avgust " £ Hijacint 18 P Helena iL® Ludovik «N12. pobtnk. H S Ivana Fran«. J » £ Timotij *} S Filip BoniciJ ll C Jernej 28 ? Ludovik, kralj* *> N IsTpobink. II £ AuftuStin 2» T Janez, obfel. g ™ S Rozalija 81 C Rajmund AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLO VENSKI LIST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v joeietu; s. p. družbe sv. mohorja vj .. chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 168. CHICAGO, ILL., PETEK, 1. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 1, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIL Hip predlogi Hitlerjev odgovor na svojo noto smatra angleška vlada kot gorostasen in ga zavrne. — Hitler zahteva protek-torat nad Poljsko. — Očividno je, da skušate obe vladi z zavlačevanjem skrhati ostrino napetosti. London, Anglija. — Dokler tr; bo '^ajo razgovori, gotovo ne vojne in, dokler se razgo-v°ri ne ukinjejo, je še vedno Spanje, da se kriza mirno po-Takega mnenja je oči-^dno vlada v Londonu, kakor udi v Berlinu in zato se že Koraj celi teden brez preneha izmenjavajo note s ^edlogi, protipredlogi, novi-mi načrti in protinačrti. Po-|8ern jasno je že postalo ce-emu svetu, da nazijska vlada J^č manj ne želi preprečiti izpuha vojne, kakor želi to an-^'Gška vlada, in tako ste obe ^rajno previdni, da v svojih jjotah ne izrečete kaj takega, j0 bi pomenilo končno ulcini-ev razgovorov, malrveč vedno Pustite še mali izhod, da je u&i vladi omogočen odgovor. ^ takem smislu je bila se-stavljena tudi nota, ki jo je j^jela angleška vlada od ||itlerja v torek zvečer. Ta ^'tlerjev odgovor je bil v n£liji in po celi Evropi ne-strPno pričakovan, vendar pa J1! bilo v njem nič novega, ki vl imelo senzacijonalni zna-CaJ- V njej je Hitler le pono-^ svoje prejšnje zahteve gle-® Poljske, namreč po Gdan-Rlcu in koridorju, obenem pa !» J FEAKRE VVNO/catb Inc. UNITED Valtor, kf je bil poprej imeiviten vitez, a je pa izgonu kralja Zyga s- prestala prišel pri diktatorju Fhorosu v nemilost ,ki §a je 4al k jetnikom, kjer je bil Stanley,' je rekel, ko je videl toliko priprostih sužnjev, da v prejšnjih časih, se je samo vitez, ki je bil vajen, bojeval s slonom. ..1 "Mi, ki smo bili resni ekfantski možje, smo vodili, boj in so bojevali, sedaj pa naieuejo vse skupaj, samo jih. je več," je pravil Va,lthor. V tem je eden vojakov zaklical in pokazal v smer. Tudi Wood in. Valthor se ozreta in zagledata velikanskega slona, ki je imet en okelj temnejši od drugega. Valthor je zažvižgal od začudenja in ?ačel: "Se nikdar v svojem življenju nisem videl tsako ve.likega. Izgleda, da po svoji mogočnosti zares lahko napravi veliko škode. Le pazi se Wood! Saino, s.tran se drži od njegovega pota, pa naj stražarji rečejo kar hočejo. Delaj, kot da te slon n,e uboga." Velikanski slon, ki se je bil pokazal izza bambusovega gozda, je nekaj časa mirno stal in radovedno gledal na množico ljudi in slonov, ki so mu stali nasproti- Nazadnje se je brez strahu odločil proti nj'im. "Ta je pa velik, ta," reče Valthor; "izgleda pa tudi, 'da so ničesar ne ustraši." MLEKARSKA VOJNA vem NAZNANILO! Vsem mojim odjemalcem premoga, kakor tudi vsem Slovencem v Chicagi sporočam, da zdaj poleg premoga prodajam in razvažam tudi KURILNO OLJE 'Blue Flame Range Oil' .................^r^ ■.............r Tistim našim rojakom in družinam, ki uporabljajo za gretje domov kurilno olje se priporočam za naročila. Najboljša postrežba ter najbolj mogoče zmerne cene so vsakemu jamčene. Za dobro postrežbo pokličite telefonično: CANAL 4534. ^^ JOHN ŽELEZNIKAR ~~ PRODAJALEC IN RAZVAŽALEC KURILNEGA OLJA IN PREMOGA 2045 West 23rd Street, Chicago, Illinois Stran a 1. septembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC 1 ...... SHOD REV. KAZIMIRJA ZAKRAJŠEKA V CHICAGI Kakor je bilo že včeraj na M'atko omenjeno v tem listu, vr-Sl1 se je zadnji torek večer dne avgusta javni shod v šolski dvorani sv. Štefana, na katerem Je govoril preč. g. pater Kazimir Zakraj^elc, ki je dospel te dni iz Ljubljane na obisk v Ameriko. Shod je bil zelo dobro obiskan. Ce vzamemo vpoštev, da ob raznih prireditvah veliko Prostora zasedejo otroci, je bilo kdaj zdaj skoro večina starej-naših ljudi, ki so prišli na shod iz vseh raznih krajev Chi-CaSe, da čujejo, kaj jim bo odlični govornik povedal o stari domovini. Shod se je pričel kmalu po 8. Uri- Najprvo je pozdravil vse navzoče g. Leon Mladic, predsednik Naj sv. Imena pri sv. Štefanu, kateri je v lepih besedah popravil tudi odličnega gosta zastopnika iz domovine, ki vodi po-Rafaelove družbe, katera se ustanovila po