demokratskega kluba, ki je imela namen to vprašanje razčistiti, se je klub odločil za politiko g. Davidoviča, t. j. proti vladi. Vsled tega sklepa demokratov vlada ni imela več večine in predsednik vlade, Vukičevič, je s celo vlado wred podal ostavko. Posvetovanja. Po starem parlamentarnem običaju pokliče v slučaju ostavke vlade vladar k sebi predsednika parlamenta (to je sedaj dr. Perič), da mu svetuje kot poznavalcu razmer v parlamentu, komu naj zaupa sestavo nove vlade. Predsednik parlamenta svetuje običajno vladarju, naj poveri sestavo nove vlade najmočnejši stranki v parlamentu, oziroma njenemu zastopniku. Ker so v sedanjem parlamentu najmočnejša strarika radikali, je svetoval predsednik skupščine kralju, naj poveri sestavo nove vlade Pogajanja z Radičem. G. Vukičevič se je pričel najprej pogajati z Radičem kot zastopnikom druge najmočnejše skupine v parlamentu. Vukičevič je Radiču ponudil več važnih ministrstev in še celo kopico drugih dobrot z vladne mize, stavil pa je od svoje strani pogoj, da se mora Radič ločiti od Pribičeviča, ali z drugimi besedami, da mora razbiti p r e č a n s k o fronto. Tej zahtevi pa Radič ni ugodil in zato so se pogajanja med Vukičevičem in Radičem razbila. Pomen pogajanj med Vukičevičem in Radičem je za nas prečane ogromen, za Ratliča samega pa so ta pogajanja veliko moralno zadoščenje. Spomniti se moramo samo na volilno dobo, ko sta Vukičevič in njegov zaveznik dr. Korošec na vseh shodih govorila, da je Radie izključen iz vsake vlade, pa četudi bi imel 315 poslancev, t. j. cel parlament za seboj. Sedaj pa je moral taisti g. Vukičevič dejansko priznati, da je Radič, t. j. da so hrvaški kmetje le velika moč, s katero je treba računati in da se brez Hrvatov ali celo proti njim v naši državi trajno vladati ne da. In zapomniti si je treba, da v stiski ni padel Radič na kolena pred ministrskim predsednikom-in pred radikali, ampak g. Vukičevič se je v imenu radikalov ponižal pred Radičem! Najsijajnejše zadoščenje. Še sijajnejše moralno zadoščenje pa je dobil Stjepan Radič, ko mu je vladar po neuspehu g. Vukiče-viča kot zastopniku druge najmočnejše stranke poveril sestavo nove vlade! Ta korak vladarja je vzbudil ogromno senzacijo ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Zgodilo se je namreč prvič, da je bilo z vladarskega mesta izrečeno, da ni ravno treba, da bi moral biti predsednik vlade naše države samo Srbijauec, ampak da na predsedniškem stolu sedi lahko tudi Hrvat ali pa Slovenec. Radičev poizkus, da sestavi vlado, sicer ni uspel, ampak za to koncem koncev tudi ne gre. Važno pri vsem tem je to, da je sam vladar besede gg. Vukičeviča in Korošca, »da Radič ne more v vlado«, naj-odločnejše zavrnil s tem, da je poveril celo sestavo vlade Radiču in s tem dokumentiral, da Radiču ni le pot v vlado odprta, ampak da lahko postane tudi predsednik vlade! Važne izjave. Odzivajoč se poverilu vladarja, naj sestavi novo vlado, n se je tudi Radič pogajal z zastopniki vseh strank. Kaj se je vse na teh pogajanjih izreklo, ni posebne važnosti. Zelo važni pa sta dve izjavi, ki si jih morajo slovenski kmetje dobro zapomniti. Prva je izjava dr. Korošca, voditelja SLS, ki je rekel, da se bo v imenu Slovenske ljudske stranke pogajal z Radičem — radikalni klub, oziroma g. Vukičevič. Ta izjava je za Slovence naravnost sramotna in ponižujoča. Iz te izjave se vidi jasno, da zastopniki največje slovenske politične stranke v Beogradu ne smejo imeti več svoje volje in da nimajo več svoje besede, ampak da so se na milost in nemilost izročili velesrbskim radikalom. 0 usodi Slovencev ne odločuje več večina slovenskih zastopnikov, ampak odločujejo po lastni volji klerikalcev — Srbijanci in srbijanski radikali . . . Druga važna izjava je izjava g. Vukičeviča, ki je v pogajanjih z Radičem rekel, da radikali sicer vstopijo v zvezno vlado skupaj z radičevci, ampak predsednik vlade mora biti — srbijanski radikal! S temi besedami so srbijanski radikali povedali vse. Njih prav nič ne briga, da je sam vladar priznal enakopravnost Hrvatov, Srbov in Slovencev glede predsedništva vlade — za njih vsa taka priznanja ne veljajo. Za njih velja le eno načelo, »da mora biti predsednik vlade srbijanski radikal! S temi besedami je g. Vukičevič jasno razkril, kaj Srbijanci v svojem bistvu pravzaprav hočejo. Oni hočejo neomejeno vladati nad pre-čani kakor doslej! S temi besedami pa so baš oni sami najbolj opravičili in utemeljili zahtevo po prečanski fronti. Slovenski in hrvaški kmetje ne bomo pustili več ravnati z nami kot s hlapci in z državljani druge vrste. Za nas obstoji samo eno vprašanje: Ali smo državljani ali pa nismo! In mi hočemo biti enakoprav-n i državljani! Zato pojde naš boj za državljansko enakopravnost naprej, brez ozira na to, ali se Slovenska ljudska stranka pridruži v tem boju nam, ali pa če nam pada s svojo zvezo z velesrbskimi radikali v hrbet! Slovenski kmetje! Pridružite se v boju za svojo enakopravnost nam, Slovenski kmečki stranki, da bomo v zvestem zavezništvu s hrvaškimi kmeti čim prej dosegli svoj cilj! Janko Bukovec: Oblastni proračun ljubljanske oblasti leto (Nadaljevanje.) Javna dela Din 1. Stroški stavbnega urada........ 975.000 2. Stroški za deželne in okrajne ceste .... 7,529.055 3. Visoke stavbe............ 1,000.000 Skupaj 9,504.055 Ta vsota je za 1,475.945 Din manjša, kakor je bila sprejeta v skupščini. Uradništvo tega oddelka bo stalo 600.000 Din, drugi izdatki za urad pa 375.000 Din. Med okrajne cestne odbore in okrajne zastope za vzdrževanje cest se bo razdelilo 6,000.000 Din, zato je potrebno, da cestni in okrajni odbori pravočasno opozore oblastni odbor na 2 Osvoboditev kmetov mora biti delo kmetov samih! i^C svoje potrebe, ker bo to merilo za razdelitev. Za dovozne ceste na železniške postaje in njihovo vzdrževanje je predvidenih 95.000 Din. Za cestno osobje je določenih le 390.000 Din, prvotno je bilo za to določenih 1,750.000 Din, vendar Se bo ta vsota tako zvišala, da se bo v teku leta nastavilo okoli 100 novih cestarjev. Cestni odbori, kjer manjka cestarjev, naj se tozadevno obrnejo na oblastni odbor. Vzdrževanje deželnih mostov bo stalo 322.000 Din. Občine, ki popravljajo svoja občinska pota, lahko dobe podporo za popravo potov, določenih je za to 200.000 Din. Za nujna popravila cest in potov, poškodovanih po elementarnih nezgodah, je določenih 250.000 Din. Obrt in trgovina: Din 1. Pouk in izobrazba........... 261.532 2. Neposredno pospeševanje........ 475.000 3. Tujski promet in turistika........ 150.000 Skupaj 886.532 Za podpore obrtno nadaljevalnim šolam je določenih 161.532 dinarjev. Učenci, ki posečajo kako strokovno šolo, se lahko obrnejo za denarno pomoč na oblast in je za to predvidenih 50.000 Din. Tudi učitelji, ki bi si radi pridobili strokovno znanstvo za poduk na strokovnih šolah, lahko dobe podporo, za kar je tudi določeno 50.000 Din. Za podpore obrtnim zadrugam je določenih 100.000 Din, podpora za posamezne panoge domačega obrta 100.000 Din, podpore za obrtne in industrijske razstave 75.000 Din in še za razne podpore 50.000 Din. Zdravstvo: 1. Osebni izdatki........... 2. Okr. zdravniki in babice....... 