List 40.
T fieiik t9. Ustopada
184 S.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
------------^------------------------------------------------------------------ ------------1-------1 ■ -------- "

Austrija in Slavjani.
Od nekdaj spoznana in v naravi vterjena postava je, de ima v slednjim družtvu le večina odločbe in sklepe delati, bodi si že ta večina absolutna ali relativna. Le tam, kjer je to pravilo oveljalo, sg zamore^družtvo razsno-vati in svoje namembe doseči; kjer koli se pa ta naravna razmera podverženja manjšine pod večino silovito podere in tako protinaravna nasprotna razmera vpelje, se zamore le nesreča in razpad celiga družtva roditi.
Kar od družtva sploli velja, velja tudi posebno in zlasti od deržavniga družtva, ktero se pri ustavnim vladanji v zbornici narodovih namestnikov ali prestavnikov shaja.
Tu se mora manjšina večini kar in brez pogojev podvreči, zakaj izrečena volja večine je edini postavni izraz (Ausdruck) ali razo-denje tega, kar veči del deržavljanov, torej deržavno družtvo samo hoče, in vsak se mora za izdajavca deržave in ljudstva spoznati, kdor se z nevarnim, vsako deržavno družtvo podi-rajočim , vodilam ali pravilam vzdigne: „Za manjšim delam deržavniga zbora stoji veči del ljudstva" — z tem vsaktero namestovanje ljudstva zasramuje in očitno punt in vstanje pridigava.
Ta pogubni nauk se je tudi na Dunaju pridgoval in je le pre dobre tla našel v raz draženi množici, ki se je sama za austrijansko ljudstvo deržala in kot njega vesoljnost obnašala.
Narnakrajna levica deržavniga zbora do 6. Ivozoperska vedno v manjšini, se večini slavjansko - austrijanske stranke podvreči ni hotla in je zvunaj zbornice našla pomoči dovelj, saj na nepostavno vižo do gospodarstva priti, večino v strahu deržati in tako svoje protiau-strijanske nemško-madjarske namene izpeljati. Ako pa z sramotepolnim 6. Kozaperska, ki je imel Slavjane zopet v stari jarem vkovati, svojih namenov vendar dosegla ni, se mora le to nekaj obnašanju slavjanskih poslancov, ki so z pravočasnim zapušenjem deržavniga zbora vsaktero strahovanje večine vbranili, nekaj pa terdni vzdigi Slavjanov in vlade pripisati.
Namen prenapete nemško-madjarske stranke je jasen kot beli dan: Austrija se mora po vsi ceni razdjati, de bislavjanska večina njenih prebivavcov dozdajniga jarma otresti ne mogla, — in de bi se austrijanski Slavjani le zediniti in si združeni pomagati ne zamogli, se morajo razdeliti in ločiti in na to en del veliki edini nemški deržavi, drugi del pa Madjarski-mu kraljestvu vtelesniti.—In v ta hvalevredni, politiško življenje od 18 miljonov ljudi pogu-bijoči namen poda stranka Nemcov, ki hočejo za demokrate veljati, svojo roko Madjaram, izpelje v svoji obupnosti silovito delo na Dunaju in trobi v celi svet, de se bojuje za slobodo zoper kainarilo in reakcijo, ktere ni nihče vidil in ki se le v njenih znorelih glavah poja. — Slavjan, ki se je sam sebe zavedel in po zabljivši in odpustivši stoletno sužnost le enako pravico iše, se natoleva in razglasuje za reak-cionarja, ker mu v glavo noče, de je na svetu samo nemško - madjarska sloboda ter za se slavjansko terja.
Vpraša se torej, kakšne politike se imajo austrijanski Slavjani pri teli okoljšinah deržati? Jez mislim, de jim je pred vsem potreba terdniga združenja in složniga ravnanja in de
lanja v vseh rečeh. V edinosti je moč. To so že v zadnjih dogodbah skazali in ni dvombe, de bo njih bratovska složnost stanovitna ostala, zakaj le ž njo bodo vkljub vsem peklenskim zavezam Košuta in vkljub vsem sklepam Pavlove cerkve to dosegli, kar jim kot prirojena in neodsvojivna (neoddavna) pravica gre, namreč samostalno narodno življenje na podlagi tiste enakopravnosti, ki se ne le kot mertva beseda na papirju prikaže, temuč v slobodni nemoteni razsnovi slavjanskiga jezika in pismenstva v šoli in uradu, pri sodnih oblastih in opravništvu, v vmetnosti in pismen-stvu se oznani.
Narodno življenje vtem pomenu, kakoršno že vsi drugi narodi imajo, in ktero se je Slav-janam čez stoletja na narkrivičniši in nepre-nesljivo vižo kratilo, zamorejo in bodo austrijanski Slavjani le v nevtralni, samostalni in neodvisni Austrii, in nikoli ne v nemškim Nemstvu, ne v madjarskim Ogerskim zadobili, — zatorej mora vodilo in podstava naše politike biti ohranenje slobodne, znotraj krepke, zvunaj močne, demokratičko-ustavne Au-strije. Ne more se tedej govoriti ne od podverženja ogerskih Slavjanov pod madjarsko vlado, ne od narožejšiga pritisnenja Austrije kNemcam in od njeniga podverženja pod njih osredno oblast, in nar manj od nekiga razida (raztoplenja) Austrije v Nemstvu. Mi Slavjani austrijanski se moramo tedej ne samo zoper-staviti takimu prigovarjanju in ako je treba zoper izpeljavo takošnih naklepov, kot se je 6. Kozaperska na Dunaju skušalo, kot en mož vzdigniti, ampak je tudi zadnji čas, de tiste slavjanske okolice, ki so poročnike v Frank-furt poslale, taiste na ravnost nazaj pokličejo. Ali jih imamo mar za to tam pustiti in dnino jim plačevati, de bodo k sklepam o raz-terganji Austrije in o vtelesnenji nje velikiga dela v Nemstvo pripomagali in taistim z svo jo pričijočnostjo na videz nekako postavnost dodajali? Kratko nikar! In če vi poslanci v Frankfurtu menite, de bodo austrijanski Slavjani vaše sklepe priznali, ker med vami nekaj poslancov nekterih austrijansko - slavjanskih dežela sedi, se močno motite. Pooblastenje teh poslancov ne gre nato, de bi se Austrija raz-tergala, — čez obstoj ali razpad Austrije imajo samo austrijanski narodi, ne pa Pavlova cer kev pravico razsodbe in le ti pogovori in sklepi v Franklurtu se morajo za nepristojne, nepo-stavne in torej nikakoršne izreči in razglasiti.
