l'.lSlnlnit DlBfcnna v OTOtnrlnl
i ETO LVTT1
V Ljubljani, v torek 23. decembra 1930
ŠTEV. 292
1. izdaja Cena 1 Din
Naročnino шевеСШ) 24 Uiti. /.« икитл' alt o 40 I >iii — ne-deliskn izdaja ce-lolettin 120 Din, z« Inii/i-mulvo 14ii Dir
U r eil u i A t » o je >
K OIHtlll |I'VI ul «l/lll
snoVENEC
Cek račun. Ljutr lil 11,1 lO.hlll io 10Л4'< ев inserole; Saraievo 41» 7463. Zagreb -Si* VJ.OIl, Praea-DlHia i 24.797
Upravo. Kupilur-leva b. telet on >im
leleloiii uredništvu dnevne službe 20*) Ulično <!«»««. ЈЧЧ4 in ДП0
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaju vsak dan iiuiruj, razen poodeljka in dneva po ргн/шко
Misli ob zori
Cesar današnjemu svetu najbolj občutno manjka, lo je blagu rodnost duše, dostojanstvo osebnosti iu plemenito mišljenje, ki se naravno druži /. izbrano formo. Doba, v kateri vsi drve le zn gmotnimi dobrinami, da jih čim bolj uživajo brez vsakega idealnega smotra, ne more biti drugačna ko grda, neusmiljena in podla. Nizkotnega nivoja sodobnega čisto v gmoto pogreznjenega življenja ne morejo tudi ne obliko družabnega občevanja prikriti, ker se jim kljub vsej uglajenosti pozna, da niso naraven izraz resnično lepe duševnosti, ampak le zunanji plosk, privzet videz, ki naj bližnjega prevara.
Prav trdi Mnksim Gorki v svojih spominih, da so danes vsi kulturni narodi razbiti, oslabljeni in podivjani, .lavno življenje Evrope je čedaljebolj brez idej, brez dostojanstva in viteštva. Genlleinnnstvo je redko, zato pa se čim bolj v vsa področja vrivajo ljudje slabe kvalitete. Obrekovanje, častikraja in moralno uničenje nasprotnika smatrajo mnogi za pravilo, pošteno borbo v javnih zadevah pa za slabost. V pehanju za dobički, dobrimi položaji in vplivom, ki zasigura čim udobnejše osebno blagostanje, imajo seveda največ šaus listi, ki imajo najinenj moralnih pomislekov.
Isto velja za zasebne oduošaje med ljudmi. Ljubezen postaja gola spolnost, prijateljstvo brez sebičnih namenov je čedaljebolj redko, glavni odnošaji med državljani so poslovnega značaja. Pojma čast iu sram sta skorajda popolnoma iz življenja izginila. Narodi se kljub vsem internacionalnim zborovanjem in institucijam sovražijo med seboj ko barbarska plemena; kdor skuša biti napram tujemu narodu pravičen, se žigosa kot veleizdajalec; čimbolj pa kdo drug narod psuje in obrekuje, za tem večjega patri jota se smatra — dokaz minula vojna, ki je prekosila vse dosedanje vojne evropskega kulturnega človeštva po svoji grdo-biji. Način na primer, kako se je postopalo z vojnimi ujetniki za časa Richelieuja, Napoleona in Nelsona je bil v primeri s tem, kar se je v tem oziru godilo v letih 1914.—1918., naravnost kavalirski.
V socialnem oziru so se člani ene same človeške družine razdelili v dva sovražna razreda, ki smatrata za rešitev socialnega vprašanja zmago enega nad drugim po popolnem uničenju enega partnerja. Tudi tu velja geslo, da se pardon ne daje. Etos pa je na obeh straneh isti: posest in neomejen užitek materijal-nih blag brez višjega namena, ki edini stori človeško življenje življenja vredno.
Tako je sodobno življenje, kolikor na vseh poljih prevladuje in celi dobi daje znak svoje ni/.kole. Toda videč bodočnosti, kar mora vsak resnično kulturen človek več ali manj biti, že davi o sluti in čuti novi čas, pa vidi zoro pri-hajapčega dne, ki bo začetek bodoče idealistične, epolie. Staro pa, čimbolj se razkraja, tem bolj st razgalja v vsej svoji gnilobi — to je zakon, /.ato se kulturni delavec, ki živi v tradiciji krščanske humanistične kulture in se od dne do dne bolj vglablja vanjo, čim bolj le v njej vid' svojo rešitev in preporod naroda, ne bo uplašil, ampak krepko prijel za delo.
Kakor 'edno, bo tudi danes mladi rod preoblikovaltc našega življenja. Zaradi tega mora danes državnik, kakor smo že zadnjič na tem mestu poudarjali, vso svojo pozornost obrniti na vzgojo doraščajočega pokoljenja. Ni zadosti, če se poudarja, da bodi vzgoja nacionalna: treba vedili, kakšna naj bo v etičnem in kulturnem pogledu nacionalna vzgoja! In tu treba venomer ponavljati, da ni resnične kulture brez naslona na našo krščansko narodno tradicijo. Kar nima tradicije in forme, to sploh ni kultura, ampak kaos, kakor pri barbarih, ali pa enoličen mehanizem, kakršna je civilizacija naše materialistične ere, naj bo že kapitalistična ali socialistična. Resnično kulturen narod je le tisti, ki organično s pieteto varuje in razvija svojo tradicijo. Naša tradicija pa je krščanstvo kot vera v najvišji duhovni svet, kot moralen zakon življenja, kot usmerjevalec k onostranskim smotrom, ki ustvarjanja kulturnih dobrin na zemlji ne zanikuje, ampak potrjuje. To krščanstvo ohranja in povišuje vse naše naravne osobine, kakor so zrastle in se razvile na naših tleh, oplojenih po rimsko-helenski prosveti: poštenost, velikodušnost, plemenitost, strogo resničnost in pra-vicopubje, fair play v političnem življenju, ostro in tenko pojmovanje časti in sramu — vrednote, ki so začele tudi med nami propadati, ki jih je pa treba zopet priklicati v življenje kot neoiihodno in nepogrešljivo podlago zdravega in srečnega narodovega življenja in državne bllginjel
Te moralne kvalitete so bile vedno tesno združene /. našo vzgojo, tvorijo slejkoprej miselnost našega naroda in so nujen pogoj njegovega kulturnega življenja. Zato jih moramo ohranjati sami, jih mora pospeševati in razvijali javna vzgoja, ki jo vrši država. Izločevati P" je treba brez ozira vse, kar je od začetka 19. stoletja dalje razkrajalo krščansko kulturno miselnost našega sveta: materialistično filozofijo. lažlliberalizem, ki je razvezal moralne in socialne vezi krščanskega človeštva, in plehko prosvetarstvo, ki je zanemarilo kulturo srca, tradicijo in vreduote, ki počivajo v religiozni ljudski duši, kakor da so zgolj predsodki in ovira tako zvanega »napredka«.
