Lisi M koristi dolavakaga
Ijudilv« Dsltui s« oprt* rU*»i èo »M|», kar producirá jo.
Jkis papar is 4«vot*d la tfca intaroata a! ika working class. Warkars ara •nlillad I« all wHal Ihoy producá.
■atoro* m MCMd-ciaii matter. Dm. i, IS07. at tka po« i of flea
at Ulkaao. 11!.. undrr tka Act of Conaraaa of Marek Jrd. 117».
OfYiei: 4001 W. II. St., Chicago, III. Delavci vaeh dežela, združite te!
ŠTEV. (Na) 527.

PAZITE
na 4 lovil ko o okla pa ju, ki so ' nahaja pol*« vaiaga
naslova, prilapljo-nega »podaj ali na ovitku. Ako jo (528)
štavilka ........
todaj vam • prihodnjo ito-vilko nalaga lista potočo naročnina. Prosimo, ponovilo jo takoj.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. 1 -s- CHICAGO, ILL., DNE 16. OKTOBRA» (OCTOBER 16.) 1917.
LETO (VOL.) XII.
SUMLJIVA
Zadnji teden jo prišla ix Nemčije vest, ki bi bila kljub strahotam nekaterih detaljev zelo razveseljiva, če ne bi bil« poročila tako nejasna, da vzbujajo vsakovrsten suni.
V nemški mornarici — pravijo — je pred približno šestimi tedni izbruhnila révolta. Povedal je to iitornartèki minister von Capelle v rajhs-tagu. Poročilo, ki je prišlo o teiu iz Kodanja, pravi :
"Nemški mornariški minister, podadmiral vou Capelle, je v rajhstagu naznanil, da je bila v mornarici razkrita zarota, ki je imela namen, da se ustanovi odbor delegatov po ruskem vzoru in mornarica tako ohromi, da bi bila vlada prisiljena skleniti mir. Minister je dodal, da so biti krivci aretirani in da jih je dosegla pravična kaizen.
"Admiral von Capelle se trudi, da bi spravil neodvisne soeiall*te v zvezo z zaroto. Pravil je, da se je vodja puntarskih mornarjev o stvari posvetoval .s poslancema H aase jem in Vogtherrjem v posvetovalnici neodvisnih socialistov v parlamentu. Poslanca sta baje upozarjala na veliko nevarnost podjetja in priporočala največjo pre -vidnost, bila sta pa pripravljena dati mornarjem materijala za propagando na razpolago.
"Z ozirom na odkritje revolucionarnega podjetja je dejal von Capelle i>o neki berlinski depeši:
"Na nesrečo je žalostna resnica, da je ruska revolucija nekaterim osebam v iihñí mornarici zasukala glave in zatrouila revolucionarne ideje aied nje. Njih neumni načrt je bil ta, da bi na vseh ladjah rekmtirali zastopnike, ki naj bi pripravili moštvo do tega, da 5i odreklo ukazom pokorščino, ohromilo mornarico in vsililo deželi mir.
" Dokazano je, da se je glavni agitator posvetoval z neodvisno socialno demokratično frakcijo v rajhstagu, razi rt žil poslancem Haaseju in Vog-therrjn svoje načrte, in dosegel njiju odobren je.
"Ničesar ne morem tukaj reči o dogodkih, ki so potem sledili v mornarici. Tistih par ljudi, ki so pozabili na svojo čast in dolžnost, je doletela zaslužena kazen. Le toliko lahko pravim, da so govorice, ki se razna&ijo, zelo pretirane. Bojna sila mornarice ni bila noben t renote k ogrožena, Iniafce b¡o ostalo. '
OPOREKANJE
Socialistični poslanci so — po omenjenem ko-danjskem poročiiu — posegali govorniku s klici nevolje v besedo. Poslanec David, član socialistične manjšine, je zahteval, da naj vlada predloži dokaze in prosil, da naj državni zljor dotlej počaka s svojo sodbo. Kancelar Michaeli« je že prej namiga vat na to stvar in govorice so dobile velik obseg in se zelo razširile. Dejal je, da ne more sodelovati in priznati stranke, ki se postavlja na stran dela zoper domovino.
Trditev o zvezi neodvisnih socialistov s revol-to je pa prisila vladi zelo prav, da ji je pomagala iz zadrege, v katero se je bila spravila z očitno podporo vsenemfike propagande. Admiral von CapeUe se je poslnžit zadeve, da je naglašal "potrebo pravega pouka med vojaštvom".
To je eno poročilo.
HOLANDSKO POROÖILO
Drugo iz Amsterdama pravi sledeče:
"Posadke štirih bojnih radij nemške mornarice so se uprle. Ladje so bile v Wilhelntahavenu in kapitan ene, 11 Westfalena", je bil vržen čez krov ter je utonil. Mornarji so se izkrcali. Mornariški vojaki niso hoteli streljati na mat rože, toda oddelek vojaštva na suhem je prevzel nalogo da je obkolil puntarje. Poroča se tudi o uporu na ladji "Nürnberg",'ki je bftla na nrorju. Moštvo je baje prijelo oficirje in vzelo smer proti "Norveški, da bi bHt tam internirani. Razruševalci so pa pehiteli bojno ladjo m jo prisilili, da se je vdala.
"Kajzer sc je nemudoma odpeljal v Wilhelmshaven in ukazal, da ust rele vsakega sedmega moža izmed upornikov. Kancelar Michaelis je protestiral proti takemu sumarič.nemu postopanju in rezultat je bil ta, da so bili trije kolovodje ustreljeni. V rajhstagu je poslanec WHhelm Dittmann, élan neodvisne socialistične stranke, izjavil, da znašajo kazni v mornarici skupaj dvesto tet težke ječe in da je bilo več mornarjev urt rel jenih."
Nadaijnje poročilo je iz Berlina. To pravi:
i
UGOVORI SOCIALISTOV.
Državnozborski poslanci neodvrme socialistične stranke so odločno odklonili vsako zvezo z re-revolucijonarnimi dogodki, ki jih je mornariški ministeT von CapelHe razkril v parlamentu. Tudi dr. David, flan socialistične večine, je izjavil, da ne verjame, da ima katerikoli socialistični poslance kaj opraviti a to reč j<o. H aase, Dittinanñ in Vogtherr oporekajo admiralovim trditvam .Pravijo, da so pa imeli konference z mornarji, da jim P* niso bili nikdar predloženi načrti, o kakrifrnih J« govoril von Capelle.
¡Dittmann je nagla*al, da se i*e more btoj zo-P** vaen^nce in njtti namene razlagati kot boj «oper vlado. Kanzlet Michaelia je pa v svojem

odgovoru izrekel prepričanje, da hočejo neodvisni socialisti spraviti državo v nevarnost. V zvezi s tem je branil sistematično vojno propagando med vojaki na fronti in je dejal, da je "nekoliko duševne in uioralične prosvete treba".
Kazun tega je še ono poročilo iz Londona:
"Central News imajo vest o revoluciona me m izbruhu na nemšfkih bojnih ladjah v VVilhelma-haverm, ki se je primeril pred šestimi tedni. O uporu pravijo, da je imel vse znake močno razširjene in organizirane revolte in da je bÜ le s te -žavo premagan. Poročalo se je tudi o podobnih izbruhih med vojaki na fronti, ki pa niso bili tako resnega značaja."
ADMIRALOV KONCEPT.
Preden se pomenimo o nekaterih posledicah, ki jih je zadeva imela v parlamentu, je treba pre. udariti, kaj se more soditi o stvari.
Kakor se vidi; povedo poročila zelo malo o dogodkih, tako míalo, da je celo težko ugibati, allí je slo res za re vulto političnega značaja ali ne. v
«Nekaj se je pač múralo zgoditi, ker ne bi bil admiral voii ('apelle pravzaprav imel nobenega razloga, da bi se bahal s puntom v mornarici. P Kcbno v času vojne gleda vsaka vlada, da prikriji take reči, čim bolj jih more. Nereda v lastuAoj-ski nihče ne naznanja rad sovražniku. Najmanj naguen je za to ima,Nemčija, ki ni na nič pod sohi-ceni tako ponosna, kakor na svoj vojaški sistem in na vojaško disciplino.
Da prihajajo poročila iz raznih mest, ne ponižali seveda nič. Iziiii^)jena bi bila stvar kljub temni lahko. Naposled se vendar zelo lahko izsledi, da so vse te vesti iz enega vira. To kaže že dejstvo, da poročata Kodanj in Amsterdam prav tako kakor Berlin šele sedaj o dogodku, ki se je moral izvršiti že približno pred sedmimi tedni. To pomeni, da imajo kodanjska in amsterdamska poročila svoj vir v Capellovent govoru v rajhstagu. Če bi bili prej vedeii, bi bili gotovo tudi prej poročali.
Admiral torej pravi, da je bil upor in mu pripišite političen značaj.
* To je laikko resniúuo m je Uhkn ninaaniáiMi. Čini je vlada morala priznati, da se je zgodilo nekaj takega, je pa imela — brez obzira na resnico — dosti razlogov, da je prikazala upor kot politično revolto.
Socialistična manjšina je vladi že od začetka tm v peti. Sedanji vladi j« menda we nekoliko bolj zoprna, kakor Bethmami Hodluegovi, zlasti odkar so začeli vseneniei zopet bolj košato nastopati. Chn prešerne je se vede ta zalega, tem ostrejša mora seveda postajati (»pozicija skrajne levk'e.
Ni dvoma, da bi se Michaelis sam rad rešil radikalnih socialistov. Militarist! v kabinetu jih imajo pa gotovo de bolj na piki.
Toda kako se iznebiti neljube stranke T Namreč kako storiti, da ne bi stvar izgledala kot navadno rvasilfcftvo? Kaj je v resnici, ti» ne beli nemškim mogotcem las. Ves svet ve, da je bilo nad Liebknechtonn izvršeno navadno podlo nasifstvo; toda izvršeno je bilo v legalni obliki. Bil je obtožen in obsojen.
Tudi Ilaaseja in njegovih tovarišev ni mogoče enostavno postavili ob zid in jih poatreljati. To se pravi mogoče bi že bito, ampak sitno bi bilo, ker bi nastala nevarnost, da bi vendar nekoliko ljudfi preglasno investiralo zoper tako infauiiijo, pa bi bilo tedaj treba se nekoliko drugih postre-ljati.
Vse drugačna je reč, ako se najde pretveza.
KAKŠNA ZAROTA?
Vou Capelle pravi, da je bita med mornarji zarota. Mogoče. Razbrali smio tudi to možnost. Ampak gospod admiral1 ni podal doslej dokazov, in kar tri dokazano, ne drži.
Dokler pa ne drži admiralova obdolžite v, se lahlko uvažuj*» tudi o nasprotni možnosti.
Da je bib nekakšna zarota, se zdi pač verjetno. Ampak sum se vzbuja, da je bil med zarotniki — Herr von Capelle, če ni bil sploh njih glavar.
Admiral govori o zaroti mornarjev zoper državo in vlado. Michaelis dodaja, da hočejo socialisti manjšine res ugrožati državo. Prizadeti socialisti pa pravijo, da niso inneM nič opraviti s tako zaroto.
Capelle ne inore podati dokazov, da so bili socialisti rnanjttne zapleteni v stvar. On zahteva, da se verjame njegovimi trditvam. To je zelo dr-rfta zahteva. He tatu, pri katerem se najde ukradena
stvar, se mora dokazati, da jo je on ukradel, drugače ga ni mogoče obsoditi. Von Capelle pa nima dokazov.
To izgleda prav tako, kakor da je — von Ca-pellle zarotnik zoper neodvisne socialiste. č'e so imeli svoje prste vmes pri revolti in Če je ta revol-ta imela take namene, kakor jih opisuje admiral, tedbj se Ilaaseju, Vofftherrju in Drttmannu lahko pravi, da so veleizdajalci. In če so velerzdajalci, morajo seveda biti izključeni k državnega zbora, postavljeni pred sodišče in zaprti, če ne ustreljeni.
lie na to je pozabil vou Capelle, du jo treba dokazov. On pa priznava, da jih niiua.
MOŽNOSTI UPORA.
8 te strani je stvar na vsak način sumljiva.
Toda pustimo obdolžitev socialistov na stran in poglejmo ministrovo poročilo brez obzira na zvezo, ki bi jo on tako rad ustanovil.
•Nekakšen upor se je izvršil. Koliko je bila vsa stvar razširjena in kako globoko je segala, o temi ne pove admiral ničesar. Krivce je zadela zasluzena kazen, to je vse, kar zna povedkti stvarnega. Kar govori o načrtih, ostaja brez pomena, dokler ne predloži vou Capelle dokazov.
Upor na ladji ni sicer vsakdanja reč; ampak tako zelo izjemna vendar ni,kakor bi bilo sklepati po njegovih besedah. Upor je pojm, ki se da zelo raztezati, iz enega slučaja naredi kouuiudant lahko nepokorščino, težko aubordkiaeijo ,ali pa punt — kakor je razpoložen. " Kricgsartikli" so v tefu oziru najzanikrjenjši zakon, kar si ga je moči mlislriti.
Naj bo to, kar se je zgodilo, res upor. Tudi s tem še ni dokazano, da je l>il političen.
tNa bojnih ladjah se primeri tisoč reči, ki dajo mornarjem lahko povod za nezadovoljnost in jo potem lahko tako povečajo, da prekipi. Povsod se najdejo brutalni oficirji In poveljniki in več kot enkrat se je že zgodilo, da jc surov kapitan na ta aH oni način občutil maščevanje trpinčenih mornarjev. Služba na ladjah je naporna in stradajoči ljudje je ne morejo opravljati. Da ni brana nemških mat rozo v dandanašnji prvoredna, je gotova res"*; ako se pa zgodi, la postane še nezadostna iu moría tudi pritožbe nič ne pomagajo, sc pa ljudje tudi lahko «naveličajo potrpežljivosti.
Tako je še cela vrsta drugih razlogov, ki lahko povzročijo krepkejše proteste, morda tudi na silstva, in to se (Hitom oficijelno imenuje punt;
Dokler ni dokazov, je torej vpoštevati tudi možnost, da je bila revolts posledica razmer na ladjah, dogodkov v mornariškem življenju, ne pa političen piuit.
[rr_ PO LITI ONI MOTIVI
.Von Capelle je pač naravnost trdil, da je bilo gibanje mornarjev veleizdajniško. Označil je to z besedami, da so zarotniki hoteli ohromiti mornarico in prisiliti vlado, da sklene mir.
V pošte v je treba na vsak način vzeti tudi to eventualnost.
Mornarji so bili pred vojnim sodiščem sojeni, in če je kaj dokazov za to, da je bil upor političen, so morali biti predloženi tam. Nihče izmed članov vlade jih pa ni podal parlamentu. Vendar ¡»odpirajo nekatere reči mnenje, da je upor imel večji pomen, kakor navadna nezadovoljnost, in insubordinacija.
Admiral pravi, da se je med mornarji širila propaganda za neodvisne socialiste. .S tem sicer niti od daleč ni dokazano, da so imeli radikalni socialistični poslanci kakšno zvezo z zaroto. Pač pa bi se iz tega lahko sklepalo, da je imelo nastopanje socialistične manjšine znatne simpatije v mornarici.
Poslanci llaa.se, Vogthere iu Dittmann pravijo sami, da so bili mornarji pri njih, med njimi eden tistih, ki je bil po sodbi vojnega sodišča > ustreljen, in da so izražali poslancem veliko ne-/adovoljnost in jezo: Doslovno je llaase dejal:
"Mnogo mornarjev jo naročilo neodvisne časopise in izrazili so željo po duševni hrani, medtem ko so na suhem, lie g I ožil sem jim, d>a je to dovoljeno, vendar sem jih pa opominjal, naj bodo previdni in preudarni."
Naročanje neodvisnih listov in želja po duševni hrani, katere seveda niso dobili na ladji in v kasarni, so lahko smatra za argument, da so sc mornarji zanimali tudi za politični a vprašanje, ki je *cdaj najbolj akutno: Za vprašanje vojne in miru.
No, v tem ne more biti nič presenetljivega, kajti tisti vojak, ki se ne zanima za to vprašanje, more biti le manina. Toda kar je za cesarsko vlado neprijetno, je to, da niso mornarjem ugajali njeni nazori, temveč nazori socialistične stranke.
To sta indirektno priznala Michaelis in Capelle s svojo opombo, da je treba med vojaki na fronti "prosvete".
'Nobenemu normalnemu človeku ne bo prihajalo na misel,.da hoče kancelar porabiti vojne prilike zato, da se pouČe vojaki o razvojnih teorijah,'o politični ekonomiji, o astronomiji ali literaturi. Tista "prosveta", o kateri govori kaj« zerjev mož, -ne more biti nič druzega, kakor vojna propggauda.
PROSVETNA PROPAGANDA.
Po nekem telegramu iz Kodanja, so socialisti v rajhstagu predložili celo vrsto instnikcij, ki m» jih izdale vojaške oblasti za tak oz van o prosvetno kampanjo, in so pokazali, da nasprotujejo vsi ti predpisi od vojnega ministra Hteina izdanem geslu, da naj se ne zanaša npbena politika v armado. Pokazali so tudi, da se je ta kampanja pričel prav tedaj, ko je bila v parlamentu sprejeta znana "mirovna resolucija". Torej je šlo za to, da »e armada nahnjska proti parlameutu.
Nekaj takega je moralo biti ua vsak način, ker bi bilo sicer vse to *proevetljavan je' vojakov nepotrebno in nerazumljivo. Če je pa stvar taka, tedaj je naravno, da je ailno razburila ne le socialiste, ampak tudi še nekatere druge stranke..
Kaj je luogla vlada s tem nameravati T
■Vojna se vodi četrto leto. Nikdar ni bilo slišati o dogodkih v nemški armadi, ki bi bili mogli poroditi sum o lojalnosti vojaštva. Viljem, Iliudeuburg, prejšnji in sedanji kancelar iu vsi, ki imajo priliko, da izrečejo kaj o takih rečeh, so venomer hvalili "izvrstnega duha", "vdanost",' i "hrabrost" in "bojevitost" nemške armade.
Dobro I Če ima kajzerjevo vojaštvo vse te lastnosti, čemu je tedaj se treba propagande zanje?
Le dvoje je mogoče: Ali ni vojska vseskozi taka, kakor so jo slikali njeni slavitelji, ali pa je imela vlada s svojo propagando drugačne namene.
Prvega vlada sama noče priznati. Ostalo bi torej le drugo.
V	tem slučaju pa nastane vprašanje: Kakšni so mogli biti tisti nameni, za katere je vlada med vojaki delala propagando f
'Iščimo jih — pa nam ostane vsega skupaj le eden.
VLADA IN RAJHSTAG.
Ko je Micliaelis nastopil kancelarski urad namesto Betbtnann Hollwega, je rajhstag sprejel neko resolucijo, ki ni sicer nič mogla pospešiti miru, ampak je vendar kolikor toliko pobijala želje velikih aaieksistov, in je kazala, da bi se s parlamentom še dalo <ua pameten način govoriti o miru, če bi imel parlament sam odločilno besedo o "bjem.
Michaelis je takrat potegnil zbornico za nos. Pravil je, da soglaša z resolucijo večine, — "kakor jo on razuiue". Bilo je pa treba precej časa, preden so stranke večine spoznale, kako jih je njih kancelar imel .za norca. Ko so izsledile, da soglaša gospod Michaelis s tem, .kar misli sam, ne pa a tem, kar «o one hotele izreči v svoji resoluciji, «e je pojavila ostra opozicija, po časopi-«jn so1rtfrtni(>t»1rt1ttke,VraJTistargn joTOte nur- - "M na seja. Potem je pač vse utihnilo, toda vlada je bila na jasnem, da se v parlamentu polagoma širi nezadovoljnost.
<'e bi bila na Nemškem parlamentarna vlada, bi morala svojo politiko prilagoditi zaiitevam raj list ago ve večine, ali se pa umakniti in dati prostora taki vladi, ki bi uživala zaupanje večine.
'Nemška vlada ni parlamentarna. Odgovorna je le kajzerju. Vendar je pa parlament faktor, ki šteje vsaj toliko, da kaže napram ljudstvu in napram tujini mišljenje političnih strank in lahko dela sitnosti vladi, če jc v nasprotju z njim.
Ta vlada vdili med vojaštvom agitacijo, ki •nasprotuje mišljenju parlamentarne večine. Čemu? S kakšnim namenom?
•Pač le zato, da bi se v skrajnem slučaju, če bi ji postal parlament preveč neroden, ladiko brez skrbi iznebila ljudskega zastopstva. "Prosvetno delo'' na fronti tedaj ne sluši boljši obrambi do- ' •; movine zoper zunanjega sovražnika, teifveč — boljši obrambi vlade zoper eventualnega domačega sovražnika. Zakaj naposled ostane vendar kljub vsemu sentinientalizuiu neovržena resnica, da ima dandanes tisti večjo moč, kdor ima oboroženo silo na svoji strani.
4
PESEK V OČI.
Treba si je priklicati nekatere posameznosti v spomin.
V	rajhstagu jc bila prejšnja iu sedanja vlada večkrat pozvana, naj naznani pogoje, |w>d katerimi bi bila'Nemčija pripravljena skleniti mir. I>o današnjega dneva ni niluče hotel odgovoriti na to vprašanje. Kajzerjevi zastopniki so pač porabili mnogo površnih fraz, ki so lepo zvenele, ampak niso imrle nobene vsebine. In kadarkoli je prej Bethmann llollweg in sedaj Michaelis izrekel kakšno besedo, ki bi se dala razlagati na ta način, kakor da ima vlada pošten namen za pravične mirovne pogoje, so vselej izven parlamenta nastopili Tirpifz, Ludendorff in drugi voditelji vscnemcev, znani veleinilitaristi, in so hrupno zahtevali aneksije, velike vojne odškodnine in podobne reči.
Kajzerjeva vlada je Imela dovolj moči, da je potlačila vsak glas, ki ji ni bil všeč. Imela je tudi dovolj poguma, da ga je v resnici zatrla, ne oziraje sc na pravo in zakon.
Naj se kdo drzne v Nemčiji danes predlagati: "Dajmo Alzačanom priliko, da sami |»o svobodni volji odločajo, kam hočejo pripadati!" Jutri gotovo ne bo več mogel ponoviti tega. Kajti vlada ne trpi takih izjav. Vlada ni trpela Lieb-kneehta ni trpela Luxen*burgove, ni* trpela Har-dena; vsakemu je rnala zamašiti usta.
Kako bi taka brezobzirna vlada trpela rogo-viljenje šovinistov »n aneksionistov, če ne bi soglašala z njimi? Ali ona ga trpi; vidi se celo, da mu daje potubo; zdi se, kakor da ima vseneiuce v rezervi, da nastopajo proti parlamentu, kadar ne mara sama direktno nastopiti proti njemu.