Večina austrijanskih deržavljanov hoče Austrijo obderžati, in ker ima tudi pravico k tem, mora Austrija obstati. Ako bi pa vendar osoda drugači hotla, si sovražniki Austrije upati ne smejo, se z njenimi šibrami (vlomki obogateli, zakaj v takim primeru si bo vsakteri to vzel, kar mu gre in slavjansko zemljo si bodo Slavjani obderžali.
Slavjani Austrije ne morejo in ne smejo ločeni biti, njih poslanci morajo in bodo v ravno
poklicati, kot poslanci neogerskih Austrijancov v narodni zbor v Frankfurt. — Kar se pa še zgodilo ni, se še zgoditi zna, in mi želimo v irid vseh narodov našiga cesarstva, de se zgodi. Tako sklicanje poslancov vseh austrijanskih narodov v en zbor bi vtegnilo brez škode za prihodno vravnavo in ustavo posa-
taistim deržavnim zboru sedeli, zakaj le tako se velika, edina in mogočna deržava misliti da, ki jim bo varstvo proti zvunajnim sovraž-nikam in poroštvo za slobodno notrajno raz-snovo njih narodnosti podala. Zatorej mora ustava, ktero austrijanski deržavni zbor za narode, zdaj v njem namestovane, izdeluje tudi ogerskim Slavjanam v del priti in z veči pravico bi se bili tedej mogli poročniki oger škili narodov na ustavodajavni austrijanski zbor
meznih dežela, ktera bi se ravno na takim zbiraljšu glede na vzajemne zadeve nar ložeje odločila,— sedajne razpertije poravnati in tisto zvezo narodov ustanoviti, ki se sploh za nar gotoviši sredstvo obderžanja srečne in močne Austrije spozna.
Že v razglasu Nj. V. na Ogre dne 3. Kozaperska t. 1. se nekoliko pokaže na poklica-nje namestnikov vseh dežela celiga cesarstva v en zbor, kjer se bere : „Kako de se ima edinost varstva in oskerbovanja skupnih zadev celiga cesarstva za stanovitno narediti, enako opravičenje vseh narodnost za vsigdar zagotoviti, in na ti podlagi vzajemne zadeve vseh iod našo krono združenih dežela in narodov vravnati, se bo primerno z poklicanjem namestnikov vseh delov pogovorilo in po postavni poti vstanovilo."
Upamo, de ho tu napovedani poklic namestnikov vsih krajev celiga cesarstva za vravnavo edinosti v varstvu in peljavi vkupnih zadev berž ko berž se izpolnil, kakor se tudi terdno zanašamo, de se bo vlada zastran pri-hodne razmere k Nemcam in k sklepam v Frank-furtu dne 27. Kozaperska storjenim odkrito in jošteno razodela, kakor to mi storimo, de zvedo sovražniki Austrije, de se njih sklepi morajo razbiti in razbili bodo na terdni volji večine austrijanskih deržavljanov in njih vlade, Austrijo obderžati. In ako vsi diademi oblede, se bo austrijanski v novi in povišani svitlobi jokazal, obdan od 35 miljonov slobodnih in srečnih deržavljanov.
V Gorici mesca Oktobra 1848.
J. Doliak. *)
Osnova
za zvezno prerojenje austrijanskiga cesarstva po pravilu ustavne slobode in narodne pravne enakosti.
(Halje.)
VI. Deržavne oblasti. §. I. Zakonotvorne:
a)	Osredne: 1) Občni narodni zbor, obstoječ iz enakiga števila poslancov vsakiga naroda, ki se iz vsakiga posebniga narodniga (deželniga) zbora po njemu samim izbirati in njemu odgovorni biti imajo; on je organ narodo-zvezniga zakonotvorstva na podlagi narodne enakopravnosti. 2) Osredni zbor, obstoječ iz poslancov brez vsakiga obzira na narodnost, kteri se tudi iz posameznih narodnih zborov od njih samih le po razmeri duš prebivavcov izbirati in taistim zboram odgovorni biti imajo; on je organ politično-družbiniga zakonotvorstva na podlagi deržavne enakopravnosti.
b)	Narodne. Narodni domači zbor pri vsakim narodu posebej, za kteriga se po razmeri števila deželanov od vsakih trideset tisuč po en poslanec izbirati ima; to je organ no-trajniga postavodajavstva.
Tudi ta sostavek nam Slovencam pokaže, kolika bi naša zguba bila, ako bi se g. Doliak za poslanca zopet ne izvolil. Volivci goričke okolice! Slovenci! spoznajte svoj pravi prid.	Vred.
Za mednarodno zakonotvorstvo, to je za vravnanje mednarodnih zadev in prihodno spravo vseli razpertij je samo občni narodni zbor pristojen (competent), kteri se zamore le, kadar je potreba, poklicati.
Politično-družbino zakonotvorstvo, namreč o denarstvu, teržtvu, kupčii (znotrajni in zvu-najni) vojnifitvu in zvunajnih opravil, v občno-ustavnih postavah, vse to gre na osredn z b o r.
Vse druge v občne opravila ne segajoče veje postavodajavstva spadajo na p oseb n narodni domači zbor.
Vse te postavodajavne telesa so vsako v svojim okrožji med sabo neodvisne.
Poterjenje svojih sklepov ima vsak nepo sredno od deržavne glave dobivati.
Občni narodni zbor, in osredni zbor, imajo v enim kolikor mogoče nevtralnim, nikakor pa v kakim velikim mestu biti, kjer dosti ljudstva prebiva, in to ne dalječ od mesta, kjer deržavna glava svoj sedež ima; narodni domači zbor se zamore po svoji volji, kjer hoče, v svoji zemlji deržati.
