OCVIRKI
Nikjer več bele Ljubljane iz časov starega Figovca! Treba je bilo prerasti konjske fige, obračunati s predsodki. Novi časi, novi običaji. Staro naj se umakne svetlim perspektivam!
*
Glej, glej, tam ob strani čepi grad. Prazen, čukov pa ni v linah. IVaj se ve, da sredn jeveških časov ne bo nikoli nazaj. Naj ga ima kakšna gostilna ali kakšno muzejsko društvo, saj ne sodi v naš moderni čas.
* Čas železnih konstrukcij, aluminija, betona.
Na sodobne hiše je možno obešati vse vrste plošč. Krivijo se, odpadajo, največ pa jih le visi. Krušijo se pa ne, kot omet v stari Ljub-ljani. Ni imenitno!
Pa marmor! Zakaj bi gradili hiše po sta-rem, s štirinii ogli. Kaj, če bi itnele obliko tri-kotnika? To bi turisti zijali. Ali pa v obliki piramid? To bi turisti zijali. Ve kdo še za kakšno idejo?!
*
Ha, tisti nekdaj slavni ljubljanski »peglej-zen« ali pa nekakšna »Kozlevčarjeva« hiša (ime po članu okteta?), ki zdaj v kosih propa-da v Volčjem potoku — kakšna revščina!