Preobrat v tem pogledu, ki so ga začeli najbol jši duhovi našega časa kol glasniki lepše bodočnosti Človeštva, se mora tudi na področju javne vzgoje čimpreje udejstviti v nolni meri.
Nemčija zahteva kolonije
Dr, Curtius napade Anglijo — Nemčija ne bo nikdar dovolila, da si njene
bivše kolonije osvoje druge države
Berlin, 22. dec. d. Dr. Sflfcnee, predsednik nerr škega kolonijalnega društv« i« bivši nemški guv. ner v južnoafriških kolonijah, je bil sprejet od zunanjega ministra dr. Curtiuea. Deputacija je izročila ministru zelo obširno spomenico, v kateri zahteva od nemške vlade, du naj vendar enkrat stopi na plan s svojo kolouijiilno politiko. Preteklo je deset let v negotovosti in v vednem tavanju. Prišel je čas za nemški narod, da pove zunanjemu svetu, da brez kolonij ne more živeti in da bo treba storiti nekaj, da so življenjski potrebi Nemčije ugodi v najkrajšem času. Nemške vlade do sedaj nieo pokazale nikako energije v tem zmislu, vsaka izjava, ki so jo podale, je bila vodenu, strahopetna in brez jasnih ciljev. Izgledalo je, kakor da je v Nemčiji zločin govoriti o kolonijah.
Dr. Curtius je vzel nu znanje trebušnato spomenico in vzpodbujajoči govor voditelja deputacije dr. Sohneeja. Manj previden, kakor je bil njegov veliki predhodnik Stre se m aren, se je dr. Curtius takoj spustil v podrobnosti kolonijalnega vprašanja ; in kolonijalne politike, katero zasleduje in vodi nje-! govH vlada. Nemčija <hi je jasno povedala svoje sta-' lišče leta 1924 v spomenici, ki jo je poslnla Društvu narodov. Takrat je nemškn vlada brez ovinkov izja-
vila, da pričakuji cd zveznih velesil, da se ji bodo i' kratkem času izročili mandati, kakor vsem velesilam, ki so članice DruAtvu narodov. Dne 24. junija 1929 je dr. Stresemann istotako izjavil, da nemško gospodarstvo neobhodno potrebuje kolonij, odkoder bo zajemalo surovine za svojo industrijo. Zunanji minister jc nadalje opozoril na svoj govor v drž. zboru dne 2(5. junija 1930, v katerem je popolnoma jasno podčrtal stališče Nemčije z ozirom na njene bivše kolonije.
Najbolj značilni del svoje izjave, ki bo sprejeta od svetovne diplom cije z velikim zanimanjem, je dr. Curtius formuliral takole: »Čuje se, da se nekatere inozemske vlade trudijo, da bi spremenile značaj mandatarskih ozemelj na ta način, da bi Jih priključile k že obstoječim kolonijam ali pa, da bi jih nnravnosl spremenile v samostojne kolonije. Proti temu se bo nemška vlada upirala z vsemi pravnimi sredstvi, ki so ji ua razpolago. Niti nemška država, niti nemški narod ne bcela in ne moreta nikdar dovoliti, da bi recimo ena izmed bivših nemških kolonij prešla v kolonijalno odvisnost kake druge države.«
V tukajšnjih diplomatskih krogih je tn zelo I estrn izjava zunanjega ministra povzročila nekoli-
ko zmede. Ti krogi menijo, dn je dr. Curtius hotel s poudarkom namigniti na pcekuse, ki jih hoče uveljaviti angleška vlada v južni Afriki. Bivše nemške kolonije, to se pravi, nemška jugovzhodna Afrika, sta prešli v obliki mandatov pod nadzorstvo Anglije. Slednja se bsivi z vprašan eni, če ne bi bilo mogoče združiti teh kolonij z južnoafriškim dominijo-nom ali pa jih združiti v pr .sobno skupino ter ji dati dominijonski status. Nemška vlada je bila vedno mišljenja, da bo prej ali slej dobila dele svojih kolonij zopet nazaj, kar bi jiostnlo nemogoče, če bi Anglija svoj načrt izvedla. Iz teh vzrokov se pričakuje, da ima nemška vlada nnnien pri enem bodočih zasedanj društva narodov sprožiti vprašanje kolonij in brez prikrivanja definirati svojo politiko.
Ivoiidoii. 22. dec. os. Jutranji listi priobčujejo govor nemškega zunanjega ministra o bodočem zadržanju nemške vlade glede nu mandate. Listi ugotavljajo, da je bil govor nnmenjen za angleška ušesa ter da je neke vrste grožnja proti vključitvi Ro-dezije in ozemlja Tanganjika v južnoafriški domini-jon. Poslanci bodo slavili tozadevno vprašanje angleškemu zunanjemu ministru, zakaj Anglija, ki je napadena, mora brez vsakega oklevanja objueuiti svoje načelno stališče.