Postave, ktere cesar na dveh občno-narodnih, dveh osrednih, ali dveh domačih zborih ne poterdi, dobe takrat, ako so se tudi vtretjič v zboru pretresale in prijele, brez po-terjenja popolno veljavo.
§. II. Izpcljavne:
a)	Osredne. V vseh opravilih obeh centralnih zakonotvorstev ima eno njima odgovorno deržavno ministerstvo izpeljavno oblast.
b)	Narodne. V vseh opravilih obeh cen tralnih in narodnih zakonotvorstev opravlja pri vsakim narodu po njem samim izbran naroden predsednik kot glava izpeljavne oblasti, z pomočjo od njega kandidiraniga, od Nj. veličanstva poterjeniga narodniga svetovav-stva, ki svojimu domačimu zboru odgovorno biti in vse naloge kontrasignirati ima.
Uredbe kakor postavodajavne tako tud izpcljavne oblasti imajo le takrat veljavnost, kadar so v narodnim jefciku kot original storjene, od eniga ministra ali odgovorniga narodniga svelovavca protipodpisane, kolikor uredba v okrožje eniga ali drugiga sega.
Pravilo odgovorne vlade se mora skozi celo dcržavno telo raztegniti.
(Konec sledi.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenske dežele.
Vel k i zbor slovenskiga druživa v IJnliljani bo 22. dan tega mesca ob desetih dopoldan vreduti na sv. Jakob-škim tergu. Vsacimu je pripušeno, v ta zbor priti.
Odbor slovenskiga društva v Ljubljani 14. listopada 1848.
Iz Ljubljana. Po stari policijski navadi vikši gospodje pri nas za narod in njegovo prihodnost nar iraenitniši naredbe le na skrivnim sklepajo in izpeljavajo. Očitno bi zamogli ravnati, ako bi z ljubezni do naroda njemu koristne dela delali; ako pak djanje svoje, ktero važne spremembe deželnih postav zadevajo, skrivajo, se sumnja sama vsili, kakor de bi ravnali proti sreči dežele. Tako se je zdaj lepo na tihama zložil zbor mož, kteri bi po ukazu vikšiga ministra imeli po svoji vednosti, iz velikih bukev podložniških davkov in po družili pripomočkih priprave storiti in tisti ko-misii izročiti, ki bo po sklepu deržavniga zbora na Dunaju po deželah stan podložnosti in njega razmere, velikost in plemena njegovih podložniških davkov pregledovala in potem razsodila,
in za koliko teh davkov, ki zdaj nehati imajo, se bo grajšakam povernilo. Razsodba zastran povračila se bo vedno opirala na stan prejšne dolžnosti odrajtvila in pravice prejem-be; na okolšino, ako so davki po novi od Cesarja poterjeni postavi deržavniga zbora med tistimi, ki se ne odškodvajo, ali med unimi, za ktere po pravici povračilo gre; z eno besedo —
kakošni de so davki, in kteri je njih izhod in izvir. Komisija deržavniga zbora gotovo ne bo zamogla po razmerah dežela na tanjko presoditi in pravo natoro vsakiga davka spreviditi, zatorej je bilo potrebno in prav, de ji bo v vsaki deželi sostavljen odbor primerne priprave in predloge podal. Ali ravno iz tega se vidi, kako važno bo ravnanje in nasvetvanje tega odbora. Ima pomenibo veliko za srečo cele dežele, ktero na razsodbah vikši komisije leži Imenitno je tedej de pripravo za to razsodbo možje dajo, ki so toliko znajdeni, kot pravični, toliko brez pomote lastne ljubezni in koristo-ljubja, kolikor polni ljubezni do naroda in obč niga prida domovine. Temu nasprot odločujejo v Ljubljani v ta odbor pervič gosposke graj-šake, ki po človeški naravi skušati morajo toliko davka ali povračila si pridobiti, kar je le moč, in ki toliko ložejc in brez vkljubovanja za svoj prid skerbeti zamorejo, kjer so si zraven tega še eden druzimu v bližnji žl aliti;—v drugič nemške ptujce, ki so z be sedo in djanjem dobro skazali, kakšnih misel in sere dc so do podložniga kmeta. Znabiti, de vlada še to neprimerno sostavo odbora pre-naredi, kakor je po mnogih opombah že eniga nemškiga sumniga uda nadomestila z vrednim Slovencam. Želimo, de bi se to storilo, in naše želje tu izgovorimo, ker smo dolžni, iz naše plati, kolikor je moč, škodo od domovine odvračati.