3. Osobje bolnic.......... 4. Podpore osobju, ki nima pokojnine .... 5. Stroški za bolnice.......... 6. Hiralnice............. 7. Povračilo oskrbnih stroškov v drugih bolnicah 8. Pomoč bolnicam Kandija, Krško, Novo mesto 9. Šola za bolniško strežbo........ 10. Za novo umobolnico......... 11. Dobrodelstvo............ 12. Socijalno skrbstvo.......... Din 260.250 457.800 3,994.650 45.000 10,982.300 945.000 375.000 750.000 150.000 1,000.000 1,777.188 1,500.000 Skupaj . 22,737.188 V vsoti »Osobje bolnic« so zapopadene plače zdravnikov, stre-žajev in drugega osobja v bolnicah v Ljubljani in Brežicah. Stroški za bolnice so pa: oskrba bolnic s hrano, perilom, zdravili itd. Vsak. kdor se zdravi v bolnicah, je dolžan povrniti stroške za zdravljenje, če ni siromak. Opozarjam podeželsko ljudstvo, da ono redno skoraj dobiva račune za poravnavo bolniške oskrbe preko županstva, da naj oni, ki so v slabih gospodarskih razmerah, napravijo prošnjo za odpis stroškov. Tako prošnjo je vedno dati v potrdilo občini in jo je nasloviti na vodstvo one bolnice, v kateri se je bolnik zdravil in ne na oblastni odbor, ker je tako poslovanje hitreje. Pod »Dobrodelstvo« spadajo stroški za dečje zavode, gluhonemnico, vzgajališča in zavod za slepce. V socijalnem skrbstvu je pa določenih 200.000 Din za izseljence in priseljence, 100.000 Din za delavske gospodinjske šole, 200.000 Din za izobrazbo delavstva in za pospeševanje gradnje stanovanjskih hiš 1,000.000 Din. Prosveta: Za to poglavje je določenih 2,500.000 Din. Podpore za prosvetna društva bodo znašale 250.000 Din. Pospeševanje prosvete, kar pomeni zopet podpore raznim društvom 250.000 Din. Kulturna in prosvetna društva naj napravijo tozadevne prošnje na Predsedstvo oblastne skupščine. Za povzdigo šolstva je določenih 2,000.000 Din. To bodo podpore občinam, ki grade ali so gradile nova šolska poslopja. Prizadeti, ne pozabite na prošnje! Dolgovi: Dasi deluje oblast šele kratko dobo, vendar je neizogibni dolg že tu. Za obrestovanje in odplačilo oblastnih dolgov je določenih 1,000.000 dinarjev in za povračila dolga pri Ljudski posojilnici 500.000 dinarjev. Razni stroški in rezerva: _ Za podpore gasilstvu je določenih 100.000 Din. Vsako društvo, ki je podpore potrebno, naj se s prošnjo obrne za pomoč. Proračunska rezerva znaša 1,000.000 Din. Ako bi se v kakem slučaju oblastni odbor izgovarjal, da je postavka v proračunu že izčrpana, povprašajte vedno, če ni še kaj rezerve na razpolago. Daljnja postavka v tem poglavju je 30.000 Din nagrade dvema članoma oblastne kontrole. Za sedaj sta to poslanca prof. Mazovec in Lebinger, župan iz Litije; ta dva dobita vsak po 15.000 Din letno. (Nadaljevanje prihodnjič.) Govor obl. poslanca inž. Zupančiča k spremembi § 22. cestnega zakona. Gospodje poslanci! Predstoječa uredba je bila pri zadnjem zasedanju tako od odseka kakor tudi od celokupne skupščine v celoti spoznana kot tako pomanjkljiva, da se je odstavila z dnevnega reda. Ta uredba nam je danes predložena, pa ni prav nič spopolnjena, vsaj bistveno ne, tako da moram skoro konštatirati, da se je od zadnjič ta uredba poslabšala s tem, da je v členu 2. predvideno solidarno jamstvo vseh oseb, ki povzročajo prekomerno porabo cest. Tako solidarno jamstvo v javni upravi doslej ni bilo poznano. To je naša posebna špeeijaliteta. Mislim, da nikakor ne smemo dati s takimi uredbami slabega vzgleda drugim obla-stvom, da bi tudi tista od nas zahtevala jamstva, kakor ga zahtevamo od njih mi. S to naredbo bodo k plačevanju pritegnjeni naši slovenski posestniki, da bodo morali jamčiti za italijanske podanike, ki bodo uporabljali naše ceste. To je nezaslišano postopanje. Že zadnjič smo debatirali glede naznanjenja oziroma denuncijacije, pri čemur je nastalo vprašanje, kdo naj ovadi tistega, ki je dolžan dotič-ni prispevek plačati. Okrajni cestni odbori so rekli: »Mi nikakor ne maramo biti denuncijanti.« Tudi županstva, oziroma župani so ta nečedni posel enoglasno odklonili. Sedaj pa zahtevate od voznikov in delavcev, da bodo ovajali svoje gospodarje, ki jim režejo kruh. To postopanje je naravnost nečloveško in nezaslišano. Prijave morajo biti izvršene tekom 8 dni. Če ne, bodo deževale kazni po mili volji ali nevolji dotič-nega, ki bo kaznoval. Tako bo kaznovan prvi in drugi, tretjega pa bodo izpustili. Zato mora biti uredba taka, da je popolnoma izključeno, da bi lahko delila privilegije in delala izjeme, ampak naredba mora biti pravična. Člen 2. zahteva sledeče: »Za plačilo posebnega prispevka jamčijo vzajemno vse osebe, ki so neposredno ali posredno povzročile izredno ali prekomerno uporabo samoupravnih cest, potov in naprav na njih. Vzajemnega jamstva pa je oproščen posredni udeleženec, ako naznani pristojni cestni upravi (čl. 1.), katere eestne proge se nameravajo, ali se dejansko že izredno uporabljajo, dalje osebo, na čije nevarnost in stroške se vožnja vrši, množino tovora, kakovost vozila in druge potrebne podatke za pravilno odmero posebnega prispevka. To prijavo mora priobčiti posredni udeleženec z dokazili za nje istinitost v roku 8 dni ob sklepu pravnega posla, ki je dal povod za izredno ali prekomerno uporabo. Za posrednega udeleženca se smatra vsaka oseba, ki je v kakršnikoli pravni zvezi z dejanskim izrednim uporabnikom samoupravne cestne proge in ki je dala povod za nje prekomerno ukoriščanje.« Gospoda moja! To je harmonika, da si bolj kompletne harmonike misliti ne morem. In to je nekaj takega, kar moram označiti z izrazom nečuveno. Tega ne poznajo drugod po svetu, to poznate samo pri nas. Ali pa vzemimo § 3.: »Posebni prispevek se odmerja na podlagi tarife po kilometru in toni, katero določi vsaka samoupravna edinica za ceste, pota in naprave v svojem območju, odobri pa oblastni odbor. Oblastni odbor more predloženo tarifo zvišati ali znižati odnosno na predlog neposredne cestne uprave že odobreno tarifo izpremeniti, ako se razmere ne predrugačijo. V tarifu se mora označiti tudi vrsta in množina voženj, ki jih cestna uprava ne smatra za izredno ali prekomerno uporabo.« Tudi ta § 3. je skrajno krivičen. Krivičen zato, ker odmerja plačevanje brez ozira na vrsto vozila in blaga, ampak enostavno po kilometru napravljene poti in po toni teže. Tu bo zopet trpel največ tisti posestnik, katerega gozd je najmanj vreden. Kajti čimbolj je oddaljen gozd od tržnega središča ali od železnice, tem manj je vreden les. In ravno tisti posestnik, ki je tako nesrečen, da je njegov les trikrat manj vreden, ker leži trikrat bolj oddaljen od železniške postaje, bo moral trikrat več plačati, kot tisti, ki ima gozd pri železnici in je zato njegov gozd trikrat več vreden. Ta uredba je v tem paragrafu tako krivična, da jo noben človek na tem svetu ne more zagovarjati. Krivična je ta uredba tudi na he-terogenosti organizacije vzdrževanja cest po naših občinah. Prepričal sem se, da je vzdrževanje cest zelo raznolično urejeno. To vem od odseka, vem od privatnih informacij. Pri nas na Dolenjskem n. pr. imamo vzdrževanje občinskih cest urejeno prav dobro, kajti za vzdrževanje občinskih cest določijo občinski odbori posebno občinsko doklado. Vrh tega pa župan razdeli občinske ceste na posestnike, interesente, ki občinske ceste uporabljajo, veliko bolj previdno, kakor hoče to storiti naša uredba. Kajti župan vzame mapo in kataster in pravi: Ti imaš toliko in toliko metrov posestva in rabiš cesto toliko in toliko, zato boš plačal toliko in toliko. Ti, France, ti imaš pa polovico manj kot Janez, zato boš plačal polovico manj. Na ta način plača Dolenjec že sedaj dvakratni prispevek za ceste in zato tam ni takih pritožb glede slabih cest kakor drugod. Gospodje, nepopolna je pa ta uredba tudi, ker ne določa, da mora imeti posestnik gozda pravico, da uporablja svoj lastni les, ne da bi bil pritegnjen k tej taksi. Če je n. pr. tretji rod pred mano gozd gojil, ali je potem sedanja generacija za to tukaj, da bo enostavno za 100 let nazaj obremenjena? Ali pa če je rod pred menoj gozd posekal in jaz sedaj izsekanega gozda ne bom uporabljal. (Poslanec Mazovec: »Kar z uro v roki se postavite k vsaki smreki, da boste vedeli, kdaj je zrastla.