njegovem prihodu v domovino pred 12 leti vane učiti Kristusove vere slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Predočil je narodu zgodovi no slovanskih narodov in nato prešel na našo slovensko zgodovino, kako je naš narod vodil borbo dolga leta pod nemštvom in se končno osvobodil in združil s svojimi brati Srbi in Hrvati v lepi Jugoslaviji. Govoril je o razmerah doma in marsičem drugem in kako se zdaj domovina zanima za izseljence. (Ker smo z g. Zakrajšekom imeli o vsem poseben intervju glede njegove misije itd. in ga objavljamo tudi v današnji številki, zato tu omenjamo njegov govor le na kratko). Vabil je k sodelovanju vso ameriško Slovenijo z Rafaelovo družbo kot pri obhajan ju izseljenske nedelje in pri drugem delovanju in skrbstvu za izseljence, ki ga vodi Rafaelova družba, katero vodi tako požrtvovalno preč. g. Zakrajšek. Njegove jedrnate besede so ljudje kar pili. V dvorani ni bilo - PISMA PRIMSKOVSKEGA GOSPODA V. Čudež. i i XII. I drugim ljudem pomagal, sebi pa SKUSIL SEM, KAJ SE PRA- nisem mogel nič pomagati, zdaj Predsednik shoda g. Mladič je tako vzornega reda, kakor to pot °risal tudi velika dela, katere je Preč. g. Zakrajšek vršil za slovenske rojake v Ameriki, ko je hi val tu med nami kot misijonar, 2uPnik, urednik itd. Nato je za-Pelo gostu iz domovine v pozdrav pevsko društvo "Adrija" ®til'i krasne slovenske pesmi. Nato je pozval predsednik na °der predsednike društev, zaupnika generalnega konzula v ^hicagi in nekaj drugih oseb in na zadnje pa slavnega gosta preč. g. Kazimirja Zakrajšeka. Nato je pozdravila častitega 8°sta z lepo deklamacijo gdč. Agnes Mladič in sicer tako le: Pozdravljen nam bodi! ^aš dragi gost velečastiti pater Kazimir Zakrajšek! Neznanec nam nisi, Ce tudi te mlajši osebno ne po- znamo--. P°znamo pa Te po pripovedovanju naših mater in očetov, so nam povedali, da Ti si! si nas krstil, ki si nas uvedel v vesoljno Kristusovo občestvo ! si, ki si slovenski mladini tu v Chicagi, s°zidal slovensko farno šolo, ^kateri smo zbrani tu nocoj! Ti si, ki si delal in trpel, da smo slovenski otroci v Chicagi, dobili to streho, pod katero se zbiramo, katero se učimo in oblikuje , nio za življenje' že dolgo. Vse je bilo tiho in mir no, da je lahko vsak čul govornika prav zadaj. Njegov govor je naredil na vse mogočen in najboljši utis. Boljšega utiša za domovino bi ne mogel napraviti na narod nihče, kakor ga je baš preč. g. pater Zakrajšek. Vrlemu govorniku smo chica-ški Slovenci hvaležni za njegov trud, da je prišel med nas in nam s svojo navdušeno in ognjevito besedo prinesel novega navdušenja in zanimanja za našo milo staro domovino. Kri res ni voda in Slovenci se moramo zanimati za svojo slovensko kri, pa bila kjerkoli. Drugim naselbinam priporočamo, da kjerkoli mogoče naj Ker se niso mogli pogoditi glede cen mleku, so farmarji okrog New Yorka zastavkali in piketirali dovoz mleka v mesto. Na sliki se vidi, ko so v bližini Mt. Upton, N. Y., otvorili zatvornice na nekem1 truku in izpustili mleko na cesto. prirede sestanek in govornik, dokler med nami, bo rad prišel, da govori o domovini in razmerah doma. Njegov naslov je začasno dokler se bo mudil te dni na osrednjem zapadu, kar naslov tega lista, ki mu bomo drage volje izročili vso pošto naslovljeno nanj. Zbornica na javnem shodu je poslala v staro domovino na predsedništvo vlade in ljubljanskemu dnevniku "Slovencu" naslednjo brzojavko: "Chicaški Slovenci zbrani na javnem shodu z veseljem pozdravljajo in čestitajo ob sporazumu predsedniku Cvetkoviču in Doktorju Korošcu!" Brzojav so podpisali: Leon Mladič, preds. shoda, John Jerič in Karolina Pieman. r, Ti pater Kazimir! ^venska mladina se Ti zahva-]3uje, er te iskreno pozdravlja ob tej , Priliki, 0 Prihajaš kot dragi gost med nas! Te živi, Ti kliče slovenska Nadina v Chicagi!" , Po deklamaciji mu je izročila °šarico krasnih svežih rož kot ?