(Konec na 2. strani).	A

Slovensko republičansko F združenje.
sedež v ghicagi, ill
izvr&bvalni odbor:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertuik.
nadzorni odbor. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank VeraniČ.
centralni odbor.
Anton Zlogar, MaU Pogorele, Anton Motz, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Sava, Frank Udovieh, Joseph Steblaj, Leo Zakrajšek, John Er-
mene, John Rezel.
(Opombe. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, 111.)
8. R. Z. se bojuje za združitev svojega naroda v demokratični obliki, katero spoznava edino v republiki Zaradi tega odklanja vsako monar-hično vlado. Demokratična monarhija je contra-dictio in se. S. R. Z. ne smatra tega za kaprico, temveč postavlja svojo zahtevo v duhu svojega naroda, ki je demokratičen.
To bi moral vpoštevati sploh boj za demo-. krscijo, ki je obenem boj za trajen mir. Svetovna demokracija se okrepča, če se ustanovi na Balkanu znatna jugoslovanska republika. V telo demokracije se požene zagozda, če se ustsnovi tam nova monarhija. Povrh tega povzroča monarhija zopet dinastične rivalitete in s tem nevarnost novih konfliktov.
SUMLJIVA REVOLTA.
Jugoslovani, ki so sedaj podloiniki habsburške dinastoije, hrepene po osvoboditvi. Za osvoboditev jim pa ne zadostuje izprememba državnih meja, ampak potrebujejo svobodno kon-stitucijo v svoji novi državi. Evidentno more biti taka konstitucija le republičanska.
•Med Jugoslovani ni aristokracije. Ta institucija je narodu popolnoma neznana. Fevdalni gospodje V preteklih časih so bili tujci, med Slovenci nemški baroni in grofi, med Srbi turški age in begi. Ker je pa monsrhija ekstrem aristokracije, je za Jugoslovane ta vladna oblika nelogična. Dejstvo je, da niti ni prišla iz narods.
Iz Berlina prihaja čez Kodanj poročilo, da je bila aretirana znana sodružica Zietz, katero dolže, da je v zvezi z uporom pomorščakov v Wilhelms-havafi. Poroča se tudi, da je bil poslanec ilecke en dan v zaporu, ko se je mudil na nekem shodu pomorščakov v Kielu.
Iz Amsterdama poročajo: Nemški minister mornarice podadmiral Eduard Von Capelle je re-signiral. Vest je bila uradno potrjena po končani konferenci, ki se je vršila med voditelji liberalcev v državnem zboru in kancelarjem Michali-sem: liberalci so zahtevali, da Capelle odstopi in to se je zgcdilo. Tukaj prevladuje mnenje, da so tudi kancelarju in podkancelarju Helfferichu dnevi šteti. Radikalno časopisje silno napada oba, zlasti ne štedi ostrih besed socialistično časopisje. • Socialisti so odprto povedali kancelarju, da ne glasujejo več za vojni kredit, ako ostane on na krmilu .vlade.
Capelle je bil velik zagovornik brezobzirne submarinske kampanje na morju in kot minister je nasledil admirala Tirpitza v marcu 1916. V svojih govorih v parlamentu je vedno prerokoval, da bodo submarinke 4' zda jpazda j " prisilile Anglijo na kolena. Vrat mu je zadrgnil njegov napad na neodvisne socialiste ob prilike debate o revolti v mornarici.
(Konec s 1. strani.)
V parlamentu so se oglašade demokratične zahteve. Tudi v tem vprašanju je vlada do današnjega dneva vodila rajhMag za nos. Kajzer je pisal osebna pisma BethoMUin llollwegu o reformi pruske volilne pravice; obljuboval parlamoiv. tarno vlado in druge demokratične reforme. A niti en resen korak ni »torjeu za uresničenje teh obljub. Vidi se, da so bile vse skupaj le pesek v oči. Tudi v tej igri ostaja ¡»arlaiucait na cedilu.
moč vlade.
Razmerje med rajhstagom in vlado ni tako, kakršno je je bilo ob začetku. To je tako očitno, da ne more biti nihče v dvomu zaradi tega ln razmerje se izpreunnja čimdalje bolj; vlada in parlament, ki sta bila 4. avgusta 1914. videti kakor eno srce in ena duša, se boljinbolj odmi-ksta drug od drugega. Nasprotja se rnnože in obenem ostrč.
Tudi debata o mornariški zaroti je pokazala, da je tako. Takih kritik, kakršne so bile sedaj posvečene Michaclisu in Capellctu tudi iz nekaterih meščanskih strank, ni bilo zadnja leta slišati v nemškem parlamentu.
Kajzcrjcvi svetovalci in zastopniki niso slepi. Dobro vidijo, da jim polagoma izmiče moč nad rajhstagom iz rok. Tisti volji, ki polagoma prodira med poslanci, se pa nočejo ukloniti. Vsaj doslej ni nkti najmanjšega znamenja, da bi bili
tako razpoloženi.
Če pojdejo pota še nekaj časa narazen, tedaj se kaj laliko zgodi, da se ¡»kaže odprto nasprotje med vlado in parlamentom, nasprotje, ki postane kritično in iz katerega se porodi' neutajen boj med'obema strankama.
To je možnost, s katero se na vsak način
•	#	v
mora računati.
Kaj pa tedaj?
Vlada ima v tem slučaju veliko moč. Odgovorna ni parlamentu, temveč monarhu. Kajzer lahko razpusti rajhstag; z ozirom na vojno*stanje m na avtoriteto, o kateri je prepričan, da jo uživa, ne da razpisati novih volitev. Pomaga mu v tem lahko dejstvo, da je večina volilcev na fronti. Ali se pa izvrše volitve pod bajoneti, kjer se voli na povelje.
Vse to so za avtokratično vlado lahke reči, " le da je vmes majhen — "če".
Morda ne bi bil pred enim letom nihče v Nemčiji mislil na tak 44če"; toda med lansko in letošnjo zimo so bili dogodki. Tako veliki dogodki, da jih niti kajzerjeva vlada ne more prezreti.
Čigavo je orožje?
Kaj, če bi prišel Miehaelis v rajhstag in bi prečital kajzerjev dekret, s katerim se razpušea parlament, pa bi se našel poslanec, ki bi zaklicsl:
44Ljudstvo nas je poslalo seui in po njegovi volji ostanemo tukaj!"
Kaj, če bi tak glas našel odmev in bi večma ostala na slojih sedežih!
«pomladi se je nekaj zelo podobnega zgodilo v ruski dumi. In najmogočnejši car premišljuje danes vsled tega v Hibiriji minljivost slave tega sveta.
Kajzer Viljem gotovo ne bi vsled takega parlamentarnega upora hitro podpisal svoje ab-dikacije. Kajzer Viljem ni tako mehkužen. Zgodovina daje zglede, kaj se v takih slučajih stori z nepokornimi parlamenti. Čemu so bajoneti in kanoni?
Toda zopet prihaja ominorai 4'če" na pot.
Bajoneti 9o v rokah ljudi; s kationi morejo ravnati le živi ljudje.
In če bi ti ljudje mislili drugače, kakor kajzer, kancelar m državni tajniki?
Komaj par mesecev je od tega, kar so neodvisni socialisti v rajhstagu zahtevali ustanovitev odbora, ki naj bi izvršil priprave, da se Nemčija izpremeni v republiko. To jc ostal glas vpijočega v puščavi — takrat.
■Razpust parlamenta bi ustvaril nenavaden položaj. Vaaj za nekaj časa uastane zmeda. V takem kaosu velja eneržija. Kdor se je upal zahtevati republiko, ko je bila taka zahteva zanj še nevarna, iuia gotovo več eneržije, kakor peto-lizniki. <V krizi in zmedi bi se taka eneržija lahko uveljavila. Klic po republiki bi lako bil grom.
Marsikdo, ki je pred meseci «kotnizgoval, bi se tedsj lahko spomnil na nekdanjo zahtevo, ln kaj, če bi bila ta beseda naenkrat ljudstvu simpatična?
Kajzer dane« ne verjame, da so na Nemškem republiČanske duše. Toda republika živi gotovo že danes v marsikaterem srcu, ki morda še ne ve zs to.
'Neposlušnost parlamenta, pa še taki glasovi — tedaj mora odločevati orožje. In tedaj je vprašanje: Komu bo orožje služilo?
pravi namen.
Vojaške oblasti razvijajo na frontah — in seveda tudi doma po vojašnicah — "prosvetno propagando".
Da jo izvršujejo, ni čudno. Da jo priznava-je, je čudno.
Prvi trenotek si bo gotovo vsakdo, ki to sliši, mislil: 44V nemški arnradi ni vse v redu. Vojaški duh pojema, bojevitost p€#a. Vojaki ao siti vojne. Treba jih je umetno, s posebno propagando podžigati."
To bi bilo priznanje slabosti. Izrečeno v parlament, je izrečeno pred vsem svetom. Tako priznanje mora nujno sovražniku dajafli pogum.
<Ali je Miehaelis tako neroden, da dela take reči in ne misli na njih posledice?
Težko verjetno!
'Neprenehoma govori Nemčija o miru, četudi indirektno. Ampak nikdar ne izrečejo njeni ofi-eielni zastopniki besedice "nrir", ne da bi obenem ponosno m žmgaje zatrdili, da je Nemčija pripravljena na boj do končne zmage, če se sovražniki ne podajo.
Kako bi bilo mogoče govoriti tako, obenem pa priznavati, da se vzdržuje duh bojevitosti le še z umetno propagando?
Marsikaj se lahko. očita nemškim državnikom. Lahko se verjame, da so posamezni nerod-nezi med njimi. Ampak če vzamemo vladni aparat v celoti, moramo priznati, da je vedno vedel kaj hoče. Zato tudi vpričo te 44prosvetne propagande" ne moremo verjeti v absurdno nepremišljenost.
Če pa noče vlada priznati, da peša vojaška sila Nemčije, tedaj nastaja z njeno 44prosvetno propagando" vrzel.
Kako je to mogoče izpolniti? Pač le na ta način, da se ne vpliva na armado toliko zaradi boja proti zunanjemu sovražniku, kolikor zato, da pride armada čim čvrsteje v roke vlade in kajzerja. lik sicer za vse slučaje!
Da hočejo tudi bojevni duh vojakov dvigniti, je verjetno. Saj se ne da tajiti, da je položaj na zapadni fronti zelo poslabšan, da je imela Nemčija izgube, ki jih ne more več tako nado -meščati, kakor v začetku, da je v četah mnogo u-trujenosti, da umikanje ne daje toliko poguma, kolikor napredovanje, da demoralizirajo marsikoga vesti o ameriških pripravah, da že od začetka ni prinesel vsakdo navdušenja s sabo.
Ali za premagovanje vseh teh težav so prej zadostovali ukazi, reglementi in vojni kazenski zakonik. Če je zdaj treba sistematične propagande, se mora sklepati, da ne zadostuje več kor-poralska disciplina. Vlada sc bojuje za svoj vpliv v armadi.
MOGOČI ZAKLJUČKI.
Če vzamemo to v postev, pridemo lahko do zaključka, da je imel upor v mornarici naj»brže res politično ozadje. 'Povod, da jc izbruhnil, jc
lahko dal vsakdanji dogodek. Ampak če bi v drugih razmerah kakšna brutalnost napram mornarjem ali kaj podobnega provocirala dejanja, ki bi se označila za subordinaeijo, je sedaj zadostovala morda slaba menaža, da je ljudem preki? pelo in da je iz njih nevolje nastala revolta.
•Pri tem ni treba nobene revolucionarne direktive od strani neodvisnih socialistov. Tudi ni treba takegs načrta, kakor je von Capelle govoril o njem.	^
Nasprotno. Kar je vpričo stroge cenzure znano o dogodkih, kaže vse na to, da ni bilo revolucionarnega načrta, ali pa, če je bil, da se upor ni izvršil po njem. Najbrže je torej spontano iz* bruhnil na kakšni posamezni ladji iz kakšnega vzroka, ki ni bil z načrtom v zvezi.
iNi treba velikega modrijanstvs, da se to razume. Poročila pripovedujejo, da so mornarji pometali katione v morje.
Ta vest je resničns ali pa neresnična.
(V zadnjem slučaju je računati, da so ostale upodrobnosti prav tako izmišljene kakor ta. V prvem slučaju pa ne bi ostalo človeku nič druze-ga, kakor da se čudi.
Da bi rebeli .pometali svoje oficirje v morje, bi bilo še verjetno, da si bi pametnejše in skoraj tudi bolj varno, če bi jih zaprli Ampak da bi pometali v valove orožje, ki je za uspeh take revolte najvažnejši pogoj, ne bo verjel noben ma-troz tretjega razreda.
Prav tako bi bilo soditi po došlih vesteh, d* ni bilo nobenega sodelovanja. Z ene ladje so vrgli kapitana čez krov, pa se niso nikamor genili, » drujra ladja pa je odpiula proti Norveški, da bi bila tam internirana.
To je konfuzija ne pa revolucija.
Če bi bila zarota organizirana in razširjena, če bi bil izdelan revolucionaren načrt, tedaj bi bili mornarji pred vsem počakali, da bi bili dovolj močni za akcijo. Tedaj bi bili gledali, da postanejo gospodarji na ladjkh in tedaj bi se bili polastili ladij za boj.
* i REVOLUCIONARNI DUH.
Misel, da se je na Nemškem pričela revolucija, ki so jo prve vesti lahko zbudile, torej nima podlage. Brez obzira na vse drugo se je izvršilo gibanje v tako tesnem okvirju, da ga je vlada očividno brez posebne težave zatrla.
Vendar pa ne sledi iz tega, da je stvsr že opravljena in da nima večjega pomena.
Moniarji so kazali socialističnim poslancem — tako pravi Haase — veliko nevoljo in jezo. Naročali so neodvisne časopise — to se pravi liste socialistične manjiine — in hrepeneli so po duševni hrani.
Mišljenje teh ljudi je torej protivladno in proti vojno. r	• *
fVon Capelle je precej nerodno dejal, da je ruska revolucija ljudem v mornarici zmešala glave. Ruska revolucija je najbrže še na nekatere druge ljudi v 'Nemčiji tako vplivala, kakor Ca-pelletu ni všeč. Ali s tem priznava mornariški minister — ki danes pač ni več minister — da je prišel v mornarico revolucionaren duh.
In to je važno.
i. •
Tega duha niso mogli ubiti, tudi če so post reljali nekoliko mornarjev. Niso ga mogli zatlačiti v ječo, tudi če so diktirali dvesto let 44cuhthavza".
•Revolucionanii duh torej iivi na Nemškem. Tako močan še ni, da bi se lahko uveljavil kot bojujoča in zmagujoča sila. Toda če živi, ga ne bo mogoče ugonobiti in prejalislej mora postati dovolj močan, da zmaga
Danes se ne more še računati z nemško revolucijo kot s faktom. Ali kot možnost, ki jo kakršenkoli dogodek lahko zbudi in napolni z zmagovitim življenjem, jo je vsekakor jemati v postev.
Če vidi ksjzer v svojiht sanjah strahove, sc to lahko razlaga brez egiptovskih sanjskih bukev.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Doleneo.

Zadnja noč se ni praV sponesla. Bolje bi bilo, da smo se nekoliko dalje prestavili. Vendar pa naštejemo in zložimo v malho do tristo polho»v. Proti vtfou se pmičemo bolj počasi. Seveda smo okrog ognja še na vse kraje dobro pregledali, da nismo kaj pozabili, vrha navzdol pa stopamo že bolj naglo. Srečamo tudi ljudi, ki gredo z vprego v gozd po drva in drugo lesov je. Vsak nas ogovori in povpraša, kako se je kaj lov sponcsel. Že tik prve vasi pa srefcamo druge polharje, s katerimi je že daljši rangovor, \od da smo lovili in katera vada je «najbolj ugajala. Mi, ki smo bili utrujeni in žc blizu doma, se nekoliko dalje pristavimo. Naši nasledniki se pa bolj hitro poslovijo, ker jih skrbi, da bi njih malhe ne bile .kos našim, kajti najizdat-nejsi lov se po končani dobi razglasi po vseh vaseh.
Marsikateri gozdar, ki bo ta moj opis čital a-li slišal ln je Že poslušal straAka, ko je pripovedoval, kaj vse je doživel v gozdu, ter vedno končal z besedam i:4 4 Vsaj dandanes pa tega več ni, svet je postal ves drugačen," — bo odkhnsl z glavo in rekel:4'Temu se je dobro godilo, ko je lovil polhe. Imel je vsega zadoati s seboj in pri lovu pa še lepo vrlme. Tpda, naj bi bil izkušal, kar se je meni pripetilo, ko se je ns večer jelo oblačiti, še pred polnočjo deževati, potem pa je pritisnila še burja, in zjutraj, ko sem se napol prezebel prebudil, me je oodeval sneg, potem ps bi le vedel porvedatl, kako je pri prvem vidu vso svojo pripravo polbrsl in šel iz gozda proti domu, kakor bi gs sam peklenšček preganjal."
Vem tudi to iaz m bom tudi o tem Še govoril,
kako se godi gosdraju, Ido gs daleč od doma in v
... ' ...
debelem gozu zasači ne vreme. Poznal sem tudi polharja, ki je nesel s seboj samo za dva dni živeža, in to le koruzne moke iti nekoiliko masti, ostal pa v gozdu še tretji dan in tretjo noč, v resnici nalovil samo do 400 polhov, toda dmv grede vsled gladu in ker jc žc težlko nesel, tako oslabel, da mu je jelo črno postajati pred očmi in sc jc naposled zgrudil. Tomaž je bilo ime temu možu in bij je iz Kožar. ^Pravil mi je, da prav sani ni nikdar nalovil toliko polhov «kakor takrat, ko bi bil malo« dane za zmerom ostal v gozdu. " Imel sem s seboj/' je pravil,44do 30 stav. Vreme je bilo pravo, polha pa toliko, da je kar mrgolelo. Ko sem se drugi dan odpravljal, da se vrnem doniov, sem pokuhal še o-stanek živeža m utrujen, kakor sem bil, po4em ko sem bil snedel, tudi ne pri ognju zaspal. Spanje me je dkrepčalo. Premišljevati sem ipočel in samega sebe preveril, da brez živeža se en dan tudi še prestane, in odločil sem se, da bom lcrvil še eno nOČ, češ, da tako ugodnega vremena in toliko živali morda ne najdem nikdar vdč. Po dnevi sem precej spal, na večer sem postal žc malodušen in mislil sem se že odpraviti preiti domu. Vendar pa me je premagala strast in jel sem nastavljati. Taval sem kakor omanljen po nOči od stave do stave; vzdrževalo me je le to, da jc rfkoraj vsaka stava zmerom držala. Pri belem dnevi sem sc prebudil pri ognju, ki je bil domalega pogasnil. Zeftlo me je tudi, vendar sdm šel še okoio stav in* pobral nje in 'kar je bilo v njih. Pospravil sem vse v malho in jel stopati proti domu. Dasi je stsr pregovor, da lovec nikdar ne stopa lože nego tskrat, kadar težko nese, mf je bila nspoljena malha vendar zelo nadležna in polotila se me je misel,
da bi jo dkril in od doma potem brata poslal pon jo."
Kar je tebi na jeziku, ljubi brailec, to je premagalo tudi mene, da sem rekel Tomažu: "Zakaj pa si ntote par polhov «pekli in se na ta način okrepčali?" Tomaž me jc pogledal in vedel sem, kaj mi bo rekel. Pravi polhar bi baje prej gladu poginil, nego si žc v gozdu privoščiti polha. Ko hitro domov pride in pokaže plon ter prepusti tudi radovednežem in posebno mladini, da pre-šteje veliko število polhov, da potem vodo govoriti po vasi in praviti, da toHko jih letos še nihče ni prinesel doniov in šc tako tohtnrh, potegu šele postane polhar radodaren. Sam si jih privošči in drugim jih deli. Kdor drugače naredi, ta jc sneda in ni pravi polhar.
Tega pravila se je držal tudi Tomaž in se o-terpal z gladom in trudom do Vratec, od koder sc pot naj?ne navzdol. Tam se je pristavil, da bi počival in sc nekoliko okrepčal, pa je od slabosti bolj omedlefl nego zaspal, Ko se je zopet zavedel, si je pomagal naprej in malo živ šele proti mrakie priSel domov, dasi se od Vralec do doma navadno ne potrebuje čez dveuri.
Tak je in mora biti polhar, ako hoče šteti med strokovnjake.
Ko pride polhar domov in ne dkrepča za potrebo, mora takoj na delo, da žival spravi v korist. Prične s tem, da dene polhe k kožice. Kdor tega ni videl, ne -bi verjel, kako apretni so prsvi polharji. Parkrat se zablisne nožič, po&em pa potegne kožico proli gflavi doli in ima v eni rdki nagega polih«, v drugi pa meftiček. Polhi se kuhajo, pečejo, gvro. ako so tolsti, se mast odliva in
spravlja. Domača hiša in sosedje, vse se gosti z mesom in dobro zabeljenim krompirjem ali pa z žganci. Kožice se nanizajo ua niti in potem posur še, predno pridejo v «troj.
Htrojcnje je zelo primitivno. Več čez trebuh prerezanih kožic se zameša med žaganje in kosi strojar, ki sc drži z rdkama za kak povprečen količek, skače po njih m jih meša, da ga še po zimi ne more zebsti. Ostrojene kožice se potem sesiva-jo v podoLgaste, takozvane tablice. V vsako ta-blteo jih gre po šestnajst. ToHko se jih potrebuje tudi za navadno polhovko. Prodajajo se pa tudi table in se potem rabijo kot podlaga niesto druge kožuhovine.
Nekdaj je rttala polhovka staro dvajsetico, in odrasli ljudje, ki stanujejo ob	in tudi
po drugod po naši deželi, so jih po zimi skoro vsi nosili, v poletnem času pa samosrajčnike, da jih ni solnce pdklo v glavo in se je prihranil klobulk.
(Dalje prihodnjič).

is Bordeauza poročajo? Zborovanje francoske socialistične stranke je zaključeno s popolnim triumfom večinske frakcije. Resolucije, ki jih je predložil M. Renaudcl, voditelj večinske frakcije v parlamentu, so bile sprejete a 1500 glasovi proti 52. Reeolucije zahtevajo zastopstvo v kabinetu, zagotavljajo nadaljno podporo vladi, dokler traja vojna, bolj energično polkiko v obrambo domovine in izražajo zahtevo po revisiji zaveznttkih mirovnih ciljev na temelju ruake mirovne formule. Kongres se je tudi izrekel za med- . narodno kontferenco v Stockhohmi in sprejel resolucijo, ki zahtev^potne liste za delegate od vlade,
/ .¿d
Proletariat in bodočnost družbe.

Najpoglavitejšo, nebi najnevarnejšo silo je ustvaril kapitalizem sam; To je proletariat. Moderni proletariat je pravi, legitimni ain kapitalizma.