«) 5 Prosim, gospod profesor, vaš pra-ded je lahko zasadil gozd, plačeval davke in plačeval razne takse, vi pa ste prišli do tiste dote, katero imate, šele danes in boste dotični gozd posekali. In sedaj boste za 100 let nazaj plačevali. To bo prišlo zlasti po Gorenjskem in Notranjskem vse bolj v poštev, kot pa pri nas na Dolenjskem. Ta davek bo mnogo bolj prizadel Gorenjsko in Notranjsko nego Dolenjsko. Kajti pri nas na Dolenjskem je več polja, pašnikov, vinogradov itd. Gorenjska, Notranjska in Kočevsko pa živijo mnogo bolj od lesa. Kako pride posetnik do te- ga, da bo takrat, kadar bo les pro-! je se pri nas zlasti na kmetih še dal, plačal še tako veliko pristojbi- danes silno pozna. To vidimo zla-no od tega, od česar je skozi deset- sti sedaj, k0 se povsod po deželi letja vestno odrajtoval vse davšči- j razmotriva, kdo bo kaj dobil od ne?! Kajti plačal ne bo tega davka 1 "" " " nihče drugi razen posestnik lesa na štoru. Proti temu se ne da ugovarjati. Saj veste, da je vsak trgovec, ki kupčuje z lesom, toliko pameten, da bo ta davek vkalkuliral v ceno lesa takrat, kadar ga kupuje. Jaz konstatiram, da je uredba ne- oblastnih davkov. Pristaši SLS že močno računajo na to, kako bo delovala delitev raznih podpor iz oblastnih sredstev na kmečke volilce. Oni računajo, da bodo ljudje smatrali vsako novo ali popravljeno cesto za posebno milost od zgoraj, ki je sme Nove nevarnosti Sloveniio« Državna hipotekama banka zahteva vse depozite v Sloveniji za sebe. — 200 milijonov dinarjev našega denarja naj gre zopet v Beograd! ko. Ker pa hranilnice skoro gotovo nimajo toliko gotovine v svojih blagajnah na razpolago, bodo prisiljene, da od posestnikov, ki so pri hranilnicah zadolženi, iztirjajo gotove svote z največjo naglico. Kje pa naj zadolženci takoj dobe denar, da se izognejo rubežnim? Varovanškega (»otročjega«) denarja pa je pri naših hranilnicah naloženega okoli 200 milijonov dinarjev! Ta denar mora torej tudi v Beograd, kjer ga bodo dobili na posodo znani beograjski oderuhi in špekulanti po 6%, da bodo s tem denarjem lahko drli uboge srbijan-ske kmete po 40 pročentov na me sec! Če bi se ta denar prenesel samo v knjigah iz slovenskih hranilnic na podružnico Hipotekarne banke v Ljubljani, in ne v gotovini (tako da bi bili naši kmetje svoj dolg samo »prepisali« in plačevali potem obresti podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani namesto n. pr. Mestni hranilnici v Ljubljani), bi stvar še nekako šla brez več je škode. Ker pa smo se v 10 letih že dovolj izučili, zelo dvomimo, da se bi to zgodilo, kajti Beograd hoče vedno le denar, denar in zopet denar! Zopet nov nauk za slovenske kmete: Vsi v Slovensko kmečko stranko! Vsi v prečansko fronto! popolna, morebiti bolj nepopolna, in more biti deležen le tisti posa-nego je bila poprej. Zato ni vzroka, meznik ali pa tista občina ali da bi se ta uredba sklenila, ker bi okraj, ki glasuje pri volitvah za bilo to samo slab zgled za drugod, klerikalce. Na ta način upajo, da da se tako ne sme postopati. " " Zakon določa, da se mora denar mladoletnih otrok in drugih varovancev nalagati v varnih denarnih zavodih, sodišča pa nadzorujejo vporabo oziroma svoječasno izplačilo tega denarja. Denarni zavodi, ki veljajo kot »varni«, so tudi še posebej označeni. To so predvsem hranilnice, ki posojujejo pri njih naloženi denar v prvi vrsti na posestva in na hiše, ker je na posestvu naložen denar najbolj »varno« naložen. Take denarne zavode imenujemo »pupilarno-varne« (od latinske besede: pupilus = varovanec). V Beogradu pa imajo Državno hipotekarno banko, ki je menda edini zavod v Srbiji, ki je v smislu naših zakonskih določb »pupilarno varen«. Zato se mora ves denar varovancev, občin itd. nalagati v Srbiji le v to banko. Hranilnice, kakor jih imamo pri nas, so namreč v Srbiji neznana stvar. Ker pa merijo v Beogradu razmere v celi državi samo po svojem kopitu, so določili, da se mora tudi denar varovancev (in raznih fondov) nalagati edinole pri Državni hipotekami banki v Beogradu oziroma pri njenih podružnicah! Ako se ta sklep izvrši, se bo zgodilo, da bodo morale slovenske hranilnice takoj poslati ves varovanski denar v Državno hipotekarno ban- bodo z »milostjo od zgoraj«: štrli vsak političen odpor proti SLS v celi deželi. Stvar pa stoji v resnici popolnoma drugače in to, kar bomo povedali v naslednjem, naj si zlasti kmetje dobro zapomnijo. Resnica je, da imajo klerikalci vso moč v obeh oblastnih skupščinah v Sloveniji. Oni so dobili večino pri volitvah in to večino je treba priznati. Resnica je tudi, da imajo oblastne skupščine pravico pobirati gotove davke in resnica je, da bodo ta denar upravljali klerikalci, dokler imajo večino. kogar hlapec, ampak svoboden državljan je samo gospod, ki ne potrebuje nič drugega in ne sme zahtevati nič drugega kakor pravico, »milosti« pa nikdar! Če bodo torej hodili klerikalci okoli vas in govorili, da vam bodo naklonili »milostno podporo«, jim povejte čisto mirno, da iz vašega denarja ne potrebujete nobenih »milostnih podpor«, pač pa zahtevate kot davkoplačevalci to, kar vam po pravici gre! Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri Igu. žargi, LJubljana. IZ STRANKE. Vabilo na redni občni zbor Kmetijske zadruge v Sp. Polskavi, r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo, dne 26. februarja 1928 ob 1. uri popoldne v občinski dvorani na Sp. Polskavi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računske- Ne milost, ampak Politična zgodovina Slovencev nas uči, da smo Slovenci zlasti v najnovejši dobi — recimo zadnjih 50 ali 60 let — politično vzgojeni v neki posebni smeri, da se namreč vedno ženemo le za milostjo od zgoraj, skoraj nikdar pa ne zahtevamo svoje pravice s primerno odločnostjo. V stari Avstriji so nas že tako politično vzgojili. Takrat je bil konec vsake politične pesmi pri nas, tako, da so nam rekli: »Le pridni bodite in lepo zapojte: Vse za vero, dom, cesarja — pa vam bodo pre-svitli cesar na Dunaju dali vse, kar potrebujete!