*nak ljubezni in spoštovanja j^ade slovenske generacije v hicagi. ^i mili in res prisrčni pozclra- 1 dragemu gostu so privabili v v°rani mnogim solze v oči. Nato pa je bil predstavljen / "činstvu po predsedniku sho-,a Preč. g. pater Kazimir Za-*a%k sam. Občinstvo je vstalo 'i2 sedežev in ga je z gromovi- POGOVOR NAŠEGA UREDNIKA S P. ZAKRAJŠKOM Naš urednik je obiskal p. Za- s tako ogromnim delom za USA, tifti aplavzom pozdravilo. Govornik je bil od prisrčnega tm'ejema tako prevzet od ginje-,']a> da skoro ni mogel začeti z °rom. Izjavil je: Jem. Ko tamkaj v Ljubljani spre- 'naino naše rojake, ki prihaja"0. Po dolgih letih nazaj v do- 0 °vino, vidimo, ko pride osiveli jjl' ie garal dolga leta v tu-' ni» Pride domov, da se sestane 'SvSVojimi domačimi, da sreča drage, da objame svoje, je ,. evzet nezapopadenega gano- 1 a> Tako dragi moji se počutim ^ n°C0j tu med vami, ko ste v® ^aj, ko se po dolgih letih biv-Cam 0siveli med vas kot vaš 5 župnik." g0v°tem pa je začel govornik £ .0l'iti navdušeno o slovanstvu. Cel je v dobi, ko sta začela Slo- krajška in ga prosil nekoliko pojasnil o svojem prihodu v Ameriko. Sprejel ga je prijazno in mu dal na njegova vprašanja sledeče odgovore: PO KAJ STE PRIŠLI V AMERIKO? Prišel sem popolnoma privatno, poslan od nikogar, da obi-ščem še enkrat vse kraje, kjer sem preživel toliko let v delu za blagor ameriških Slovencev. Res je pa, da mi je šel izseljenskega oddelka našega socijalnega ministerstva g. Dr. Fedor.Ara-nicki naklonil iz prijateljstva prosto vožnjo v Ameriko. Z g dr. Fedorom Aranickijem sva v zelo ozkih prijateljskih zvezah kot šefom in voditeljem vsega dela za jugoslovanske izseljence v naši državi Jugoslaviji. S posebno ljubeznijo on skrbi tudi za slovenske izseljence in pazno zasleduje vse delovanje in življenje ameriških Slovencev, katerim pošilja v svojem in imenu ministra g. Rajakoviča srčne in iskrene pozdrave. I rišel sem pa tudi za to, da poskusim ta obisk izrabiti, da dam Ameriški Sloveniji novega navdušenja in nove ljubezni do naše narodne države Jugoslavije in do našega naroda in naše svete slovenske zemlje, katero tudi ameriški Slovenci ne smejo pozabiti. Nove in žive vezi treba splesti med našo državo in ameriškimi Slovenci. Postati moramo zopet mi doma i vi tukaj ena mogočna, združena Slovenija in kot taka pa mogočen sestavni del naše lepe Jugoslavije. T. ttji in glavni moj namen pa je ta, da zberem za naš izseljenski muzej v našem bodočem Izseljenskem domu čim največ dcki iov za veliko kulturno, ver sko in gospodarsko pijonirsko delo, katero so ameriški Slovenci izvršili v najmogočnejši državi sveta v USA. Malo je velikih leaker naš majhen slovenski narod. Kateri narod more pokazati drugega Barago, Pirca, Buha, Trobca, Jagra, Zormana, Grdi no in drugih celo število, kakor ravno mi, Slovenci? Toda stari pijonirji legajo v grob. Njih vrste se redčijo iz dneva v dan. Prav zadnji čas je, da še rešimo zgodovini našega naroda dokaze tega velikega dela, kar se rešiti da. Krasno poglavje v zgodovini naše Jugoslavije in Slovenije bo poglavje o našem iz-seljenstvu zlasti tu v lepih U. S A. Naši potomci morajo vedeti o tem, da bodo ponosni na Vas, da jih bo to veliko delo navduševalo za enako veliko delo. Niste poznali jezika in razmer, ko ste prišli sem kot revni delavci, ko kmečki sinovi in hčere, pa ven dar ste toliko lepega in velikega ustvarili. Dokazi vašega dela se bodo izgubili in vaša mladina bo prehitro pozabila na svoje velike očete. Zato hitimo in rešimo vse te dokaze in jih shranimo doma v lepi Ljubljani v Izseljenskem muzeju za Vašo mladino tu v Ameriki in za našo doma. Narod naj dokaze hrani za vse to, kakor pravi pesnik. Pa tudi naša lepa država potrebuje te dokaze, da jih bo lahko vnovčila o kaki veliki, pa morda težki priliki v bodočnosti, kar ne vemo, kaj še lahko pride nad nas. Vaše delo je mogočen kapital za državo, ki ga mora shraniti in čuvati za vso svojo prihodnost kot svoj dragocen zaklad, pa tudi kot dragocen spomenik na vas, ameriške Slovence. KAKO JE SEDAJ DOMA? Mislite politično? Ce mislite politično, Vam moram povedati, da nisem politik in se v politiko ne vmešavam in toraj tudi nimam pravico Vam dati kakih političnih izjav. Ce mislite pa, kako se počutimo Slovenci v svoji državi Jugoslaviji, vam pa jo ljubimo kot punčico svojega očesa, da vidimo svojo edino rešitev samo v Jugoslaviji. Hvaležni smo danes bolj kot kedaj preje našim velikim možem, dr. Kreku, dr. Jegliču, dr. Korošcu in drugim, da so nam jo ustvarili in vidimo, kako dalekovidni so bili ti možje v svojem delu za njo. Dogodki zadnjih mesecev nam to jasno kažejo. Za,to stojimo vsi kot en mož za tistimi, ki se danes toliko trudijo, da bi nam jo uredili v prijeten dom, cjer se bomo srečne počutili vsi trije narodi. Tudi Vas, ameriške Slovence, epo prosim, da se vsi krepko in odločno postavite na to stališče. Bodimo vsi veliki Slovenci, s tem pa tudi veliki Jugoslovani. Ljubimo svoj slovenski narod,' pa tudi svojo lepo narodno državo Jugoslavijo, katero ste med svetovno vojsko tudi Vi pomagali ustvariti. Ne dajte se od nikogar begati, od nikogar ščuvati proti tej državi. Kdor je sovražnik Jugoslavije, je tudi sovražnik Slovencev. Res, morda ni vse še tako