Delavci so bili Že davno prej na avetu. Prvi človek na zemlji je moral biti delavec. AH delavstvo vsake pretekle dobe se bistveno razlikuje od sedanjega. Moderni proletariut je ločen od delovnih sredstev; odvisen je od razmer na delov nam trgu, od razmer kapitaliatične industrije, na katere nima sam nobenega vpliva. Svoje • delo mora noaiti na prodaj tja, kjer ga kapitali-aem potrebuje. Kriza v kapitalistični industriji je tudi njegova kriza, prosperiteta industrije ni sama na sebi njegova prosperiteta.
Rapidni tehnični napredek jemlje strokovnemu znanju modernoga delavca boljinbolj vsako ceno. Kar se je naučil kot rokodelec, mu ne po-inaga več, kadar pride stroj v njegovo obrt; nov stroj vrle zopet njegovo znanje med neporabno Saro, in čim popolnejši je mehanizem, tem enostavnejše postane poleg njega človekovo delo. Strokovno izučen delavec, ki je bil morda umetnik v svojem rokodelstvu, je naposled prisiljen, da opravlja delo, ki ga tudi vsak začetnik lahko opravlja: stroj je uničil razliko med izučenim in neizučenim delavcem.
% Nov tehnični izum vzame včasi kakšni stroki vse pogoje obstanka. Podjetnik izpremeni svoj obrat, ker je zato treba le novih strojev in morda tehniških voditeljev; cela armada delavcev je pa vržena s tira in mora, bodisi tudi po dolgih letih prakse, iskati novo eksistenco in se prilagoditi novemu delu.
Čimbolj napreduje strojna tehnika, čim več strojev se uvaja v industrijo, tem bolj se širi delitev dela; v tehnično najbolj razvitih strokah se inors delavec najbolj specializirati za najneznat-nejši odlomek dela, to se pravi najbolj je degradiran na stopnjo žive mašine z maloštevilnimi v neskončnost se ponavljajočimi enakomernimi kretnjami.
V velikih tovarnah za obleke krojač pravzaprav ni več krojač; v eni dvorani ne delajo nič dru-zega, kakor da režejo rokave, v drugi kroje hlačnice; v tretji šivajo rokave, v četrti šivajo hlačnice. V raznih tovarnah stoje trume delavcev po ves božji dan, teden za tednom, mesec za mesecem pri strojih in aparatih in ponavljajo tri, štiri kretnje od jutra do večera — eden, dva, tri, eden, dva Iri, eden, dva, tri.
Izpopolnjevanje strojev omogoča vedno večjo porabo žensk in otrok pri strojih, in kapitalizem se poslužuje prilike, da znižava svoje stroške. Značaj rodbinskega življenja mine boljinbolj in rodbinske vezi se ne le rahljajo, ampak često popolnoma pretrgajo, ker more ponujati žena kakor mož svoje delo le tam, kjer se išče, oziroma sprejema.
Moderni delavec ima nad sabo celo vrsto veljnikov: Priganjačev, paznikov, <Je^0V°dij. ravnateljev. S svojim delodajalcem, z edinim, s katerim je nekdaj imel opraviti, pa ne pride sploh v dotiko, ga ne pozna in pogostoma niti ne ve, 1 co da je. V delniški družbi prehajajo delnice iz rok v roko, delavčevi gospodarji se menjajo na borzi, ne ^ bi delavec kaj vedel o tem. Sedež
družbe, za katero dela, je lahko stoinsto milj oddaljen od kraja, kjer dela, njeni člani, njegovi gospodarji, so pa lahko razstreseni po vsej Ame-rflti, morda tudi po drugih delih sveta.
Vsaka osebna vez med delavcem in delodajalcem je prekinjena. Vodja lokalnega podjetja je za delavce ediui vidni namestnik nevidnega boga. O nekdanjem patriarhaličnem razmerju med mojstrom in njegovimi pomočniki ni nobenega spomina več. ;
Delničarji poznajo podjetje le po letnih u-pravnih poročilih in bilancah. Njihovi interesi za-htevajo dividendo, čim višje dividende. Kako se dosežejo, je briga vodilnih uradnikov. Oni stoje med delavci in gospodarji, na križišču nasprotnih interesov. Ali njih obstanek in njih blaginja je odvisna od gospodarjev, torej so sluge gospodarskih interesov. In ker niso sami gospodarji, ampak nastopajo vedno le po nalogu nevidne družbe, so kakor jeklena stena, ob kateri zdrsne*vaa-ka delavska zahteva na tla. Opisi delavske bede, ki jih podajajo direktorju ali superintendentu, mu "garajo srce" ; ampak 011 ravna le po ukazih ; on piše, telegrafira, telefonira; ampak "gori ne vidijo, kakšen je položaj, ne razumejo, da je delavcem res težko", in on ne more pomagati.
Kapitalizem ni ust varil le cel razred proleta-riata, ampak koncentrira delavce v masah. Že posamezno moderno podjetje zahteva množico dela ve ev; tupatam so kombinirane razne naprave kakšne družbe. Kjer ima industrija raznovrstne ugodne pogoje, nastajajo mesta in rastejo. Delavstvo dela in živi kompaktno na stotisoče, na nii-Ijonc.
To pospešuje vzajemne stike proletariata, iz katerih se poraja specialni delavski, razredni duh. Prisiljeno nomadizirauje modernega delavca, katero povzročajo izpreminjajoče se razmere v industriji, Se pomnožuje take stike. Mišljenje naprednejših delaveev se prenaša v najbolj oddaljene kraje, preko vse dežele se razprede mreža enakih idej, razreden duh postaja splošeu, nacionalen, svetoven, univerzalen.
In proletariat, izpreminjajoe se iz rastrese-nUi posameznikov, pa iz raztresenih kosov boljinbolj v kompakten razred, postaja že v kapitalistični družbi činitelj, ki dobiva večin več vpliva no določanje razvojne smeri, na soodločevanje v sedanji in na pripravljanje bodoče družbe.
Tudi ta proees potrebuje če rs Kakor embrio v materinem iivotu, tako se tudi p-oletariat v telesu kapitali: lične družbe polagoma, stopnjema razvija, dokler ne do'oii popolnoma. V za.>ctk j je nekaj n< določenega in 11 • jc ne ve, če bo sp'o*i I kaj iz lega in kaj da bo. Sčasoma se opažaj) neke značilne poteze, n še v» mogoči raznovrstni plodovi. Sele " daljini razvoju {»ostanejo ¿ » menja in karakteristika jasno, in iu posled se spozna: To bo in tako hz	•«
Proletariat, ki jc v začetku kapitalistična dobe taval po lomih /.(notah m služil najnasp. »tnej-šini interesom, misleč, r.n p*M?*snje svoje, ri dosegel svoje popolni zrelosti in odločilne inoei, ampak toliko je že napredoval na svoji po*i, da se njena nner lahko natančno ¿.poznava. Bi i li s:? svoji zrelosti in spo-» »bnosti za ?m«go. •
Pot, po Kateri ¿3 korakajo L;.egove pr^d^tn.-
že, ni svojevoljno izbrana. Kakor ne dovoljujejo kapitalizmu izkoni Ujm*, tako jih tudi proletnri atu ne dovoljujejo. Razmere določajo tudi njegovo življenje, mišljenje in atremljenje.
Lsnmljeni proletarec, postavljen v nove razmere kapitalistične industrije, ni mogel hipoma ruzširiti svojega obzorja iu si napraviti strogo-jasnega pojma o novih prikaznih. Videl je le to, kur mu je bilo najbližje, iu le to je vplivalo na njegove misli. Zato so prve pojave atrojev sprem-Ijevali nesmiselni in brezuspešni punti: Uničevanje strojev, uazbijanje mehanizmov, požiganje tovarn. Delavec je videl, da mu jemlje stroj delo. Torej mu je bil sovražnik, in hotel ga je ugonobiti. Saj ni vedel, da je nemogoče uničiti stroj sploh in tehnično znanje, če tudi uniči posamezno mašino. Polzavestno sovraštvo proti novotariji, ki slabša njegov način življenja, je še dolgo pozneje atavistično učinkovalo. V raznih krajih so se energično upirali vpeljavi steklarskih strojev, strojev za izdelovanje cigaret, stavskih strojev v tiskarnah itd. Sevida je bila vsu v to porabljena energiju brezuspešna.
Vrarali so se spomini na dobe cehov, in mnogo organizacij po starem cehovskem vzoru je nastalo in se je hotelo posluževati starih, preživelih metod, ki niso imele nobenega pomena v novih razmerah.
Vse take zmote pa niso naposled nič druzega, kak or iskanje resnice in prave poti. In ker se razmere ne morejo skrivati, ker so realne, jih je moral prejalislej spoznati tudi proletariat, četudi ne ves naenkrat in Četudi je od spoznanja nekaterih do splošneKa razumevanja dolga pot.
Na eni strani je kapitalistični razred, na drugi je delavski razred; med obema je nasprotje, ki se ne tla izravnati. To nasprotje zahteva boj, boj, ki se bije, naj delavci hočejo ali pa nočejo. Če delavci nočejo, bije jo le kapitalisti. Če delavci hočejo, bijeta oba dela. V prvem slučaju morajo biti delavci tepeni, v drugem je vprašanje, kdo je močnejši. Če imajo delavci dovolj moči, da zmagajo, tedaj se lahko rešijo jarma.
To je bilo veliko spoznanje delavstva; sledilo pa mu je drugo enako veliko spoznanje: Da ima delavstvo v resnici pogoje za zmago.
V	sedanji družbi je kapitalizem gospodujoči, vladajoči element. Če naletimo tupatam na oblike in razmere, ki kažejo drugače, nas to 'ne sme motiti, kajti postranske posameznosti ne smejo odvračati pogleda na celoto. Zemlja ima visoke hribe in globoke doline, ima ravne planjave, pn jc vendar obla.
V	najjužnejši Ameriki žive Patagonci popolnoma divje življenje; materijalni in duševni napredek sveta se jih ni še nič dotaknil. Svoje nago telo inažejo z barvami, ki se nam zde odurne; njihovih zmršenih las se ne dotakne noben glavnik, njihove krvoločne okrutnosti napram vsakemu nečlanu njihovega malega roda ne blaži nobena vera in noben bog; brez vsake obrti, brez obdelovanja zemlje žive tjavedan od tega, ka» jim daje pri roda sama.
Po najsevernejših krajih nomodizirajo Es-kimoti, ki izdelujejo svoje primitivno orodje in orožje še vedno iz kamna in kosti, delajo le za vsakdanjo potrebo, in jim je država ali vlada
enako neznan pojem, kakor zidana hiša ali tovarna.
Med Patagonci in Eskimoti, Maori in Fapu-anci ni kapitalizma. Ali kakor ne prihaja nikomur na misel, da bi presojal kulturo sedanjega časa po zaostalosti Culukafrov ali Samojedov, tako tudi ne sinemo jemati izjemnih posameznosti za merilo, kadar preiskujemo značaj sodobne družbe.
Ta družba je kapitalistična; le pozabiti ne smemo, da se je razvila iz prejšnjih oblik in je podedovala od njih razne elemente, katerih se še ni popolnoma otresla. Koraki razvoja so zdaj porasui, zdaj hitrejši, včasi kratki, včasi dolgi; ali korak sledi koraku, in ko je ena nogo že spredaj, je druga še zadej.
.Vidni vladajoči faktorji so kralji, cesarji, prezidenti, kabineti, parlamenti. Še imamo na svetu vladarje, ki si domišljajo, da so na svoje mesto postavljeni po mllftsti božji. Vprašanje pa ni, česa se zavedajo ali ne zavedajo vladarji; odločilno je to, da je kapitalizem tembolj faktični vladar, čim bolj se razvija njegova moč. Fevdalne ostanke, med katere spada tudi monarhija, premaguje kapitalizem, prilagaja jih svojim potrebam, spravlja jih v svojo službo in s tem, da jim jemlje prvotni pomen iti vsebino, jih polagoma odpravlja. V gospodarsko zaostale kraje prodira s svojo trgovino in jih osvaja. Eskimoti in Popu-anci niso kapitalistična plemena, toda Alaska je danes last kapitalistične Amerike, otoke po Tihem oceanu so si razdelile kapitalistične države, in kamor kapitalizem še ni položil roke, tja jo vsaj izleguje.
Kakor pa so se na svetu in v kapitalistični družbi sami še ohranili razni ostanki preteklosti, tako pričenjajo v njej tudi že delovati elementi bodočnosti. Hirajoče sile minolih časov poskušajo t upat um še dobiti kaj moči; jetičnemu človeku se včasi nenadoma vrne lahko dihanje in slast za jedi, pa misli, da je to zdravje, medtem pa je bližajoča se smrt. Kar vlači sedanjost iz preteklosti s sabo, je breme, ki lahko tupatam | ovira hojo in dela korake nerodne, vendar pa / mora prejalislej samo po sebi odpasti. Bodočnosti ne more več določati; nanjo je imelo le ta vpliv, da je postala sedanjost zarodi preteklosti tako, kakršna je, bodočnost pa se mora rnzvijoti iz te sedanjosti.
Bodočnost je rezultat boja med živimi silami sedanjosti.
Te sile nam niso več neznane. Boj sc že vrši pred našimi očmi; nasprotniki so razredi, poglavitno kapitalistični 111 delavski razred. Med tema dvema razredoma so nasprotja največja, najglo-bokejša, nepomirljiva. Boj med njima se vodi za načelo, za temelje ,na katerih naj stoji družabna zgrdba.
S tem nikakor ni rečeno, da ni v sedanji
družbi nobenih drugih bojev. AH vsi so s stališča glavne, za bodočnost odločilne borbe med kapitalom in proletariatom malenkostni ali pa vsaj postranskega pomena. Delavstvo seveda ne sme biti slepo zanje, temveč mora opazovati vse, kar se godi na svetu, kajti vedeti mora, kaj bi utegnilo ovirati, kaj pa pospeševati njegov boj in njegovo končno zmago.
< «ni
UTRINKI.
•	v
O nemški mornariški revolti poročajo iz Amsterdama:
Revolta se je pričela na bojni ladji "Westfalen". Tam je neki mornar odrekel gotove vrste delo z izgovorom, da je bolan. Ko je to izvedel kapitan, je ukazal ukleniti pomorščaka v spone. Nato je prišla pred kapitana deputaeija moštva, ki je zahtevalo, da mora biti prizadeti pomorščak takoj osvoboden. Kapitan je zavrgel zahtevo in zarjul nad deputacijo, če še ne ve, kaj je disciplina v nemški mornarici. Govornik na čelu depu-taeije je pa obvestil kapitana, da je aretiran z vsemi častniki vred, kar jih je na ladji. Dodal je tudi, da so pomorščaki sklenili organizirati vojaški svet po zgledu delavsko-vojaškega sveta v Rusiji.
Puntorji so potem postavili stražo okrog častnikov in niso pustili nikoga z ladje. Vest o revolti je prišla na obrežje in kmalu se je vkrcala na ladjo močna četa vojakov, ki so nadvladali upornike s silo. Tristo mož je bilo aretiranih in t" »o obsodili na smrt. Obsojenci so izpovedali, preden so jih usmrtili, da je bila vstaja široko razpredena med pomorščaki, ki so hoteli dobiti bojne ladje pod svojo kontrolo. Dokaz je bila revolta pomorščakov no oklopnjoči "Nürnberg", ki so se uprli no odprtem morju in hoteli pognati ladjo v norvežko pristanišče v nadi, da bodo tam internirani. Toda druge ladje so bile blizo in z grožnjo, da bodo streljale na rebele, so prisilile pomorščake na "Nunibergu", da so obrnili ladjo nazaj v Kiel. Tudi izmed teh so bili trije ustreljeni.	______
Nemška admiraliteta je takoj potem pomešala moštvo z upornih ladij med pomorščake na drugih ladjah, kjer so bili porazdeljeni v nove enote »n dodeljeni novim poveljnikom. Sto do tri sto n pomikov je bilo obsojenih lia dolga leta težke ječe.
Tz Amsterdama javljajo: Avstrijski minister *a domobranstvo je odgovoril na interpelacijo v državnem zbora, da je preiskava odkrila nepokorščino v avstrijski armadi na ruski fronti. Dva Polha 19. divizije, ki sta bila v boju pri Zborovu v Galiciji, nista pokazala odpora napram sovražniku, kakor je bilo pričakovati.
Minister je tudi dejal, da se od Rusov ujeti <*hi in Slovaki zdaj bore v ruski armadi proti avstrijskim četam.
Tako prihaja polagoma raanica na dan.
Iz Petrograda poročajo: Nikolaj- Romanov, bivši car vseh Rusov, je z družino vred spremenil bivališče. Doslej je bival v Tobolsku,'toda hiša, kjer je stanoval, je bila za radovedno prebivalstvo Tobolska pravi teater. Ubogi Nikolaj ni imel miru ne podnevu ne ponoči ; vedno je imel polno hišo nepovabljenih gostov, ki so ga hodili gledat, kakor kakšno redko zverjot. Predrzne/i so celo pri oknu gledoli v hišk» in se posmehovoli nekdanjemu mogočnemu batjuški. Ko je imel Nikolaj dovolj teh obwkov, je prosil za spremembo bivališča in dovolili so mu, da se je preselil v samostan Abo-lak, ki se nahaja na samoti štirinajst milj od To-bolska. Romanov upa, da bo imel zdaj mir.
Depeša iz Petrograda pravi: Novo začasno ministrstvo je podalo izjavo, v kateri ponavlja, kar je bilo že večkrat izjavljeno, da ostane Riuuja z zavezniki, dokler sc ne konča vojna z zmago
nad centralnimi državama. Dalje pravi nova vlada, da Rusija pošlje zastopnike na zavezniško konferenco v Pariz in I>ondon, kjer se vrši posvetovanje o bojnih operacijah in raznih ekonomskih problemih. Vlada obljublja, da bo skušala doseči z zavezniki sporazum na temelju principov, ki jih je izrekla ruska revolucionarna demokracija.
Kabinet bo izbral poveljnike za armado in mornarico, ki so sposobni za vodstvo najmodernejšega vojskovanja in ki so obenem zvesti republiki in njenim načelom.
Iz Rinua poročajo: Vojni načrti nemškega generalnega štaba za leto 1918 slone na upanju, da Rusija sklene separatni mir predno se odpro spomladanske ofenzive.
Pred enini mesecem je bila v Innsbrucku na Tirolskem konferenca, na kateri je nemški gene-
Temelji socializma.
Socializem ima znanstvene temelje. In le akcijo, ki je utemeljeno na znanstvenih rezultatih, more delavstvu resnično koristiti in omogočiti njegovo osvoboditev.
Socializmu ni dovolj, čc se koustatira, da živi delavstvo v bedi. Vedeti hoče, odkod izvira beda. Kajti brez tega znanja bo vsak poizkus, da se odpravi beda, brezuspešen. Če imam v hiši vlago, pa ne poznam njenega vzroka, ne bom nikdar osušil sten.
Vedno stoji vzrok preti posledico; in vsak boj proti posledicam, mora biti v prvi vrsti boj proti vzrokom. Zato pa je .trabe poznati vzroke. Ta reč ni tako enostavna, kakor si domišljajo nekateri kričači. Ako bi bila to res taka igrača, bi bili vsi socialisti uenjakt, ki so posvetili po desetletja sevojega žvfjenja tem študijam in spisali celo ogromno biblioteko, opravljali nepotrben, brezkoristen posel in tratili as.
In vendar vemo; da ni prišlo vse socialno gibanje delavstva nikamor, dokler ni dobilo strogo znanstvene podlage.
Zakaj so vsi sistemi utopistov ostali utopije in niso porodili ne enega trajnega praktičnega uspeha t Zoto ker niso imeli stvorne, trtlne podlage. Ker so zamenjavali želje 1 nkleale z možno-stjo. In vendar Viiso bili ljudje kako> Tftomas Morua, St. Simon, Fourier, Owen itd. duševni
pritlikavci. Imeli so vsaj toliko duhovitosti in eneržije kolikor večina današnjih "radikalcev*', pn še nekoliko več.
Ali šele znanstveni socialisti so razkrili gospodarske zakone, ki vladajo^ družbi tako absolutno, kakor prirodni zakoni v vsemiru. Oni so pokazali, po kakšnih pogojih se je držba razvijala in naposled razvila do kapitalizma. Razkrili so pa obenem tudi sile, ki i^činkujejo v sedanji družlri dalje in morajo povzročiti konec kapitalizma. In pokazali so, kaka se more delavstvo poslu žit i teh sil, do pospeši svojo osvoboditev.
Socialna znanost nam daje garancije, da sc ne bojujemo zaman. Zasledovala je družabni razvoj skozi tisočletja do današnjega dne, rakri-vala je pot skozi vso preteklost, in na podlagi teh rezultatov lahko pokaže, kako drži pot v bodočnost.
AH socializem nam tudi pokazuje, kdo je nasprotnik, kakšne so njegove sile, njegovi arzenali, kakšne je njegov boj, kje so njegove slabe točite. Tako je delavstvu mogoče, da si organizira tako vojsko, ki ho sposobna za zmago, da si pribavi tako orožje, kakršno jc potrebno in nredi svojo ta*ktiko po pameti in raznmu tako, da lahko doseže eilj.	,
ralni štab v navzočnosti dveh zastopnikov nemškega in avstrijskega ministrstva zunanjih zadev izdelal vojni program za bodoče leto. Zastopnik nemškega ministra za zunanje zadeve je poročal —-kakor govore informacije— da bo Rusija sklenila separaten mir z Nemčijo in njenimi zaveznicami čez zinuo. To pomeni, da bi potem Nemčija ¡11 Avstrija premestili 146 divizij vojštva in več kot 500i) kanonov na drage fronte.
'Lloyd George je odgovoril na grožnje nemškega zunanjega ministra, ki je dejal, da Nemčija ne da iz rok Alzacije, dokler bo en Nemec držal puško v rokah. Lloyd George je odgovoril, da bo Anglija v vojni toliko časa, dokler Francija ne dobi svojih dežel, za katere jo je oropala Nemčija. — "Besede nemškega ministra Kuehlmonna merijo na nadaljevanje vojne", je dejal Lloyd George. "Anglija je dala Franciji besedo, da se bo borila z njo toliko časa, dokler sc Francija drži program«, da mora dobiti nazaj svoje de- • žele."
i.
I ,%w i iiM	^'llÜftlll I • ■ . I w • «¿L^ 1
Iz Washingtona, D. C., poročajo: Admiral Mayo se je vrnil iz Anglije, kjer se jc udeležil važne konference zastopnikov vseh zavezniških ad miralitet in v soboto je podal svoje poročilo Wil-sonu, tajniku DanielKU in gei*eral nem<u štabu mornarice. Govori se, do obsega Moyovo poročilo načrt velike zovčzniškc ofenzive, ki je naperjet.o proti nemškim pristaniščem; te. ofenzive se udeleže tudi Zdruibne države. V mornariškem dc-partmentu namigujejo, da so se zavezniki v Londonu sogln-sno izrekli za morsko ofenzivo, ki se prične enkrst prihodnjo leto. Sedanjo politika Anglije, ki stoji na stališču, da je "varnost mornarice prva" in drži vnled tega svojo veliko floto v varnem zavetju, se baje mora nehiti.