« Slovenski poslanci, ki so hodili dolgo vrsto let na Dunaj, so sicer v državnem zboru v svojih govorih marsikaj »zahtevali« — toda, ko so prišli domov in prinesli s seboj kakšno podporo za to ali ono cesto ali za ta ali oni vodnjak, niso nikdar rekli ljudem, da to ni nikaka »milostna podpora«, ampak da je to ljudska pravica, če ljudje iz svojega davčnega denarja nekaj nazaj dobe, ampak vsak krajcar, ki so ga gospodje dobili iz našega davčnega denarja za naše kraje nazaj, je bil »milost in gnada presvitlega cesarja«. Vpliv te nesrečne politične vzgo- ga zaključka za 1. 1927. 3. Volitve Ni pa resnica, da bi bil denar, s načelstva in nadzorstva. 4. Slučaj-katerim bodo gospodarili klerrkal- ;nostL _ Načelstvo. — Ako bi občni ci v oblastnih skupscinah, samo;zbor ob določeni uri ne bil sklep-klerikalni denar. Oblastne davke !čen? se vrši eno uro pozneje drugi bodo plačevali vsi davkoplačevalci !občni zbOT; ki bo skiepal brezpo-brez izjeme m brez ozira na to, ali !gojno je kdo liberalec aH klerikalec. To j Krajevna organizacija Videm -p treba imeti vedno pred očmi, Dobropolje ima svoj letni občni kajti iz tega dejstva sledi tudi, ka- zbor v nedeljo po prvi sv. maši v ko se mora ta denar uporabljati. Davki, ki jih bodo plačali vsi davkoplačevalci brez ozira na politično prepričanje, so last cele pokrajine, ker za to so določeni za potrebe cele oblasti in ne samo za klerikalne ali liberalne kraje! Ti davki se morajo torej uporabiti za gospodarske potrebe cele pokrajine, ker zato so določeni. Če torej kaka občina ali okraj dobi kakšno »podporo«, ta »podpora« ni nobena milost od zgoraj, ampak sveta pravica občin in okra- vanju {n uspehih naše mlade orga jev, da dobe po potrebi od oblast- ;nizacije. Po izčrpnem poročilu na gostilni pri Štihu. Predložil se bo račun od kmetske veselice, ki se je vršila 5. t. m. v gostilni pri gospodu Štihu. Krajevna organizacija se lepo zahvaljuje veseličnemu odboru in vsem, ki so imeli dobro voljo za veselico. Semič. V nedeljo, dne 5. t. m. je bil občni zbor naše krajevne organizacije s polnoštevilno udeležba mož, ki tvorijo jedro naše kmetske misli. Načelnik organizacije je poročal o dosedanjem delo- ne uprave vsaj deloma to nazaj, kar so v obliki oblastnih davkov plačali! Tako je tudi v občinah. Občinskih doklad nihče ne plačuje, da bi živela od njih le tista stranka, ki ima v občini slučajno večino. Če sezidajo kod občinsko šolo, imajo do obiska te šole »liberalni« in »klerikalni« otroci enako pravico, ker so jo plačali vsi občani in ne samo pristaši ene stranke. To je torej navadna pravica, ni pa to nobena »milost«. In kakor ie v občini, tako je tudi v državi in v oblasti. Kar ljudje dobe od države, od okraja ali od oblasti, niso nobene »milostne podpore«, ker ves ta kup denarja, odkoder se dele »milostne podpore«, so ljudje sami skupaj nanesli v obliki davkov in do teh davkov imajo ljudje po potrebi tudi pravico, sveto in nedotakljivo pravico! Zato pa mora beseda »milost« iz kmečkega besednjaka ven! Kajti svoboden državljan ne sme poznati nobene »milosti od zgoraj«, ker svoboden državljan ni od ni- čelnikovem je podal svoje poročilo oblastni poslanec tov. Bukovec o oblastnem proračunu in o našem politično gospodarskem položaju. Dobrepolje. V nedeljo, dne 5.. februarja je priredila tukajšnja krajevna organizacija Slovenske Kmečke stranke predpustno veselico, katere čisti donos se bo porabil v organizacijske namene. Na veselico niso prišli le domačini, temveč tudi zunanji gosti in sicer iz Strug, Vel. Lašč, Roba, Grosuplja itd. Mladina je rajala v poštenem veselju, a starejši možje so se ob tej priliki marsikaj pametnega pogovorili. Številne goste je pozdravil načelnik krajevne organizacije tov. Adamič, v imenu načelstva pa tov. A. Prepe-luh, ki je naglasil pomen kraja, važnost kmečko - delavskega po-kreta in pokazal na tipične značaje našega podeželskega ljudstva v spisih Josipa Jurčiča in Franceta Levstika, sosedov Dobrepolja. Pokazal je na lastnosti močnega kmeta Martina Krpana, ki je sam z lastnim orožjem in na svoji suhi, toda močni kobilici premagal razbojnika. Bodi Slovenec, spoštuj svoje, če« prav je navidezno revno, v boju bo- di lepo število žensk, so z vid-di junak in otepaj se financarjev - nim zanimanjem sledili izvajanjem. klerikalcev. Zabava je bila prav prisrčna. Organizacija bo dobila svoje in vse je bilo zadovoljno. Naši tovariši - domačini so imeli dosti posla in truda, da so vsem zadovoljili. Kdo bi si pač mislil pred leti, da bo nekdaj vsegamogočna klerikalna zvezda tako naglo ugašala. Le krepko in junaško naprej! Slovenski kmet Krpan, združen in samostojno misleč, bo stri tudi klerikalno ošabnost in komando, zakaj — vse mine! Dohodka je nad 3000 Din. Brez izjeme vsem, ki so se tako nesebično trudili za dober uspeh, iskrena zahvala! Kalobje. Občni zbor naše krajevne organizacije SKS se je vršil dne 29. januarja 1928 pri »Kre-pencu«. Neutrudljivi predsednik organizacije Josip Pintar je skrbel za to, da se je nabralo na občnem zboru pri »Krepencu« toliko ljudi, da so popolnoma napolnili gostilniško sobo. To je tembolj razveseljivo, ker je občina zelo raztresena ter imajo nekateri po celo uro daleč. Med našimi pristaši se čuti velika samozavest, saj je lista SKS pri občinskih volitvah naravnost sijajno zmagala. Dobili smo namreč več kot trikrat toliko glasov, kakor pri skupščinskih volitvah. Toraj znaten napredek, kakor skoraj v vsaki občini na Štajerskem. Politično poročilo je podal tovariš dr. Rapotec iz Maribora. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo 12. t. m. je naša krajevna organizacija SKS prvič po volitvah v narodno skupščino sklicala svoje člane na sestanek v gostilni Martina Klojčnika, kjer se je zbralo kakih 40 dobrih pristašev. Navzo- Izvoljen je bil sledeči krajevni odbor: Predsednik: Ivan Vivod; podpredsednik: Franc Marhat; tajnik: Ivan Dvorjak; kraj. zaupnik: Lud. Sevšek; blagajnik: Franc Potočnik; odborniki: Anton Pogorevc, Kari Dvorjak, Josip Kuzman, Anton Krump, Ivan Krump, Mihael Ramšak, Adolf Braunseis, Dominik Kričej, Josip Jeseničnik, Franc Krump in Ignac Videmšek. po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetnike, čevljarje in sedlarje nudi Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. ljubo je treba pripomniti, da je sin,krize naših posestnikov. Da je to Dopisi. Kranjska. Zapoge. Dopisnik »Domoljuba« št. 6 hoče nam kmetom nekoliko vest izprašati, pa mu povemo tiho na uho, da bi bilo bolj potrebno svojo vest izprašati, kakor pa nam. Stavi nam nekaj vprašanj in sicer: 1. Iz kakšnega razloga se je ustanovila kmetijska podružnica pri nas, ker je podružnica Smlednik oddaljena komaj četrt ure in ima vse potrebne stroje na razpolago? Od- čih je pa bilo tudi par pristašev govor na i. vprašanje: Podružni-SDS. Vsi so pazljivo poslušali po- ca Smlednik je obsegala 12 vasi. litično poročilo poročevalca dr. V. Rapotca iz Maribora. Po končanem poročilu so ostali vsi zbrani še uro in pol in so se skoraj vsi tovariši oglašali z zanimivimi vprašanji. Zlasti so se zanimali za davčni zakon in želeli tudi pojasnila iz zunanje politike naše države. To živahno zanimanje za javna vprašanja kaže na gotovo politično zrelost, ki je menda ni toliko v drugih strankah. Za vse te vasi pa je bil na razpolago en trijer in dve