Delo za mir v preteklem letu
Angleški zunanji minister Hederson o pomorski, kaški in
indijski konlerenci
London, 22. decembra. AA Snoči je zu-lutnjii minister Henderson govoril po radiju. Njegov govor je bil zvezan z radiopoetajamii v Zod in jenih državnih. Henderson je iv.i4iy.il mnenje, da je sedanja gospodarska kriza minula in d« se jc pretek lo leto veliko storilo z« mir im proti vojni. Henderson je nadalje uuštel rezultate londonske |x>morske konference. ki po njegovem mnenju ne pomenja le prvega koraku na poti k razorožitvi, temveč je med drugim rešila zelo resne politične probleme.
Nadalje je govornik omenil hnško konferenco. ki je rcSi'la repa racij sk i problemi Ln z
izpraznitvijo Potenja zaključila vojno dobo. Skoraj vsa evropski narodi in mnogo velikih neevropskih narodov je sprejelo opcijsko klavzulo, s katero so priznali, da lio v vseh pravnih sporih mod njimi in drugimi ra-zeojalo permanentno mednarodno razsodišče v Haagu.
Poitem ko je Henderson govoril o izboljšanju položaja na Kitajskem, je naglasi), da je delo indijske konference v zadnjih b tednih nepričakovano dobro napredovalo.
Končno je izjavil, da je lahko možno, da načrt konvencije zu razorožitev ni perfekten. Kljub Ionu lx> pu učinkovito sredstvo za v- 'ko mero razorožitve, nn katero l>i vlade pristale.
Macdonald in Ltoyd George
Danes za sodelovanje, jutri za neizprosen boj — Izza oozor'ta
vslaa Mosley
Ix>ndon. 22. dec. kk. Lloyd George skuša doseči sestavo koalicijskega kabineta, v katerem bi Mac Donalda, ki naj bi odšel v Indijo kot podkralj, na-domestoval Henderson. Mac Donald je tudi dovolil, dn ga je vseindijska konferenca kandidirala za podkralja. dokler niso konservativci proti njemu mobilizirali indijske, mohnmedance, in njih konservativni tisk protestiral proti temu »povišanju«. Mac Donald je potem skušal zboljšati odnošaje z liberalci s tem, da je imenoval za indijskega podkralja liberalnega lorda \VeIlingtona in s tem, da je predložil načrt zakona o volivni reformi in spremembi zakonu o strokovnih organizacijah, ki se morejo ob protestu konservativcev v zgornji zbornici sprejeti le tedaj, če bi liberulci in socialisti sodelovali več sezon. Te koncesije pa je parlamentarna frakcija socialistov odobrila šele tedaj, ko sta Mac Donald in
Henderson izjavila, da bi nove volitve v času viška brezposelnosti |H>menila samoumor stranke. Vendar so liberalci še vedno nezadovoljni in Lloyd George napoveduje že za mesec anuar liberalno nezaupnico o politiki brezposelnosti vladi radi nezadostnih in zmotnih informacij vlade o obsegu zasilnih del. Za to nezaupnico bodo glasovali konservativci, največji del liberalcev in nekateri poslanci Mo9leyeve skupine, kar bi bilo za delavsko vlado zopet zelo nevarno. Zato je postalo zopet aktualno vprašanje, ali naj vlada dopusti tako glasovanje, ali pa naj se prej loči ml Snovvdena, ki doslej dosledno odklanja financiranje zasilnih del. Vsekakor je res, da se Snovvden že več tednov baje radi prehladu in zmučenosti ne udeležuje parlamentarnih in kabinetnih sej.
Komunisično rovarenje
Zanimiva razkritja francoskega časnikarja o komunisični propagandi na Balkanu
Pariz, 22. decembru. Geo London priobčuje v »Journalu« podatke o komunističnem rovarcuju v Nemčiji in Avstriji. Izrabil je menda medsebojno osebno sovraštvo posameznih komunističnih voditeljev. Vsekakor je iz Pariza prinesel tako sijajna priporočila, <la je pridobil zaupanje marsikaterega komunističnega agitatorja, ki ni slutil, da govori s časnikarjem. Na Dunaju je med komunisti dobro znnn kot »tovariš Viktor* Bolgar Krehmanov, 85 let star. zelo krut in duhovit' zuslopnik GPU nu Du-nuju. Krehmanov je desnn roka sovjetskega dunajskega zastopnika .lurenjeva in vodi iz Avstrije propagando v balkanskih državah. Med njegovimi pomočniki je posluniški lajnik Stanislav Kalina (ki ni Poljak, temveč tudi Bolgar, a njegovo pravo ime ni znano). Isto vlogo igra Bolgar Dimitr Vlahov, profesor kemije, nekdanji bolgarski konzul v Avslriji. Mlndn, elegantna komunislinja, ki jc nasedla LondoiHivim priporočilom, mu jc zaupala v dunajski veliki kavarni, da je pravkar prišla iz Moskve, kjer se je udeležila sestavljanja okrožnice na komunistične poverjenike v Romuniji. Bolgariji in Grški. Okrožnica jim naroča neusmiljeno protidr-žnvno vojno pod pretvezo, da je pridobila Francija balkanske države za vojni napad na Rusijo. Predvsem se jim priporoči uničevanje vojnih zalog. Ta navodilu sta podpisala Pjanicki in znani madjarski rnbe.lj Bela Kuhn. Sovjetsko politično zastopstvo no Dunaju ima sploh nalogo pospešiti revolucijo na Bnlkanu, ker >se bo pričela druga svetovna vojna istotnm, kjer je izbruhnila prva«. Med poslaniškimi nastavljenci je srečal Geo London ludi osebo, ki Ima mi vesti strašno eksplozijo romunske emod-nlSnice v Cotroceanlju letn 1924. Aprila letn 1924. je prejel poverjenik Gl U na Dunaju. Loganovski,
zaupno poročilo od komunističnih delavcev Škodo-vih tvrdk v Plznu na Češkoslovaškem. Sporočili so mu, da so pre. ele livarne nujno in veliko naročilo za romun. vojsko. Loganovski se je posvetoval z nekim Goldensteinom, ki .je strokovnjak za napade in atentate. Naprav.iln »tu peklenski stroj v obliki nnvndnegn 12 cm topovskega naboja in gn poslala v Škodove livarne. Delavci so gn podtaknili med pošiljntev, ki je bila namenjena nn Romunsko. Ura v peklenskem stroju je morala |x>vzročit.i eksplozijo 16 dni jiozneje. Odšel je v Cotrocenni s prvini vngonom topovskih izstrelkov in je ob svojem času »e prav dobrim uspehom, opravil svojo nalogo. Smodnišnica je zletela v zrak in je zahtevala 200 človeških žrtev. Seveda uradna preiskava nikakor ui mogla ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo.