«
Iz Keykjavika na Islandiji poročajo: Islandska prohibicija bo kmalu pozabljena reč. Ugledni možje in žene so podpisali peticijo na parlament, da .prekliče prohibieionisticne postave. V prošnji navajajo, da postava ni pokazala v treh» letih, da
spolni en nainon, radi katerih je bila «prejeta. * ■
Iz Bucnos Airesa poročajo: Argentinska vlada je razdeljena v dva tabora: večina ministrav je za prelom z Nemčijo, toda trije z ministrom za zunanje zadeve so proti prelomu. Zadnji ime jo no svoji strani tudi predsednika Irogoyena.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lastnik in UdajftUlj: -
Jufoslavasski delavska tiskovna dražba v Ckleag«, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko |2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 aa celo leto. $1.M za pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg uovega naznaniti tudi atari naslov.
GLaaUo itavfnili« »riMUaciji Jugo»l. — mcUIiIMb« ivm« v Ameriki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Rac in* A ve., Chicago, III.
PROLETARIAN
OwmJ and publUhtd «v*ry Tuesday by
Saul h Slavic Workmen's Pub. lo.. Chicago. Illinois.
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.26 for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400S W SI. STREET. CHICACO. ILLINOIS
PREISKAVA ARIZ0NSKE STAVKE.
Razvojne smeri.
Iz (»lobe, Arizona, poročajo Zvezna komisija, ki jo je imeno val predsednik Wilson, in ki obstoji iz delavskega tajnika Wilsons, John H. Wal ker ja iz Illinoisa E. V. Marsha i/. Washingtons polkovnika Spanglerja in Vernon Reeda, je pričela z delom.
Tom Cora od rudarske unije v Miamiju je bil prvi zaslišan, ki je obširno in v živili besedah razložil položaj rudarjev. Govoril je o črnih listinah, aikanah in bolniš niški zlorabi. Za njim sta bila zaslišana tajnik Barnes iu .M. Ma-tich, oba člana rudarske unije, ki sta prišla še z močnejšimi dokazi na dan.
George Smith, tajnik unije v Globu, je pričal, kako se je unija trudila, da ne pride do stavke. Pokazal je pisma, ki so bila odposlana rudniškim posestnikom, v katerih je unija priporočala sestanek, da se doseže sporazum in odpade stavka. Pisma so bila od strani rudniških posestnikov igno-rirana.
Zaslišanje bo trajalo tri do štiri dni. Zastopniki rudniških posestnikov bodo zaslišani, ko komisija konča z zaslišanjem rudarjev.
Splašen konj je ranil John McBrida, ki je pomagal komisiji pri delu. Vrgel ga je skozi raz-ložno okno in je umrl za poškod bami v bolnišnici.
McBride je bil svoječasno znan v delavskih krogih in je bil aktiven v organizaciji "Vitezev dela" in raznih rudarskih organizacijah, preden je bila ustanovljena sedanja rudarska organizacija 1". M. W. of A. Večkrat je bil predsednik 44 Viteze v dela" in leta 1895 je bil izvoljen predsednikom ''Ameriške delavske federacije".
Iz Washingtons, I). C., poročajo: Predsednik Wilson je izdal odredbe v zvezi z. novim zakonom proti trgovini s sovražnikom. Zakon določa med drugim;
Združene države so ustavile trgovino z nevtralnimi državami, ki trgujejo z Nemčijo in njenimi zaveznicami. Trgovina z Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo je ustavljena. Posestva sovražnika v Ameriki bodo zasežena in izročena vod stvu posebnega oskrbnika.
Ustanovljen je odsek uradne cenzure, Nest o ječ iz zastopnikov vojnega in mornariškega depart-menta, glavnega poštarja ,odseka za vojno in trgovino in odbora za javne informacije. Ta odsek bo cenzuriral pisma, navadne in brez žične brzojavke, ki gredo iz Združenih držav ali v Združene države.
Glavni poštar ima oblast cenzurirati neangleško časopisje v Združenih državah.
Predsednik ima oblast, da regulira uvoz in izvoz.
Michacl Michels namestnik javnega tožitelja, je s štirimi detektivi preiskal glavni stan "Mlekarske zveze" v Chicagu. V svoje "varstvo" je vzel tri uradnike in zaplenil knjige organizacije. V poučenih krogih govore, da pred-lože knjige veleporoti. Uradniki bedo najbrže zaslišani od vele-porote, kajti javni tožitelj Miche-lis aodi, da obstoji rned velemle-karji dogovor, da prisilijo manjše mlekarje na pAvi&anje cen.
•Neizogibno sili moderno gospodarstvo v koncentracijo. V dobi privatnega kapitalizma je koncentriranje industrije neizogibno združeno a koneentrainjo kapitala. Tak je zakon gospodarskih sil.
Razvoj prometnih sredstev, ki je spojen z razvojem kapitalizma, pospešuje ta proces. Železnica doseže vsako malo mesto iu omogoča, da se povsod otvarjajo prodajalne velikih kapitalističnih podjetih, njih podruftnfee. Mali mojster je delal za svojo najbližjo okolico; če je mogel izdelati kaj več blaga, ga je odpeljal na letni sejem, kjer se je sešlo na stotine takih prodajalcev. Sedaj dela kapitalistično podjetje za vso deželo in za tujino. Kjer je nekdaj prodajalo na tisoče malih, samostojnih izdelovalcev, prodaja sedaj ena sama družba.
Veleindustrija koncentrira .tudi ljudi in pospešuje razvoj velikih mest. Raznovrstna prometna sredstva so tudi tukaj potrebna v njenem interesu. Mnogo ljudi potrebuje mnogo prostora. Ce bi morali hoditi delavci po eele ure daleč peš v tovarne, jih tam ne bi mogli dovolj izkoriščati. Zato se grade cestne, vzvišene, podeestne železnice itd. Ta prometna sredstva pa zopet omogočajo kunujočemu občinstvu dohod do velikih kapitalističnih prodajaln, kjer najde večjo izbero, kakor pri malem trgovcu v predmestju. Tako nastajajo mestna središča, v katerih skoraj nihče ne stanuje, kjer pa valuje najživahnejše trgovinsko življenje in kjer kraljuje velekapitalizem že zaradi tega, ker je manjšemu podjetniku enostavno nemogoče kupovati ondotna draga zemljišča ali pa plačevati visoko najemnino.
Tudi mala obrt noče verjeti v neizogibnost svojega pogina. Kadar spozna, da ne zaleže jo a-peli na konzumente, poizkusi s'konkurenco. Da bi mogel s tržnimi cenami ostati na enaki višini kakor velekapitalist, pritisne tudi mali obrtnik na delavce. Druzega izdatnega sredstva nima. Ali ker se v velikem sploh ceneje producirá kakor v malem, mora mali obrtnik v izkoriščanju delavcev prekašati velikega, da zmanjša svoje stroške. To so obupni poizkusi, ki drže tega in onega nekaj časa nad vodo, male obrti pa vendar ne morejo rešiti, ( e si dajo še neizkušeni delavci nekaj časa dopovedovati, da je kapitalist skupen sovražnik srednjega in delavskega "stanu" in da morajo zato delavci potegniti z obrtniki, izgube taki argumenti praktično veljavo, čini spozna delavec, da v tovarni sicer ni idealno, vendar pa še bolje kakor pri mojstrčku, pa ga zapusti, da si poišče dela ob boljših pogojih.
Nekateri mali obrtniki pridejo na ta način po obupni borbi za obstanek do poloma in propada, drugi pa do spoznanja, da je bolje, obesiti samostojnost, ki ne daje kruha, na klin, pa iti v kapitalistovo službo in — pomnožiti armado pro-letariata.
Če je imel kapitalizem nekdaj konkurenčni boj le z malimi podjetji, ga ima sedaj tudi v svojem lastnem krogu. Posamezna premoženja so se že povečala do pravljične velikosti. Miljonar, nekdaj predmet splošnega občudovanja, je v ve-lefinančnih krogih že malenkost. Če se bavi sam zase s kakšno industrijo, spada že m<d "male" podjetnike. In iniljarde stopajo proti njemu v grozeč boj, kakor so včasi miljoni in celo stotiso-čaki uspešno stopali v boj proti pritlikovski obrti.
&e bolj grozeči postajajo veliki kapitali z združevanjem v velike korporaeije, truate, ki posegajo po kontroli celih industrij in imajo očitno tendenco, da spravijo tudi po več industrij pod
en klobuk.
Na tej stopnji ni kapitalizem le izkoriščevalec delavstva, umpak tudi lahko brezobzirno izkorišča kousumeute, kutere je podvrgel svoji o-blasti s tem, da je uničil konkurenco.
Ta proces se vrši pred našimi očmi in se ne da utajiti. Njegova tendenca je popolnoma jasna.* In če bi mogel iti razvoj brez ovire po ravni poti, bi moral biti končni rezultat ta, da se koncentrira ves kapital v rokah neznatno majhnega števila ljudi ,ki ustanove na podlagi svoje neomejene posesti najabsolutnejše gospodarsko gospod-stvo in s tem tuli najokrutnejše politično tiran-sfvo.
Na tej točki je pa neizogiben popoln polom. Neizogiben je iz dveh glavnih razlogov: Prvič je nemogoče, da bi taka peščica despotov držala vajeti univerzalnega gospodstva, produkcije in trgovine v rokah, tudi če bi bila sestavljena iz najnadarjenejših ljudi ; drugič je nemogoče, da bi cel svet sužnjev, ves odvisen od volje maloštevilnih gospodarjev kapitala prenašal tako despot-stvo in se ga ne bi rešil z revolucijo, naj bi bila kakršnokoli.
Bodočnost kapitalizma je torej na vsak način zapečatena.
Ali razvoj seveda ne pojde tako po traku, ker ga ne določa le en sam faktor, ampak je rezultat učinkov raznih sil, ki včasi sodelujejo, včasi pa delujejo druga proti drugi.
Tudi na puli kapitalizma so ovire, in najglav-nejše med njimi ustvarja kapitalizem sam. Seveda ni nobena zapreka tako močna, da bi mogla kar ustaviti razvoj ali pa ga celo obrniti v nasprotno smer. Zlasti pa se ne morejo umetno list varit i take zapreke. Kdor misli, da je mogoče kapitalizem pustiti, da jc kapitalizem, pa ga z zakoni ukrotiti in odpraviti njegove uničujoče učinke, kakor se kači izdere strupen zob in grizljive-iuii psu natakne nagobčnik, in kdor dela v tem zniislu, opravlja prav tako Sisifovo delo, kakor tisti, ki mislijo, da se sedanjost lahko nadomesti s preteklostjo.
Ako ima kapitalizem sam v sebi nagon koncentracije kapitala, tedaj ne more noben papirnati zakon uničiti te sile. To je tako, kakor če bi hotel s kosom časopisa ujeti iz višine padajoč kimen. Tako je, kakor s tekočo vodo; če jo zajezim, bo tekla čez jez, kadar dovolj naraste, ali pa si izgrebe drugo strugo.
I>ružabne oblike preteklosti so pa mrtve kako»* mrliči v grobu, in ravno tako jih ni mogoče priklicati nazaj v življenje. Živele so, ko je bil njih čas, to se pravi, ko so jih razmere porodile in potrebovale; ko so minili pogoji njihovega obstanka, je moral miniti njih obstanek sam.
Reakcionarne sile ne morejo premagati kapitalizma. Tuintam.mil lahko vržejo kakšno poleno pod noge in mu napravijo nekoliko sitnosti. , To je pa tudi vse.
Če smo spoznali merodajno moč materijalnih razmer, tedaj nimamo izmišljati zvijač, s katerimi bi preslepili resnične, delujoče sile, ali pa jim nastavili zanke, ampak pogledati moramo, katere sile še delujejo in učinkujejo.
Pódela na autonomne sekcije lil
rascep?
Kralj Rockefeller.
Pod tem naslovom je priobčil Henry H. Klein v "Pearson's Magazine" jako zanimiv članek, ki kaže jasno, kako gospodari John I). Rockefeller nad vsemi iitilitetami mesta New York.
"New York je podoben Issacharju v sv. pismu," tako pričenja članek; "je močan oael, ki se mora uklanjati pod raznimi bremeni; tlači ga draginja tlačijo ga stroški uprave in javnih naprav."
Kdo pa ima od vsega tega glavni dobiček ? John D. Rockefellr. On kontroluje Consolidated (Jas Co., k tej pa spada tudi Edison Co. in vsi drugi zavodi za razsvetljavo. Akcije, katere ima od teh podjetij sedaj Rockefeller v roki, so vre< dne sto milijonov dolarjev, das i je komaj četrtino tega denarja kot glavnico naložil. Veliko več kot tisto vsoto so mu pa že izplačali na dividen-dah.
Prebitki plinovih rn električnih družb znašajo letno $6,000.000. Plinova družba je kupila ak-c i jc Edison Co. v vrednosti 145,000.000 ti 1H,-000.000, in na ta znesek plačuje družba 50 odstotkov svojega lastnega dobička. Za razsvetljavo piačuje mesto samo obema družbama $5,000.000, prebivalstvo pa $70,000.000; mesto plačuje pa uajniairje še en milijon za "posebne" račune, in gotovo izžnto ravno toliko — če ne več — še po-sebe letno od prebivalstva.
Pritcm so pa vse pravice, ki so jih imele družba radi svojih nečednih mahinacij že davno izgubila vse pravice.
Istotako izkoriščajo telefonski monopol, čigar delničar je zopet Rockefeller. Obstoji na podlagi pravic, ki jih je dalo mesto.
Mesto trdi sicer, da je bilo že leta in leta go-
ljufano za delež, ki je pristojal, a kljub temu plačuje za telefonsko službo letno .$400.000, občinstvo pa daljnih £10.1XX),000.
Prometna sredstva so akoro vsa v Roekefel-lerjevih rokah, in prinašajo kljubtemu, da so kapital precej "povečali", še vedno 25—30 odstotkov dobička,
Pri podraževanju življenskih potrebščin igrajo v New Yorku visoki stroški skladišč in železniških terminalov veliko vlogof in načelnik Standard Oil Co. ima zopet tu odločilno besedo.
•Važno vlogo igra Rockefeller tudi pri mlekarskem t rust u, on obvladuje vso dobavo mleka za mesto New York. Povodom zadnje stavke fartnerjev ln mlekarn je prišlo nadan, da dobivajo te samo tri cente za kvart mleka s smetano, (ločim se prodaja koaisunientom po K do 14 centov, lazentega je pa trust smetano še posnel in jo pose be prodal.
iKockefellerjevi letni dohodki iz new^orških javnih utilitet znašajo $20,000.000, po ¡M.00 na vsakega moškega in vsakega otroka.
'V njegovih rokah se nahlija za $200,000.0<X) mestnih zadolžnic ki mu prinašajo 000.000 letnih obresti.
Njegovo premoženje cenijo na .$2,000,000.000 — dve miljardi. — In premoženje, ki ima naloženo vAew Yorku, mu omogoča, da more vplivati na mestno upravo.
Kot prvi korak osvoboditve New York a iz krempljev denarnih mogotcev bi bila izvolitev neodvisnih, ljudskih uradnikov, ki bi razne privilegije, ki so jih podelili predniki z raznimi charterji, dobili nazaj. Volitev župana se bliža. Bo-li anal New York varovati svoje interese?t—
Nadaljnje poročilo o nemški revolti, prihajajoče iz Amsteidama, pravi, da je bilo v Wil-helmshavenu ustreljenih pet pomorščakov, ki so se branili služiti na submarinki. Potniki, ki prihajajo zadnje čase iz Nemčije, pravijo, da ima nemška admiraliteta velike težkoče. Mornarji so v neštetih privatnih pogovorih izjavili, da se Nemčija ne more kosati z močnejšo angleško mornarico in da smatrajo vsako bitko na odprtem morju gotovo smrtno past. Služba na submarin-kah je pa še večja past, katere se branijo nemški pomorščaki, kolikor morejo.
Iz Londona poročajo: Ujet nemški vojak, ki je pripadal 72. polku infanterije, je povedal angleškim častnikom, da je nemški polk odrekel pokorščino poveljniku, ki je grozil z eksplozijo, če ne izvrši polk naloženega povelja v bitki. Vojaki so odgovorili s smehom in kletvicami in poveljnik je moral «diti, ne da bi bil kaj opravil.
In Berlina poročajo, da bo Tirpitz najbrže minister mornarice namesto odntopivšega Capel-leja.
Pred ova dva zla morali su nas na kraju krajeva dovesti svojim "m ud rim" radom drugovi koji se sticajem okolnosti več poodavno na laze na čelu našega Saveza.
Velim zla, jer ja i sada kao i u vremenu drugog savez. kongresa, k a da sam kao referent zagovarao spojenje listova, smatram da bi naš savez mogao najbolje napredovati pri najpunijoj i najtešnjoj kooperaciji svili nafiili inače skromnih moralnih i materijalnih snaga. '
Pri n udje ni tirno izabrati ono koje je manje. Po monie uverenju, predlog (11. S. Odbora za pode I u na autoiuMure sekcije jeste mnogo manje zlo, nego li rascep. V ovoin vremenu naje ni je reakcije govoriti o ras«-epu jeste u najuia-nju ruku zločin prema našoj pro-letarskoj oslobodilačkoj stvari. Protivu toga rascepa se instinktivno buni sve članstvo, što se vidi iz dopisa.
Pa i ako je neosporna činjenica, da samo članstvo ne želi rascep, ono ipak, na žalost, potpomaže tendence, koje ka rascepu. vode. Samo malo više objeetivnoati, pa če nam i ova moja na prvi pogled drska postavka biti jasna.
Kada pročitamo dopise po ovom pitanju u "K. Straži", vidimo, da gotovo s vi drugovi koji zagova raju jedinstvo ističu potrebu izbaci-vanja iz Saveza svili drugova koji se slažu sa pisanjem "Proletarca" a takvih je u najmanju ruku po-lovina. To je očit absurd do koga su mnogi drugovi dovedeni "mutlrim" pisanjem "R Straže".
Dakle ne, dmgovi, ne govorite o izbacivanju, ako vam je zbilja stalo do jedinstva. Osi m toga smešno je uopšte govoriti o potrebi izbacivanja iz Saveza koji se slažu sa pisanjem "Proletarca". Proletare«» ni iz bliža nije onakav, kakvim nam ga prikazuje "R. Straža". On je strogo principije-lan soeijalistički list. Njegovo tu-mačenje situacije stvorene svet-skim ratom, kao i pitanja koja su u vezi sa njim, nimalo ga ne uda-ljava od socija listič kili principa. Ono je, št a više, daleko konze-k ven t nije od tumačenja "R. Straže".
Nu, ne zaboravljajte, drugovi, da ni jedno ni drugo tumačenje ne mora, niti treba da predstavlja za nas aksiom ili pak dogmu, kakvu za mnoge drugove predstavlja pisanje "U. Straže". Sva pomenuta pitanja, oko kojih se danas lome kopija u svesvetakom revolucionarnom radničkom polt retu pa sledstveno i u našem Sa-vezu, jesu otvorena, p<dleže ras-pravi i konačno ili može rešiti samo Internacionala. Pisanje K. Straže je previše autoritativno i šta više jednostrano, veoma površno. Ovakvim pisanjem se ne razvija niisao, ne neguje druže-Ijublje i solidarnost; njime se samo razvija fanatizam, koji u poslednje vreme hoče da nam razori Sa ez. Nama su dakle, drugovi, nužna razna mišljenja, nama je neopho liio potrebna diskusija. Diskusija — ako to nije napada nje na pojedinee ili grupe, ve. iznošenje činjenica i n zaključaka,
—	unosi jasnost, preiščava poj-move, razvija toleraneiju i dru-žcljublje, te na taj način sauio korist i razvoju našega pokreta.
Sto se tiče brbljanja o "milita-ristima", "pristašama rata", 14puškarima", "šajdemanovcima
—	sva ona su u najmanju ruku vredna sažalenja. Po inome naj-duhljem uverenju nema toga soei-jaliste koji bi bio pri jat olj rata,
prijatelj ubijanja. Svi smo mi za mir, samo je veliko pitanje kako da se do njega dodje. Ali, na zaboravljajte, drugovi, da boreči se za mir, ne sinemo postati goli pacifisti, nazareni ili "tolstojevei"; mi ne sinemo nikada prestati biti revolucionari. Mi, i ako nismo propovednici oružanih sukoba, to ipak ne znači da se ni pod kojiui uvjetima ne bismo smeli u borbi za zaštitu od oružanog nasilja naših klasnih protivnika i za svoje konačno oslobodjenje poslužiti — ako je potrebno — i oružjeui, kada je ono več tu. Jer,govorit i o revoluciji a isključivati uopšte mogučnost krvavih sukoba jeste demagogija ili neznanje.
Dakle, drugovi, principijelne razlike u pisanju naših zaveznih organa do sada nije bilo. Može biti samo reči o konžekventnijeni ili taktičnijeui tumačeiiju dogo-djaja jed noga ili drugoga lista. To pak ne treba, ne sme biti uzrok cepauja naših red ova, naročit o u ovoin vremenu kada moraju biti što zl>i jeni ji.
Druga je stvar to po sredi, na ime nesposobnost i nedovoljna obzirnost drugova za zajednički rad, koja je napad dovela dot le da se počelo pisati, govoriti i postu-pati nedrugarski. Pri takvom stanju, po mome nahodjenju, podela na autonomne sekcije jeste jedini izlaz, ako se iskreno želi jedinstvo i napredak našega Saveza.
Drugo je sad pitanje da li bismo mi Srbi i Hrvati pri podeli na sekcije ostali i na dalje u jednoj. O tome, po mogučstvu, drugiput opširnije, a sada samo ovoliko. Bilo bi bolje, kada bismo mogli ostati skupa. Ali, po mome zapa-žanju iz dosadanjeg skupnog rada to jo nemoguče. Skupnost mesto da je pripomogja razvoj našega pokreta medju srpskim radni-štvoni u Americi, ona je omela. "Spajanje" je progutalo sa "Narod. Glasom" i srpsku sekciju. Drugovi Hrvati nisu, kao što je bilo potrebno, dali u "R. S." istu prednost cirilici, kao i latinici. "R: S." ovakva, kakva je danas, nije mogla mnogo pripomoči propagandu medju srpskim radništvom. Dakle, skupnost, po mome nahodjenju, mogučna je i korisna samo u tom slučaju, ako "R. S." postane stvarno naš zajednički dvopismen organ, u kome bi i jedno i drugo pismo bilo podjednako zastupljeno, — i ako se uopšte bude po velo više računa o organizovanju srpskog radni-štvu.