Iz merniške okolice. Kakor povsod, se tudi pri nas še žmeram nekoljko protivnikov slovenšine najde; protivnikov, ki sicer ne očitno v obraz , ampak skrivaj, tu in tam pa tudi v družbah svoje baže vnete za slovenšino rodoljube nevsmiljeno napadajo, jih zaničljivo po-gledovaje in se jim posmehovaje, kakor de bi se za prazne lušine, ne pa za nar svetejši dragocenje naroda, za narodnost potegovali. Ja te nemškutarske srake se nad za Slovenijo vnetmi domorodci toljkanj dero, de je misliti, de so oni gospodarji v slovenski zemlji in de naj Slovenci lepo njih vbogajo in molče. Ni davnej tega, kar je bil v nekim kraju v ti zadevi hud vihar vstal, to so se nemškutarski jeziki nad rodoljubi brusili, to je šlo čez Slovenijo, čez slov. družtvo, čez častivredniga mnogo poštvaniga gosp. predsednika, ja v enim kraju so jo bile le te mogočne ptice še celo skovale, (le hočemo Slovenci mi svojiga last-niga slovenskiga kralja itd. Če se jim v misel vzame, de bo treba sedaj slovensko pisati itd. o, takrat jo zatrobijo, de bi se Jeriho poderla : „Das ist nicht moglich, die Sprache ist zu roh, zu ungebildet." Z eno besedo, od slovenskiga jezika, od njegovih lastnost, pomanjkljivosti itd. tako učeno in mogočno govorijo, kakor, de bi bli že vse slovenske slovnice velke in male, stare in nove pogoltnili, z svojo nemško bistroumnostjo prekuhali, pa zopet kakor za nobeno rabo vgodne od sebe spravili; desiravno še dobro slovenskih čerk ne poznajo, še manj pa slovensko brati umejo. — Ena taka sraka je bila une dni iz Ljubljane v našo okoljco priletela, in je, se ve de v Ljubljani vsa vneta za Slovenšino vpričo Slovencov, v neki hiši med 4 očmi skrivajo slovensko družtvo grajala, rekoč: „0 das sind Panslavisten! llabcn Sie ja nichts zu thun mit diesen Leuten." Al ta sraka se je gerdo goljufala, ker vpričo nje seje sicer slovensko družtvo milovalo, posrač jim odhodu pa se je ona milovala: „0 das ist ein arger Heuchler." Vunder obernimo se proč od tih černih ptic, ki niso vredni de jih Slo venija nosi in redi. Nemanjka se pri nas tudi vnetih Slovencov in Slovenk priprostiga in o-mikaniga stanu, ki potrebe sedajniga časa spoznavši, Slovenšino priserčno ljubijo, slovenski govore, pišejo, bero časopise slovenske in bolj ki se v Slovenšini vadijo, bolj pora-zumijo bogastvo, gibčnost in krasoto njeno, jlagoslovivši mater, ki jih je Slovence in Slovenke rodila. Serce v persih od veselja kipi, slišati imenitne, ljubeznive gospodične v milim slovenskim jeziku pogovarjati se, peti, sloven-
sko deklamirati itd., slišat omikane slovenske matere svojim detetam na persih slovensko marnjati, in tacih se v naši okoljci ne manjka. Kmetov v misel ne vzamemo, zakaj njim je od nekdaj tern v peti nemšina bila, in pri volitvah za Frankobrod in za Beč so vsi volivci poslanca gosp. volitniga komisarja za vpeljanje slovenšine v pisarnice prosili, kteri jim je pa odgovoril: „Ja ljubi moji! dozdaj še ni nič zavoljo tega prišlo." Sam večni Rog ve, kdaj bo prišlo kaj, bi bil pač že čas, de bi prišlo. Tudi naši gospodje vradniki nečakajo, kdaj bo kaj prišlo, temuč spoznavši ljudske potrebe, pod vodstvam častit, g. komisarja — vredniga Slovenije sina — že po malim slovensko vra-dujejo, slovenske vradne pisma prejemajo in poterdujejo, kar se dozdaj razun v Šneperku in Radolci skoraj nikjer ne godi. Pa kakor slišimo, bi nekteri radi imenitniši reči slovenski v uradih izdTfjali^a «e hojejo, ker povelja nimajo od dež. poglavarstva. Prosimo tedej čast. slov. družtvo, naj se oberne na vikši poglavarstvo , de nam zdavnej potrebnih pravic več ne krati. Tudi sini bral v kratkim dva lepo sostavljena slovenska uradna lista od čast. g. tukajšniga fajmoštra — eden je poslan na deželno poglavarstvo, ki ga bo upamo saj sprejelo. In tako se nadamo, de bo v kratkim povsod slovenšino lepo cveteti jela—ker zmeram več podpornikov dobiva. Slava jim ! G.
Cele 13. Listopada. (M.) Slište, slovenski brati! tudi u Celi se slovenšina začne pov-zdigvati! —
Pretečeno nedelo (12. t. m.) so domo-rodni mestjani v gledišu med drugim tudi dve slovenske pesmi zapeli: 1. zakonski prepir ino 2. moje želje; — ktere so zavolj junaškiga glasa gospoda pevca, ino zavolj miliga glasa gospodične pevke vsem tako močno do-padle, de skorej nismo mogli nehati v roke veselo pokati. — De so se enkrat tudi mili slovenski glasi v gledišu slišali, imamo le gospodu Jeretinu, natiskarju knig v Celi, zahvaliti. Njemu bo čast ostala, de je pervi slovenšino tudi upelvati začel. Večkrat ko se bo kaj slovenskiga med nami slišalo, bolj bo slovenski rod se začel častiti. Zatorej slava neutrudlivimu gospodu Jeretinu!
V naših latinskih šolah letaš g. učenik ve-roznanstva tudi v slovenskim (poleg nemškiga) jeziku učijo. — V drugi (poprej samo nemški) šoli so vodja učeliš tudi slovensko berilo „Blaže ino Nežica" upelali, ravno tako tudi v dekliški šoli. Veroznanstvo se pa v teh šolah, kakor v latinskih v obojnim jeziku uči, kar so pa že zdavnej zdajšni visokoča-stitljivi gospod opat v Celi upelali, dokler so vodja Celskih šol bili. — Tako bode, — terdno upamo — zdaj še malo drevce Slovenšine z časama večje zraslo ino z svojim rodovitnim vejam lepo senco dalo, pod kateroj bomo mnogi dan svojga življenja mirno ino sladko počivali.
Gospodam pa, kteri so drevce zasadili, skerbno ga polivali, snažili ino sovražnikov obranili, naj bo domorodeov večni hvaležni spomin za plačilo! —
Ilervaska in slavonska dežela.
De bi bil Jelačič-ban na Hervaško se podal , se ne poterdi.. —
Po pismu, ki ga je general Nugent po noči 12. na 13. Listop. od generala Dahlena in od brigade Buričeve dobil, so bili Madjari dne 22. t. m. Nedelište in Čakovec zapustili in se proti Letenji obernili.
Medjumurje je zdaj z tremi c. k. brigadami obleženo. —
Osek v Slavonii, kjer so se po izdajstvu Joviča Madjari vgnezdili, je zdaj od dobro-voljcov slavjanskih čisto obdan. —
Bansko svetovavstvo v Zagrebu je zale-zlo neko kovarstvo Madjaronov in je več oseb zapreti pustilo, izmed njih: Marakoviča, Bo-rovjaka, Kana, Jakšiča, Zelingerja, dr. Vei-sa, Grueša in Hekša. —
Serbski general Stratimirovič je bil te dni v Zagrebu. —
Mnogo se je govorilo, de so bosanski Turki vdarili na Cetinj ; ali dozdaj se ta glas ni poterdil.	(N. h. si.)