Kitaiei pobili 2000 komunistov
Nanking. 22. dec. AA. Po dvodnevnih ostrili bojih so vladne čete zavzele komunistično trdnjavo Tungku v pokrajini Kinngsi. Vseh '.>000 komunističnih vojakov je bilo ubitih. Pri tej priliki so vladne čete rešile 500 ujetnikov. Ostanki komunističnih čet so /.bežali proti jugu. Vladna letala so jim zu petami in jih obmetavajo z bombami.
Dunajska vremenska napoved. Nu nekaterih krajih je pričakovati snega. Možno jc tudi, da Im I>onekod poledica. V splošnem bo temperatura na-rastla. Končno pa je pričakovati južnega vremena z zmernimi sevoroznpadnimi vetrovi in 7, nevnr-nostjo lav in Splošna nai>oved: Južno vreme bo nnj-brže trajalo samo malo časa.
Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno, zmerno hladno
V spomin dr. Mahniča
Zagreb, 22. dec. ž. V veliki dvorani katoliškega kazina je bila včeraj ob 'zelo številni udeležbi komemoracija 10 letnice smrti škofa dr. Mahniča in prodava dijaškega dne.
Belgrad, 22. dcc. m. Davi ob 7 je bila v cerkvi Kristusa Kralja služba božja v spomin 10 leinice dr. Mahničeve smrti. Službo božjo je daroval župnik Vt-'agner ob asistenci dr. Juretiča in Medveda. Navzoči so bili belgrajski nadškof dr. Rodič, starešine in dijaki.
Odličen post iz Nemči'e
Zagreb, 22. dec. m. Sem je pri»|>el ugledni profesor slovanske filologije nu breslaveki univerzi dr. Oto Griinthnl. Dobil je polletni dopust za proučevanje našega jeziku in sture književnosti. V Zagrebu t>o »ludiral stare cirilske rokopise, v knterih jc j označen akcent. V Breslavu izhajajo dobro urejevanj Jahrbiicher fiir die Kultur und Geschichtec, katere on izdaja.
Napredovanja
Belgrad. 22. <lec. AA. S sklepom ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so napredovali: Prof. Milan Grošelj v Mariboru iz 1/8 v I 7. dulje v f'H iz 1/9 supl^nta srednjih šol Hihard Ahlln na III realni gimnaziji v Ljubljani in Peter Kovaiič v Celju.
Grof Begouen v Afriki
Pariš. 22. d-ec. d. Znani veDkii prijatelj Jugoslavije in še posebej Slovencev, grof Be-gouen. ki se je tako uspešno lioril za nafo severno mejo, je danes odpotoval 11a študijsko potovanje \ Saharo. N11 potu ga spremlja njegov sin. ki je istotako Jugoslovanom dobro znan. Grof Begouen je zaslovel kot izvedenec v antropoloških vprašanj«h in francosika vlada jc smatrala, da bo /nanstvu največ koristila, čc bo njemu poverila vodstvo študijske komisije, ki gre za dalje časa v Hoggur v Afriko raziskovat pračloveška solišča iu arheološke zanimivosti iz davno preteklih dni.
Komunisti se zajedajo v fašizem
Riin, 22. dec. ž. 14) informacijah, ki so zanesljive, delujejo komunistični revolucionarji proti fašizmu v dveh raznih skupinah. Eno skupino tvorijo tisti elementi, ki se jim je v prvih dneh fnšistič-nega gibanju posrečilo utihotapiti se v fašistične organizacije. Razume se, da je število tako skritih komunistov zelo veliko. Borbu proti njim je zelo težnvna. Čiščenje, ki se je doslej vršilo v vrstah fašistov, je šlo do sedaj milno 11,ih. Fašistični voditelji sploh ne vodo, koliko komunističnih elementov se skriva v fašističnih vrstah.*Druga skupina tajnih komunističnih elementov v Italiji tvori posebno komunistično organizacijo izven faši7,ma. Posebna fašistična policija poročn o odkritju neke take organizacije. Ti člani pridejo te dni pred posebni tri-bunal. OVRA je ugotovila, da Je ta orgnnizacija razplela svoje niti [>o vseh večjih pokrajinah države. Deli se v več sektorjev, ki obsegajo mnogoštevilne celice. Organizacija je lajno širila komunistične liste »UnMa« in >Avnntgardija< in protifašistične letake. Do sedaj je bilo aretiranih 30 oseb. Vsi pridejo pred izredno sodišče za zaščito države.
Poizkušen napad na nemškega ministra
Berlin. 22. dec. kk. Včeraj popoldne je bii Izvršen na ministra 7.11 delo Stegervvalda atentat ki pa k sreči ni uspel. Neki 361etni slikar Kristijan Schiifer je s silo vdrl v delovno sobo ministra in na pragu sobe potegnil revolver. Uradnikom se je še pravočasno posrečilo najiadalcn premagati. Schiifer. ki je( že več let brezposeln, je izdelal nnčrt zn rešitev problemu brezposelnosti, katerega je ponovno predložil ministrstvu. Ker so mu .-l-nes za-hranili vstop k ministru, je najbrže hotel storiti dejanje radi velike razdraženosti.
Stran 7
>ST/0M5NECi, dno 2S, doeombra ШО.
fttev. 202.