Treče je opet pitanje: da li bi pri podeli na autonomne sekcije, srpska sekcija morala i mogla po-krenuti svoj vlastiti organ, ili ne. Ja držim da bi to bilo moguče samo pri jedinstvu a ne cepanju Saveza i pri pojačanju solidarnosti i klasne svesti u našim redo-vima.
Da završim. Najvažnije pitanje za sada je prvo. Njega treba što pre rešiti: putem glasovnica, koje su več pred nama. Vanrrdni kongres u ovom vremenu sazivati, nije praktično, a pogotovu i nemoguče. Igra kongresa je veonia skupa, naročito ako se uzme u obzir naš poslednji kongres.
Krajnje je vreme prestati brbljati i natezati se sa unutar-njim razmiricama, pa povesti ozbilnn i energični! akciju na pri-kupljanju svili ugnjetenih u revolucionarne ekonomske i polit ičke organizacije proletarijata radi borbe za mir i pravd u — za soci-jalizam.
Spas Markovich.
Iz \Vashingtona, D. C., naznanjajo: Mednarodni* poljedelski biro v Rimu poroča, i\a je svetov ni pridelek pšenice za $1,665,489, 000 bušljev ali 3.3% večji kot v letu 191 H. Poročilo se nanaša na Združene države in večje države, ki so poročale o pridelku. Pridelek ječmena znaša 4<i4,289.000 buš Ijev ali 2.4% več kot lani. Pridelek rži se je pomnožil za 10.7%, ovsa za 19.9% in koruze za 25.3 odstotkov.
Poročilo biroja za informacije o produkciji trdega premoga, ki je bilo izdano za mesec avgust, ne potrjuje govorice, da primanjkuje premoga. Poročilo pravi, da je bilo v avgustu produciranih 7,013,-ton trdega premoga. Produci-ranega je bilo 35,051 ton več pre-
moga kot v mesecu juniju mino-lega leta. V osmih mesecih 1917 so producirali 51,405,341 ton premoga, ali 7,019,001 ton več kot lani. V devetih mesecih je bilo odposlanih 1,474,925 ton več premoga kot lani ob t eni času. Govorica, da produkcija premoga nazaduje, je neresnična, ker številke ne lažejo.	4
Atiri bratovščine železniških H-službeneev, ki so lani izvojevali povišanje mezde za dvajset cdstot-kov, pripravljajo nove zahteve. Razna znamenja naznanjajo, da hočejo* zahtevati 25 odstotno povišanje mezde za vlakospremno osobje pri osobnib vlakih, ki vozijo vzhodno od Chicaga in severno od reke Potornac.
J
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU OORIÖARJÜ. — Etbin Kriitan.
(Nadaljevanje.)
FRANCOSKO PRUSKA VOJNA
Ko si je tako pripravil tla, prihaja dr. Uori-¿ar z noviin cvetočim nezuiisloui:
"Z napovedjo francosko-pruske vojne — pravi — je atopilo to tekmovanje med francoakimi in nemškimi socialist) v avoj zadnji štadij."
Drju. Uoričarju rea ni nobena predebela. Ampak ta neumnost spada že med najdebelejše.
Če se govori o nemški socialni demokraciji v času prusko-francoske vojne, se ni treba posluževati takih splošnih in nedokazanih fraz, kakršne rabi dr. Uoričar, kajti na razpolago imamo trdna dejstva, ki govore popolnoma razločno in osvet-I ju jejo vso situacijo.
Kar se tiče vzrokov te vojne, ae tukaj ni mogoče obširno baviti z njimi; ali ker skuša dr. Uoričar napraviti vtisk, da je bila vsa krivica le na nemški strani, je treba zgodovinski resnici na ljubo vendar povedati, da pada velika butara greha tudi na Napoleona lil., ki je skušal z zunanjo vojno prebresti notranjo krizo. Bismarcko-va krivda se zaradi tega nič ne zmanjšuje; v njegovih računih je bil konflikt s Francijo že davno. Ali če se po pravici obsoja Bismarckova politika, se ne sme enaka pravična obsedba odreči Napoleonovi.
* i
NEMŠKI SOCIALISTI L. 1870.
V	parlamentu tedanje severoneinške zveze je bilo dne 21. julija 1870 na dnevnem redu glasovanje o vojnem kreditu, ki je znašal 120 miljonov tolarjev. Patriotično navdušenje je bilo velikansko, edino dvojica socialnih demokratov ga je kalila. To sta bila Bebci in Liebknecht. Oba sta se vzdržala glasovanja, in da ni moglo biti 0 njiju taktiki. nobenega dvoma, sta podala izjavo, da "se kot socialna republikanca in člana mednarodne asociacije (Internaeionale) ne moreta ne direktno ne indirektno izreči za sedanjo vojno."
To je bil nastop, za katerega je bilo treba poguma., šovinistična tolpa je napedala oba v parlamentu s psovkami in jima grozila s pestmi; predsednik Simson se je tako spozabil, da je s svojega mesta zmerjal Bebla. Pocestne tolpe so naščuvali proti njima, tako da nista nikjer bila varna. Nastopila je pa tudi državna oblast proti njima in 17. decembra je bila proti obema vložena tožba zaradi 44 veleizdajstva". Proces se je sicer zavla-čil, tako da je prišel šele v času od 11. do 26. marca 1872 pred sodišče. A dasi je bila vojna takrat že končana in bi se lahko mislilo, da so se strasti polegle, sta bila vendar obsojena, in sicer vsak na dve leti trdnjave.
Kako je tu 44stopilo tekmovanje med francoskimi in nemškimi socialisti v svoj zadnji štadij?" Ob takem nesebičnem iti energičnem izrazu solidarnosti še govoriti o "tekmovanju" in nasprotstvu, se pač pravi metati resnici vrečo čez glavo.	,
KAJ PRAVIJO FRANCOZI?
V	svoji 44Zgodovini pariške komune" piše Lissagaray, Francoz in socialist:
44Dne 15. julija, tisto uro, ko je Ollivier lahkega srca z govorniškega odra klical vojno, korakajo socialisti po bulvardih s klicem 44Slava miru" in s pesmijo:
i
Vsi narodi so bratje nam, in naš sovražnik je tiranstvo.
(KIOhateau-d' Kan do Boulevard Saint Denis so slišali odobravanje, ali na Boulevard Bonne Nouvelle in Mortmartre so jim žvižgali in prišlo je do pretepa z vojne željnimi tolpami. Drugega dne so se zopet zbrali pri bastili^in korakali; Ranvier, v Bellevillu dobro znan porcelanski slikar, je nosil spredaj zastavo. Pri Faubourg Montmatre so jih pa mestni seržanti naskočili z golimi sabljami. Ker niso mogli ničesar opraviti pri buržvaziji, so se obrnili do delavcev v Nemčiji, kakor so bili storili že leta 18(»9: "Bratje, mi protestiramo proti vojni. Mi zahtevamo mir, dela in svobodo! Bratje, ne poslušajte najetih glasov, ki vas hočejo prevariti o pravem duhu Francije." — In njih velikodušni klic je našel plačilo. Medtem ko so berlinski dijaki leta 18f>9. tia mirovno adre-ho pariških študentov odgovorili z žalitvijo, so berlinski delavci leta 1870 odgovorili svojim bratom v Franciji: "Tudi mi zahtevamo mir, dela in
svobodo. Vemo, da žive bratje 6b obeh straneh Rene.M
Dne 4. reptembra ,ko je bil Pariz oblegati in se je ljudstvo polastilo mestne hiše, je pariRka lnternacionula skupno s sindikalnimi zbornicami zonet poslalo adreso nemškim delavcem. Potem ae je pariški proletariat pripravil na obrambo.
Francoski socialisti niso bili taki ignoranti, da ne bi bili vedeli, kaj se godi na Nemškem. Bili so prav dobro poučeni. In če so pošiljali nemškim delavcem svoje odrese, so vedeli, komu jih pošiljajo iu zakaj.
Kaj ima torej tukaj opraviti modrovanje o "tekmovanju med francoskimi in nemškimi socialisti!" A dr. Uoričar še s tem "tekmovanjem" ni zadovoljen, ampak pravi:
44Nihče se ni bolj veselil izbruha francosko-pruske vojne kot so se ga veselili socialistični voditelji v Nemčiji, ki so nudili Bismarcku, Viljemu in Moltkeju veliko pomoč v bojih proti francoskim armudam."
To niso več zmote. To je prosta falsifikacija zgodovine, falsifikacija z nepoštenimi nameni.
4 4 PADEC FRANCOSKEGA KOLEKTIVIZMA".
Navedena dejstva, ki so že duvno znana vsem ljudem, ki se količkaj zanimajo za resnično zgodovino, pobijajo Goriearjevo pisarstvo od besede do besede. Iz simpatije do Bisutarcku si je. dal Liebknecht pobiti okna, kaj? Zaradi podpiranja Bismarcka in Viljema — in celo Moltkejal! — je šel z Bebloin v ječo, bet Ker so socialistični voditelji simpatizirali z vojno, je napisal Liebknecht brošuro "lHe Kinser Depcsche", v kateri je Bismarcku "dokazal falsitikneijo telegrama in Moltkeju odobravanje tega falsifikata?
Krasen zgodovinar jt; ta dr. Uoričar, res!
Ampak učeni mož jih sipa kar i/, rokava.
44Padec francoskega cesarstva je povzročil tudi padec francoskega kolektivizma, k oje ga oče je bil Proudhon" — je zopet ena Uoričarjevih iznajdb.
Zelo zanimivo bi bilo, če bi nam ianiozni hi-storik kaj natančnejšega povedal o zvezi ni*d "padcem francoskega cesarstva" in 44franconke-ga kolektivizma".
V	kakšnem razmerju sta bila Proudhon in kolektivizem, smo že videli. Toda kaj je imel boiiapartizein sploh ^praviti si kolektivizmom? Po navedenem stavku bi človek še mislil, da je bil Napoleon 111. sam soeialist, proudhonist. Na vsak način bi morali po Uoričarjevi filozofiji socialisti globoko obžalovati padec francoskega cesarstva.
Čudne pojme ima gospod o socializmu sploh! Čudno znanje o socialističnem gibanju!
CESARSTVO IN REPUBLIKA.
V	deželi, ki je prva v Kvropi postala republika — odštevši uialo Švico — se zdi Uoričarju mogoče, da bi bili socialisti kaj druzega kakor republikanci! In videti je, kakor tla ne ve ničesar o bojih francoskega socializma zoper Bo ur bone, zoper orleanizem iu zoper boiiapartizein.
Padec fran<Wkega cesarstva je bil — to ve vsak petošolec — delo Francozov. Napoleon 111. je bil pri Sedanu vjet od Nemcev, ampak odstavljen je bil ml Francozov in Francozi so prokla-mirali republiko.
Kaj pa je dalo največ povoda Uomunardne-mu gibanju? Seveda je bilo več vzrokov, glavni je bil pa vendar v politiki nionsieur Thieraa, ki je vzbujala sum, da hoče zopet dvignili monarhijo. Pariška komuna je bila pač menda pristno francoska akcija. Bila je najmogočnejša kampanja proti uionarhizmu iu bila je v svojih glavnih potezah socialistična.
Kje vidi dr. Uoričar zvezo med francoskim cesarstvom in francoskim socializmom t
No, naj že bo, kakor hoče. Pogledati moramo še drugo Goriearjevo trditev.
44Središče delavskega gibanja se je premaknilo iz poražene Francije v Nemčijo."
Te besede ima avtor v enem stavku z 4 veseljem nemških socialističnih voditeljev zaradi izbruha vojne."
Manjkalo je le še to, da bi bil dr. Uoričar obtožil nemške socialiste, da so oni napravili vojno s Francijo, zato da dobe 44središče delavskega gibanja".
Radovedni smo, kako bi nam dr. Uoričar raz-
ložil, da je bilo središče delavskega gibanja do padca francoskega ^esarstva v Parizu. Organizacija Internaeionale je imela svoj generalni avet, torej centralo, v Londonu. Šele leta 1872. je bila sklenjena premestitev sedeža v New York. Kongresi Internaeionale pred vojno ao bili v Ženevi, v Lauaanni, v Bruselju in v Bazlu; po vojni v llagu in v Ženevi. Ne pred vojno ne po vojni ni bilo središče Internaeionale ne na Francoakein ne v Nemčiji; prav tako ni bilo v tistih časih nobenega kongresa ne v eni ne v drugi teh dežel.
O kakšnem središču torej pravzaprav govori ni.š zgodovinar T Zanimivo bi bilo, če bi to povedal.
STRAÖNI MARX.
Kajpada, mrtvega Marxa mora dr. Uoričar še posebej ubiti. Njega nam prestavlja kot silnega pangermana in moža, ki je hotel imeti vsak dan po enega Francoza za zajtrk in vsaj po enega Slovana za večerjo.
Okrog ljudi, ki so kaj veljali v razvoju človeštva, ae pletejo vsakovrstne legende. Le da ne bi smel človek, ki hoče pisati resne študije, graditi svoje stavbe na niitah iu bajkah, ('e ne ve dr. Uoi .čar nič o Marxu, naj ne piše o njeni; če pa hoče pisati, naj ae pouči. Ampak ne iz pravljic, kajti iz teh ne more nikdar izvedeti resnice.
Akö vprašuje o Marxu v nemških nacionalističnih krogih, lahko izve sledeče: Marx je bil strupen sovražnik Nemčije; blatil je vse, kar je bilo neneinškega; bil je frankoman, angloman, izdajalec nemškega naroda. Nemščino je tako zaničeval, da je večino svojih del pisal v angleščini.
Med slovanskimi šovinisti pa lahko spozna Marxa kot najstrašnejšega slavofoba.
Vse te litanije so pa na eni in na drugi strani zlagane. Marx je bil Nemec, ali ne nemški fanatik; neinštva ni postavljal nad druge narode. Politike pa ni sodil s stališča narodnosti, temveč s stališča splošnega, internacionalnega napredka;
Cc se spravlja dr. Uoričar na to, da piše o takih rečeh za tisk, bi moral vedoti, kakšno vlogo je Marx igral v nemški revoluciji. Vsaka enciklopedija bi mu povedala, da je bil skoraj vse svoje življenje izgnanec iz Nemčije, kjer ao bili monar-hični rahli pripravljeni, da ga |H)grabijo tisti hip, ko bi prestopil mejo. Nemško oficielno sovraštvo ga je preganjalo še čez mejo, tako da ni imel miru niti v Parizu niti v Bruslju.
Prvič, ko je moral zapustiti Nemčijo, je odšel najprej v Pariz. ¡Drugič, po zatrti revoluciji, je zopet odšel v Pariz. To dokazuje njegovo strašno sovraštvo de vsega, kar je bilo francosko, kajneda, dr. Uoričar?
V času francosko-pruske vojne je nasprotoval Bismarcku, stal je pa akademično na strani Nemvije; ttnla iz tega ne more dr. Uoričar kovati kapitala, zakaj njegovega stališča ni določal nacionalizem, temveč politični razlogi. Od vojaškega poraza Napoleona je pričakoval republiko na Francoskem. In ko je bila po Sedanu res pro-klamirana republika v Parizu, je Marx pozival francoske socialiste, naj — jo hranijo.
44Pangerman" Marx je najodločneje protestiral proti nemški aneksi ji 'Alzacije in Lorene. Že takrat je naprtil Nemčiji odgovornost za vojno, ki jo utegne povzročiti to vprašanje. (Njegova politična sodba je bila tako bistra, da je že takrat naglašal, <ln bo Francija pognana v naročje Rusije, ki je bila takrat pač največja trdnjava reakcije.
Marx je imel osebne prijatelje med odličnimi francoskimi socialisti. Njegova dela so se prevajala v francoščino in širila kakor poplava. Toda kaj je vse to drju. Uoričarju mar? On potrebuje za svoje namene pangermana, pa si ga napravi. Resnica se pa vrže preiičem v korito.
MARX IN SLOVANI.
Podobna je bajka o Marxoveni kanibalizmu napram Slovasiom. Razširjali so jo pač zelo, toda če se kakšna laž tisočkrat ponovi, se zaradi tega ne izpremeni v resnice.
Res je, da se je Marx enkrat zelo razjezil na Slovane. To je bilo leta 1848—49, ko so |>odpirala reakcijo zoper revolucijo. Toda čudno bi se nam moralo zdeti, če bi se dr. Uoričar navduševal za Jelačiča, ker je šel reševat habsburško dinastijo in pobijat dunajsko demokracijo.
<e se sodi o človeku, je treba pravičnosti. Marx je imel gotovo prav, da je obsojal habsburške pomagnče; saj ni le slovanskih, ampak nemške tudi.
Marx je pa tudi marsikaj napisal, za kar bi mu bili Slovani, in specialno Jugoslovani lahko hvaležni. I>r. Uoričar se gotovo šteje med tiste, ki vedo kaj o jugoslovanskem vprašanju. Ali ve, kako ga je preaojal Marx ?
•Njegovo v newyorški Tribuni objavljeno pismo o balkanskem vprašanju je važen dokument. V njem imenuje Balkan naravno naseljevalifcče Jugoslovanov, upozarja, da se Äe niso konstituirali kot narod, da pa imajo v Srbiji jedro za to. Marx je zahteval rešitev balkanskega vprašanja v jugoslovanskem zmislu in jim je priznaval celo pravico do Carigrada.
Strašno je Marx sovražil Slovane, zlasti Jugoslovane; kaj, dr. Uoričar?
Marx je bil zelo izobražen človek, ki se je zanimal tudi za nekatere refi izven svoje stroke. Dr. Uoričar mu bo najbrže težko odpuMil, da je bil kulturen človek ; ampak ne da se pomagati. Ni li na primer zelo neprijetno, da je ta strašni 44pangerman" visoko cenil srbsko narodno poezijo, ko je v njegovem času poprečna inteligenca komaj verjela, da bi mogli taki barbari imeti kaj umetnosti in kulture?
Če ne bi bilo vsega tega, bi si Marxovo delo vendar ohranilo svojo veliko vrednost, in če bi bil inveî devetindevetdeset napak, ne bi vse skupaj za zgodovino odtehtale zasluge, ki si jo jc pridobil s tem, da je podal aocialiamu znanstven temelj.
Seveda — prav ta zasluga je v očeh ljudi, kakršen je dr. Uoričar, največji greh. Ker ne Hirajo tega naravnost povedati, pa brskajo po smetiščih historije, da bi tam nabrali drugih devet-indevetdeset grehov.
VLADNI HLAPCI.
Ubiti Marxa je seveda Uoričarju premalo. Prepričan je, da je to temeljito storil. Njega nič ne ovira dejstvo, da stoji skoraj vee socializem po vseh deželah na marksistični podlagi, da mora biti ta vražji marksizem torej zelo živ. On zatrdi sani sebi, da ga je "fental", pa basta.
Potem gTe pa dalje s svojim triumfalnim u-bijanjem.
Vsi socialni demokrat je so sploh od nekdaj zvesto služili svojim vladam, podpirali Bismarcka in Caprivija in Bethniann Hollwega in Bacha in Taaffeja in Stuergkha, in — vrag naj me vzame — nazadnje nas še prepriča, da so socialisti napravili sedanjo vojno.
. Občudovanja vreden je n. pr. sledeči odstavek njegovega spisa:
"N*inš/ka in avstrijska vlada sta dobro poznali to vrojeno sovraštvo in ljubosumje nemških iu tudi ogrskih soeijalnih demokratov ter uporabili socijaliste kot svoje orodje pri izvrševanju načrtov glede Rusije in južnih Slovanov.
V teku časa sta postali obe ti stranki zavedna in dragocena |H)iuočnika njiju vlad pri naporu, da se razširi med masami nemškega in madžarskega naroda najostrejše sovraštvo glede Rusije in Slovanov v splošnem.
Oficielni tiskovni uradi centralnih sil bi ne mogli najti sposobnejših pomočnikov 'v svojih kampanjah proti Slovvanom kot so bili ti prikriti in samozadovoljivi socijalisti. Med nemškim narodom so razširili toliko napačnih povesti in natolcevanj glede vsega rimkega in slovanskega, da je narod centralnih držav, vštevši celo nekatere p rev arene Slovane v Avstriji željno pričakoval vojne — proti Rusiji."
Mimogrede — dr. Uoričar je tako navdušen za Rusijo, da bi jih kaj lahko dobil grdo po grbi, če bi danes prišel s tem navdušenjem v Rusijo. O tem se bomo pozneje pomenili.
Aiupak za zdaj imamo Uoričarjev nauk o vdanosti nemških — in tudi ogrskih — socialistov do nemške in avstrijske vlade.
St var postaja polagoma smešna. <'etudi ni mogoče smatrati Uoričarja za humorista, se zdi, da ga bomo kmalu spoznali za komedijanta.
Pasja dlaka ! Na Nemškem ni bilo nikdar nikdar social isto vskega zakona, ki je bil v resnici protisociali*tovski zakon. In v Avstriji ni bilo zloglasnih izjemnih zakonov, ki so bili prav tako naperjeni proti socialistom !
Dr. Uoričar ne ve o njih — torej jih ni bilo. Ali pa, če so bili, so bili le za šalo; burka, da se preslepi svet. Bismarck ni niti svojega glasovite-ga psa tako ljubil, kakor socialistov I
(Dalje prihodnjič.)
Stara pesem se ponavlja.
44Koelnische Zeitung" je imela pred kratkim članek, v katerem je njega avtor z vso svojo zgovornostjo priporočal nemško-rusko-japonsko zvezo. Zdi se, da so v VVashingtonu temu članku posvetili precej paznosti, ker je bil njega pisec tako ljubezniv, da je tudi označil 44dobrote", ki bi jih prinesla taka zveza. Namreč: Anglija bi bila tedaj nadvladana, Amerika osamljena, trojna *veza bi pa imela svetovno gospodstvo.
Kclnorajnski članek ne izraža nobene nove ideje. Zveza z Rusijo je bila stara želja nemških reakcionnrjev, in najmočnejša je bila pred revolucijo. Splošno je znano, da je Bismarck kuhal lajno zvezo z Avstrijo, kljub temu, da je vedel o nasprotnih interesih in ciljih Rusije na eni in Avstrije na drugi strani.
Ko je stvar prišla na dan, je bilo v nekaterih nemških krogih mnogo nnzburjeijosti zaradi tega. Nekateri ljudje, ki so verjeli v poštene v politiki, ali na ki so bili iz drugih vzrokov Bismarekovi nasprotniki, so mu očitali, da je bil priprovljen « dati zaveznico Avstrijo v prid Ruaiji.
Bismarcka niso ta očitanja prav nič spravila v zadrego. Hladnokrvno je odgovoril, da mora previden politik imeti dvoje železo v žerjavici; on je imel avstrijsko in rusko. Japonska v tistem času še ni štela kot svetovna sila.