Češka dežela.
Deputacia nemškiga družtva, Slovanske Lipe, študentovskiga odbora, svetovavstva narodne straže in občine Pražke zastran posredovanja Dunajskiga v Holoinuc poslana, je po dala 4. Listop. razlago o svojim opravljenji, iz ktere kratek zapopadek tu stavimo. Dne 30. Koz. je prišla v Holomuc in je tisti dan pri Vessenbergu bila, mu je razodela skerb svojo, de bi po Vindišgrecovim razglasu lahko sloboda ljudstva ranjena bila in de se ta razglas z cesarskimi razglasi ne zlaga. Zvečer je prišla novica, de s^je#Dunaj vdal. Depu tacia je tedaj (ku§fc_ ]^iho*na Cesarja postavila. Dne "3i, so imeli pred Cesarja priti, ali pridši do ^ko*foviga poslopja, jih je stražni oficir rekoč, de od preslišanja nič ne ve, pu stil stati v veži, je poklical mestniga poglavarja (Tanka) k knezu Lobkovicu, kteri je z oznanilam nazaj prišel, de bodo še le pozneje k cesarju pripušeni, in na to jim je knez Lobkovic, vernivši se iz cesarjevih čum-nat, za njimi kričaje, uro pristopa napovedal. S tem razžalena je oddala deputacia Vessenbergu pritožbo zoper to nespodobno sprijetje. Ministerski svelovavec Pipic je vzel pritožbo in je priložil, de se je to le zgodilo po ne-razumenji, in de se kaj taciga več zgodilo ne bo. O napovedani uri so prišli k cesarju in so mu izročili oba pisma, izvirno in pav Ho-lumucu zloženo, v kterim prosijo, de bi, ako se Dunaj še podal ni, možje občniga zaupanja vojniški oblasti pridruženi bili, in ako se je vdal, de bi civilne oblasti svojo službo koj pričele. Cesar jim je dal ustmen odgovor. Poslanci niso bili s tem zadovoljni, marveč so prosili pisan in odločen odgovor; ali Vessen-berg jim je rekel, de naj se na Cesarjeve besede zanesejo, de se ne bo brez potrebe ojstro z Dunajem ravnalo. Tudi so bili pri ce sarici in pri nadvojvodu Karlu, kjer so bili prav prijazno sprejeti. Cesarica jim je (po laško) odgovorila: Rečem vam, de se popol-nama svojiga moža, cesarja, deržim in de sim z njim enakih misel. Z veseljem se bom potegnila za mesto, kakor hitro mi bodo prebi-vavci z svojim zaderžanjem zmožnost dali in pokazali, de hočejo v resnici obderžati postavni red."
Ce prav niso dosegli pisaniga odgovora, so se vender zanesli na besedo cesarsko, in niso hotli z nezaupanjem velike težave vladarstva množiti, marveč so se zadovoljni v Prago vernili.	(N. N.)
Deželno poglavarstvo oznani: Ministerstvo očitniga uka je zavkazalo na predlog deželniga gubernija zastran osnove lastnih stolic českiga jezika in pismenstva na nekterih čeških gim-naziih, z pripisani od 21. Koz.: Ker bo še le prihodna vravnava šol to odločila, ali je boljši, de bi se češki jezik na vsakim gimnaziju od lastniga učitelja učil, ali pa od učitelja jezikoslovnih predmetov sploh, in ker je koristno, de se učitelji, preden se dokončno ustanovijo, v svoji pripravnosti poskusijo, se podelji de-želnimu poglavarstvu moč, ustanoviti z počet-kam šolniga leta 1848, na vsakim gimnaziju v čeških okrajih posebniga učenika českiga jezika in pismenstva za zdaj kot namestnika, in odmeriti mu plačo po plači gramatikalnih profesorjev na stroške učilišniga zaklada (fonda). Pri volitvi teh namestnikov je treba gledati na popolno izurjenost v češkim jeziku in literaturi, zraven pa tudi na pripravnost k drugim gimnazialnim zlasti jezikoslovnim predme-tam. — Seja akademijskih študentov dne 9. listop. v Pragi. Pogovarjalo se je o volit-nili pravilih pri bližnji volitvi dokončniga odbora študentov, kteri bo celo opravništvo aka-
vseučiliše po pet sto let se nadati zamoglo iz virniga samorastniga življenja. Predlaganje za ta odbor je zdaj poglavitni predmet posveto vanja študentov, na kterim leži duh novo začete slobodne poti znanstev. Na to so bili brani štatuti berilniga in govorniškiga druž tva za akademikarje. Zadnič je bilo tudi ustanovljeno telovadno družtvo, k kterimu zamorejo vsi akademikarji pristopiti. Opomnem vse študente drugih slavjanskih plemen na te vesele početke noviga razcveta staroslavne ma tere, naše universite, kjer bo zdaj radost štu dent biti.	(n. N.)
Moravia in Silezia.
V- cesarje deržavni zbor, ki se bo v Kromerižu zopet sošel, do 22. Listopada odložil.
Iz Kromeriža 4. Listop. Prostori za deržavni zbor so že pripravljeni v nadskofo-vim jpphištvu. Po širokih gredicah (shodih, ^e pride v dve prostorni, z dragimi podobami okinčani sobi. Velka soba zraven je za zbor nico pripravljena. Sedeži so po ravno tistim razdeljenji razversteni in amfiteatralno postavljeni kakor v dunajski zbornici. Galerie bodo nasproti predsednikovi mizi narajene, in bodo zamogle okoli 300 oseb obseči, tudi za novinarje se stoli pripravljajo. V manjši sobi bo berilnica. Ravno tako so tudi že staniša za vse poslance že oskerblene in omislene.
(N. N.)
Iz Českiga so odšli že 12. Listop. poslanci proti Kromeriži.