vrejeno, kakor bi radi. Toda kje pa je? V teh težkih časih je naša glavna naloga — edinost, sloga, mogočna narodna slovenska zavest, pa tudi nič manjša naša državna zavest. Ameriški vaši sosedje Vas bodo spoštovali, če se boste sami spoštovali. Kdor pa zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti. KAJ PA MOREMO AMERIŠKI SLOVENCI NAREDITI DANES ZA DOMOVINO? Da se duhovno krepko povežete s svojim narodom doma v eno krepko skupnost! V ta namen je 'ja ustanovljena Izseljensko zbornica. Vas izseljence imenujemo doma našo deseto banovino, torej del države. Izseljenska zbornica naj postane parlar ment te desete banovine. Izseljenska zbornica je organizacija društev in sicer vseh doma, ki hočejo za izseljenstvo delati, in vseh vaših društev. Vsako vaše društvo, naj bo kakoršnokoli, vse vaše Jednote želimo, da postanejo njene članice. Članarina je samo $1.00 na leto. Vsako le- »»»www DENARNE POŠIUATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vso dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po polti, Včeraj io bile naSe cene: ZA DINARJE: 3 to enkrat je zasedanje te nice, ko boste izseljenci žav poslali vsaka država saj enega zastopnika, da nam bo povedal vaše zahteve, vaše potrebe, kaj želite, da za vas naredi domovina. Vi bodite zvesti podaniki države USA, ki vas je tako materinsko sprejela, pri tem pa zvesto ljubeči otroci svoje stare matere domovine. Izseljenski Vestnik naj pa postane naše skupno glasilo svetovnega slovenskega izseljenstva. KOLIKO ČASA SE PA MISLITE MUDITI V USA? Samo tri mesece imam počitnic. Toda nazaj grede moram obiskati še naše slovenske naselbine v Londonu, po Franciji, Belgiji, Holandiji in, če bo mogoče, tudi po Nemčiji. Tako, vidite, je moj čas zelo kratek. Nameravam obiskati tu še vse večje naselbine po našem severu in zapadu. Zato vem, da se bom mnogim svojim prijateljem zameril, ker jih ne bom mogel obiskati, kar bi pa tako rad. Recite, da naj mi oproste! Obisk prijatelja naju je zmotil. Urednik se je poslovil od gospoda in mu želel srečno pot. -o- IZNAJDLJIVI KAZNJENEC Enega najbolj nenavadnih primerov ponarejanja denarja je odkrila londonska policija te dni. Z neverjetnimi težavami je nekemu kaznjencu v Parkhurstu uspelo izdelovati v celici bankovce po en funt, ne da bi stražno osebje imelo o tem niti najmanjšega pojma. Policija je postala pozorna šele tedaj, ko se je v neki trgovini v bližnjem Newportu pojavil ponarejen bankovec. Osumili so nekega moža, ki je delal v kaznilnici, a ni bil kaznjenec. Med preiskavo se je sum, da mora biti izdeloval-nica bankovcev v kaznilnici,1( še potrdil, in sicer mora biti v kakšni obljudeni celici. Pre iskovalne oblasti spočetka, sicer same sebi niso verjele, sča soma pa so ugotovile, da so iz kaznilniškega laboratorija izginjale fotografske leče, tenki papirji in drugi pripomočki, ki ,lahko rabijo pri izdelovanju ponarejenih bankovcev. Vsi dvomi so končno padli, ko so preiskali celico nekega jetnika in so našli v njej cele šope spretno ponarejenih bankovcev, ki jih je policija seveda takoj zaplenila. Oglasi v Amerikanskero Slovencu imajo vedno uspeh. VI BOLAN BITI. — NA GRUNTU NIKOLI S CURKOM NE TEČE. Ljuba Filomena, da si mi zdrava! (Pismo je pisano s tresočo roko, po ne še docela prestani bolezni.) Danes (24. avgusta 1885; a le prvi odstavek pisma je bil pisan ostali del pa teden kes-je sv. Jernej. Bog daj lep teden. To bo dobre za čebele in za vino. Zdaj sem že precej do-popolnoma pa še ne . . . b*o zdaj boljši, zdaj slabši; ruka me v zobeh. Po životu imam rdeč pas, na katerem se mi izrivajo ko makovo seme gnojne pikice; strup se izločuj«; ko bo ves ven bom pa zdrav. Hvala Bo gu, da je zmeraj boljše! Ko sem bil bolan, je bila največja vroči-; strup je šel nazaj, ali pa ven ni mogel priti. upam, da zopet ozdravim. Tvoj ist (Bržkone magnetiziran) sem park rat rabil, pa sem ga nekam vtaknil, da ga nisem mogel dobiti. Tvoje zdravilo bi mi bilo morda pomagalo. Moa?aš priti do mene, da te prav poučim, da boš mogla še bolj pomagati. Le pomagaj, kar moreš; bolan biti je hudo. Zdaj zana-prej bom še rajši pomagal, ko dozdaj;. sem skusil, kaj se pravi, bolan biti. Ko sem bil bolan, je gospodinja dajala ljudem papir, ki s.m ga napravil za zdravilo. Zdaj pa že tudi sam nekaj dajem. Zdaj bomo napravili na cerkev streho iz kositra; se bo prav svetila . . . (Nato priporoča H. domaČim, naj vsejejo pšenico iz Ogrskega in daje še nekaj gespodarskih nasvetov. Tukaj naj sledi le še sklep.) Le ubogajte me, bo prav . . . Na gruntu nikoli s curkom ne teče, le kaplja; če kdo te kaplje Po angelov varuhov nedelji ti-'lovi, jih precej v jame; kdor pa teh kapelj ne lovi, nima nič. Zdravi bodite in Bog vas obvaruj! 