travniški brani! To so torej tisti stroji, ki so bili pa le gotovim osebam na razpolago. Trijer je bil stare vrste, ki ne odgovarja današnjim razmeram. To je bil tedaj vzrok, da smo ustanovili lastno podružnico. Da pa je iz Zapog v Smlednik četrt ure, bi moral biti pač izvrsten tekač, da dajal očetu vse, kar je mogel, da je skoro že prišel na boben. Ker pa oče le ni odnehal, je prišlo do strahovitega dejanja. Naj bo ta žalosten dogodek resen opomin za stariše, naj se tudi oni zavedajo, kar so otrokom dolžni in naj ne zahtevajo od otrok več kakor jim morejo otroci dati. Predoslje. Nekoliko se mora raz-tolmačiti dopis v »Domoljubu« štev. 2: Ker g. dopisnik še ni dosti na jasnem, kako so izšle županske volitve v naši občini, se mu lahko malo pojasni. V resnici je bilo izvoljenih 15 odbornikov SLS. Kar je bilo starih, so volili vsi starega župana. Pa teh je bilo le samo 10, a 5 je pa bilo bolj preudarnih mož, pa so z nam vred volili sedanjega župana g. Franca Jenkota iz Suhe. On je res mož, ker noče delati razlike med strankami, ne kmeti, ne delavci, ne obrtniki in tudi ne med tovarnarji. On je za vse enako dober in pošten. Ker dopisnik še vsega ne ve in ne more vedeti, ko je bil še skoro v matemem naročju, kaj so razni gospodje dobrega storili za kmete in reveže, naj jih gre vprašat po celi občini in še v sosednje občine, n. pr. Cerklje, Šenčur, kjer žalujejo sirote po prerano umrli materi itd., bo pa še kaj več zvedel, kako jih bodo ljudje hvalili. Sedaj, ko je že malo pozabljeno, vsiljujejo z raznimi sestanki, kako bi zopet dobili občino v svoje roke, pa mislim, da jim bo vse te načrte veter odnesel. Tega dopisnik nič ni omenil. SLS ima sedaj 4 odbornike man^kot prej. Če bo v prihodnjih volitvah tako, se gredo kar lahko priporočit dr. Korošcu, da jim preskrbi v Beogradu kakšna boljša mesta, ali pa če bodo najeli več takih fantičev kot pri zadnjih volitvah, ko je nekdo pred voliščem skakal sem in tja ter vsakega volilca zgrabil za rame ter mu obetal celo Brdsko grajščino, čeprav ga drug dan ni pogledal in ne poznal. Ker se Janček tako vleče za falirano SLS, gotovo misli, da bo prihodnjič on župan, ker je že sedaj načelnik krajevnega odbora in vpije, da je enotna linija SLS, pa se bode gotovo precej zmotil ko pridemo do gotovega časa. Kakor se še sliši, naša mlekarna ne napre- naših članov. Poročal je tovariš dr. Rosina in žel odkrito odobravanje. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Jože! Fekonja, župan in posestnik v Grušovi; tajnik: Ludvik Stergar, posestnikov sin; blagajnik: Marko Pečovnik, posestnikov sin; odborniki: Anton Ribič, Franc Lešnik, Ivan Vogner, Franc Stergar, Ivan Taler, Jernej Pava-lec, Žoher Marko, posestniki v Grušovi. Tudi v Grušovi naša stvar dobro stoji in očito napreduje. • Spodnji Dolič. Krajevna organizacija SKS je imela v nedeljo, dne 12. t. m. v gostilni tov. Lud. Sevše-ka v Spodnjem Doliču svoj letni občni zbor. Zborovanje je vodil tov. preds. Vivod, o programu SKS, organizaciji in političnem položaju je pa poročal tov. Škrabar. Številni zborovalci med, katerimi je bilo tu- bi pretekel to razdaljo v četrt ure To je menda zmožen samo dopis-Krajevni občni zbor SKS v Gru-(nik zadnjega članka v »Domolju-šovi pri Mariboru se je vršil dne bu<<> Drugo vprašanje: Ali je go- duje kakor bi ljudje želeli. To 12. februarja 1928 ob lepi udeležbi Sp0darsko, naročati in kupovati | je pa res nekaj čudnega, da bi lastne kmetijske stroje? Odgovor: j človek skoro ne verjel, saj jo ima-D a, ker so v korist gospodarskim j jo vendar skoro sami SLS v rokah, razmeram. Glede umetnih gnojil kateri so povsod najbližje. Pa saj bodemo že zvedli njih gospodarstvo po občnem zboru. — Fr. P. naj dopisnika nikar ne skrbi, kje iih podružnica kupuje, ker člani jih dobijo za isto ceno pri podružnici Zapoge kakor pri podružnici Smlednik. To so toraj vzroki usta-ndlntve lastne kmetiiske podružnice. Če bo potreba, jih lahko navedemo še več. To toraj ni nobena politična strast. Če pa kdo želi prispevati še za trijer, pa to še lahko stori, če ima morda zaradi tega nemirno vest ali pa politično strast. Iz poljanske doline ob Kolpi. Iz Blok. Pred dobrim mesecem ustanovljena živinska zavarovalnica že posluje, in je že v dveh primerih izplačala posestnikom škodo, ki so jo utrpeli vsled prisilnega zakola živine. Sedaj pa čakata tudi še 2 posestnika na denarno podporo, ki jo bosta prejela. Kako velike važnosti je ta ustanova, je ravno sedaj najbolj razvidno, ko dobi oškodovani posestnik povračilo škode, ko ni Pretekli "teden se je dogodil pri nasjnikjer nobenih dohodkov. — Tudi strašen zločin. Posestnik Miha Per-Inaša mlekarna dobro napreduje in še, ki je živel že dolgo v težkem'predela že sedaj čez 700 1 mleka po prepiru s svojim sinom Jožetom za-(komaj 5-mesečnem delovanju. S radi užitka, je odšel v gozd, kamor i tem da se izplača sedaj mesečno do mu je sledil njegov sin s puško in 135.000 Din za mleko, je storjen ve-očeta v silni jezi ustrelil. Resnici na .lik korak k saniranju gospodarske povsem pametna ustanova in koristna celokupnost, sedaj ni nobenega dvoma, kar uvidijo tudi razni zabavljači, ki tudi prav pridno do-našajo mleko. — Da se utrdi v mladini, ki zapušča šolske klopi, ljubezen do rodne grude in do napredka, se je ustanovil ob novem letu Kmetijsko nadaljevalni tečaj, katerega poseča sedaj čez 50 fantov in to v starosti od 16 do 30 let. Pri predavanju sodelujejo g. učitelj Dolgan, g. kaplan Učakar, g. mlekar Bohm in naš tovariš Lenarčič. Predavanja se vrše iz čebelarstva, sadjarstva, mlekarstva, obč. gospodarstva in vseh drugih važnih panog. Fantje z velikim zanimanje slede izvajanjem in vidi se že sedaj prav očividen napredek med mladino. Sličen tečaj je tudi za dekleta, katerega poseča tudi okrog 50 mladenk. Ta tečaj pa vodi g. Dolganova. Kakor je iz gornjega razvidno, Bločani nismo več med najbolj zaspanimi zemljani in če Bog da in sreča junačka, bomo še bolj gledali za napredek našega kmeta. štajerska. Mala nedelja. Večinoma so na Štajerskem koline že minile; zakasnil se je le neki Malonedeljčan, ki sedaj radi sijajno uspelega shoda SKS pri Mali nedelji v »Slov. Gospodarju« svoj žolč izliva. — Čemu pa, prijatelj v Kristusu, taka jeza, bes in sovraštvo? Ali je tako malo krščanskega duha in ljubezni v tebi? Kaj te mar ni rodila tudi kmečka mati in vendar si tako divji sovražnik kmečkega pokreta! — Ker mešaš presvitlega škofa in sv. vero v politični članek, kakor kuharica papriko v goljaš in te ni sram, političen shod primerjati z zakramentom sv. birme v »Slov. Gospodarju«, vemo takoj, da imamo opravka s človekom, kateri si dovoljuje vse, tudi verske stvari vlačiti po blatu; vemo, da imamo pred seboj pristni tip pravega klerikalca! — Ta dopisnik trdi, da smo Malonedeljčani »načvrčkali« v resolucijo same zastarele stvari, ki se že itak obravnavajo v Beogradu. Mi »kmetijci« in »piirgarji« pa pravimo, da take stvari, katere »se že obravnajajo v Beogradu», še niso tako hudo zastarele, kakor n. pr. klerikalni možgani omenjenega dopisnika. Pač pa je nam vsem, kmetom od SKS kakor od SLS, »načrčkala« — SLS. toda ne v resolucijo, temveč na — kmečke hrbte bremena, pod katerimi se bodo krivile hrbtenice še našim potomcem. — Svetujemo torej dopisniku resno, naj nas, ako se ni pre-objedel pri Mali nedelji, ne izziva in napada. Za glavobol, ki mu ga očividno povzroča nespametna in hlapčevska politika SLS — si naj blagovoli kot tarčo za svoje neslane, z verskimi ocvirki zabeljene izpade, poiskati kakega tigra SLS! Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi na pustni torek v Društvenem domu svojo običajno pustno zabavo, združeno z maška-rado. Burka, godba, ples. Zabavno za neplesalce in plesalce. Začetek ob 6. uri popoldne. Vabljeni vsi! Ko citate te vrstice, pomislite, kako boste pridobili listu vsaj enega novega naročnika! J^ Brez žrtev nI zmage! "3SC _ ______5 Iz revnih Haloz. Zadeva »svetli-kajočih se križcev sv. Frančiška«, za katere se bi čitale sv. maše v Rimu, je končno v rokah mariborskega okrožnega sodišča. Tako je prav, da se stvar razčisti brez škode za lahkoverni narod, ki veruje vsako budalost, ako je le odeta z — verskim plaščem. Baš SLS vzgaja ljudstvo v tem smislu, da mora isto vse posvetne stvari gledati skozi verska očala! Ni čuda, ako se potem pojmi zmešajo. — Upajmo, da bode lju-stvo odslej posvetne stvari, kakor n. pr. trgovino, obrt, politiko, industrijo itd. znalo strogo ločiti od verskih stvari, t. j. od cerkve in sv. vere. — G. urednik! Srečni ste, ako niste čitali v »Slov. Gospodarju?: članka o našem shodu pri Mali nedelji. Ta dopisnik vam je kakor polh prespal začetek 20., 19. in 18. stoletja — vse noter od srednjega veka ... Takrat, kakor veste iz zgodovine, bili so klerikalci še enkrat tako divji, kot so danes. Svoje nasprotnike so kuhali kar na obaro in »ajmoht« v velikih kotlih, kjer je kipela voda, ali pa smrdljivo žveplo. Če kdaj teh kopeli ni bilo pri roki, so takratne »samostojneže«, »radičevces in »kmetijcec dali šči-pati z razbeljenimi kleščami in drugimi takimi inštrumenti. Rezali so jim tudi ušesa (kakor je pač bila takratna rabeljska navada), trgali jezike, vrtali očesa — vse v večjo slavo in čast klerikalizma in tudi za to, ker je bila takrat »vera ravnota-ko v nevarnosti« kakor dandanes pri nas za časa volitev! Agitatorje tedanjega kmečkega pokreta so smatrali za najbolj nevarne. Te so po raznih ceremonijah krstili za »coprnike« in »coprnice«, pa hajd ž njim na ogenj, na grmado! In so jih cvrli in pekli, da ni ostalo cele dlake. Glasom zgodovinskih virov je bilo na ta način odposlano na drugi svet okoli 180.000 ljudi (rimskokatoliške vere!). Očividno po teh, za srednjeveškega slovenskega kmeta grenkih, za klerikalce pa cvetočih časih, skomina malonedel j-skega klerikalnega dopisnika. Čita-joč njegov članek, se človeku zdi, da ima pred seboj rablja, ki maha okoli sebe divje z zarjavelo inkvizi-torsko sabljo. In pozablja, da so nas baš klerikalci blagoslavljali in pošiljali na fronto kot cesarsko-kra-ljevi »kanonenfuter«. — Na vse te klerikalne zablode, kakor nam jih kaže zgodovina, sledi samo eden odgovor: Ker smo kristjani, ne bo-demo povračevali našim nasprotnikom zlo z zlom, hudobijo s hudim. Pač pa se hočemo braniti pijavk, krvosesov in prevarantov, ki špekulirajo samo na' naše — žepe! Naša rešitev je v velikem vsedržav-nem kmečkem pokretu in — gumijevih krogljicah! Sv. Vid niže Ptuja. Dne 19. p. m. se je poročil z gdč. Katarino Mere naš tovariš, blagajnik krajevne organizacije SKS, Avgust Maroh. Mlademu zakonskemu paru iskreno čestitamo. Juršinci. V naši bližini je nevarno zbolela neka gospodinja. Zdravnik je izjavil, da jemalo upanja, da bi okrevala. Bližnji in daljnji ljudje so ji prigovarjali, naj napravi testament in uredi vse, dokler je še pri moči, da ne bo potem zmede. Res je napravila Aistmen testament pred pričami in kmalu za tem so razni odnesli obleko in drugo, čeprav še ni umrla. Toda glej jo nesrečo, žena je nato kmalu ozdravila in zahtevala vse odneseno nazaj. Veržej. Na dopis v »Slov. Gospodarju z dne 9. t. m. »Iz V e r ž e -j a«, dasi je bil nad vse otročji, si usojamo odgovarjati sledeče: Ako je dopisnik dotičnega članka imel okenca svojih oči dobro odprta, je moral opaziti, da pri omenjenem pretepu in birmovanju, Odlikovanje profesorja Pupina. Slavni učenjak in znameniti izumitelj vseučiliški profesor v Ameriki Mihajlo Pupin je bil te dni odlikovan z najvišjim ameriškim odlikovanjem, t. j. z \Vashingtono-vo zvezdo. G. Pupin je banatski Srb, ki je že s 16. letom odšel v Ameriko, kjer se je s svojim znanjem povzpel do najvišje časti kot vseučiliški profesor, a s svojimi izumi na elektrotehničnem polju pridobil svetoven sloves. Kot zaveden Srb je za časa mirovnih pogajanj največ pripomogel do tega, da je naša država dobila Banat in Bled, za kar ga je tudi 'blejska občina imenovala častnim občanom. Poneverba v Narodni banki. Dne 10. t. m. so ob priliki pregleda blagajne Narodne banke v Beogradu ugotovili primanjkljal več sto tisoč kakor se je on izrazil, ni sodeloval noben učenec jurjevskega učitelja in tudi ne vernik ljutomerskega škofa. Pač pa je bil glavni pretepač vneti častilec Slovenske ljudske stranke, ki je pred zadnjimi občinskimi volitvami venomer kričal in kričal »Jaz bom volil g. Korošca!« — to je SLS. Ali ni tako, gosp. dopisnik dotičnega članka!? Če nimate, gospod dopisnik, v vaš »Slov. Gospodar« kaj boljšega dopisovati, je bolje, da dopisovanje sploh opustite, ker take otročje neslanosti kvarijo pri branju »Slov. Gospodarja« človeku ves apetit. Ako pa s takimi otročarijami ne bodete mirovali, bomo Vam prihodnjič v odgovor brenknili na drugo stran. Jurovci pri Ptuju. Dne 9. t. m. je uničil požar žago in mlin posestniku Vidu Purgu. Požar, je napravil nad 75.000 Din škode, čeravno je požarna bramba iz Št. Vida in Ptuja prišla na pomoč. Naročniki črke Z in Ž, ki še niste poravnali naročnine za lansko oziroma letošnje leto, ste bili pretekli teden od uprave pismeno opomnjeni na plačilo. Kdor se ne ho opominu pravočasno odzval, se mu bo pošiljatev lista seveda ustavila. — To velja za vse prizadete, da ne bo kakih nepotrebnih reklamacij. dinarjev. Kdo je poneveril denar še niso mogli ugotoviti. Ljuba Jovanovič umrl. V petek, dne 10. februarja je umrl v Beogradu v 63. letu starosti ideini voditelj radikalne stranke Ljuba Jovanovič, katerega je stari Pašic tik pred svojo smrtjo izključil iz radikalne stranke. Pokojni Jovanovič je bil rojen v Boki Kotorski in odšel še kot mlad študent v Beograd, kjer je postal po končanih študijah profesor srednje in nato visoke šole. Zgodaj je stopil v politične vrste in kot član radikalne stranke bil večkrat minister. Bil je centralist in srbijanski hegemonist, kakor vsi radikali. Čeprav je bil najbistrej-ša glava v stranki, vendar ni mogel postati nikdar ministrski predsednik samo zato, ker je prečan in čeprav je bil hujši srbijanski hegemonist, kakor Pašič. TEDENSKI KOLEDAR. 19. februarja, nedelja: Konrad. 20. februarja, pondeljek: Eievterij. 21. februarja, torek: Pust. El. 22. februarja, sreda: Pepelnica. 23. februarja, četrtek: Romana. 24. februarja, petek: Prestop, dan. 25. februarja, sobota: Matija. SEJMI. 19. februarja: Pišece, Lož. 20. februarja: Videm, Braslovče, Zg. Tuhinj, Lašče. 