Iz Dunaja so tudi in še clo tisti, ki so zoper preloženje zbora protestirali, se na pot podali.
Deputacia češka iz Prage zavoljo Dunaja je Moravskim nemškutarjam vendar nekoliko grajanje Čehov vstavila; kar pa birokrate in žlahtno gospodo zadene, zdaj, odkar so vojšaki Dunaj premagali, takole govoriti jamejo: „Slavjan nisim rad, Nemec biti me je sram, zatorej si izvoljim manjši zlo (hudo) in hočem Slavjan biti." Prav za prav pa tem gospodam, kot povsod, ne gre za drugo, kot za svoj trebuh. —
V polskim časopisu „Tygodnik Ciešinski" se bere pritožba slavjanskih Silezanov, de jim deželno poglavarstvo vkaze in postave v češkim in ne v polskim jeziku, kakoršen se po Silezii govori, pošilja in oznanuje. —
Iz Rerna. Z ministerialnim vkazam je bilo naloženo deželnimu poglavarju v Galicii, de bi v vse šole vpeljal narodni jezik in za izpeljavo tega vkaza si pridružil može v teh rečeh znajdene ko lastno učilišno svetovav stvo. In to se je tudi zgodilo. V Moravii je tudi z ministerijalnim dekretam ravno to zapovedano, in tu se vendar za to prevažno reč čisto nič zgodilo ni. (M. N.) Tedaj so si povsod ti gospodje enaki!
Iz Berna. Dne 16. t. m. se začne branje v jeziku in pismenstvu češkim na tukejšni deželni akademii. Za poslušavce se prijemajo študenti vikših šol in tudi zadnih dveh gimna-zialnih klasov, uradniki in druge osebe, 15 let stare. Učenje je razdeljeno na dva leta za Nemce in Slavjane.	(M. N.)
General Simuiiič, ki se je bil iz Trenčina na Moravsko do Godonina vmakniti mogel pred Ogri, je zdej zopet pomnoženje svoje trume dobil. —
Iz Silezie. Povsod se ljudstvo po deželi vzdiguje proti grajšakam in pali gradove.—
Galicia in Vladimiria.
Iz Lvova 4. Listop. Kapitulacija, ktera je bila 2. d. Listop. po bombardiranju sklenjena, ni bila povsod po mesti vspoznana, zakaj iz več oken se je še na vojšake streljalo; zato je general Hammerstein mesto Lvov v stan obsede djal pod naslednjimi pogoji: 1) Občno razorožanje. 2) Razpušenje vseh druž-tev (torej tudi Radde narodove). 3) V-
demie prevzel, tako de bo na zadnje Pražko [stavljenje vseh časopisov razun nemških in pol-
skih Lvovskih Novin. 4) Omejenje tiska. 5) Prepoved zbirališ na očitnih mestih. 6) Razglas nagle sodbe za vse mestnjane, ki se z orožjem vojski zoperstavijo ali pa ljudstvo k punlu šuntajo. —
Narodna straža ni bila močno deležna zad-njiga punta, zakaj oficirji njeni so ostali doma. Študentov je padlo okoli 50, druzih mertvih je do 60, med njimi 8 ženskih. Ulice so obležene z vojšaki; pri bombardiranji so ne-ktere ulice zlo terpele; vseučiliše je zgorelo, tudi v bukviši so malo rešiti vtegnili.
(Praž. nov.) Kmetje so se berž ponudili vojšakam v pomoč zoper polske plemenitaše.
Rusini se močno za svojo narodnost poganjajo ; Poljaki pa z veliko sumljivostjo nanje gledajo. Glavni rusinski zbor vLvovu je bi poslal v Holomuc do cesarja deputacio, mu vdanost Rusinov izpričati in nektere želje rusinskiga družtva razodeti. —
Ogerska dežela.
(Tyd.) 29. Kozop. je bila bitva blizo Trenčina, v kteri je general Simunič z 5000 možmi vojsko madjarsko od 10,000 stražnikov in dobrovoljcov clo razprašil; po pripove-danji priče so sfe zagnali ti hrabri branitelji domovine, ki so tolikokrat kričali: „Domovina je v nevarnosti," komej de se je strel začel, v beg, desiravno so imeli z sabo nekoliko štu-kov 12 liber, medtim ko je general Simunič le 6liberke imel, in tekli so na vrat na nos, de jih je veliko njih na bojiši obležalo, ki so se zasopli in dalej leteti niso mogli. Kar je sever-niga Ogerskiga, je našla naša vojska kar puste in brezljudne kraje, cele vasi so mende, kakor de bi bile odmerle. Kmetje, kteri zamorejo orožje nositi, morajo —po pravilih mad-jarske slobode — naj hočejo ali ne, v boj iti za edinozveličajoče madjarstvo; kdor se vstavlja, se od rabeljna podučuje v dolžnostih der-žavljana slobodne deržave, na večih mesteh se vidijo kmetje (to je Slovaki) na vislicah viseti, zato ker niso hotli na razkas svojih madjaronskih plemenitašev bojevati se proti — sebi samim, proti svoji lastni slovenski reči, Zavoljo te grozovitosti vlada med ljudstvam veliko sovražtvo zoper plemenstvo, tako de se je bati takih prigodeb, kakoršne so se leta 1846 v Galicii primerile.
Madjari in Madjaroni so izverstni mojstri v vrananji vojaške vzdige ali občniga vstanja zlasti med vbogimi Slovaki; — kompanija, včasi tudi pol kompanije vojšakov gre z nekoliko Madjaroni od hiše do hiše, izvleče vsakiga možkiga, kdor zamore le puško, koso ali kako joleno nesti, iz hiše in sognavši na to vižo nekoliko sto Slovakov, jih ženo kot čedo pred sabo in jih silijo, z kopitmi pušk, karabači in takor se te orodja madjarske civilizacije imenujejo — v boj; gotovo iz gole hrabrosti in ju-nakoserčnosti gonijo Madjari Slovake v pervo versto, kjer so narhujšimu ognju prepušeni in so škit in zabramba junaških naslednikov Arpada.