Snovtmie baltiškega bloka ~
Рокајапја mat ffeffcfeo in i itrt n*0todujejo ~ Ш>а ma naloga 4т *?<>n
imm> V
Itof most meti JVttrncif* in R<

<W

edel
sku Hi Ll4v«
<1дЦч.А
\ P0,«l04»i,4 lllVM
■ rdi
i-M»IO 1 ' encvn, i
m мШД^У*^ **
le>er. !>ruitv« n.."< IMHVii^ki оо®1л>п>к v
vnp ' (te.-
nik Smetnn (v<»»
p' ,ГММ;; g^l'tVII.1-Л
d*>i<WMltOin V >v<
-debr.
vfttate
a imifi
Wi4*tv*.
I
Hv w
b, V* s
v medse!-.vn-ili odnosov n«
rfttH4« t*OslaniMv,, OS
♦P H Ne poga'mia pre
iKie-letuio tudi
Mr
Politldne fH>s><*fcmja v Rigi
litvaiifiMa nu>r;i biti t iMnerlt

nt. Vtete.
iV, M 1-At

Jvi4>»fll
kl^tOvA'av.sH*, V
I	>h 1 il
i h • m,w«l„ I »U pcln.}J<vmii n<vftboditi jS>»»«o<lei'»k« r>d\ iwio*li od	t Угм ihisimis v	snv tlu
i« sf^t-fe>H4'	peg чНч v I don«ko. l.i-
■ N'	prv	*«• : tvsi w ho mesek.	^otj kivko. doMHl«) iliisla-
ms te <ta btsd. n vn .-drvoiai . Nom.'-iH' p i- -tel;-«k »T H hi i it v.i 1».	-vO C	oske
j vlo-Ce.Xt. Vv
I ,' isto »»••!*» \ .4» ■ ■»«< Х-* \-+tc Nt>n-J<; ,.'» Vn- «. -frro
;t tiče <wtivcSa:<»\ s IV sko, bo l.ilvft n'-oi.'d« \ liu-ia ti	T44>vh -jA ; «alit#v»h Ki Vi:«}.
v-ii ...'P v. ч •.- \ j>'„v .. iv.i,- »U, o., m. 1.1 j im, i> '	k Л'л 0'S?i4 Л	4.V-,;," *
Ms.lt »л/b- M wv.4iif Л1 ..,i u-I i a-v il«v b»lli$k«)!.'. . btrtki.	|{|.!<ai4«> ,K^.<«UIVOS <' ■ ■»*»>!• T ti *r
kr«; Ш' uvuKt.w*i; «*»»Ul vii-li> <<11 'V di M.. Ktttk rtamvr.>v. . ■	t\ n. t vi o n.i -	I i iS л
v*tla- ir Ki- »m !i > »U <tb*m< iiaitik*.
г.-.fn t.-iUo клчл- -KK	Л <tr. fti '"' .iv	:i
- \'<v - ■'. n K :-<» 'it\.m«ki' »e <41	b'!r,- tmplcHti c
t. .1, v. s il. li.-,(.t\ ,-iill» 11 1.', ' (iv;i; . ti b.....
»spe&tr . -'..Viii r t«-•<>«> me«eo; hanuatv:tp« UlivUil w. Џг	k »e ' <i- antlVdl« V;i\
bo tlovi> H'og't^1** ok.opiln Mn'b p(
'H "K? bilu
rf> Sft-V ni pt'Nj><*(! •M»J< Ui ^»a-i*-
n f« ui.i ,-mi .m,
41 nr#AWNtfVlk 1 um.
v laki 11" varno K.'iil: Jji. . k. i-K-L-i iki to, 'B'RHti
l- .	.llv IU1 K.l.	1-vH
i4,.l.avk .11.1111-, Ov Bli4 >»{■ 4.♦vat, •d»t\ i. J hi ivv .Ji ce, гл>. .
ППЛ
i. X.
IM l«tr > 1	'lbfctt iiiiji Л-:. vn zbor razprav.
1-t* n't^i^tiiil-iK o>f..ilbini. Irtiltrc ie 1 lu da »klc.
______|uki:
vam«	4*»»tkki|, ,1 .„T H Ш Tlili, .ta Јл i!
i)tm>;<>ini mi l.itvo l.ntvim in I stonijo, kateri t>. ■• f*	pHd Ii^ibi <i ctl St	itT^ceiA ■кика
v-kaMin .vsk.-i <lri»va V mviiosti ie zn no, dn ima .pv»lj#kii dlpl<H»«Cl|a vulik vpliv, na .«ku poli-ИкомПЈ^Јоичоеигапт^а	no 111
»wed l.itv« Nili letonski ni tj .politiki časopisi tega nočejo r».-i kriva a,
»,#' ,1 ч^!«!«* mi,-! 4. usodnimi «| .a vam i se je d 1^:1! b;wei )e-liJi*1. lUtan nvinUlat . »>4и< ter *ni» il ■ žebrt. da
«i>dclov,mi< vseh treh hnll .ških držav po-stali-	p- is;.■«»• se., n:. pre 11a j'nspndarsikein,
p "i4!» .im -tiMi. ua pa4imciic«i jmM t). S^to-naini, ki
ic bi i tt*w»C3te; l.li»n. че prui rarvw. 1>-vi žiur«k, ki ,.fl'jr>vn lnp*i> 11 *ro?Br s.i boitofcnont nin'-ih balti-ilHji a avle kattf-e a лчо tri < ele> le
■Re-ln;. 2.? drr »« \ oSbi^Ti rn пгтаг о nt'IUiko
S d.lttf< 11!;'!.. Il Stv.i ■ avljlji o polili jđh m fr-
Pv»vinskjb.ooncš.ijiij me.d Nemiiio m med baltskimi .1.«. -nn, Sci- n piiso»!\oval bai* iudi načelnik 4.1. . i'.iti 1'iiv.. « au:i. lutu .sU.-Ivu v.J ^iitHll>jjih, 'm* .bi' Itcm. ui ntiato treesu: v .avnoat.