21. februarja: Ljutomer. 22. februarja: Velenje, Sv. Filip tf Varečah. 23. februarja: Loče, Boštanj ob S. 25. februarja: Arnuž, Bistrica, Kozje, Logatec, Vildon, Laško, Bučka, Moravče, Zubna, Cerknica, Lesce, Črmošnjice. Običajen sejem na pustno soboto v B oš t a n j u ob Savi se radi sejma isti dan na Bučki vrši že četrtek 23. t. m. VALUTE. Berlin 1355, Curih 10-93, Dunaj 8-—, London 277-15, Nevvvork 56-80, Pariz 2-22, Praga 1-68, Trst 3-—. Kaj je ARB0RIN? Edino uspešno sredstvo za zimsko škropljenje sadnega drevja in lepotičnega grmovja. Proizvajalec: CHEM0-TECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10. Samomori. V preteklem tednu je več mladih ljudi izvršilo samomor, a še večim se je samomor ponesreči). V Ljubljani se je zastrupila z lizolom neka dijakinja visoke šole in en delavec, v Kranju pa je ustrelil sebe in svojo zaročenko sin uglednega ljubljanskega mesarja g. Tonija. Nesreča. Pretekli teden se je dogodila v Novem mestu strašna nesreča. Posestnikov sin Anton Malenšek iz Kandije je vozil les z Gorjancev na kolodvor v Kan-dijo. Ko je privozil s težko obloženim vozom po klancu pri Štem-burju in se izognil nasproti prihajajočim vozovom, je padel po men te razstave je, da pokaže zainteresiranim, kako naj izboljšajo svoje obrate, da bodo v vsem ustrezali zahtevam gostov, tako domačih, kakor tudi bolj razvajenih tujih. Tujski promet v naši državi vedno bolj narašča. Vendar samo krasote naših dežel tujcem niso dovolj, oni hočejo tudi udobja in prvovrstne postrežbe, kar se jim pri nas še ne nudi v toliki izmeri kot v drugih državah in kar so oni navajeni. Zato je korist te prireditve na dlani. Razstava bo nudila najmodernejše na tem polju, nove strokovne izume Avstrije, Čeho-slovaške, Nemčije in ostalih držav. Inozemstvo razstavi pretežno stvari, ki se pri nas ne izdelujejo. Kot razstavljalci pridejo torej v poštev tudi naše domače tvrd-ke, ki spadajo v eno ali drugo sledečih skupin: Konzerviranje živil. Pohištvo. Oprema točilnic. Svetlobna tehnika. Kur- ijava, zračenje, hlajenje. Kurilna tehnika. , Pralni in snažilni pripomočki. Oprema ko-' palnic ,in stranišč. Samopreskrfoa z vodo, plinom, elektriko, naprave. Vrtovi, igrišča, garaže. Kletarstvo. Organizacija strokovnega knjigovodstva in zaračunavanja. Knjige, tiskovine, plakati in slično. Tvrd-ke, ki se zanimajo za to posebno prireditev, naj se prijavijo uradu Velesejma v Ljubljani. Vi ste gotovo med tistimi, ki ste za letos naročnino že plačali, če jo še niste, storite to takoj. Položnica, če je nimate, se dobi na vsaki pošti za 25 par. Kak se je Strnišov Juža v Sov Jak po šmarnico voza. Gospod urednik! Vi še gotovo dobro spu-nite, kak sen Ioni, zdaj je vendo ravok eno leto, v Vaš list pisa, kak se mi je godilo, dere sen hoda v Prekmurje zavolo službe. Pa kak je te gratalo, ka sen priša na namesto v Prekmurje v Apačko kotlino. Kak sen ša zato ta, ka bi se nemški navča, ka bi te za tajnika priša, dere do občine vkup napravili. Zdaj je te eno leto minilo. Doba sen te službo v Apadki kotlini pri enen kmeti. Sen se zdaj že preči privada. Če eno večer prosene kaše ne jen, se mi sploh zdi, kamo slep grata. Viiši tudi nemam več. Tu pa tan še v robači kakšno gnido, tisto pa še v gate ne pride. Nemški zdaj že preči dobro ven: Ze pišem pa cajtinge nemške beren. Pa se tudi moren biti viičeni, da do pre tajniki mogli biti sami viičeni lidje. Do pre tak gospodje gratali, ka do jin lidje tak roke kušivali, kak so nekda fajmoštron. Meja de svojo babo, lepo stanovanje, peč pa drva frej, pa penzijon za se pa za babo. Mo te vidli kak bol Pa če glih nigi kcaj nemoga, se sen pri kmeti tiidi rad. Te pa mo še bole v caj-tingah šinfa. Zaj pa van te moren povedati, ka sen prav za prav namena, namreč kak sen se v Sovjak po šmarnico voza: Moj virt je toto leto ne meja nič jabolčnice, goric pa nema, pije pa rad tak kak jaz, te pa me je pita, kak si jaz mislin, ge bi bojšo pijačo doba pa fale. Jaz sen mu poveda, daj gre doj na Sv. Jurja v Sovjak ali koma pa naj Šmarnico kupi; tista bole v možgane stopi ka človik leži spi. Resen je ša moj virt doj, pa je negi tan na kunci Sovjaka bole prta Slepšini najša pa kupa dva polovnjaka šmarnice po 10 kron liter. Jaz pa sen te moga iti z našima fuksoma po njo. Stana sen že za-cajta, nakrma kunja, priprava seno pa zoba-nje ka sen soboj vzeja pa dve koci. Gospodinja mi je vrezala soboj en falat kruha pa paprika-špeha ka bi leži šmarnico pija. Do Gornje Radgone sen zdobrega priša. Tan pa sen stava, kak ma Korošec, bržčas bo sm ja, tabak-trafiko, ka sen si neke cigaretlnov kupa. Vida sen, ka je že bogat grata, da se pa neke na povanje pripravla. Pa se je tiidi lehko, keko je sm še strank skiisa. Te pa sen ša hitro ku-joma, ki sta ravno tan stala poleg ene nove palače. Moga sen malo poglednoti. Tak sen se ravno stava, tak zen zija. Ka za ena lepa hiša. Prle štiri leta samo fundoš, zaj pa tak lepa kuča. Eden me je začeja pitati, ka tak gledan pa oči napenjan. Ja, pravin, lani mi je ena baba pravila ka do tii tempi povali, zdaj pa bi skoro resen tak bilo. Aj, aj, lepa hiša. Pa so meli teko teko penez? Kak pa, da so meli! Zaj majo že par miljonov naprej naloženo. Hm, hm, sem si misla. Neki človik je pač srečen, če v drek segne, pa peneze vun potegne. To mi ne dalo mira. Skoča sen na kola, pogna kunje, pogledna pa v celi Gor. Radgoni nikoga, tak me je tota nova hiša prevzela. Dajšla me je ena baba, pa me prosila, ka bi se en falat z menoj pelala. Te mi je vse-fele razlagala, kak bi onok skoro Šantl nesre- čen grata, ka je za drugega posojilnico podpisa, kak Neudauer hondla, kak de Korošec pova, pa ka.je pri Karbaši najfale jesti. En čas sen jo posluša, te pa sen se je navola pa sen se v svojo zamisla. Baba je venda prešti-mala pa se je skoro doj s kol skolebala. Zaj sen ba te znovi son. Pa se sen tudi najrajši son. Se lehko zamislin pa štinderan ka si čon. Pogledna sen na pravo. Kak so ti lepi kraji, lepe gorice pa drevje, lidje dobri. Pa kaj jin bo. Na toti libleni grozd se vse če zgrabiti. Zaj še te če oblast, dr. Leskovar je venda to po-griinta, takso gor na vino napraviti. To bi dobro bilo. Država 100%, občina 100—200% te pa še oblast 100% te mo že lehko dihali. Izvoza nega, penez nega ka bi duma pili, če pa keri pije ali pa more piti, te pa plačaj ta kaš joka. Notemo že dugo gorice meli. Pa na jagd-karte pre tiidi namenijo napraviti pa na lov. No te do mogli še prle zavce naročiti, ka do meli jagri kaj strelati. Pa na plesne prireditve pre namenijo vrči 250 Din. No se jaz ne plesen, ali dozde se šen ne. samo če mo zdaj, ko mo se šmarnice napja, pa denok, to si oblast presneto naopak misli, ka bi našla tak enega norega oštarjaša, ka bi za plesno prireditev 400 Din reskira. Pa ka še druga vsefele menijo gor navrči. Zaj še tele jaz pre-štiman tote avtonomije. Prle smo klali, ka nam je samo Beograd nalaga velke dače, zaj pa ta to delala Belgrad pa Marprok še kcaj. Prle so samo eni plačo vlekli, zaj pa dvojni. Bogi kmet pa delavec. Zaj boš še skoro moga za en prasečji vihpos 20 Din dati. Ne ven, kak de to kaj šlo, kak si gospoda misli. To mi je tak vsefele šlo v