31. (g. 1885. (Brez podpisa. sti dan. (31. avgusta 1885.) Zobje so me močno še boleli, kar grmelo je po zobeh . . . Zdaj sem pri miru in če ne jem, me ne bole; le če jem ali kaj dalje govorim, še zagrmi. Zdaj vendar že mir no spim. V soboto pred angeli varuhi (29. avgusta 1885.) je bil pri nas silen vihar. Cerkev je odkrilo; polovico strehe je vrglo na južno, polovico pa na severno stran pod žalje. (To besedo v obliki žal imajo tudi Hrvatje v pomenu breg.) Cerkev je sedaj razkrita, pa v takem dežju! Kakor iz priloženega lista (Del tega lista sledi takoj za tem pismom.) razvidiš, je usmi-ljenkam ušel norec. Prav bale so se, da ne bi svojih sosedov po. žgal. Pisal mi je njih duhovnik, ki je bil moj sošolec, da naj po magam, da ga spet dobe, in dobile* so ga. Ali je res moja ree kaj pomagala, da je Bog po meni pomagal k temu, kakor pomaga c zdravju po zdravnikih, ne vem. Poslala je prednica neko dekle, ki hoče postati usmiljenka in dobile so norca spet pod ključ. K zdravju pomaga Bog ljudem tu in tam; ali tudi h kaj takemu, ne vem. Moč k zdravju pomagati imam, kolikor mi jo je Bog dal . . . Tat je tudi nazaj prineso ukradeno reč, pravijo, da po moji moči; ali je tako ali ne, ne Ganljiva je vdanost v volje božjo, ki jo razodeva H. v tem pismu. Bila je pač težka preskušnja za starega župnika; bolezen in taka nezgoda pri cerkvi v revni župniji, a niti besedice kake tožbe v celem pismu!) Preljubi JurčeJ Je že policaj pobeglega norca pritiral nazaj v hiralnico in sicer 27. III. Pisal sem Ti o njem pred par dnevi in je usmiljenka zanj iskala pomoč na Primsko-vem. Prisrčna Ti hvala od sester in podpisanega; Bog plati! Koliko je bilo sploh veselje, si lahko misliš, kajti v strahu so bile sestre in posebej prednica, da ne bi ta norec iz maščevanja požigal sosedom na Brezovici, ker so ga vtaknili pod ključ, in bi morala prednica škodo trpeti itd. Ko nam je neka gospa prišla pravit, da si zbolel, nisem vedel drugega, kot za Te moliti, da Ti ljubi Bog zdravje povrne. Isto je storilo še mnogo Tebi hvaležnih, katerim si pomagal z magnetizmom itd. Ostani zdrav in spominjaj1 se onemoglega, iz srca Ti vdanega sošolca Martina. Hiralnica sv. Jožefa v Ljub- II narodov, ki bi se mogli ponašati I morem povedati samo toliko, da J Vse pošiljatve naslovite na.: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road. CHICAGO. ILL. ^ jjtt jhdyij/iMjuyjM ■ ČISTIMO ženske in moške klobuke. LEBEN 1904 W. C«rmak- Rd. Chicago, 111. Canal 8682. Po naročila pridemo na dom in izsotovljena prinesem,o nazaj. Učite se angleščine ; ' fe Dr. Ktopnoveg* ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "BNGUSH-BLOVSMK READER" if kateremu je znižana cena; f|f% in stane samo: yfcivV Naročila sprejema: Knjigarna Araerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 6 M AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. septetnb'ra 1939 i:mm'MMi T atenbah L_ [»»»»»»»■■»»»»»»»»"'»»'»»»»»»g ZGODOVINSKA POVEST SpUal Dr. O. Ilaunig DRUŽINSKA ŽALOIGRA Nenavadno žalostno Je kon-! denosti, da ga je sodišče obso- ' Silna vročina, ki je mučila čez dan ljudi in živino, se je zdaj spremenila v grozno nevihto. Že dalje Časa so se zbirali temni oblaki, ki so Vedno bolj zakrivali nebo. Že se je čulo zamolklo grmenje tam za Pohorjem, tajnostna tišina je vladala v celi naravi. Zdajci nastane šumenje po drevesih, potegnil je veter, sprva kratek sunek, nato je razsvetlil rezek blisk mračno sobo, da so se za trenutek videli natančno obrazi treh pivcev, nato močen grom, obeenm pa je zatulil vihar, da so pokale debele smreke in se je tresel ves hram. Silen piš je odprl rahlo zaprte dve-ri, in glej, v tem trenutku je stal na pragu star lovec dolge, sive brade, s puško in dolgim nožem, oblečen v zeleno lovsko suknjo, z visokim klobukom, izpod katerega so se vsipali dolgi beli lasje čez ramena. "Aha tukaj je," vzklikne največji treh pivcev, stopi k novemu gostu ter ga pozdravi: "dobro došel, mojster Urian! Pri tem vremenu te pač nismo pričakovali.'' "Zlodej pride z viharjem," reče sivi lovec ter stopi v sobo, "na takšno vreme se moramo navaditi, če hočemo priti v viharju naprej." "fees, prav imaš," odvrne eden od pivcev, "toda da pridemo k stvari, povej nam, kako stoji, prijatelj Lucifer, naša stvar v spodnjih krajih?" "Najprej bi jaz vas vprašal, kako je z našo zadevo v vaših krajih," odvrne vprašani, "to je gotovo glavna stvar." Nato vstane