Neomikano slovaško ljudstvo vteka, kolikor more, pred to madjarsko izobražnostjo v gojzde in visoke gore, kakor so enkrat po-abski in braniborski Slavjani bežali pred nemškim kristjanstvam, pred nemško omiko.
Človeške glave so na Ogerskim kaj dobri Uup, v vsaki vasi najdeš na veliki tabli oznanilo , de za glavo austrijanskiga oficirja mad-jarska vlada plača 20 gold., za glavo gener. Simuniča 100 gold., veči ceno imajo štuki, za 1 austrijanski top da madjarska vlada tem, cdor ga ji pripelje, 200 gold.
Ptuje dežele.
Laška. Poleg Minčija naši nove male terdnjave zidajo, sovražnikov prihod čez njega branit. Derhal ki je pred našimi z Lom-baržkiga v Sardinsko pobegnila, v Turinu zlo razsaja in posebno krade, torej so tam ojstre lostave proti nji vpeljali. Sicilijanska vlada e z francozko poštno pogodbo sklenila, in pri nekimu tergovcu dolg dveh milijonov škud lajela. — Francozka. Dne 4. Listopada je sil v Parizu sklep nove republikanske ustave strelam 101 topov oznanjen.
— 160 — I e 1M» 1 i t i i k i ti e 1.
Slavjanski goslar. ••)
I.
V prestolnini nemškim mestu trum Poslancov silni vkup se zbira. „Naj rod slavjanski sc zatira!" Povzdigne se prederzni šum.
Kar v daljnokrogli kolobar Goslarčik slepi tiho stopi, Perpogne desni, levi klopi Se kot sicer podložna stvar.
In gosli vzame p ramena, Glasove mile jim izmika, De kmalo omeči zbornika, Ko v serce pravo pot zazna.
Globoko vzame krepki glas, Visoko v petji ga zažene; Ko pesmi se verste iskrene Vse hvali petja moč in kras.
Zapoje od ljubezni ran, Alj mu besede potnanjkuje, Pa krepko se mu povzdiguje, Ko doversti „slavjanski dan":
Moj narod je junaški, star, Nekdajnost ga je zarodila, Svoboda ga bo obdojila, Pogum naroda serčni žar."
^Ljubezen ga ute polja; Orjaški sneženi bregovi Junaštva njega so bogovi, Obud poguma šum voda."
„Slabi le ptujca ga oblast In robstva tarejo grozine; Alj iz oblakov sužnih tinine Vihar zamore hud izrast'."
„Ni vmerel še, ga le teže Nevarne, silne snje ptujvanja; Alj čas pobegnil bode spanja, Ko lastne se moči zave."
„ Gorje, gorje! če dalje ga V klenitbah robstva strašnih ptuje Neznane strasti moč deržuja — Strašno se prebuditi zna!"
Oj čujte, čujte kako slast Po sercih zbuda se Slavjanov, Kako jih krepi, de Titanov Jih ne premaga cela vlast.
„Tn zraven hčerk jim plam in žar Občutke v persi vdihje blage , Jih čisti zlobe — vse nesnage --De so poguma svetočist oltar."
„Vse (lere, kjer je sile strah, Prepeva slavno , se bojari, Oroža, krepi, s ptujci vdari, De pade njilina vojska v prah."
„Premika že oblake proč Napih pomlajenih narodov, Iz terdozidanih zaplodov Odpihnil bo neslavno noč."
„In nad zvezdami modri kralj Nebes je večnih, širne zemlje, — On daje krone, in jih jemlje, — On bode Slavi — krono dal!" —
Zapoje; — in ko verne se Nazaj solzivnjiga očesa, Obraz povzdignen pa v nebesa — Derhat se divja nanj-ga vdre.
Ko strel spreletel jo goreč Namen je grozni te besede, Prebistril ji temne poglede, 1'rcsunil, ko strupeni meč. —
II.
Na v'sokopotegnjeni skali stoji Zidanje okroglo, debelo, vjgoko , Pod njim se razliva tje voda široko , In veter nad njim tje oblake podi.
Železno preprežen je oken gosto, Zarašen od maha in ptičjiga gnjezda, De komaj prešine nebeška ga zvezda, De komaj presije ga solnce gorko. —
Ko jutro napoči, ko danek zori, Ko mrak se večerni zavleče v doline, Ko danek blišeči v tamoti poniine: Vun „dneva slavjanskiga" pesem doni.
Jo poje že vetrič, oblaki neba, Po valu se gladko izteka šumečim, Jo luna zapoje pred zvezdam bleskečim', Ki mirno po temnim obnebji vesla.
In vetrič pregiblje oblake neba, Se pesem razteka po valu šumečim; In luna gibljaje med zvezdam bleskečim Jo dalje narodam slavjanskim pelja.
III.
Kaj rahlo se zemlja potresa okrog? Kaj joka in jeka od strašniga piska? Kaj vojske derhal po deželah jo vriska In s smertjo napolni bregove in log?
Slavjanske napise bandero ima, Slavjanski po polji šumijo; Si slavni svoj narod in mejo prostijo, Z orožjem, ker se jim brez boja ne da.
Že sončice v morji kervavim vtoni; S potoki v vodico, z vodico doteka Od daljnih meja se rudeča le reka, lludeča sovražnopuhteče kervl.
Noč žalostna rine na zemlje meje In černo zakrije vse groze vojskanja; liilo ni pred konca serdifga mašvanja, De ptuje je doplatil slavjansko gorje.
Na skalnatim zglavji nič več ne stoji Zidanje okroglo, debelo, visoko, Vihar ga bojarni odkrušil v globoko Je vodo, ki čez razvaljine šumi.
IV.
Ko žarki persvetijo spet Bolj jasni, bolj zlatorumeni, Kot sužnosti bli so megleni — Oprosten slavjanski je svet. —
Vojaški nabira se trum V okrogu na polji preil skalo -r Napravljenim, kinčanim zalo Vsim bleska v obrazih pogum.
In goslar pristopi med trop; Las sivi po herbtu mu teče; Zapoje jim pesmi goreče, De joka nebeški nadstrop.