Bismarck pa ni bil edini nemški državnik s tako idejo. Dokler jc bila Rusija caristična, so sc oči nemških reakeionarjcv vedno upirale vanjo.^ Tam jc bila avtokracija doma; nanjo se je lahko opirala pruska avtokracija. Razun tega pa je Rusijn ogromen rezervar človeških sil in dežela prebogatih, še ne odprtih gospodarskih virov. Nemški kapitalizem je našel nekatere steze v v Rusijb; kakšne široke ceste bi se mu odprle, če bi bila RiiMija "zaveznica!"
To bi bila seveda le po imenu. Povsod v kapitalistični družbi je tisti gospodar, kdor prinaša kapital. Včasi mu ga niti prinesti ni treba; dovolj ie, da ga organizira. Kn strnjen nemški miljon dobi lahko deset po malem znesenih ruskih miljonov pod svojo kontrolo.
Diplomatiena rusko-nemška zveza bi olajšala,
da se napravi iz Rusije gospodarsko nemška podružnica.
v	t
(,e se je reklo, da bi neniško-ruska alianca, v katero so politični kovači po Bismarcku vštevali tudi Avstrijo, obvladala Kvropo, se je mislilo, da jo bo obvladala Nemčija. In/e pravi "Kocl-nisehe Zeitung" sedaj, da bi nemško-rusko-japon-ska zveza — seveda vštevši Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo, dežele, o katerih se Nemčiji niti ne izplača govoriti — obvladala svet, se zopet misli, da bi ga obvladavala Nemčija.
. Ideja take zveze se je od začetka sedanje vojne ponovno izražala. Njeno jedro je bilo to, da se Rusijn — deloma z orožjem, deloma z denarjem, kakor se jc res poiskušalo — .hitro premaga, nn ta način izsili separaten mir, odtod pa da bi bil korak do aliance. Japonska bi bila prepuščena diplomaciji po načrtih, ki jih je deloma razkrila znana Zimmermannova nota.
Da se tiska sedaj zopet tak članek, ni pravzaprav nič čudnega. Zagonetno bi se zdelo le to,
da vztrajajo nemški šovinisti na takem načrtu, kljub temu, da je padel carizem.
Ta uganka je pa kmalu rešena. Junkerji enostavno ne verujejo v trajnost ruske revolucije. Njihovi konservativni veri se zdi vsaka revolucija le bolezen, ki jo avtokracija prejalislej ozdravi. O Rusiji so pa še posebno prepričani, dn doživi kmalu povratek v monarhijo, ker sodijo o njenih notranjih zmedah tako kakor nekateri ameriški kapitalisti, ki tudi pričakujejo vsak trenotek telegram, da je na Ruskem vse hudič vzel.
Junkerji obsojajo načeloma vsako revolucijo zoper načelo "božje milosti". Ali z rusko revolucijo so zadovoljni; in to ni protislovje. Kajti to revolucijo smatrajo za neuspešno; po njihovem mnenju '"more le oslabiti deželo, to bi bila pa izvrstna prilika, da bi Nemčija napravila "red", n leni "rešila" Rusijo, v resnici jo pa pod pretvezo zveze spravila pod svojo oblast.
(Konec na strani.) f £
...

ADVT5RTT8HMHNT
SLOV. DELAVSKA
it.
PODPORNA ZVEZA
lak«r»«f4raaa It Mrli« 1M » dr«**.*** .
Sedež: Cooemaugh, Pa.
GLAVNI UBADNTKI:
PREDSEDNIK t Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
PODPRKD&tiDNlK: Joaip Zorko, K. F. D. 2, boz 113 West Newtou, Pa. TAJNIK t Bias Novak, tto Main St., Conemaugh, I'a.
POMOŽNI TAJNIK; AnJraj Vidrieh, 170 Franklin Main 81, Coueuiaugh, Pa. ULAGAJK1K: Joni p žele, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank PavloWiA, b. (147, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis.
«. nad «or« Ik: Nikolaj Povle, 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.
8. nadtoruik: Frank Kauiič. b. 73, Duule. Pa.
POROTNIKI:
1. porotnik: Anton LavriA, box 8, Tuko«, Ta.
S. porotnik: Fraak Bavdek, 6303 (Haas Ave., Cleveland, Ohio.
3. porotnik: Anion Welly} box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Clevelaad, Oblo.
POMOŽNI ODBOR: Martia Jager, Conemaugh, Pa. Ivan Gra^ner, 544 ttoaael Ave., Johnatown, Pa. Htelun Zabrie, Couemaugh, Pa. Ivau Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa. Ignae Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnjtown, Pa. Franc Pristave, Coneuiaugli, Pa.
GLAVNI URAD v kiii it. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
POROÓILO S. D. P. Z. o isMu aploènega glaaovanja
za združitev H. D. P. Z. s Slov. Podp. i» dr. Sv. Barbare.
Urada» Olaallo: PBOLETAREC, 4008 W. Slat St., Chicago, III. * Cenjena drufttva, oairoma niih uradniki, ao uljudno proieni, poAiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. D«>nar naj ae poftilja edino potom Poitnih, Ex presnih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne notoin privatnih iekov. Nakazniee naj se naslovlja: Blas Novak, Conemnugh heposit Bank, Corilmaugh, Pa., in tako naslovljene poiilja i mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V alu¿aju, da opaaijo druitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoeti, naj to nemudoma naanaaijo uradu glavaega tajnika, da ae v prihodnje popravi k
Mesečno poročilo S. D. P. Z.
an mesec september, 1917, • finančnem poslovanju mad gl. uradom in krajevnimi društvi.
1........	$ 237.90	$ 576.00
2_______:.	60.88	582.00
3........	103.79	........
4........	106.86	28.00
6........	104.09	165.00
%........	14.64	........
T........	74.63	42.50
8.....	46.67	
•• 9........	105.26	36.00
10........	119.96	34.00
11)........	95.06	140.00
12........	32.67	24.00
13........	113.12	33.00
14........	61.63	11.00
is.____	111«.35	80.00
1«........	30.36	
17........	12.69	eeaeeeee
18........		
19........	8.28	
20........	33.50	
21........	37.52	
•22•••...<«	92.70	10.00
p.#......	146.19	133.00
24........	33.15	
•E5........	95.92	68.00
26........	83.22 J	50.00
27........	.........^	31.00
28........	55.82 '	65.00
M........	68.26	10.00
30........	97.62	116.00
81........	11.64	
32........	24.56	........
33........	35.00	47.00
34........	85.47	35.00
36..<.....	i 60.65	32.00
36........	78.74	523.00
37........	58.00	
' 38........i	-120.38	..... 50.00
3»........	69.15	87.00
40........	53.50	70.00
/41-........	102.58	521.00
42.......	83.95	62.00
••43......	60.32	30.00
44........	38.61	• eaaeeae
45........	30.00	• •••••••
46........1	16.46	• eeeeeae
47........	37.94	6.00
48........	41.22	132.00
49........	84.28	• 40.00
60........	61.91	52.00
61........	130.99	37.00
62........	8.41	• ••••••a
. 53......	53.65	
64........	16.81	28.00
66........	13.22	
M........	158.32	26.00
iT........	27.81	31.00
68........	31.20	• ••••••a*
59........	1 78.84	70.00
60........	73.41	13.00
. ol.....	49.60	
62.......		21.00
63........	1*8.78	58.00
•••64.......	249.96	169.00
65........	16.75	• t • 1 i'» t t
66........	49.57	
67........	53.42	43.00
68........		
70........	67.79	
71........	53.76	10.00
72........	69.05	
••73........	75.40	16.00
74........	37.38	a • • e
75........	22.31	
76........	25.21	
77........	7.96	
78........	8.44	
79........	92.56	49.00
80........	30.65	
81	53.99	144.00
82........	29.89	\ 64.00
83........	33.91	25.00
84........	31.93	69.00
85........	14.90	• •••••••
14........	31.60	14.00
87........	22.90	• •••••••
88........	16.5*	33.00
89........	26.27	11.00
M........	ii.it	.......t
Skupaj. . .	$5,245.47	$4,839.50
izidu splošnega glasovunja za združenje S. D. I\ Z. in S. P. Dr.
se tiče tozadevnega dela gl. od- 65..........
borov prizadetiii organizacij, se pričakuje, da bo rešeno do kon-¡66.!!.*..'..!* ca tekočega leta, tako da se ho lahko začelo s skupnim poslovanjem začetkom leta 1918.
V nekaterih naselbinah imata
uli postaj.
organizacij, se priporoča, c koncentrirajo v eno drufttvo.
razlogov. V prvi vrsti si društvo prihrani na društvenih stroških, kakor: plačevanje društvenih odbornikov in njih varščine, na vpo-šiljanju v gl. urad, na znamkah za poštne pošiljat ve itd. Obenem se olajša delo v gl. uradu, kar tudi pomeni manjše stroške organizacije. Logično je tudi, da eno močno društvo v naselbini lahko bolje uspeva in napreduje, kakor
	oddanih k1**ov:	
At. dr. aa	zdrntttev	proti ad
1........	. 82.....	..... —.
2........	. IS.....	..... —
M........	. S«.....	..... —
4.........	. 94.....	..... 1
a......... JI	. Vi.....	..... 1
e......... 7.........	! 29...]i	....
8.........	. 11......	.... —
9.........	. »2.... ;	.... —
10.........	. 12.....	.... 7
U.........	. 30......	.... —
! 12.........	. 19......	
IS.........	. «7......	____ 1
|14 ......	19......	, g
		
16.......		
17.........	rt......	
18..........	. 10......	.... —-
lit*.........	. —......	....
M.........	. 18......	.... —
21.........	9......	.... —
.........	. 19......	.... —-
23.........	. 93......	____ 2
24.........	. 13_______	.... —
2.'».........	. 25......	
2«.........	. 32......	.... 2
27.........	. 23......	.... —
28.........	. 25......	.... —
¿1». ........	. 35......	.... —
»0.........	. 30......	.... —
31.........	8......	.... —
32........	. 13......	.... —-
»S.........	. 11...... . 19......	.... 5 3
		
a«.........	: is.:::::	. . . . r- —
:i7.........	. 24......	. . . . —
38.........	. 53......	. . . . '-
39.....	14......	. mmm
4«.		
41.........	. 28......	____ 11
42.........	. 26......	____ 1
43.........	9......	. . . .
44.........	. 18......	2
	14......	
4rt.........	7......	
47.........	10......	
48.........	. 27......	.... -—
49.........	. ~......	.... —
0.........	. 29......	.... —
51.........	. 28......	.... 2
•"»2.........	5......	•... —
53.........	4	
54.::::::::	rt......	,,., _
53.........	—......	.... —
3tf.........	. 45......	... • —-
™.........	. 12......	.... —
58..........	. 17......	.... —-
	7......	24
«o.........	. 18......	____ 9
rti.........	—......	____ 14
rt2.........	. 45......	.... —
03.........	. 19......	.... —
(14.........		
65.........	9......	.... ——
««».........	14...;..	.... —
rt7.........	. 28......	.... —
rt8.........	21......	.... ——
70.........	27......	.... —
71.........	9______	____ rt
72.........	27......	0 .... *.
73.........	17......	.... —
74.........	!♦......	M
75.........	12......	
7rt.........	4......	:::: 8
77.........	5......	__
78.........	rt..'....	
79.........	41......	
80.........	10......	
81.........	22......	.... —*
82.........	12......	
83.*........	14......	i
84.........	13____	
8.».........	11......	
8rt.........	—......	... * -
87.........	10..... !	
88.........	12......	
89.........	11......	.... t
91.........	19......	... » —
poNam. član	1......	.... —
Hkupaj .	1708......	.... 110
Dopisi.
Gary, Ind.
Uredništvo Proletarca!
Molim Vas, uvrstite u Vaš list slijedečih par redaka:
Poznato je svim Udruženjluia i kao 1 pojedinim drugovima, da je ] glavni odbor J. S. Saveza poslao glasovnice 1'drulenjima glede rane je pa, (Jlavni tajnik je pak naporne-
žijo, tla le v strokovni organizaciji, ampak tudi v olrtiéiii «traiilki.
širi povsod. Kdor se bo iz Anic. rike vračal v staro domovino, ne
Marsikateri rojak ae že pri-j bo več vprašan:' Ali si bil pasje pravi j a na to, da odpotuje po ! vdan svojemu eesarjuf Ampak končani vojni v staro domovino, j vprašaji ga bodo: Ali si tam, kjer pa si misli, da se mu tli treba več si bil, delal za napredek T Ali nam brigati za to, kar se godi v Ame- moreš pokazati, da t« lahko sina-liki. Sicer Se ne vemo nič tako trimo za somišljenika in aobojev-nataučnega, kaj in kako bo po uikat Veselo pozdravljali ne bo vojni ; lahko se zgodi, da si ta ali'tisti, kdor bo dejal:' Jaz se nisem oni še desetkrat premlMi, preden ! brigal za nič ; gledal sem le, da nastopi |H)t čez morje, kajti pre- j pridem da. kakšnih tolarjev. Z rokov tudi med nami ni, in o dobrodošlico bo pričakovan, kdor vratku ali ostajanju se bo pal še-bo lahko pokazal h svojo člansko
nuo, da se povedc rasprava u na šiin glasilima "Proletarcu"! "K ie t »'k rat nk lepa lo, kadar se bo vi-1 knjižico, da Je tukaj delal, koli Straži" o tom našem cijepanju na (le,°» kaJ ^ka človeka v stari do- kor mu jc bilo mogoče, za sploš-sekcije. U " Kad. Straži" vidim I«»vini.	|no blaginjo in za napredek,
teče rasprava preko mjeaec dana Toda »ecitno, da bo, kadar se Pa tudi brez obzira na to potre-Uovori se tu za rasejep, govori se «kleno mir, v Kvropi in zlasti v.bujemo danes vse moči, da doae-tu o inicijativi, koju je podaatrlo	krajih res tako lepo, kakor žemo svoje cilje. Zato,ker je voj-
udruženjc broj 53 iz Gury, koja m on* pričakuje, da bodo poli-j na, ni izginil nc kapitalistični ne zahtjeva izvanrednu konferenci!.	m gospodarske razmere res delavukl razred. Vojna sem, voj-
Ima i drugih mišljenja, koja su	*a delavce: Tudi tedaj i na tja — kapitalisti h'»do vedno
i zn i jeta več kroz profile brojevelJ® dolžnost delavcev, ki sedaj ži- i izkoriščali, kolikor bodo le mog-MR. Straže". Nu meni je, kao i ostalim srbsko-hrvatskim drugo-
stičiiim organizacijam.
£e zaradi trga je to naša dolž Host, da tie Ikuuo iifogli sami sebi kaj očitati, In da nam ne bodo mogli očitati rojaki v starem kraju.
Izpreuienihc nastanejo v Kvro-
|ve tukaj, da sodelujejo pri skupnem delu in pristopijo k sociali-
vima i udruženjima vrlo čudno-vato, što i Vi drugovi Slovenci ne činite isto kao i što se kod nas čini. Drugovi ovo je vrlo važna stvar i tu ne treba biti neutralan. Ne treba da samo urednici i članovi glavnog odbora rade sve za nas, treba da i mi rečemo koju.
li in delavci bodo nadalje morali braniti svoje interese, če bodo hoteli obraniti, kar so dosegli in priti naprej. Hoj med delom ih kapitalom je čimdalje. ostrejši; kdor ni sle, mora spoznati, da se približuje ta boj odločitvi.
Delavski boj se Inora voditi na različnih |>oljih.» V našem čisto
Ja ovim apeliram na vas dni	HI
gove Slovence, da j vi povedetc|ne ,I,ore Predati nihče; to je pa
raspravu u "Proletarcu", te da se *otovo' aa ^ voini wt(% iU*nu)' na temelju toga znademo ravnati ^^ kot j* Ji'.,M,° vojno i mi Srbi i Hrvati	"M 0	Klanji' po-
Dajte da čujemo i vaše misije-j
Za zgled nam posebno dobro lahko služi Rusija. Ko se je tam izvršila revolucija, je nova vlada' vabila Ruse, ki so bili razkropljeni po .svetu.na j se vrnejo v domovino.
Kueiki" konzulati v Zedinjenih ¡državah ser dajali po nalogu re-
„ ,	..	volucionarne vlade beguncem dc-
rrevzel sem zastopuistvo Proletarca," in ko sem bil v Boswell, Pa., mi je neki rojak svetoval, da (ju|,j]1
pi j>rav gotovo po vojni. Kakšne gospodarskem boju ni dovolj, da l>odo v vseli posameznostih, tega | se potegujemo za boljše plače,
ampak vsak zaveden delavec ra-
nje. Vaš za socijaJnu revoluciji!
P. H. Stankovie.
. t-
Conemaugh, Pa.
Zdi se mi potrebno, da se iz našega kraja zopet kaj pove v javnosti, in zato sem se namenil,., da napišem nekoliko vrstic.
naj grem v Ralphton, češ da je	,, w lia,. •	,
, . ...	.. .	I ° iiazadnjakili ne hrepeni nova
tam dosti Slovencev. Po njegovem	|{Usjja
nasvetu sem se napotil tja. Ko	"
sem prišel v naselbino in vprašal, '" °
zume, da je ravno tako potrebno skrajšanje delovnega časa, varstvo delavcev v jamah in tovarnah, delovno nadzorstvo itd.Kavno tako je raznovrstno delo na političnem polju.
K na glavnih nalog delavstva mora biti boj za republike tam, kjer jih še ni. Kaj pomaga, če sedi na primer v nemškem parla-mentu čez sto < poslancev socialistične stranke, ko pa ima kajzer s svojim zveznim svetom vso vla-nar, da so mogli potovati; ampak |dno moč v rokah? V republiki bi en pogoj je l)il: 'Potne stroške so to bilo preCej drugače. Vlada jc revolucionarji, s<KÍalist i. Ud govorna parlamentu'in ne more storiti velikih zaključkov brez
ali podobno ho tudi v
njegovega dovoljenja. Seveda, če ni parlament tak, kakršnega si
Ameriški Družinski Koledar
za leto 1918. JE DOTISK AN.
17. pororila glavnrga urada Slovenskega Podpornega drufttva Sv. Barbare je razvidno, da je tudi članstvo omenjene organizacije glasovalo a pretežno večino za združitev, in sicer:
za združitev...............2143 glasov
proti združitvi............ 393 glasov
Skupno pri obeh organizacijah za združitev je......3851 glasov
in proti združitvi je....... 503 glasov
HploAno glasovanje se je zaključilo
več malih društev pri prirejanju. / dnem i. oktobra 1917. veselic, izletov in drugih zabav v Kakor je iz tega razvidno, je član
razvedrilo članstva, kakor tudi Ht?.°.oh'h «^»nizaeij z ogromno večino . ,	odločno izrazilo svojo željo potom gla-
pri ustanavljanju društvenih do- sovnie; izreklo se je za združitev, f-lan mov, čitalnic in dr.	"tvo glasovalo za združitev a 87 od
V	v. . i X • Al | Htotki večine, in le 13 odstotna manjii
/ vsem tem pa pokažejo taka na vseh glasujočih članov je proti zdm
1	žit vi. Ker glasovanje za združitev da-
leč prekoračilo potrebno dvetretjinsko večino, se sedaj ti dve organizaciji združita.
Vse nadaljne uvedbe za združitev spadajo v področje obeh glavnih odborov, ki bosta imela v to svrho skupno sejo dne 1». oktobra t. I. v mestu Jokns town, Pa.	,
Z bratskim pozdravom
BLAS NOVAK, gl. tajnik S. D. P. Z.
Opomba: Društva brez navedene avota vplačila niao vposlala priapeVkov za mesec september do koncem meseca septembra.
• Navedena avota vplačila tnači v poslane prispevke za mesec avgimt.
♦••Novedena avota vplačila znači septembru prejete prispevke za mesec avguat in september.
•••Navedena avota vplačila zniii v septembru prejete prispevke *n me-aec julij, avguat in aeptember.
BLAS NOVAK, tajnik.
društva svetu bratsko zastopstvo in edinstvo svoje narodnosti v naselbini.
Sobratje in sosestre! Kakor je združevanje podpornih organizacij velevažnega pomena, tako je tudi združevanje bratskih' krajevnih društev v posameznih naselbinah.
Opustimo že enkrat zasebnosti in strankarstvo v tem delu in prišel bo čas, ko bomo lahko ponosni na edino — a to močno — Slovensko podporno organizacijo z enim krajevnim društvom v vsaki slov. naselbini v Zed. državah.
S sploSnim glasovanjem za prvo v*ečje združenje slov. podp. organizacij ste jasno pokazali, da se zavedate potrebe in koristi združenja. Smelo pričakujemo, da bo> ste tudi v bodoče ob vsaki priliki nadaljnega združenja ohranili načelo "V združenju je moč."
Vrlo članstvo združujočih se.organizacij naj bo uverjeno, da vr-še njih gl. odbori s ponosom svoje dolžnosti v delu za združevanje, v čemer nas je izid splošnega glasovanja v tem smislu Se bolj navdušil.
Naprej torej! Vsi kot en mož! Naprej zn združenje vseh Slov. podpornih organizacij v Zedinjenih državah!
Vafi za združenje v čim širšem olsegu
Jilns Novak tajnik S.D.P.Z.
NEVARNI KOMARJI.
"All tem ie potlal zaostalo na ročni n o ga "Proletarca"?
Moskiti, ki prenašajo malarijo ali rumeno mrzlico, so v resnic! nevarni sovražniki na Balkanu. Preteklo leto niso zavezniško čete na Balkanu fle spoznale, kaj pravzaprav more storiti ta maeedonsk} moskito. Posledica tegn je bila, da je bila polovica mož izven akcije radi malarije. Tekom neke dobe se je poslalo več mol domov kot inva lide, kakor jih je prihajalo z ladjami. Poročalo ae je o bataljonih, ki ao imeli 75 odstotkov svojegn vojaStvn bolnih na malariji. Bile so kompanijt, v katerih je bilo le pet Piož sposobnih zn službo. Zdravi ljudje so sttrnžili zako-pe, dočim so bolniki stokali v jamnh. Kljub temu pa so bolt.iki stopIH v akcijo, kadar je aovrn*n»k napadal.
Celo sredi zime je bilo videti rume nolične može. ki ao se opotekli po mo nastirski cesti proti kaklnt bližnji hopitei. VČaai ao rabili Ws dan, da so
premerili pot petih milj. Sedaj so se	Hermine, Pa
razmere rboljžale, a malarija bo *e Mnogo je delavcev, ki ne razu vedno obstojala, dokier se Mncedonije mejo važnosti sedanjega časa; ne izsufti, kakor se je asuHlla nn primer mnogo jih je ttldi med našimi ro-Panama.	ja ki. Ootovo je za delavca ved-
————	no potrebna dobra organizacija;
Vojni tajnik Daniels naznanja, ali prav tako je gotovo, da je bas da zgrade Združene države^še en- sedanji čas posebno važen in da
če je tukaj kaj Slovencev, mi je ;h"*ih	kadar bo vojna I želimo, je to krivda volilcev
nekdo odgovoril, da jih je in da j.lkMh ana- Demokratični duh se ! nezavednost delavskega ljudstva.
majo tri podporna društva. IN» tem sem sklepal, da mora biti tukaj dobro polje.