največji od vseh treh, potegne ozek kos pergamenta izpod plašča ter reče:. *r "Tukaj je seznam zarotnikov, vidiš ra-, zen nas imena Tokoly, Jurij Perini, Stefan Petrozzi, Štefan Boczkay — krasna imena našega naroda, potem plemenitaše Franca in Andreja Nap, Hidvery, Bori-ja, tri brate Ketzer, Išpana ter mnogo drugih." "In vaš načrt," vpraša novo došli lovec. "Plemič Bori," odvrne največji, "uprizori s krdelom "ubogih fantov", pobuno, Wolf Fabjan, najboljših naših jezdecev, poveljuje konjenikom, najprej zavzamemo gorska mesta, nato vpademo na Moravsko ter prisilimo cesarja, da nam da naše stare pravice " "Dobro " reče stari lovec, "Štajerska pa lahko postavi v nekaj dneh 5000 mož na noge, z njihovo pomočjo zavzamemo lahko Radgono, Riegersburg ter Gradec, grad Schlossberg pa moramo dobiti le z zvijačo v svojo posest." "In kako misliš to izvesti," vpraša največji od vgeh. "Kakor hitro pridobimo bosanskega pašo za našo stvar," odvrne sivobradati lovec, "bomo poslali pokrite vozove, v katerih bodo skriti oboroženi jdničarji, v mraku skoz Šporovo ulico proti Schlossbergu. Tam se zgodi, da se stre kolo, v tem trenutku skočijo turški vojaki z golimi meči iz voza, posekajo vse, kar jim pride nasproti, vržejo bakle v mesto, in čete, ki so pripravljene zadaj, vkorakajo neovirano v glavno mesto in zavzamejo Schlossberg." "Za Boga, dobro je to premišljeno," vzklikne dolgi med tremi pivci, "in če pridobimo Turka, ne bo več dolgo nosil cesar Leopold ogrske krone." "Pereat Leopoldus" (naj pogine, Leopold), vzklikneta ostala dva pivca pri mizi. Nista pa več ponovila tega klica, kajti rezek glas: "Pazite", se sliši skozi malo okence. Največji od lovcev zastrmi. "V Framu ali na Račjem se vidimo," reče sivobradatemu lovcu v zeleni obleki, ki nagloma zgine skoz vrata v temi in gozdu. Istočasno vstopi od druge strani gozda izredno velik ter močan človek z visokim klobukom, držeč v roki sulico. Ob strani mu je visel širok meč. Njemu sledita dva vojaka, obenem pa obkoli večja množica malo hišico. Ko je vstopil ta mož, so sedeli trije pivci nemo in mirno pri mizi, za njimi oni starejši mož, ki je bil dozdevno njih sluga ter jih opozoril skoz okno. Postavili so oljnato leščeberko, ki je le slabo razsvetljevala sobo, v okno, tako da so sedeli skoraj v temi. Veliki vojak s klobukom se takoj ozre po sobi, in ko zagleda pri mizi tri pivce, jih vpraša: "Kdo ste in kaj delate tukaj?" "To vprašamo mi vas," odvrne večji od pivcev, "kdo ste vi in kaj hočete tukaj?" "Jaz sem Jurij Vampreht, uslužben pri mestnem sodniku Valentinu Beurgu v Mariboru. Moj gospod je dobil od grajskega stotnika grofa Brennerja v Gradcu naročilo, da mora dati preiskati po stražnikih vse skrite kote in beznice, kjer se navadno skrivajo sumljivi ljudje. In tako vas vprašam še enkrat: Kdo ste in kaj delate tukaj?" Dolgi med tremi pivci se vidno oddahne, prej bled, je postal zopet rdeč. Mahoma odgrne svoj plašč ter pokaže jopič, ki je bil čez in čez preprežen z zlatimi nitmi, isto so storili tudi njegovi tovariši. "Kakor vidite," reče in se ponovno zravna, "mi nismo razbojniki, ne divji lovci in tudi ne spadamo med ljudi, katere vi iščete po beznicah okoli. Maribora." "Vseeno," odvrne vodja vojakov z močnim glasom, "obleka še ne napravi moža, povejte mi tedaj: Kdo ste in kaj iščete o polnočni uri v tej beznici?" Tedaj pa pogleda večji strogega poveljnika srepo v oči. "Kaj hočete," reče z donečim glasom, "vedite, jaz sem Peter grof Zrinjski, ogrski magnat in hrvatski ban." "In jaz," reče drugi ter stopi bližje, "sem Franc grof Nadasdy ter tačas pala-to nogrske kraljevine." Tedaj pristopi že tudi tretji lovec, ki je bil videti najmlajši, se razgrne ter pravi: "Ime mi je Krištof Fran Frankopan, obmejni grof na Primorskem." Stari vojak je stal nekaj časa ves osupel. Nato povzame grof Zrinjski besedo: "In če že hočete vedeti, kaj smo delali o polnočni uri tukaj, vam povemo, da smo prišli izmučeni z. lova ter da smo iz spoštovanja našega presvetlega vladarja, ker smo bili zopet na varnem pred hudo nevihto, zaklicali: "Vivat Leopoldus!" (Živel, Leopold!) Vampreht odvzame bližje stoječemu vojaku svetilko, posveti trem gostom v obraz ter reče: (Dalje prih.) čala družina kmeta Vladimir-]a Obradoviča iz Kozjaka pri Loznici v Srbiji. Oče se zaraldi svojega zapravljanja in žen-skarjenja ni razumel s svojima sinovo'm'a Vlastimirjem in Velimirjem. Spor pa je privrel do vrhunca, ko je začel oče zalezovati ženo, sina Vla-rtimirja. Sin je zato svojo ženo pognal iz hiše. Ponoči pa je srditi oče vdrl v sinovo sobo in