PRIPRAVE NA PROGRAMSKO VOLILNO KONFERENCO OK ZKS
Iz ocene družbeno-ekonomskih in političnih razmer v občini
Družbenoekonomske in politične razmere v občini ocenjujemo na osnovi uresničevanja sja-lišč in sklepov XI. kongresa ZKJ in VIII. kon-gresa ZKS ter ostalih organov ZK. V Ianskem letu sprejete usmeritve ter idejnih in političnih nalog organizacije ZK v občini.
Splošna ocena je, da so bile družbenoeko-nomske in še posebej politične razmere v občini v lanskem letu kljub zaostrenim pogojem go-spodarjenja, poslabšanju mednarodnih eko-nomskih in političnih odnosov ter ob upošteva-nju dejstva, da smo doživljali bolezen in smrt predsednika Tita, zelo dobre. Komunisti, delov-ni ljudje ter naši občani so tako kot v drugih krajih širom Jugosiavije tudi v teh težkih dneh in mesecih odločno czvričali cn ponovno doka-zali privrženost naši socialistcčni samoupravni Jugoslaviji in politiki ZKJ.
Ob tej oceni razmer in ob upoštevanju objek-tivnih okoliščin pa ne moremo in ne smemo prezreti vrste težav, pomanjkljivosti in tudi ne-pravilnosti, ki so vplivale, res da v glavnem na razpoloženje Ijudi, pomenijo pa ob njihovem neučinkovitem razreševanju tudi resen politični problem. Odkrito moramo ugotoviti, da so na politično razpoloženje negativno vplivale naše subjektivne slabosti kot npr.: pomanjkanje ne-katerih izdelkov za široko potrošnjo, dvigovanje
cen, pomanjkanje nekaterih surovin, materiala za proizvodnjo, neučinkovito delovanje dela upravnih in izvršnih organov ter birokratsko obnašanje posameznih njihovih delavcev, neu-činkovito razreševanje nekaterih komunalnih in stanovanjskih problemov, kasnitev v izgradnji objektov iz drugega samoprispevka itd.
K ugodnim družbenoekonomskim in politič-nim razmeram so poleg prizadevanj in dela na-ših delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov bistveno pripomogle tudi družbenopolitične or-ganizacije, ki so s svojo aktivnostjo zlasti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter z aktivnostjo svojih članov v delegacijah ustvarile potrebno družbeno vzduš-je in pripravljenost za reševanje konkretnih vprašanj, problemov in nalog. Ugotovimo lah-ko, da je bilo lansko leto v tem pogledu eno najzahtevnejših in najaktivnejših v zadnjem ča-su ter da so organizirane subjektivne sile v občini z ZK na čelu na vse probleme in naloge, ki so se pojavljale odgovarjale s svojo povečano aktivnostjo.
Občinska organizacija ZKS je ob začetku leta 1980 imela 3600 članov, ki so bili vključeni v 170 osnovnih organizacijah, ob koncu pa je bilo v 185 osnovnih organizacijah vključenih 3773 članov.
V skladu s stališčem, da naj bi bila ZK organi-zirano prisotna v vseh temeljnih samoupravnih sredinah, je občinska konferenca ob upošteva-nju opredeljenih kriterijev ustanovila tekom le-ta 21 osnovnih organizacij ZKS. Ker nista zago-tavljali temeljnih pogojev za družbenopolitično in idejno akcijo ie konferenca razpustila OO ZKS Žimnico in Studentski center. Potem ko je komite v skladu s statutom ugotovil odgovor-nost vseh članov razpuščenih OO ZKS, je kon-ferenca ponovno ustanovila OO ZKS DO Štu-dentski center, medtem ko je DO Žimnica v stečaju, tako da osnovna organizacija ni ponov-no ustanovljena.
Osnovne organizacije trenutno še ni v nasled-njih večjih OZD: IMP DO Livar TOZD Livar-na barvnih kovin (70 zaposlenih), Gradbeno obrtno podjetje Trnovo (67 zaposlenih), Rašica TOZD Konfekcija Horjul (62 zaposlenih), Ho-ja TOZD Žaga Škofljica (56 zaposlenih) in v krajevni skupnosti Rakitna, Črni vrh, Pijava Gorica, Zeleni log, Rakova jelša.
V letu 1980 je bilo sprejetih 178 novih članov ZK, kar je za 19 odstotkov več kot v letu 1979 (149).
Med no.vosprejetimi je izboljšan delež žena, mladih in delavcev. Več kot polovica novih čla-nov je bilo sprejetih s področja gospodarstva (62,3 odstotka, v Ietu 1979 pa le 49 odstotkov).
Občinska konferenca ZKS je sicer s svojim sklepom ustanovila svete ZK v 15-tih krajevnih skupnostih, vendar ti sveti niso zaživeli. (5snov-ne organizacije pa večkrat izkoriščajo statutar-no možnost sklicevanja akcijskih in problem-skih sestankov komunistov oziroma sestankov vseh živečih komunistov v KS (v (zadnjem času je bilo to prisotno v pripravah na referendum o preoblikovanju krajevnih skupnosti in v pripra-vah na volitve delegacij v novih krajevnih skup-nostih).
Koordinacijske, akcijske in problemske se-stanke sklicujejo tudi znotraj višjih organizacij-
skih oblik združenega dela. Ustaljena je praksa stalnih koordinacijskih sestankov sekretarjev OO ZKS (npr: DO Ilirija-Vedrog), več pa je bilo tudi akcijskih konferenc komunistov (npr.: Slovenijales TOZD lesni in gradbeni material, Ilirija-Vedrog, Iskra DO Elektrozveze...)