glavo. Skoro se mi lidje milijo. Najbojše bi bilo, da gremo vsi k ciganom. Tak sen to vsefele štindera. Najč nesen veda, ka sen že blizu Fekonja pripela. Te pa sen denok ne veda, kodih se naj obrnen. Rod bi eno malo tiidi Ivajnce vida, te pa sen se le tanta obrna. Kunja sta preči hitro hodila te pa sen ba hitro v Ivajncih. Toto ves sen cnok že vida. Tii so dobri lidje bili, če še so zaj tak. Samo ka pravijo ka tisto pesen radi pojejo: Nič ne škodi, nič ne škodi, sij so taki tud gospodi, to je znano vsepovsodi, moški skačejo črez plot. Pri Sevri, zdaj se mi je nekšni sloki vida, sen spija pol litra vina. Mogoče blo je tiidi notri kaj šmarnice, samo nesen vujpa povedati, ka me ne bi ge hrekna. Te pa smo jo potegnili gor prta Slogoviči. Namena sen tan še pol litra spiti, samo de se je una neke notri drla, pa nesen vujpa. Pela sen se dale na Krabonaš, tan kak je republika. Vse je še tak, kak je bilo lani, dere sen pri Vopotovih na škedni spa. V Krabonoši je znaver en moški me prosa, ka bi se rad pela z menoj do Jurja. Bija je dobre vole pa mi je furt naprg neke razlaga. Prišla sva na guč, kak so ble volitve lani pa letos. Jaz sem ga pita, kak je kaj pri Jiirji tu okoli bilo, keri so bole gvinili. E je kaj kmečkih liidi, ka delajo na toten poli pa se ne bojijo. O se najde pri Jiirji že preči liidi, ka za kmečko stranko gre-jo. Samo ka fajmešter majo tiidi moč. Malo zapredgajo pa napravijo parado orlov pa orlic, te pa je vse v redi. Lidje še vse premalo mislijo, ka ne vse zlato, ka se sveti. Tak sva si vse fele gučala, ka sva se prpelala tijan pod faroš. Da je malo breg, te sva doj stopala. Potli pa sva se znaver naložila. On mi je dale razlaga, kok so pri Pergarci neke zlo dosti spokrali, kako je zaj razredov v šoli, kamo skoro celo gimnazijo meli, o posojilnica, tan kak je tisti slokasti Nemec, načelnik od Korošaka pa od drugih znan-cov od fajmoštra do Ivajnšiča. Poveda je, ka jin vsen pri Jiirji dobro gre, kamo jo vsega zadosti, samo penez poslabom. On je skoro po-lala. Poslovila sva se te pa sen se s svojimi zaba doj stopiti, ka bi se skoro v Sovjak prpe-če črez noč ostanen, ka nen mogli vsega rihtati. K sreči je bila veka kravja štala, ka sen lehko kuje notri dja, je lepo odja pa položa. Zgučala si sva, da šmarnico jutrano natočimo. Za nicor pa si ga privoščimo, keko da keri šteja. Jaz sen meja paprikašpeha preči falet pa njegova v tunko segnila. Bili smo dobre vole, ka mo na zadne še peli. Zdelo se mi je, ka mi je začela šmarnica se nekana po rebrah gor tlačiti, pa ka so mi oič napete gratale. Začeli smo trudni gračivati. Jaz sen se po malen sprava kujon v stalo, si tan postla seno pa koce. Nareda sen križ pa začeja spati. Hitro me je nekon vrglo v drugi svet, glava težka, možgani napeti. Pa denok hitro zaspin. Spa sen ka klada. Moglo bi že biti bolje črez polnoč, pa se mi sanja: Smo na veliki ravnini. Vse praznično. Kamor je oko pogledalo, povsod neizmerno ljudstva, vse čaka na neki trenutek. Kar stopi gor na višji prostor svečenik. Vse je pokleknilo. Bliža se veliki dan, bliža se volitev poslancev naroda v skupščino. Važen dan, važen za ves narod. Samo eno je potrebno, da vržete vsi vaše kriiglice v prvo skrinjico. Amen, Amen, se je razlegalo po širnem prostoru. Nedaleč pa je stal stari mož, kmet trpin. Žalostno je odgovora: Kmeti pa kamen! V ten se prebidin. Amen, — kmeti pa kamen. Ni mi šla v glavo ta sanja, nesen moga več spati, premetava sen se. Ja pač, kmeti pa kamen. Bridka resnica. Meja si kamen od neda in boš ga še meja. Mogoče hujšega kak kda poprej. Žalostno je to, naj se pomisli. Kmeti in delavci či duže hujše bremena, gospoda pa vleče ge le more. Najprle so se vsi organizirali, zdej pa mejo lidi za norca. Bogi kmet pa je najč teko nevreden, da bi smeja meti kmečko zbornico. Naredili so strašne takšne zakone, naredili tarife, določili plače, kmet zidaj farovže, šole, cerkve in občinske hiše pa redi tajnike, son pa se zaduši in pogini. Izvažaš težko, moraš plačati visoke carine. Orožja ene smeš meti. Lopov te lehko zakole kak če. Zidamo ceste, avtomobili je razderejo, okrajni jzastopi plačajo, vse proti ljudstvi. Vinogradi so dosliižili, penez p ane-de, da bi je prenovili. Ostali do prazni bregi pa prazni žepi. Vse me je nekak prevzelo, da sem kumer se jutra včaka. Naložili smo šmarnico, pa sen jo srečno pripela domo. To pa sen mogo zapisati, ka se mi je sanjalo v Sov-jeki, ka te vedli po sveti, kak Prlekija misli. Dere sen z Apač odiša, če ne prle mo se že zglasa. Prvovrstna opeka! Konkorenč.ia cene! Drevesničarska zadruga v Dorf erjih, pošta škof ja Loka ima na prodaj več tisoč visokodebelnih SADNIH DREVESC. JABLANE: Baumanova reneta, Šampanjska reneta, Pisani kardinal, Jakob Lobel, Damasonov kosmat, Bobovec in razne druge žlahtne vrste. HRUŠKE: Moštnice, Tepke, Rumenke in druge žlahtne vrste. Cene jablanam I. vrste Din 10—, II. vrste Din 8-—, III. vrste Din 5—. Cene hruškam I. vrste Din 12*—, II. vrste Din 10-—. Cene veljajo as ovojnino vred Iranko kolodvor škofja Loka. Manj od 30 drevesc ne razpošiljamo. VSI, kateri boste to leto zidali! Za zidanje postrešnih sob, za majhne stavbe, za vse medzide lahko rabite najcenejšo opeko «0 K A» s katerim zidanjem si prihranite mnogo stroškov pri zidarskem delu. Opeka «0KA» se dobi vedno pri meni v zalogi ter pišite po brezplačna tozadevna pojasnila .in cenike na naslov: Korošec Dragotin, Šmartno ob Paki. Naj&olji] In tic-Jtrpctnejil ŠIVALNI STROJI .o: fini WADLER" za rtom, obrt In Industrijo. v raznih opremah. - Isiotmn kvicarakt pletilni siroji „DUBIED". Pisalni »troji „URANIA". Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. Tovarniška zaloga: JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA bSlzu Prešernovega spetnenika ob vodi. Preselitveno komercuainr banka d. d naznanilo! PODRUŽNICA LJUBLJANA (AfilacIJa banke Celi o - SlovaSkI Legiji v Pragi) se Je preselila v novo urejene prostore riot Mestnem trgu 3. 8 ' .........~ Nabirajte naročnike za » KMETIJSKO MATICO«! BBBBMMMMMMMI MIH —— —j — —— — 11118 r —— — Telefon it. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 PoŠt. tak. rai. 13.853 (llra-ralun pri Nar.dnl banki) sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt In Inkaso menic ter •'B- a»al|. Naliup vaah*vra«nth |><»|rl>|«.| r< w«1m|« vaalaa« 1» rfoala Kv »«).g«d„«J«h t«*>{lh. Inventurna razprodaja po znatno znižani ceni Moški čevlji, črni in rujavi, amerikanske oblike Din 100--Moški čevlji, črni in rujavi, širni oblika . . . Din 130--Ženski čevlji, nizki in visoki, od Din 40 - do Din 100 - Fantovski in dekliški čevlji........Din 60-- Otroški čevlji, nizki od Din 10 - do.....Din 40-- Nogometni čevlji, prikladni za delo, od Din 40'- do Din 50'-- Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu obutve In obiščite naše prodajalne na Dunajski o. 23 no dvorišču, Carl Pollak, d. d. Urtdaik: MILAN MKAVUS. — En Eottiortij >Ksa»tik«ffft lista: IVAl PUCELJ, narodni potlani«. Pred nakupom vsakovrstne strešne in zidne opeke se obrnite radi cen na ONO o sred ji j as gospodarska zadruga Kolodvorska ulica 7 Glavno zastopstvo opekarne ,IIovac' v Karlovcu - Za tlikarno >M»rk«r