Danes vem drugače in reči moram, da nve je naselbina zelo raz-1 očarala. Ko sem priporočal ljudem, naj si naroče "Proletarca" in jim povedal, da je to delavski list, so začeli stokati, da bi se mi bili kar smilili. Ta je pravil, da i-ma "Slov. Narod," drugi, da ima "Ulas Naroda," nekateri da ima oba in da ima s tem že dosti. Vsega skupaj sem torej dobil enega naročnika; upam, da vsaj njemu ne bo žal, kadar ga bo nekaj ča-j sa čital in spoznal, kakšen list je to.
Rojaki v Halphtonu, malo se zanimate za delavsko stvar! Ce bi bilo povsod tako malo naprednosti, kakor je je med Vami, bi delavci ša danes lahko garali za poldrug dolar na dan.
Med tem časom je "Slovenski Narod" umrl — namreč tisti papirnati, ki je izhajal v New V or-, ku, Slovencev je sicer, se nekoliko živih. Morda bodo zdaj tudi v Ralphtonu nekateri rojaki občutili potrebo, da dobe kakšno boljše čtivo namesto tistega cesar-! sko kraljevega glasila.
Tudi v eonemavški okolici imamo še nekoliko starokopitnežev,, ki jih niti v Ameriki ni spametovalo ,trdo delavsko življenje, ampak jim brenče še vedno tiste muhe glavi, ki so jim jih gospodje božji naiifestniki v starem kra j ju vsadili v možgane. Pred par meseci so se pričeli pripravljati, da bodo zidali cerkev v ("a m b rial City. Zadnjič, ko smo bili v gostilni, je prišel neki rojak tudi med nas nabirat za ta namen. Odšel je pa brez uspeha, ker smo mul povedali, kaj sodimo o stavbi1 cerkva. Nič ne bi človek dejal, če bi nabirali za kakšno koristno reč, za šolo ali kaj podobnega; o cer-| k vi pa vemo, da je popolnoma nepotrebna in koristi le edinemu človeku v črni suknji, ki postane gojpod v njej.
S soe. pozdravom
Jernej Oorenc.
krat toliko razruševalcev, kot jih je zdaj V službi.
bi bilo sedaj še veliko bolj |wi trehno, da ie dela ud trdno zdm-
Scdaj je v vezbi in v najkrajšem času se začne z razpošiljanjem.
Letošnja izdaja ima^sledcčo
vsebino:
Kaj se glasi iz daljave? (Slika) — Pred novim letom (Sli-ha). — Hi bin Kristan: V novoletni noči (pesem) — Zmaj kapitalizem (slika). — Mesečni kalendarij. — VojaAki golob. — Revolucija (slika) — Ktbin Kristan. Kd je raj bil izgubljen i pesem). — Pogreb žrtev ruske revolucije (slika) — V. J. Dimitrijev: Kden (črta) — Oton Zupančič: Klic noči (pesem).
—	Kovač (slika) — Ktbin Kristan: Kuj železo! (pesem). — Lakota (slika). Ivan Molck: Otroci vojne (7. ilustracijami).
—	Vedeževalno steklo (slika). — E. K.: Kri (pesem). — Hu-ska komisija v Ameriki (slika). — Zvezdna palača (študija iz predrevolucijske Rusije — z ilustracijami). — Jože Zavertnik: Demokracija (članek). — Fran Valehčič: Metaniorfoza (pesem). — Hihard Jakopič (slika). Izidor Cakar: Kihanl Jakopič (študija). — Delo (slika) — Vojanov: Luč (pesem).
—	Na preži (slika). — Stanyszlaw Przybyszewski: Satanova sinagoga. — Kongresni preiskovalni odbor (slika). K. Kristan: O božiču (povest). — Megleno morje (slika). — Frank Šavs: Zaplota (krajepifma črtica). —'Frank Petrič: Nekaj o zadružništvu (z ilustracijami). — Ivan Molck: Obrnjen svet itragikomedija). — Za'kon človeškega dela (stimlija). — Tipičen prizor v stavki (slika). — Svatopluk Cech: Zastavljeni značaj (črtica). — Dr. Kari Slane: Nekaj o sociologiji (stinli-ja). — Volilna pravica (članek).
Navedene slike obsegajo vsaka po celo stran. Razun tega ima koledar slike raznih socialističnih klubov in mnogo manjših ilustracij.
KOLEDAR JE TRDO VEZAN.
Znano je, dafso se zadnje leto vse tiskarske in založniške ]x>lrebščiue od papirja do vezave zelo podražile. Delavska tiskovna družba pa vendar ne mara obremeniti odjemalcev in je ostala pri prejšnji ceni. Koledar velja torej
60 CENTOV.
Pač pa moramo biti previdni, da ne zabredemo v izgubo in zato smo dali tiskati le določeno naklado. To se pravi: Kdor se prepozno oglasi, najbrže ne lm več imigcl dohiti koledarja, Ivck.kažc, da bo kmalu razprodan. Prepričani smo, tla bo ugajal vsem; ki si ga naroče. Storili smo, kar je bilo v naših močeh, da zadovoljimo odjemalce. Seveda, če bi bilo Slovencev v Ameriki, kolikor je Angležev, da bi lahko priredili |>ol miljona naklade, bi gotovo storili še mnogo več; toda noši čitatclji morajo pač v pošte vat i slovenske razmere, in gotovo bodo priznali, da se naš koledar lahko meri z. izdajami mnogih večjih narodov. .
Naročila sprejema
UPRAVNiSTVO "PROLETARCA",
4008 W. 31. Str., CllICAfJO, ILL.
Naročila se opravljajo po vrsti, kakor prihajajo. '

Tu je naloga socializma, da izo-braiuje i» podučuje delavstvo. Kadar bo ono znak» rabiti glasov-j.uu, tedaj se bodo telo enoatav-ti o preiuenile raamerc v korist délavât v a.
Slovenci v Ameriki naj bi se s vao vneuio lotili dela za Slovensko republikansko združenje. Kulturna re&itev jugoslovanskih narodov je edino mogoča v tistem smislu, ki ga razlaga izjava omenjene organizacije. Ako dobimo feder. republiko, nam bo potem mnogo lože delovati proti naže-piu nasprotniku, današnjemu družabnemu redu. Delovanje nam bo radalje olajšano na kulturnem in gospodarskem polju. Vse to je bilo pred vojno iu še posebej med vojno, nemogoče, ker smo stiskani k tlom pod razmerami, ki so uašim ljudem dobro znane. Torej naprej t boju za republiko I Sedaj imamo priliko pokazati, da li smo napreden narod ali ne. Pomagajmo svojemu narodu v stari domovini, kajti 011 ima vezane roke, medtem, ko se mi lahko svobod-neje gibljemo.
Vsako republika je korak bliže zvezi svetovnih republik. Jugoslovanska federativna republika bo velik korak v tem oziru.
Opozarjam še sodruge kluba št. 69, da se v prihodnje vrše seje vsako drugo nedeljo ob dveh popoldne. To je bil sklep zadnje seje. Udeležujte se sej v obilnejšem številu, kajti s tem pripomorete stranki do boljšega uspeha.
A. Zornik.
sem, da bi bilo ravno zarodi cen tralizacije prišlo do težav, tudi če ne bi bilo ne vojne ne teoretičnih nasprotij med "Proletareem" in "Kadničko Stružo." Prišlo bi pa bilo do težav, zato ker so je centralizacija izvršila prekmalu. Na nobeni strani še ni bila organizacija tako stara, da bi bila popolnoma pripravljena za vstop v tesno centralizacijo.
Sam nisem bil nikdar član glavnega odbora. Vendar pa vem toliko, da so bili tudi pred vojno spori v njem. Naj sc prizna ali ne prizna, meni sc tako zdi, da je vedno vladal strah, da bo ena ali druga stvar nadglasovona. Če se uredi zastopstvo na en način, bodo Hrvatje imeli večino v glav-nem odboru, Slovencem ,sc pa to zdi krivo; če se drugače uredi, i dobe lahko Slovenci veČino, vsaj s Srbi skupaj, in to zopet Hrvatom ni prav.
Jaz nc dam nič no to, če nekateri sodrugi pravijo: Mi nismo Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak so-cialisti. . Seveda smo socialisti, drugače ne bi mogli biti skupaj v socialistični zvezi. Ali če scui socialist, vendar nisem izgubil svoje narodnosti. Zakaj so pa Hrvati na zadnjem kongresu tako silili, da ostanejo Srbi z njimi v eni sekciji, namreč da imujo skupaj 4 4 no vinski odbor," ki repre-aentira sekcijo t Vsakemu se zdi tako, da so si na tak način hoteli zasigurati veČino v glavnem odboru. In iz tega izvira vedno ljubosumnost.
Kje je izhod iz tega? Nobenega drugega ni, kakor da jc vsaka sekcija avtonomna. Potem je vsaka gotova, da ne bo majorizirana. Trdno sem prepričan, da se pride tudi do skupnega dela veliko lože, če odpade ta strah.
Jaz ne morem videti nobene nesreče v avtonomiji. Vidim pa korist v tem, da odpade prepir zaradi oblike in vsaka sekcija bo i-mela proste roke za delo; več časa sc bo porabilo za agitacijo; vsaka sekeija bo lahko pomnožila svoje člane. Ali se ne bo na ta način Zveza bolj povečala» kakor danes, ko spi skoraj vse agitato-rično delo zaradi teh prepirov?
Ves strah zaradi avtonomije je nepotreben. Tak je, kakor otroški strah pred Miklavževim, parki joni.
Avtonomija nam more le koristiti Slovenec, ki je socialist.
oe, če mislijo', da borno izbirali slubše namesto boljšega. Zakaj tedaj govore vedno narodu, če ga smatrajo za nemirnega!
Mi hočemo svobodo za svoj narod iu za vse druge, tako da ai potem vsi narodi lahko podajo ro ke- in se skupaj bojujejo zoper gospoda rak o suženjstvo, ne da bi mogli kronanci nahujokati narod proti narodu, kadar pe jim zljubi.
Lik t, ki bo zagovarjal Kara-gjorgjeviča, gotovo ne najde pri Slovencih odmeva. Mogoče, da ga dobi pri Hrvatih več.
Želel bi tudi, da bi se pri ' Radii ički Straži' že iztreznili in nehali s svojimi neaocialističuimi na pa t i na alovenske sodruge. Mi nimamio nič zoper Hrvate in hočemo z njimi sodelovati v boju zoper kapitalizem, kakor z delavci vseh drugih narodov. To kar uganja "Itadnička Straža", pa more zbuditi le sovraštvo. Slovenski sod rugi nočejo nikomur kouiandirati, ampak sebi tudi ne damo komandirati, ker vemo, da delamo prav po svojih najboljših močeh za mednarodni socializem.
Nace Žlemberger.
Mr. W. Kolod«t«i. CSestor, W. V«.. HMD >• pital: "J»*
priporočam V»aU mu, d» kupi Suvorova sdrsvlla. kar bo dobra. puMbao
Glencoe, O.
Pred letom je izdihnil avstrijski ee.sur Franc Jožef, zdaj je pa prišel njegov list v Ameriki, "Slovenski Narod'* na vrsto. Ne vem, če se bodo sedaj kaj iztreznili nekateri sloveuski nazadnja-ki, ki so ga hvalili, kakor da jim prinaša evangelij pravega izVeli-čanja. Pravili so ,kako fin list da je, kako da piše razločno in po domače za Avstrijo, pa kako da jc po ceni, in vse res, prav res, kar piše. Iu res k i je — izkopal grob. Pa še dolgo ni bilo treba, da je dosegel ta cilji
•Ljudje, ki so bili vanj zaljubljeni, so ga nkorali pač zelo površno citati. Drugače bi bili morali vendar spoznati, da je "Slovenski Narod'' samega sebe bil po zobeh, če že niao imeli toliko zavednosti, da bi bili * protestirali proti hlapčevstvu, ki ga jc učil.
Človeku gre težko v glavo, kako se morejo ljudje še v Ameriki navduševati za kralje in cesarje in hvaliti list, ki jim vtepa pasjo (Hmižnost v glavo. To pa je bila glavna naloga "Slovenskega Naroda." Medtem ko se ves svet bojuje, da bi se rešil avtokracije in gospodov po "milosti božji", jo 'Slov. Nar.' neprenehoma godci cesarsko pesem in hotel do-povedati Slovencem, da ne morejo biti srečni drugače, kakor pod halinlAirško peto.
Zdaj jc torej legel v grob. Namesto tega nam pa obetajo drug evangelij, ki bo pel slavo faiuiliji Karagjorgjevič. Ti ljudje, ki liani namesto enega kraljafc .ponujajo drugega, bi storili bolje, če bi vprašali Slovence, ali so res tako zatelebani v krone, kakor oni mislijo. Dosti smo se že uau-žili veličanstva, pa ne potrebujemo novega, starega in nobenega novega. Tinti, ki zagovarjajo krf-sko deklaracijo, ne delajo politike naroda, ampak politiko kralja. Mi hočemo aj^obodo in smo pripravljeni delati zanjo, nočemo pa nič slišati o tem, da bi nas proti naši volji prodajali katerimkoli kronaneem. Četudi ni republika še vsa avoboda, je vendar monarhija slabša od republike; nuonarhisti nas imajo za tep-
Ksdar potrebujete zdravilo sopar kašelj, tedaj potrebujete dobrega Nikoli m neboste zmotili. ¿e zahtevate dobro prsiskuieno in u&nkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
pi}iti*. SoOltk aL
MoJi otroci to imeli hud kftfelj la Vo§-kuslU «no ruu
zdravila, tort» VM )• bilo ta*onJ. Ko ino »a kupi» »•-v «rov S*Uum »» pljuča J« ktfkulj i rinil po pur po-
(Severov Balzam za pljuča). Ne redite urno: "žalim ntkaj za moj kašelj." Navadite m zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da ea izognete nadomeetitev. Zadnjih 57 lat je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni. katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oelovekem kaliju, hripavoeti in vnetju grla. leti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 16 in 00 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Grip Tablet«
(Suvurovu Tablutu zopur prut Udu in hripo) so zuaiie. da prutuoejo pru-hlad T najkrujluui £aau.
Glavni poštar Burleson, vojni tajnik Baker in mornariški taj • nik Dauiels naznanjajo, da mora biti tovorna božična pošta za Kv-ropo: oddana do 15. novembra. Stvar je tako aranžirana, da dobe vojaki božično pošto na božično jutro. To se lahko izvrši, če sodeluje občinstvo in se ravna po nasvetih poštne uprave.
"Vsak zavoj mora biti tako napravljen, da ga lahko pregleda poštar. Na Francosko ne bo odposlan zavoj, če nima od pošte pri-tisnjenega listka, ki naznanja, da ni v njem prepovedanih reči."
Poštnina je 12 centov od funta.
m Na|več|a slovenska zlatarska trgovlaa ^K
FRANK ČERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonske, itd. Popravljamo uie po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po canik, kateri se Vam poslja brezplačno.
Najboljšo blago.	Najaišje cena. -
r=ii-imi-1 mi-riw-irar
Oross, Kana.
Na seji Slov. soc. .kluba štev. 157 v Grossu, Kans., je članstvo izjavilo, do se popolnoma strinja z idejo Slovenskega liepubličan-skega Združenja.
Člani tukajšnjega kluba vidimo, da daje sedanji položaj najprimernejšo priliko, da se slovenski narod pri sklepanju miru reši iz krempljev monarhizma. Z u-stanovitvijo napredne repiHilike si odpremo vsaj svobodnejšo pot k svojemu cilju: Socializmu.
Smatramo, da je dolžnost vsakega Slovenca, ne glede na njegovo politično ali versko mišljenje, da podpre moralno in gmotno to koristno idejo, ker pomaga njeno uresničenje do večje svOt>ode slovenskemu narodu in posluži s tem tudi svobodi vsega sveta.
Frank Smerdu, tajnik.
Iz Wilmingtona, Del., poročajo: Zdaj so pričeli nastavljati žene v Pullmanovih delavnicah in v tovarni Eastern Malleable Iron kompanije, da vrše delo, ki so ga prej opravljali delavci. Delavke opravljajo ložje delo; vendar pa nosijo pri delu površne hlače in delavske jopiče.
Du Pont Powder kompanija namerava nastaviti v tovarni Carney's Pointu, N. J., še dve sto delavk.
Narodni izrek pravi: "Pazito na vaš boli denar ca črne dneve." To pomonja toliko knkor prvo pazite in hranite dokler »»to še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edinu pot, ki vas vodi v neodvinnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vHttki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: *4Zrno do zrna pbgača: kamen na knmen palači". Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vladati vaš denar te danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi »pfojemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od nj«ga.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemu upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
1900 Blue Island Avenue, Chicago, ILL
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
Cleveland, 0.
Že dolgo zasledujem polemiko] laradi predlagane reorganizacije naše Zveze in pri tem mi je ravno tako, kakor da manjka na nekate-| rih straneh odkritosrčnosti. Veliko ae govori o "razcepitvi," kar je pa po mojem mnenju napačna beseda. Jaz ne vidim v iniciativnem predlogu glavnega odbora zahteve, da naj Zveza razpade. Po moji glavi bi ta predlog ravno naaprotno zabranil razpad. V začetku svojega obstanka jc bila Jugoslovanska socialistična zveza tako organizirana, kakor se sedaj predlaga.
Kolikor se spominjam, sc slovenski sodrugi niso navduševali »a strogo centralizacijo, ko je bi U predlagana. Takrat ni bilo voj ne, takrat ni bilo polemike zara di militarizma, ljudske obrambe demokracije in takih reči. Večinoma smo bili še mladi v gibanju Videli smo glavne poteze v socializmu. Videli smo njegov veliki «Ij. Spoznali smo razredna na-«protja. Razumeli smo, da jc razredni boj neizogiben. Do vsakovrstnih posameznosti pa šc nismo prišli. Taktična vprašanja v velikih in kočljivih položajih so nam bila hc zapečatena knjiga. . Po sebi mislim, da se mora so-eialiat neprenehoma učiti in da se nikdar ne izuči popolnoma. Naj-brže se bodo morali še tisti rano-I® učiti, ki pridejo že v sociali-»ti^no družbo. Po mojem frf&enja ne bo tam vse v dveh dneh ureje-n° Mogoče je, meni se zdi celo verjetno, da se takrat prikažejo vprašanja, na katera danes Se živ *i*t ne misli.
Ne maram obširno govoriti o tem Povedati sem hotel, da smo jjsli razno mnenje o centralizaciji in federaciji, ko ni nihče med n»rni mislil, da so načelna ali tak-Jjjjna nasprotja med nami. Kazinih misli smo bili o tem, katera oblika organizacije bi bila bolj-* «o nas.
mojem mnenju je čas pokadi, da so slovenski sodrugi ta-»f»t imeli prav, ko se niso ogrevala sa centralizacijo. Prepričan
VABILO
Oh priliki Skupne konferenee glavnih odbornikov R. T>. P. Z., Rlov. Podp. dr. Hv. Harhare, ter zastopnikov H. H. P. Z. in J. H. K. J. je sklenilo društvo "Boritelj", štev. 1. 8. D. P. Z., da priredi veliko
Do uspeha izdelovateljev povsod znanih izvrstnih in zanesljivih zdravil, ki so razglašena pod imenom
Tk v* i rm m' - mm
je največ pripomogla vrednost teh lekov in enakost zdravilne kakovosti izdelkov
Ker pa je poskočila pena vnaki stvari, ki jo rabimo m psipravo teh izdelkov, bodisi eena telišč, sdravil, steklenic in škatljie ter papirja, smo končno prišli do te^a vprašanja: Kaj nam je storiti? ALI NAJ OHTANE V8EBINA IHTA! ali pa: POVIŠAJMO CENO!
dne 20. oktobra t. L v dvorani društva Sv. Alojslja v Conemaugh.
Začetek ob 7:30 zvečer.
ITljudno vabimo vna tukajšnja lokalna društva, kakor tudi iz okolice, zlasti ona, ki spadajo pod okrilje organizacij, stoječih ua pragu združenja, da se po možnosti polnoštevilno udeleže, da tako pokažemo svoje skupno stremljenje za združitev.
Na vesi-lici bo preskrbljeno vsakemu obilo za telesni in duševni užitek. Tambureška zbora "Triglav" in "Rodoljub" bosta svirala ve šele poskočne komade plcsaželjni mladini, šaljiva loterija bode marsikaterega zvabila v dobro voljo, armada natakarjev bo skrbela, da ne bo nihče trpel žeje, enako bo preskrbljeno tudi za izvrsten prigrizek.
Pridite vsi, da dostojno pozdravimo zastopnike tisočerega Članstva slovenskih podpornih organizacij, ki se snidejo dne 1». t. m. v Johns-tovvnu na plemenito delo za narodno edinstvo.
Vc<Jno je bilo naše načelo, da ne najprvo in vselej oziramo na vsebino lekov, zato smo se odločili. Kaditega srno bili prisiljeni cene nekaterih lekov nekoliko povišati, in sicer le toliko, da nam bo mogoče izdelovati zdravila isto vsebine in vrednosti kot vselej.	'	\
Ker je bil naš Almanah za 1. 1018 že natisjen, prodno so bile nove ceno potrjene, zato bo v Alma nahu še stare cene, ki so bile v veljavi, prodno so bile uveljaveno nove cone.
SLEDEČE CENE STOPIJO V VELJAVO Z DANAŠNJIM DNEM ZA SLEDEČE LEKE:
Želodčni grenčec.....................75e in $l..r»0
Oothardsko olje ......................30c in 00c
Življenski balzam ............................Sp>c
Zdravilo za obisti in jetra..............75c in $1.2."»
Zdravilo za revmatizem......................$1.25
KHČistllec .................................$1.25
Zdravilo zoper drisko.........................30c
Zdravilo zoper gliste........................\ ..r>0c
Tonikn za lase...............................Me
»Creme.......................................30c
Kapljice zoper zobobol.......................ITic
Regulator..................................$1.15
!<axoton.....................................35c
Nervoton .................................$l.2.r>
Tablete zoper prehlad in hripo................30c
Kebroka.....................................75e
Hrčna tonika.....................i.........$1.25
Antisepsol...................................35c
CENE TU SPODAJ NAVEDENIH LEKOV OSTA NEJO NESPREMENJENE:
Balzam za pluča.......................25c in 50c
Jetrne kroHiee..............;...»............23c
Zdravilno mazilo.............................25c
Zlato mazilo za oči ..........................25c
Mazilo za kožne bolezni.........................
Zdravilni oblift ..............................25c
Mazilo za lase............. ...................25c
Prašek za zobe.......'...........................