Idejnopolitično usposabljanje komunistov pteka na osnovi dopolnjenega sistema idejno-političnega usposabljanja članstva ZKS, ki ga je v letu 1977 sprejel IKP CK ZKS. Temeljni program se izvaja v osnovnih organizacijah ZKS. Komisija za idejno in teoretično delo pri občinski konferenci pripravlja za vsako šolsko leto program usposabljanja, osnovnim organi-zacijam pa pri izvedbi pomaga z organiziranjem inštruktažnih seminarjev za uvodničarje.
Pri izvajanju pedagoško vodenih oblik uspo-sabljanja sodelujeta Delavska univerza Boris Kidrič in Medobčinsko študijsko središče Ljub-ljana. Izvajali pa smo naslednje oblike:
-  seminar kandidatov za sprejem v ZK (po-teka ob delu, traja 30 ur in je načeloma obvezen za vse kandidate, ki so jih osnovne organizacije evidentirale za sprejem) je v 3 oddelkih obisko-valo 124 slušateljev;
—  seminar za novosprejete člane (poteka ob delu, traja 38 ur in je obvezen za vse novospre-jete člane ZK) je obiskovalo v 1 oddelku 55 slušateljev;
-  politično šolo Zveze komunistov v občini (traja 120 ur in je ob delu, namenjena pa je vsem članom ZK, ki se žele temeljiteje seznaniti z marksističnim družbenoekonomskim in poli-tičnim znanjem) je iz naše občine uspešno kon-čalo 9 slušateljev;
—  seminar teorija in praksa marksizma (traja 3 mesece in je iz dela. Udeleženci si pridobijo zaokrožena  temeljna  teoretična  in  praktična znanja, najboljši pa lahko nadaljujejo študij na srednji stopnji politične šole) so uspešno končali 3 kandidati v sezoni 1979/80;
-  seminar o samoupravljanju v združenem delu (traja 5 dni in je ob delu, v seminar vklju-čujemo najodgovornejše komuniste iz TOŽD materialne proizvodnje, direktorje, sekretarje osnovnih organizacij ZKS, predsednike delav-skih svetov, predsednike izvršnih odborov os-novnih organizacij ZSS in predsednike osnovnih organizacij ZSMS) je uspešno končalo 35 kan-didatov;
-  dopisna šola marksizma (temelji na indivi-' dualnem delu ob usmerjevalni vlogi mentorja in traja eno šolsko Ieto) vključuje v šolskem Idtu 1980/81 26 sgušateljev;
-  na srednji stopnji politične šole CK ZKS v šolskem letu 1980/81 študirajo trije komunisti iz občine, na Politični šoli Josip Broz Tito v Kumrovcu pa 3.
Občinski komite ZKS redno organizira tudi akcijske seminarje in posvete za najodgovornej-še komuniste v občini (vsakoletni trodnevni se-minar za sekretarje osnovnih organizacij ZKS, člane občinskega komiteja in predsednike ko-misij...).
Na podlagi sklepov 5. seje CK ZKS se je 17. marca 1980 na svoji seji sestala občinska konfe-renca ZKS v razširjeni sestavi (programsko-volilna seja). Sprejela je oceno družbenopolitič-nih razmer v občini, poročilo o delu v letu 1979 in program dela za leto 1980. Hkrati je izvolila predsednika in organe konference.
Občinska konferenca v ožji sestavi se je sesta-la devetkrat.
V tem času se je komite občinske konference ZKS sestal 17 krat. Obravnaval je vsa gradiva za sejo občinske konference in za nekatere seje mestne konference ZKS, predvsem pa je skrbel za uresničevanje stališč in sklepov občinske konference kot njen politično-izvršilni organ.
Pri občinski konferenci stalno delujejo na-slednji organi: Komisija za organiziranost, ra-zvoj in kadrovsko politiko ZK, Komisija za
prošnje in pritožbe, Aktiv delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev, Kadrovska komisija, Statutarna komisija, Tovariško-razsodišče. Ko-misija za agitacijo in propagando, Komisija za idejno in teoretično delo, Nadzorna komisija, Komisija za proučevanje zgodovine KP, Komi-sija za LO in DS, Komisija za naloge ZK v zvezi z našimi delavci v tujini in Komisija za medna-rodno ekonomska in politična vprašanja.
Komisije so se v Ietu 1980 sestale do devet-krat in obravnavale vprašanja iz svoje pristojno-sti.
Kot stalna oblika delovanja so se uveljavili sestanki oziroma posveti komunistov, ki delajo npr. na področju kmetijstva, stanovanjskega go-spodarstva, telesne kulture, celodnevne osnov-ne šole in usmerjenega izobraževanja, socialne-ga skrbstva ipd. Večkrat so bili sklicani tudi posveti najodgovornejših komunistov v občini v zvezi z nekaterimi perečimi vprašanji (npr.: v zvezi s potekom priprav na oblikovanje planskih dokumentov, v zvezi s podpisovanjem oz. spre-jemanjem samoupravnih sporazumov za ureja-nje nekaterih nalog s področja družbenih dejav-nosti v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti delovnih ljudi in občanov itd.).
Občinska konferenca in komite sta skrbela za stalno- povezavo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino. Tako opravlja funkcijo delegacije občinske organiza-cije ZKS v občinski konferenci SZDL komite, medtem ko člani družbenopolitičnega zbora ob-činske skupščine redno sodelujejo na sejah ob-činske konference ZKS. Občinska konferenca se je vključevala v politični sistem z obravnava-njem najpomembnejših gradiv za sejo občinske skupščine in občinske konference SZDL. Dele-gati komiteja oz. konference pa sodelujejo še v delu svetov, koordinacijskih odborov in drugih delovnih teles pri P OK SZDL in v delu družbe-nega sveta.