ga poskušal ustreliti. Preden pa je svojo namero izvršil, se je Vlastimir zbudil in iz samokresa ubil očeta. Sledila je sodna razprava, pri kateri pa' je bil sin oproščen vsake kazni,ker se je sodišče prepričalo, da je očeta ubil v silo-branu. Toda čas, ki ga je Vlastimir prebil v preiskovalnem zaporu, je na njem pustil težke sledove duševnega razkro-Zmerom je govoril v zme- dilo na sirirt in da bo obešen. Komaj je prišel domov, je šel prižgat na očetov grob svečo, nato pa skočil v vodnjak. Ko so ga sosedje rešili, pa je porabil prvo priliko in se obesil. Da bi bila žaloigra v družini še večja, je znorel še drugi sin Velimfr. Že smrt očeta ga je hudo pretresla, ko pa je videl brata visečega na vrvi, je zblaznel. 1 zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poslnisite in prepričajte sel 1840 Wert CermaE Road, fc- CHICAGO, ILLINOIS NOVA REKORDNA HITROST Cleveland, O. — Znani letalec R. Turner je zadnji ponedeljek napravil nad tukajšnjim letališčem preko daljeve 10 milj polet s hitrostjo skoraj 298 milj na uro. To je bil najhitrejši znani polet na tako kratko razdaljo in se z njim letalec kvalificiral za tekme prihodnji ponedeljek. Pisano polje J. M. fttttttiifffyfffwtftfffftffytttfftfwftttftiwfffff' Zanimivi romani katere je spisal fas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z -omanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje traje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer sreču-ete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: 3ELA REKA knJ'ige) s slikami 624 strani. Vsebina: — " , = Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Urugvaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50 DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: ----==S — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 IZ BAGDADA V ŠTAMBUL « knjige) s slikami 627 "trani Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Driižba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam......«.......................$1.50 KRIŽjEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. — Med jezidi. Cen« vsem 4 knjigam....................$1,50 PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami "*■■ 577 strani. Vsebina:— Miridt. — Ob Vardarju. Brata Aladžija. — Koča v soteski. Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50 PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594 ■' ■ ............■■ 1 11 strani. Vsebina:—Ama- Med dvema ognjema. dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50 SATAN IN IŠKARIJOT (12 knjig) s slikami 1704 strani. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50 SOBOLJAR IN KOZAK (4 knjige) s slikami 592 .tra- =========================== ni. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige .........................................................;..........................................$1.50 SUŽNJI (12 knjig) s slikami 188S strani. Vsebina: — V Kairi. — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi.— Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnik«. — Na seribah. — Ugnan. Vseh 12 knjig ....................................................................................................$3.50 V CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse- 1 bina: — Gran Chaco. — Puščavnik. — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 V GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani s slikami. ........................Vsebina: — Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik: Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50 WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. IVERI. Švicarski list "Die Welt-woche" res izborno označuje razmere med Hrvati in Srbi in težkoče za sporazum. Meni je bila ta mentcliteta že pred 20 leti dobro znana, in do danes na njej ni nič novega. Upajmo, da se mentaliteta na obeh straneh malo poravna, in se Hrvatje ne prenaglijo. Srbi se ravnajo po balkanskem reku: Ima vremtena. Zopet upajmo, da s to žavbo tudi Hitlera in Mussa namažejo. Ravno vidim: Yugoslavia turns down demands.. .ko sta oba "prijateljska soseda" zahtevala, da bi mogla tam havžvati, kakor bi se njima poljubilo. V Beogradu so rekli: nak! in lahko zagrmi, pa mrzlično utrjujejo mejo proti kljukam in pri nekem mobiliziran ju so se Hrvati brezhibno postavili. Sence in sonce. V Al. S. je pismo legijonarja iz Afrike. Pisec zelo strpne sodi, tudi pravilno. Meni: "Po pravici povedano: najbolje bo, dal sfa Jugosloveni tu ne poznamo. .. Kadar začno pljuvati na domače stvari, bi se moral tepsti z