List 67.
Od reje kopriv.
Govorili smo v 64. listu „Novic" o dobrih lastnostih koprive. Povedali smo, daje kopriva prav koristna rastlina, ktero ljudje zanemarjajo, živina pa ljubi ter se dobro ima, če jo vživati dobiva. Rekli smo, da koprive tudi ljudem teknejo, ko bi oni vedli in hotli v hrano sijih pripravljati. Tedaj bo prav, če od reje kopriv še nekaj dostavimo.
Gotovo ni kmetij ali vasi, kjer bi nebilotacih krajev ali pustih ledin, ktere za rejo drugih sadežev niso vgodne. Naj bi se tam sadila tako koristna kopriva! Pesek, ilovca, melje, težka in mastna zemlja, merzel ali gorek, vlažen ali suh svet, doline in stermine — z eno besedo, vsaka zemljina, naj leži proti solncu ali ne, ji je primerna, vsaka ji je prav. Le po močvirjih in v vodi ne raste kopriva.
Ko bi bili kje popolnoma goli kamnitni kraji, naj se na-nje nanosi cestnega blata in gliba, le kaka dva pavca na debelo; potem naj se tje seje privmo seme. Veselo bo rabilo, in kmet sije travnik napravil, kterega poleti zamore trikrat kositi, in kteri mu mnogo in dobre klaje daje.
Koprivnega semena je lahko nabrati o zadnji polovici tekočega mesca (augusta) ali o začetku prihodnjega (septembra). Odrežemo namreč ste-hlica in jih pustimo sušiti se; potem jim odpade lahko seme.
Kadar hočemo koprive sejati, naj se njih seme prav na debelo trosi. Nar boljši čas vse-janja je mesca septembra (kimovca). Pervo leto do perve žetve se pa nobena živina ne sme koprivišču bližati; tudi je dobro, pred drugim letom kopriv ne kositi, da toliko bolj v steblica grejo.
Za nasetev koprive, pravijo nekteri kmeto-vavci, je hasnivo, jo s četertinko divje cikorije posejati. Slednja namreč daje ravno take prav dobre in tečne klaje za goveda in ovce.
Ako bi hotel kdo koprive saditi namesto sejati, naj izvzdigne mesca vinotoka (oktobra) mlade deblica opazno z vsimi njihovimi koreninicami vred; naj jim odreže 1 pavec visoko njih steblica, razdeli koreninice, ter jih posadi zatem poredoma v verste kake 3 pavce saksebi ravno tako globoko, kakor so prej v zemlji bile.
Tako sajenje je sicer nekoliko bolj težavno, kakor sejanje; izplača se pa ta mali trud s tem prav obilno, da ti sadeži koj o pervem poletju se zamorejo že dvakrat kositi.
Ker je pa več sort kopriv, ni jednako, ktero vsadimo.
Nar boljša in edina, ktero gre sadjti, je velika kopriva (Hanfnessel). Ta raste visoka kot mož in je zlo podobna naši konoplji. Nahaja se po vsih vaseh. V dobri zemlji doraste 7 do 8 čevljev visoka.
To je vse, kar kopriva potrebuje, koristi pa na mnogo viž, kakor smo že povedali. Celo preja in platno se dasta iz nje napraviti. Od tega pa drugikrat nekaj.                                             J. š.