Zdravilo zoper kurja očesa....................23c
Praški zoper glavobol in nevralgijo............2f>c
Kapljice za otroke...........................25c
Mazilo «oper katar ...........................25c
Antiseptični toaletni prašek ..................25c
Prašek za noge...............................25c
Zdravilno milo za kožo........................25c
Tab Laz (zoper zapeke)...............10c in 25c
Društvo Boritelj Vam kliče
SRČNO DOBRODOŠLI!
Vstopnice za moške po $1.00. Žensko so vstopnine proste. Vstopnice je dobiti pri članih društva, ter pri vbodu na veselico.
Veaellčnl odbor.
TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN % POSAMEZNIKOM.
V kratkem izide naš t(Družinski Koledar'- za leto 1918. Da nc bo nepotrebnega povpraševanja in piaarjemja, naj si vsakdo zapomni sledeče: Koledar ne bode letos nič slabši kot je bil prejčnja leta, pač pa ie lepši,1 ker bomo samo sa vezbo plavali $120.00 ved, kot smo pa prejšnja leta. Vkljub temu pa ostane cena stara, to Jo: od eden do deset istisov po 50c komad, od 10 do 60 se dobe po 47 centov, od 50 do 100 po 45 cent., kdor jih pa narodi 100 ali pa več, in seveda iste tudi razproda, do-tični jih pa dobi po 40 centov komad.
Vsi Koledarji" bodo razposlani poštnine prosto. Manja naročila po parcelni pošti, večja pa p* ekapresu.
Roslyn, Wash.
rdruženje br. 28 v Roslynu, Wash., ho imelo svojo redno sejo dne 28. oktobra ob dveh popoldne.
Nadadje naznanja, da bo dne 27. oktobra ob pol osmih zvečer predavanje.
Govoril bo sodrug Stallard iz Oklahoma, ki ima Hcdaj predavanja po državi Washington v angleškem jeziku.
Predmet predavanja je:
"Kaj delajo stare at rank e in za koga? Kakšen je sedanji industrija I ni sistem T",
Vstop je sploino prost in brezplačen. Sodrugi! Vdeležite se predavanja in agitirajte za čim boljši poset!
H soc pozdravom
F. Pajnich, tajnik.
Prepričani smo, da boste šc nadalje zahtevali Heverova Zdravila, kakor ste v preteklem in prepričani bodite, da je naš namen zaslužiti vaAo naklonjenost. Lahko se zanesete na naša sdravilat da so tako dobra in zanesljiva, kakor javno dokazujemo.
Heverova Družinska Zdravila so na prodaj v lekarnah vsepovsod. Vprašajte ta nje po njih imenu in preprečite ponaredke. Ako sosedna lekarna nima Heverovih Zdravil, pišite ponje nam. Naročilom jo pri-dejati denar. — 8 spoštovanjem
STARA PESEM 8E PONAVLJA.
(Konec h 5. strani.)
Ce bi ne taka kombinacija posrečila, bi bila torej dosežena svetovna nadvlada — tako nam pravi "Koelnische Zeitung".
Toda kako je to? Nismo li slišali ponovnih nemških oficielnih izjav, da hoče tudi Nemčija trajen mir!
Ni li takrat, ko je Wilson v svojem govoru o ameriških mirovnih nazorih govoril o zvezi narodov, Bethmann Hollweg dejal, da jei Nemčija pripravljena postaviti se na čelo taki zvezi narodov 1
Jasno je, da se to ne vjema. Nemško-rusko-japonska zveza ni zveza narodov. Taka enostranska zveza ne zagotavlja trajnega miru, ampak ugrožava mir vsako minuto.
Kot socialisti smo prepričani, da je resnična garancija trajnega miru le v socialziuu. Dokler jc družba kapitalistična, je relativno največ upanja za mir v svetovni zvezi politično svol>odnih narodov.
Ali hoče Nemčija tako zvezo?
Kakor vidimo, je ne mara. ln v tem je nekaj logičnega. Od sanj o svetovnem gospodstvu se je težko ločiti. A te sanje so bile v vladajočih krogih Nemčije zelo žive.
Vsa sreča je v tem, da so razvojni zakoni močnejši od najslajših sanj. Kajzer Viljem in vsenemci bi absolutno imeli prav, če bi ležalo nemško svetovno gospodstvo v razvojni smeri neizpremenljivih gospodarskih faktorjev. Ce bi šli zakoni razvoja za tem, bi Nemčija lahko izgubila vojno, pa bi vendar po drugih potih dosegla svetovno hegemonijo. Ampak razvoj ne gre tja in fantazije vsenemcev morajo ostati pobožne želje.
Iz Berna v Ävici poročajo: Tukajšnja "Ar • heiter Zeitung" napoveduje nove štrajke med municijskiim delavci v Nemčiji. Poročevalce pravi, da socialisti energično delujejo za generalni štrajk v vseh munieijskih tovarnah kljub dejstvu, da jje nenwka vlada zagrozila, da bo vsak tak štrajk smatrala za veleizdajstvo in postavila stavkarje pred vojno sodišče. Socialisti upajo končati vojno z generalnim št raj kom, ako dru -gače ne pride do miru v kratkem času.
Poročevalec zaključuje: "Revolucionarna delavska stranka v Nemčiji vidi, da se hitro bliža generalna stavka tfvsled strahoviti.» gospodarskih razmer, ki vladajo v nemški državi."
Iz Rima javljajo, da zelo pada bojevni duh v avstrijski mornarici. Poveljniki se ne morejo več zanašati na svoja povelja, dasiravno se avstrijski pomorščaki še niso drznili rebelirati po vzgledu Nemcev. Glavni vzrok jc nedvomno sla-hu in nezadostna hrana.
Auglijo na kolena z brezobzirnim potapljanjem ladij in da Anglija še vedno gradi več novih par-nikov, kot jih pa Nemci potope.
Iz Stookholma poročajo: Voditelji konzervativne, liberalne in socialistične stranke, katerim je kralj poveril sestavo novega, koalicijskega ministrstva, so izjavili, da se ne morejo zedi-11 it i. Socialisti in liberalci zahtevajo, da se takoj uvedejo ustavne reforme, toda konservativci se upirajo temu. Koalicijska vlada je vsled tega nemogoča.
Vse tri stranke so se zediniie v toliko, da mora Švedska ostati nevtralna v sedanji vojni.
Iz Petrograda poročajo: Med delegati, ki bodo zastopali Rusijo na zavezniški konferenci v Parizu in Londonu, je tudi Skobelev, bivši minister za delo. Skobelev je eden voditeljev socialistične stranke menševikov, najmočnejše delavske stranke v Rusiji. General Aleksijev bo zastopal rusko armado na konferenci.
Konferenca se bo med drugim bavila tudi z revizijo mirovnega pakta, ki so ga sklenili zavezniki med seboj pred rusko revolucijo. Ruska demokracija je po revoluciji zahtevala spremembo te pogodbe in sestavo novega pakta na podlagi ruske mirovne formule, ki zavrača aneksijc in vojni tribut. Vsled tega je ta konferenca velike važnosti.
Z Dunaja poročajo, da se avstrijska vlada pripravlja za uvedbo civilne uprave v Galiciji, kar Poljaki že dolgo zahtevajo. Galicija je pod vojaško upravo, odkar je vojna. Ministrski predsednik Seydler je obvestil te dni poljskega poslanca sodruga Daszynskega, da se izpolni zahteva Poljakov. Avstrijska vlada hoče s to koncesijo pridobiti Poljake za glasovanje v prilog vojnem kreditu, ki znaša devet miljaid kron, čemur so se poljski poslanci doslej odločno upirali.
Čez Amsterdam poročajo: Admiral Tirpitz, oče brezobzirne subniarinske kampanje, je izdal poročilo, v katerem pravi, da bodo submarinkc eventualno premagale Anglijo, ali da ni zmage pričakovati še tako hitro. 1'speh submarink bo za-siguran, čim preseže f>otapl jen je ladij gradnjo novih ladij na Angleškem. Te besede admirala Tirpitza so prvo uradno priznanje Nemčije, da je bilo tudi v devetih mesecih nemogoče spraviti
Iz Pariza poročajo: Vsak dan prinese več dokazov, kako nemške oblasti terorizirajo francosko prebivalstvo v Alzaciji in Lorcni. Nemška vojna sodišča so od začetka vojne izrekla najmanj 5000 let skupne zaporne kazni nad premnogimi Alzačani zaradi edinega zločina, ker so preglasno izrekli svoje simpatije napram Franciji. Od leta 1871, ko je Nemčija anektirala Alzacijo in Lore-no, do 1914, ko se jc začela vojna, se je preselilo najnianje pol miljoua Alzačanov v Francijo, kar dokazuje uradna statistika. Ko je bila napovedana vojna, so bežali Alzačani čez mejo v Francijo, če so le mogli. Okrog 30.000 mož in fantov, ki so ušli čez mejo, sc bori v francoski armadi in mnogi med temi so bili odlikovani zaradi izredne hrabrosti ua bojišču. Ali vsi niso mogli uiti in nemške oblasti sa zaprle na tisoče Alzačanov in l^orencev francoske krvi, ker jih imajo ua sumu, da sini pat izi rajo s Francijo.
"Morning Post" v Kristianiji javlja, da ni Norvežka zadnji teden izgubila nobene ladje. To je prvič po enem letu, da je minil teden, ne da bi nemške submarinkc |>otopile kakšno norveško ladjo. V splošnem vlada zadovoljnost nad naraščajo sposobnostjo zavezniške obrambe proti sub-marinski kampanji.
KJE SEM SE PREHLADIL?
Večkrat je zelo težko odgovoriti na to času pirmerno vprašanje. Boljše je torej paziti se pred prehladom, kakor pa prepozno obžalovati, če je Človek že bolan. Stalni prehlad znači, da se telo ne more zoperstavljati kali bolezni. Če je naše telo prenabasano, ne morejo njegovi organi uspe • šno delovati; da se ta neprilika odpravi in zadobi zopet moč, morate jemati Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. To zdravilo izčišča zabasani želodec ter pospešuje prebavo. Skoraj neverjetni so uspehi in učiuki tega vina. Jemljite ga: če vas boli gla -va, če imate slabo prebavo, gla -vobol, slab okus (tek) ali Če ste v obče slabotni. Cena $1.00. V lekarnah. — Najbolj zanesljivo sredstvo proti revniatizmu, nev-ralgiji, hrbtobolu, otiskih. izpah-kih, oteklinah i. t. d. je Triner-jev Liniment. To zdravilo je sestavljeno iz najboljših snovi. Rabite ga v vseh gori navedenih boleznih. Cena 35 in 50c v lekarnah; po pošti 'io in 60e. .los. Tri-ner, izdelujoči kemist, 1333— 1343 So. Ashland A ve., Chicago, 111.	'(Adv.)
Pri prehladih
vdrfaite ml la prta, kakor tudi stopala •
S Dr. IScHtar-frv—
PAIN-EXPELLER
Uttakoj« takoj olajtijtTO ia pitjatao.
ledina pravi • varstveno znamko sidra. | ska številka 224 M.
35c in rtic t Ukanah la nararaMt od
P. AD. RICMTER SCO. 74-SO Wa*Mafta» StrseC New Verfc. N. V.
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
RAD BI ZVEDEL
za svojega prijatelja Joe VVidmar, kateri se je pred petimi meseci nahajal v Coelton, 111. Če kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi naznaui, ali pa naj se sam javi. I&ČEM
tudi svojo ženo Ano I)rab, ki je pred dobrim tednom odšla od mene. Pride naj nazaj, ker otroci za njo zelo žalujejo. Če že neče živeti z menoj, potem se lahko sodnijsko ločiva in greva vsak svojo pot. Ako kdo izmed rojakov ve za ujen naslov, naj uii ga naznani.
Frank Drab, (3x)	P. 0. Nokomis, lil.
CARL STROVER
Attorney at Law«
Zastopa na vsak sodiUib.
Specialist za tožbe v odškodnins-kihrzadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potokarja? Seveda. To je "VILLAGE INN " s prostornim vrtom I za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na j Martinovi farmi jc poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefon-
oro
Prirepen po načinu, ki ga le raBil atar moder menih
S O R O L
se je izkazal čudovito uspešnem za kri a ialodcu in trabuhu, bola nvrat, na-dubo, glavobol, isgubo taka, prehlad v glavi, itd. itd.
Prir«di «a Ista komi>aniJa. ko <l«la ■ lavni "1'aln K*-pellvr" staro vrvdno srsd-•tvo sa vdr»n«nj«. Pameten dlovek ima «no stvklenieo vedno pri rokak S6c in 66« v vsek lekarnah. li pa pri r. AD. MCHTER co. ■
.(¿.tAl
RT*
74-80 Waskinvton Street. NkW YORK
i

MODERNA KNJIGOVEZNICA.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
II 480 finim AVE., KENOSHâ, WIS.
Telafon 1199.
Okusno, hitro in trpelo delu za privatnike in drufttva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
mamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Ava., (Adv.)	Cbicago, III.
8L0tENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTL
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.00^ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajtc nova društva. Deset članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo jc: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
D.
Dr. W. C. Ohlestsrf. M
Zdravnik sa notranje bolezni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplarua—|>la-fati je le zdravila. 1924 Bine Island
Ava, Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do tt zvečer. Izven Chicaga j iivet-i bolniki naj pišejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA NJU BANKE Z V ANE ' CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če jo banka pod nadzorstvom "Clearing Housa'V
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
aiaa-ae Blue laland Avenu«, Chicago. H*.
• i
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
v»« banke, ki imajo zvezo • chirago ] »eee s t s s s 911 s e a »»se s s es eeeeoeeese eeeeeeeeee eeeeeeeeee
Clenring Houho, «o podvržene strogenu
nadzorovanju od uradnikov tega zavo | T^ADAR potrebujete društvene poda. Pregledovanje računov in imetja o IV.	__
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARIZONA.
Lowell ln okolica: William Krall, box
3596.
ARKANSAS.
Fort Smith — Jenny Lind: Frank Go-reae, R. F. D. 3, box 165. Huntington: Karol Petrié, box 204.
COLORADO. Denver In okolica: Era¿em Gorshe, 4964 Pearl Bt.
Puoblo: Louis Korošec, 308 Plum Ht.
INDIAN A.
Clinton: J. M usar, Lock B. 449. Indianapolis: J. Brader, 716 Holmes st Kokomo: Louis Zakrajéek, 803 W. Woodland Ave.
gmsAS
Girard:.Thomas Wölk, R. R. 4. box 108. Gross, Kans.: Frank Smerdu, box 53. Mulberry: Mike Krulc, R. R. 2, box 38. Mineral: Fr. Koiitz, box 32. Radley: John Goriek, box 195. Stona City: Mike Fine, box 49S.
MICHIGAN. Dotroit: F. C. Oglar, Joe Prsimor in Thos. Petrič in Herman Grebene, 129 South St.
MINNESOTA. -
Ely: John Teran, box 432; F. A. Vider, box 342.
Bvoloth: Jacob Ambroiië, 419 Pierce st 1
Now Duluth: Albert Hrast, 811 — 95th
Ave.
MONTANA. Boar Crook: Frank Danitek, P. O.
Butte: Ig. Bozovičar, 2337 Walnut 8t. Bast Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Rod Lodge: John Urleb, box 734. Klein in okolica: John Gerkman. Gen. Del.
OHIO.
Barberton: Frank Merzlikar, box 121.
OKLAHOMA.
Rod Oak: Joe Kogej, box 3.
PENNSYLVANIA.
Za celo Pa.: Leopold Akoda, Room 11*9, Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa., in Fránk Ahlin. Boswell: Jerry Gorene, box 257. Broughton: Frank Demshsr, box 31 J. Braddock: Thomas Petrovick, box 323. Canonsburg: John Koklich, box 276 in
Jože A-mbroíié, box 351. Claridge: Fr. Zurman, box 255. Conemaugh: Anton Gabrenja in Frank Podboj.
Duale: Frank Kauèié, box 72. Export: John Frank, H. R. box 4. Forest City in Vandllng: Frank RaUic,
^ox 685 in Anton Draalor, box t. Herminio: Louis Hleber, box 117. Irwin: Tony Kodrič, B. F. D. 3 — box 106.
Johnstown: Mstk. Gabrenja. R. F. D. 1,
box 120 in Frank Likar, 701 Chestnut
Htreet.
LIoydell: Anton Grbee, box 35. Moon Run: Joe Snoj, box 286. Morgan: J. Kvartiê, box 453. Meadowlands in okolico: Tony Semec, box 213.
Midway: John Zust, Lock Box 22. Southviow, Pa.: Tony Zalar, b. 55.
8outh Fork: Jakob Rupert, box 238. So. Fork.
Joffre in okolico: Frank Htegovsc, box 64.
Traf ford: J. F. Berga nt, L. Box 252. W. Newton: Joe. Zorko, R. F. D. S, box 50.
Wickhaven in okolico: Luka Kralj,
bot 68.
WUlock: Jak. Ifiklauëift, L. Box I. Yukon: Anton Lavrič, b. 8.
W. Virginia. Thomas: Fraak Koejan, box 272. Milborn ia okolica: Anton Straiiiar.
WASHINGTON. Roslyn: Mart. Smolsnik, b. 935.
WISCONSIN. Keneaha: Frank 2orovoe, IS Howland Ave.
Cleveland: Math Petrovftf, 1096 K. 67. j Milwaukee: Joe Kraine, 369—1st ave. St., Edward Rranisel, 6025 Glass ! in Frank PolWnik, 306 — Igt Ave. ave., Edward Branisel, 6025 Gloss West Alu»: J»™1» Oblsrk, 432—54th ave., Louis Stegovec, 1107 E. 61. 8t. | Avê' in Max KodH« «9—54th Ave. Jos. Franreskin. 6609 Bonna Ave. in	• WYOMING.
Frsnk Miksha, 1163 E. 61 St.	Rock Springs: Msth Batieh, box 427
Col lin wood : Anton Kužnik, 372—156th i» p. S. Tavehor, 674 Ahsay Ave. St., John Zupane, 15707 Waterloo Bd.,	«jaL^ '
Jos. Skupek, 1107 E. «1st St., Joe | ohleaaa- Frank AlF».«w y.c ^ont
Kunf ifi, 439 E. 156th St in J. Rasi-1 „rAfÄ/	Ale4' FrÄnk	4008
novieh, 15500 Holmes ave.	1 w* IL m-
Glencoo: Naee 21emberegr in Louis
Brie, L. Box 12.
Lorain: Geo. Petkov*ek, 1545 E. 29th St.
Maynard in okoUco: Frank Bregar,
b. 647. '
Girard : John Rayer, 1020 SUte St.
Youngstown: John Petri*, box 6H0.
ORBGON.
Oregon City: Fraak Sojovie, 131—18tk St.
Waukegan—North Chicago: Paul l'oè
lav, 620 Marion St. in Jerry Spa capan, 1106 McAllister Ave.
Cicero: Frank Mrgole, 5028 W. 26. PI. Johnston City: John Slivnik, box 699. La Salle: Veneel Obid. 438 Borlia St
in John Rogel, 427 Sterling St. Lincoln: Jos-nh Tiier, 628 W-chita ave. Livingston: l^ank Krok, P. O Pullman: Ant. Oblak, 11331 Langley
Frank Besjok, 1920 So.
Ave. Springfield:
14th 8t.
Panama: Joo. Ferjanêl«, box 10. 8taunton: Anton Auooe, box 158 in joe M os t sr. box 851.
i'iiii manjša je dušica, tem bolj je hlapčevska. Monarhisti so prav majčkene dune.
Dr. (jarfield, ravnatelj za kurivo, je naznanil uravnavo ceu /.a premoR v prodaji na drobno, ki so stopile v veljavo * dne prvega oktobra ob sedmih zjutraj. Cene veljajo 7.d mehki in trdi premog.
Upravitelj za kurivo ni določil specifične cene za trgovce, ki tržijo s premogom na drobno, ampak je zaznamoval vsotico, ki jo lahko trgovec pri računi k ceni premoga, ki velja v trgovini na debelo.
Dr. Garfield je določil, da trgovec ne sme vzeti več kot 30 odstotkov nad normalno ceno, ki je veljala za leto 1915.
Za primero naj služi sledeče: V letu. 1915 je n. pr. kupil trgovec tono premoga po $2 in ga prodal konzumentu po Kosmat dobiček je znašal $1. Dr. (Jarfield dovoljuje, da k temu trgovec prira-čtini '10 odstotkov, tako da znaša v letu 19j7 kosmati dobiček $1.30.
Ako plača trgovec za isto vrsto premoga sedaj tri dolarje, tedaj ne sme tone premoga prodajati draže kot $4.30.
Znižana je tudi cena za trdi premog. Sedanje cene, če jih primerjamo s cenami, ki jih je določil predsednik, so sledeče:
Vrsta	Nova Stara
premoga	cena cena
White Ash	$3.40 $4.00
Red Ash	3.50 4.10
Lykens Valley 3.75 4.35 Ta cena velja za premog v vo-zeh pri rudniku.
Dr. (Jarfield meni, da lahko nadzorujejo cene ua ta način, da pregledajo knjige trgovcev in da trgovcu odtegnejo oblastveno dovoljenje za prodajo premoga, če bi računil viSje cene. Mnogi zvezni uradniki pravijo, da Ishko take trgovec pošljeio tudi v ječo, ki prodajajo premog nad določeno ceno.
Pregledovanje računov in imetja se mora vriiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preilčejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, varftčino, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepri- i' fajo o fondih, ki so naloženi v drugih J bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se|< je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Ce banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljftim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clenring House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je ¿lanica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino^da je njen kredit dober in da vodi evaj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt sa nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je llo na ali drugi bnnki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj pri skočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspeSen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Bouse, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te bsnke, kateri poda vsako loto pet popolnih računov..
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih mčunov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NA$0 banko za VA&O bsnko In VaK denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpralajte za seznam natih First Gold hipotek. Kakor tudi seznsm $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
trebščine kot zastare, kape, re-falije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South lllllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vso delo garantirano,
»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeieeeo
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BI0AB STREET Tli. 1475 J0SNST0WN, PA.
predsednik. AMEBIÄKE D RŽ A V NT. BANKE
Blue Island Ave., vogal Loom is in 18. «ooto.
V teti dnevih
velike draginje
bi sc moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica jc v pregovoru. "Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevara, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
TrIner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
jc tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto Izcisti creva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in oja'ci kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življcnske pre-membe, kakor tudi pri preniogarjih v premogarskih okrajih, itd., jc priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino jc pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, modnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revniatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenjn, z» zvijenjc, otekline, okorel vrat, itd. .Te jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trlnerfev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-voitf vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—«an Francisco, 1015, Grand Prix—ranama, 1016.
JOS. TRINER
komik irdoloraloc,
1333-1339 So. Ashland Ave.	' Chicago. ID.