njimi. ." Še marsikje je tako, kjer so Jugoslovani in bi nanesel pogovor na Jugoslavijo. Niti omeniti je ne smeš, ako nočeš riskirati pi'e-pira ali še kaj hujšega. Strpnosti v političnem pojmovanju je treba, in dosti potrpežljivosti, dokler je vsaj še kaj možnosti, da marsikaj zaceli tista balkanska: ima vremena. Jutri j,a pa lahko tudi že prepozno. * Ali se ne vsedete malo previsoko? Tisti pri "Napreju" namreč. Sicer imalm res le "koroške možgane" in morajo biti ti že radi tega za nič in se ne morejo meriti s kakimi belokranjskimi možgani, ampak pogostoma je slabo tudi, ako kdo misli, da ima precej soli v glavi, pa je vse le preveč oso-Ijeno. Zapišem: La Salle. . .in "takega človeka ne najdete med marksovimi sodobniki v delavskem gibanju. Pač pa je živel. . .Friedercih LaSalle. . ." Witkovich, ali Vitkovič?? Ali je kak tak človek? Še za kake "koroške" možgane predebelo. In citati? Vse pokvarjeno, sklamfano, potvorjeno, prostaško, židovsko, izmišljeno, ker "Trunk se nikoli ni potrudil, da bi vzel v roke kako originalno knjigo Karla Mark-sa. . ." Boga'mi, je hudo na tem svetu. Videl sem natanko: ta izdaja, stran, .izdaj utegne biti na stotine, in izgleda, ' da bi človek moral prej iti k g. Witkovichu ali Vitkoviču in prej njega vprašati, ali je to ali ono originalno, da si gospod sam pri "originalnosti" ni prehudo natančen, in zapiše, da Trunk zapisuje in prepisuje vs„e, kar "je sovražno za delavce," kar ni original, ali "da zalmeri Sovjetom, ke* ne poskrbijo vsakemu štifl^' nov na biks," kar zopet ni o1'1" ginalno. Kaj boš ? Tu so le koroški možgani, tam pa bel°' kranjski. Krvno čistega naroda skorod« ni, kvečemu kje kako majhn° pleme, ki je brez zvez z "dru" gim svetom. Arijsko pleme, s* mitsko pleme, .bi morda še §lo» ■ ampak ž>3 označba germansk°> nordijsko zadene na mešanico« ko so n. pr. "germanski" P1^' si le gertnanizirani PolabsK Slovani. Pri pomešanju prih*' jajo na površje slabe lastnosti« ne dobre, in čim večja je ^ sanica, tem slabše je. Ne m*-rem soditi, če so Španci n»J'v bolj pomešani, ampak mod so pomešani. Odtod tudi matije med njimi, ki se nik^ kor ne bodo popolnoma P°le' gle. Kdor bi kaj takega Pric*' koval, bi ne poznal razme * Dandanes j>e propaganda^ vrhuncu, da človek pogos ne veš, kje ti stoji glava. tako, drugi tako. Ljudje * vsled te propagande nagibi.„ anJe ■eči- ubriŠ® so dn« Frafl' Nit' tja, kamor jih vleče nazir ali simpatija, resnica je noma revica. Včasih se kdo sam med oči. "N. Y. Times' 26 julija poročale, da je co odstavil generala, de ker je zadnjemu bilo vsia P... več Lahonstva, > bi rekli, teden pozneje, dne 2. avl pa piše list sam, da "bo U*» šel v Rim.. .da tam vzbucn pomnoži simpatije, kakršne vedno kazal napram Ita rom." Tu imaš. Propagan pobija propagando. •ŠIRITE AMER. SLOVELA DR. J. IUR51CH ZDRAVNIK IN KIRUrG 1901 W. Cermak R°ad CHICAGO, ILL. -3 popoldne sreda" in Uradne ure: 1 —8 zvečer izvzemši ob »"-""-gg Rezidenčni telefon: La Grange J Uradni telefon: Canal 491«t PO DNEVI NA RAZPOLAG CELI DAN V URADU _ NSo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU (4 knjige) 624 strani s slika- mi. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige .................................................................................-..................$1.50 Ž U T I ^ knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z ■ - medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za 'posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena A5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, razvem, če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois ROJAKI SLOVENCI! Kadar želi« £ krasiti grobove v jih dragih, ne P zabite, da in*« razpolago l"90eg - rojaka. „ Postavljam in izdeljujem vse v* ^ nagrobne spomenike v vseh n binah države Illinois. Cene z«1® ge delo jamčeno, postrežba solidna, priporočam! _ . a. Kadarkoli nameravate kup:*' fl3 grobni spominski kamen, Pisl.fl tt podpisanega za vsa pojasnil« 1 cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Stre* JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 'ŽIVI IZVIRI je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more ga zanimati. Spisal jo je znani pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal "Na krvavih poljanah". fin1 Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na knjižnem papirju, platnice klasično m° no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POSTNI^ $2.00 * i a Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1C49 W. Cermak Rd. Chicago, iHi*01® rod" vsa** ii lenji*0