Prt*Г JJCT^r^Fir rC'frS'HT шв Ve*d orjffcrni*
liiiriiutitr^Ci*. ~ '<* *	rti .lan«- -«1
V kl „OU»> ilJ.,,1 VoUlVi IX MOVtUli VOllv|MMIi ЛЛ,|1. Kf.;i.-n s. >1 tiaiitv- »ii' 1 • v.iivfti.
ae sr- »iiml., dvr vuuiai in »at
as;,u,. au- лхл<атг л nazthiii maaitakvv
Vtena f jtia>.-.v<i .1.vniiv.i-. (тхмци;
E i...	rti. »I llfc »1 bi' u : to UtHHf
ii! ivNttvUun .>liv«»v \ aii.ivi- - шт>
Ibidimnestn — 'te. i Л polili?«ih krogib
ТПТ
-1
.111.
vet:
JBT*
Ћ* o-rra

Hm . miiiii
ni.11.
Mi
/tnlnvi pr.M
дМЈђ

* bo
tn«~ii vr"raar bt brttfcmn In V 1R|>!« wrH«nt»enlim«-
• .Jlktiir i № .ll»Ki VlllitV« pf scim,
kUtTi.-MhiMimrnm' vielitv:im.
priheria »o o'crn
i. >..v- nuni- c: tWwt '»OH-Jfcf *lr*iMfi . isi -t je пМиф vni ii nt .ili n.
if i; "ЕаЈм!	knv-
kmešVke - rimi№ teiffrR ir.. jiikiiiii-iu jJ.iuJWi, t Iionm-■ле.. na nt niort govoriti o ka-*ni arnih iisebno- U. ^aru lnn
tini: nf 1 iv i ijr^alH ponn iTfbtM)
1, ,-p. . RBitosIlHi mlilrpi lin wi~ii<*4nw<m' lasu opata ^»-oiini ftc пћтап-ја <t«wii>!iJ»o m "wt. t ;iimi ir lir bo » rnil * Hufta-.•,»'it » Tars. Лир fti ле v me if v »ubriert*
;ani
.nv bo
nu
Rom»n::a :tit'n*'fl tekian
laki
prtrr. je \ fct-Zi-iftv za 'JH 1
V la nameri ee nai'tlujr glam"
I
-пГип
i «.»«*rar; it. !fl:;irmp in;' n.inii« lumees if .8 tel'. ' Prevztila cc lu1 1. jnmuv > je и^.вп.чПа ponebna l.riišba
ure in i k Ершо F'.'-'jn^en.
Primeren poziv
NievitH;, 21 dfe A\. Seinrtor Rnoi. pied-"»erlnitf C.nrnejr*Hrve komisije z* n»editwodw m;r. jc ofWfK>rH 11» >;i. ete м» zaMopn.ki velikih ctfžai po kootam en« 01 vojjii peavali Nemčijo nsi razcrofi, ker bo t?j razorožitvi slediia spkistia raz-oro/itev vseh Jrzai. Lnajst let |x> tej sveiani obljubi Jvemčiji bi bilo na mesta, pravi Ko;»i,_ tle v$i Barodi j. Zdriu en nii drtavami M ed uresniči io svoje svo efasnt tiačrle.
»тггк. 'ii. 1.1'. Carn.■tri" .levu пЛвпогв
?nvfv.ninie il4il<. odleHJh. tmdo moji moralni »liv«4wm.tl gU- t< razorožitve ш-doctilr nt'.modoma in br«z cztrg na Ichn-i-ne tež-koee. ker so ле za lo obvezale prt-d 11 leti v ver-
aaillski mirovni ^»ogotltii.
Dobrohotna Izjava kiteishepa zan. ministra
.Nrakine. >. d'M'-jnbre. AA. O!' чУерп Irtu jc k.iia.i^k.i nnir «!i'f za /.uiit !ije zad ve Vito v Tirrjnl	imi/emskili držav. >
svojem pn/drernem «-.naru se je zunanji minister r.aln.ib'1 r.a«tot»n,''k rn zn prijartcljlfcn raz-l*>ltiži ii- n j »oriili v l.i I п.тргалг mladi Kitaj* »ki. i je mom? ijr чкОлс »olje nrijateijsfciii eerodoV. /lti«ii (»11 Velike Hriiniije. Zn-to |mi Ж' tnmvi Kitajska od;l Ižtti « lem. Aa Jaiirf-i ze na-f^ ito ianiiilne in /iv linija tujecT. Glede eik*-teri'tenrj.lJtl:. 1; J Л 11 nr i./jerH. <1.1 Jll'Crklejo ntski. nem-ki. avsirljski. molii^kii. {.itiiki. por-r.ijsk.:. jtr*ki. boli<lj»kl iu vi«3k«w!o'V»i<ikl Ijaui лљ Ivhai«k<-m <i/<-in.lja sodivn^-i ki1«j-sklli nbtnMi v. >'..Ii-ski <lrf.nrljaU4 pa IkkIo rv«J-rcieni k1!* j*k i tn <»11 м'гШ, fiin slimpi
ки,1јвкл pMm.lba * icljmu. 7. t«emi državaflrt
ча tMlo «kl<-n|eui nove pojr-tilbc.
fial i'anshi letalci na poti v Ameriko
Rim. 2J. deevnubra. \ \. Mumioiimi Je тпг-u kciuiic |vai»'	iiif a«t jc |л>>. il Ic-
тшиЛет 1'albo o jnif-iu HelijansJkiTi vou-n ^i letal i.' i	IPrnitTe. PoroeiJo -e
poti v j Iiki i.-• pt^toljubeosii -1>м гк'еп. /,n-TOilt rrfiTV' KF ne »Hit rpt jc 7«o4iokL f"B«. ietait: ki se p.: bo u*om	.in« prW 1*
^(»Нп«	r K <•« i iti. Tvml 0'č4*ii6nfjfAn
je ditjaf lifcir. ki pa jc Vmc.bi jirfTtfbat na irfS-rv-^iki v-Nfli kjčr ]( bft^i tff:«e ujtotiK. f*llK<. K w.1iva1j5jje za р&фзш, ^'iuji le:.ilocv ;M» fr«nMlMb trldasnii t Rafali iu
J a gostovati ska razstava vin in sadia v Amsterdamu
ni
Jvols.Tin; -s jlov bil: .ttvir-iiMui u«s;>st..>4ii»*ke sn..u. \ \liK»r«srdiim*i k te
itn tel in'on uredit v poštnin
Лк IV * m it
t;i >w,\,a>h vinb fi
IV k«.k'l*W».