Povzdigne jo „dneva" gladko, — Po persih se zlega donenje, Vojaško doni krog gromenje, Ko bi zabučalo nebo.
In visi povzdigne za dom — Kervave mu rasejo žile, Oči so mu zadnjič solzile — Serce mu in glas se — prelom. —

ilt
In vetric pregiblje oblake neba, In pesem po valu se zteka šumečim, ln luna zapoje med zvezdam bleskečim! Še zmiraj na grobu jo goslarčika.
Lovre Toman.
Nova knjiga, kako izobraževati iiir-
I'ia vili*.
Isko nareeje
Spisal
i u obec slavenski jezik.
na svetlo izdal Matia Majer. Cena 45 kr. u srebru.
*) Goslar pomeni pevca, ki h goslam narodne pesmi poje, kakor je pri iztočnih in južnih Slav-janih pri vsaki veselici navada. Gosli (guslc) slavjanske so od navadnih različne; tedaj za razliko narodniga godca goslarja imenujemo. Pesem sledeča je mesca Sušca v letu 1846 zduhtana bila.
Na prodaj pri Jurju Lerherju v Ljubljani l(Laibach), dobi se tudi
u Pragi pri Venceslavu Hess, u Berni pri Karlu Winiker, u Holomucu pri Eduardu Holzel, u Zagrebu pri Supanu.
Sadaj pri utemeljertju slavenskoga učili-l.štva so pravila, kako se ima književni jeziki izobraževati, za vsako slav. pleme, u obče za j ves naš narod, posebno važna i potrebna. Ta knjiga je spisana u ilirsko-slovenskom narečju, to je: po slovensko pa tako, da se horvatsko-mu i serbskomu govoru približuje; za primer narečja i zaderžaja stojte tukaj napisi nekoliko paragrafov:
[Od slavenskoga jezika i njegovih na-rečjah.
§.1. Že u naj starejših časih je bil slavenski narod velik i njegov jezik daleko i široko po svetu razprostranjen.
2. Slavenski jezik je bil že u starih časih izversten, bogat i izobražen, da se je upotreboval za vsakoverstna verozakonska i svetovna opravila.
g. 3. Slavenski jezik je bil u velikoj časti.
4.	Slavenski jezik je še sada izversten, bogat, prijeten i daleko i široko po svetu razširjen.
5.	Slavenski jezik se obično dčli (ne gledeč na slaroslavcnsčinu) na četiri narečja, namreč: češko i poljsko, ilirsko i rusko; narečja se dele na podnarečja, ova opet na raz-norečja. Sada pišemo u 14. do 16. književnih jezikih in jezikieih.
6.	U slov«ttu ^pio Jaleko zaostali za drugimi narodi.
§. 7. Naj več nas v slovstvui sada zader-žuje to: da pišemo mesto u jednom občem književnom jeziku u 14. do l6. Jezikih i je-zikičih — i da imamo za to mesto jednoga cvetečega slovstva 14 do 16 literatur in lite— raturic.
g. 8. Pišuči u 14 do 16 književnih jezikih i jezikičili ne budemo nikadar imeli tako cvetečega slovstva, kakor bi nam trebalo i veljalo.
g. 9. Slovstvo imeti moramo i to slovstvo veliko i cveteče.
§. 10. Jedina cesta do cvetečega slovstva je ta: da se dosadanji književni jeziki i jezikiči med seboj približuju i slože tako, da budemo imeli mesto 14 do 16 literatur i lite— raturic jedno veliko slovstvo.
§. 11. Slogoj i uzajemnostju bi naše slovstvo tako veselo preevetalo, kakor še svet nije nigdar vidil.
12. Gotovo je moguče, da se naša narečja i podnarečja približaju i slože — saj u 4 narečja.
Od ilirskoga narečja i njegovih pod-narečjah.
<§. 13. Ilirska podnarečja se lehko slože u jedno književno narečje.
Jj. 14. Izobražovaje književno narečje se moramo stalnih, obče veljanih pravil deržati.
15.	Iz govora vsega naroda se mo-raju ustanoviti stalna pravila, kako se mora knj. narečje izobraževati.
16.	Pervo i naj višje pravilo: Piši u svojem ilirskom poduarečju, pa tako, da bude, kolikor moguče, podobno vsim ilirskim podna-rečjem, i da se ne oddaljuje od drugih sla-venskih narečjah.
g. 17. Ravnaj izklučivo samo razlike obstoječe med podnarečjimi k jednomu istomu narečju spadajučimi.
Ravnaje svoje narečje pazi pred vsim na ina slavenška narečja i potle na etimologiu.
18.	Vse do sada rečeno od narečjah u obče i od il. knj. narečja i njegovih podna-rečjah po sebe velja, mutatis mutandis i od knj. českoslavenskoga narečja i njegovih pod-narečjah.
19.	Nekteri pisatelji ali baš ne na-stoje, ali krivo nastoje, književni jezik izobraževati i brusiti, zato se tako težko složimo u knj. jeziku.
20.	Recept to je predpis lekarski, kako se narečje bolujuče na neslogi i neuza-jemnosti ozdravi i bez sile k slogi i uzajem-nosti prisili.
g. 21, Književni jezik je nam neobhodno potreben, vendar ostane govor priprostoga ljudstva u raznih stranah različen, tudi se bude še u napred pisalo v vsih dosadanjih knj. jezikieih.
<$. 22. Kako se mora književno ilirsko narečje pisati, da bude podobno zajedno vsim il. podnarečjem? glede pismen — rečih — slovničkih izrazov — sloga itd. itd.
%itni kup.
Srednja cena 1 mernik.
Pšenice domače . » banaške .
Tursice......
Sorčice......
Reži.......
.Ječmena .
Prosa......
Ajde.......
Ovsa.......
v		v	
Ljubljani		Krajnji j	
li		6.	
Listopada		Listopada.	
gold.	kr.	gold.	kr. |
2	29	2	20
2	40	2	40
—	—	1	36
1	34	1	30
1	12	—	—
1	13	1	14
1	0	1	10
—	—	—	42