■<гИ»> Hituienlilm:. 14'; <*iilm 10 k bidtmfmjo- . hnivimukn ti jiivv
atei Лчтип - iiiifiitiiti' ' .uvinif Wi;r>-!»e»evain<
..iiii.iHK "T"* "■ ...-j*' M x fcv«t.j<>m jiiKvvM'u |> «nmv • ii'Y,-:'il'\;. 'Iitmiife ^ <1 n 1 >11111111 0;>-lllilll .\;'lik, ifle •>»„ ... s;	b 1W in b. lj kii^e
i i lotom! i :a n^.>.-Vr»SSn»™e »»ia**"v«»Ho. omeni .i.shif ; tiiina,/ rn-r: . avodu ze J'os;>e-s. vanfc 'M11**	-irAes-fi ijr л' IVI-
p.ull. I\- p.V; lepi f.\ 1 c .MMfoMlB 1« ...-,. . \;-.io 1: ,>r <» jro po.lar«kem deki -.ц,^,.'.!!«^	r^lfivi c
sniMf	tr fr- ^ o tHmprb '^.-^'M-rt^i
■*!. .--»-r ••' lr!«r*i- •»	•»Hj

Tu* u;
rr ">i4Rtir A
■V rftr-v ie n:i<.ii№il; se ir -nposlrtvnuslri i vv- im HcđifnHHk'nijtffl ЧЛда n n јг^Ч, iz vrtr ■ НМакП ir v hrev^li'v; ui -pr rn f*!"; Pr! ienn
-•n v?vf Trt p-.iStur. siinro ivrnibi!	I,
p;; tir«..' nmvrilni. ker sr n. pi. 1 se Mami. ki poliiu- i4--. Seilrr n Hm M.-, ire r;,i4ir.. kni n-
fiiMU^vtiits+rti bit:j~t. t : lo i; ju 11 iliuilije lia lli>-
kimlAkeiii •• .iujMjthn ..«< vei.ii ^koi kn-
. !". nT Iti ie p.-n .-.r- >1	pi»-
*•• U«. »u luM4 lltiMkivut «v . ' |i ^ Ji „ <'•.
•Г»» sof insi v -.io	va-zsu.vii v Anisiei-
<1. Illll si lO-l-kll-s ,; -.'„.» llspelvi Rtffl-.Tiiimteko
.c«-. wv. 4Vrs- -hin dati re Ји dSl kipu j* o. ko-
f«:hir Uf (—vinmi. -n ч-tli :	lun ti*«> * la .rae-
'B Steer te X 1»	» 'iv. 4. 1111 — Л11
JefftKi iy itnirii r»> tioUttHMi	dri '.m ^cknianjo
■ jrict>. ;uii«-3ti <«iiii}<i.	-
Katastrofalno pustošenfe vulkana
Osem vasi zasutih — 700 mrtvih — 12 hm đotg in 200 m stroka
rcJte goreče ta re
Konec stadkoiifkga
karte la
НеЦггНП - .ler. h' l. jimieirlii rotit bb ffkvi •HrtiI kariel sladkorne Ipdus'rt^ v f'iŠi <1 r>»Vt S tem -i- bo мтНШиЦЈп iltrilkorja, osvbtiodilk. Tovarne ne bulo vc». k»rlewlb<>. Na la nm-n se |>о оппкг Ml« 4 ndvltti Ir!-rn 1, nikllt'-ncn |„,|, „H ,„,!(„ ,„M.
dnkrtij 'h lkoij i Znto b-.i. pr- ln-'.-itli sla.lkiu-iie fMweWli ,Tb*M|»»lli j»en.
Fftstcpeh s fictSmjsksmi
dostoiMittfti; tf{wfowir vaM
,»Nv4«l,i n iV \ V, potil "i M K!
v.akonn o sivlnili luks-ili ii izil.-iio nonistiNtvo wi finim,-e .i iv.ltum up' vam iinvbdihi n Inriiiiiliiem po-slopkn • dhs't-tvMnii. pi-iil mlini s s'i'imi so<li><N il-'ii'i4-»IIIU lipIVv oni. !'o ietli predpisu imajo itontvvi. ki jih sodiiifn poJilju'o <liO'i nilli upravam, pi'lntojiuisl tIsit(■ flliVlilii iljiiavn, lin Uiiterb |Ни1Г1>Гло se OiliiiH Ktvatikn. X- ji' 'v ilivMnvi i i'vn lltlellOvilna <s< se ЛгнпкЛ, W te poilvt^eiin lnlo»i ihiuli v fntv^thnh'u. onlja prlRto.lnoHf tiste iln ^n.- ii|n'; "o V ki'tori iMiu HOdidN'- MMtiv ali pn v kateri mili Шопо poslovanje SVOJ sede,.
\ se ilosliivi e spisili in dokumentih, ki po
podviv.nui sodnim bdisiim morajo <l«vJitc uprav«« tt.koj, naJ<lol,j p« \ leku IN m. vpiMiili v klijlfie rn ijo-itlivr \ko diivona npriivn doii4i< ■ Ih ni pns<toi nn. lili.!'", siiis vrniti dntii'Oeinn eM.istVb. tv( ilgO lrtv'1, dn je torjiitev .Misliireln nli |ii dR |b nustnla klika droeii znfri-oki.. ie <lnlfei>-i te iiffolnviH'V fhbe-lei.iti \ l.iiiiire. rešilev pn dns4;.\iii finiih?lii dlrok-oiji v preirlfd.
Steeg lovi min'ttra
Pari*. S£.-Befi. АЛ. Skle." lio.'niilliefi'il min IM e--skerni -svet:, b:\ln obj:-vl.ieii' še!' ntri MlnMrskl svrt ie Milnimi o tem. s kiiksii-mi'osehnml nn vli-sede mesta onih Manm. ki s,- pn.lnli oi*t'ivkn. So Л1јо. -rtu tio niiko.iniiiski it>.i; pnAeljen Hormumi. r.!!«H«imlk-u ind-i .alnih It \ };-."•: d<»Wni ho lirenntn. Mami mpubllkanske Im iee. poverimm inidlnliii-StVe t tnimMtr. 'vm «ii iH»tri.nie .ndeve,
\~emogcč sporazum med Italijo
FrnfCi:0
Pariš dt« . kk. TnuicoRki posliiniU v Lnit-donii dc Ttenrint je t iiornj dospel \ Pari; ter bo. knkor pnrofta - Frho de Pariš . pre.Ptrfll nov att-ploSki predlof £ич1е irnnensko-itnliiimske niznrrv žttve Oovnrl se., da je Unliis pripravljena, dovoli! i .1 RMitiui prenitir ^a velike home ladle. krlžarke iti роОтитЧте.. loda )«>,! popojem, du smejo stav-jjuii jiresožck I rani ie samo stare bojne «*di-uiut;. Italjj.i jia jmiiVevii sast- prv.nim v ialikiu kri-Jurkjib in torpodnili rušilcih,
Crio lepem en iki so *im na poti
Atene. 22. dei. kk. Na zahteve italijanskepi nosi' itlko n- da! Tmihrelos mi spomenilm junakom iiSke nw»flvlBnORti. nn knterem se bila nsnaJcnn liirtl inioilii 11? dtiikot nodekminiHi. ta imena črtati, .ker l«' snmirnla iiniii« to za žaljiva Grki. duma s («11 fllok'i\_ r. V1IO J114 , i on: Išn.MU Utl stlOfin V •Menah protestirali prot preganjanj« gtvkcffn pre-bivuistvu liti otoku Kuiimuiu
Gosta megla
M?
\ nisit-14
. -Ali:
•'.:>n« jr l.uvt f
.i.iu.
веТк
lit.
- ll.Hl.*
r* -r--1*
imri \ pl
-- Jat. Јч'к,	uTu'; a.i
TtiT	smrtmi! .
■i -\»sem hAiurAt .4,d, ;ПНЧ» h. Ч-ii criljtc. ill .-.	-rrr- vJ. ii đc . I»đ1 r
«in: - n- u. vn. A '.irrni-fiiti ocemlje њ p-it; k<" so st- 'pois.-. u-.rširi s:ni;>rni pisaL Овгчг **st	»"mrnir <nt>'.n«<iw»tiili',iu MAn jk
r m m milu i iie^irm vottKn -ew4iot*t p'-i.l. \T.e»«nwt3e.:^fa-:mn'3r- ti irrre»ee »t r.* vseh ж m-jB r.ttmr. . л -».ab mtsa еџс&п*' Jin e. v'Ivtbj млитатг .i> cnai ^ чух-сзгт k tiu	o aeb" re чс гчтии J»i Si	ne-
pr;i kfrr-c «1» -fi'O i-iii jjrteisi' jfa ti	nof«*-
stiiiKi '"тав io v»i4slrt tBi.rnrti ir se
MTlJ v alc» -tej&i
;>. .!.•( IIH-i.I-v,> iiaUiioii iMrnoirs pr<<bi-r>; krajine i.^ese s-.> ir ni-rme !*-fts4i -a •v^k'' ■+4П ic. J»;>er jiii - ..v* nc n«iiW r»wci-i
(.-> jt ијфм-	li-li' a r'oJ'J1-
noina oTiii'pt'ii. Ker m- morejo p'-esk rhtiti I iiWtne. ,tOd vt-ei.j	ј^. i A fifoe mi pre-
I ul ^ k:n. rlritJNM1' J* uf b >v-) iMiiemili
i imi\i£.i rjs.K hektarjev i>k»ilime romlje jji ua
j«i	»vrroeil s!rašno JMiii k-.>. MiKTjri p<«rski
1 potoki s;i jr.tlui v r.ioe vode. Јиишчааг / vrtnim ^влдачт' iHKvcifr"^?. ^fc	rwke
ЧМЧ -nWS	so
ii.fi	pri-
-iMjsi^i rliAiBU« i •v*' ит»= strtim-?. rti. F. Vn-1--OUli) WCe%I
T? v4»*!	<М«По Ж feirK' pe-
'rftfr 4N-h -	' .to 5iim t <-jr k upe
po'"'i "4(V "^Hiii-inT in t, vet . 'tok l.ir.c jc <1.-Ip 10 <!■> 12 fcin.r«iwA 3<K> tn. na OTiKfrib kiejiib -pn ni-<-k cki
i:
m.
Kai ie OVRA?
Zan'<m'vo9ti iz deltrt'artfa lafne fašistične policije
v tjijin-i organizirali zraiilov lasioiieuega rc-
ir. ЈоигааЗ de Genove- z dne a t« iltmrUtlhl-; i<rtt	M
Z«-iiet n. 'JJ. d 21. decembra prii
je bilu pred кгаРмв) ui* !■>»»•».; rti a. ^IHk-fc« 3iA:miV informci ijff	ф
Pravinn Ime ža OVRA je OrgaujMuaon© lanza liepresskme AnlifnsrisJiHi 'tnrtfatilŽSiTlii,ПГГ 1 nadzira in pobija protitašis-UuK' pokretej. Njcua naloga obftoji iurej v lem, du .potem tajnoeu «pit»»-vanjii Cd krije nasprolnike 1'аг:2Јиа, ki *e tov.t taki v javnosti' iilse isdalL -ler jjk priseae piad sodnijo. "Nekateri tii:»prutuiki lasirma liašeju svojo :<wtipatijo Jo rjaŽiiua f I ein. da g/јкоке v ipc«iiai^t|čn«jju Uia.b u fc<..«!iodar.skem ptioiaju ilali^e ш ш«м>'е«1лј?ју ftnmu.iie polome Su aop'. t druit', ki »j priključili lnšizJiiu čisto iz optu-iunisUfaah ra»iogav. lu -prejnli iaaisiieuc tnake liktu,r,ev. loda ui -t>.4aa^ lein luijsi uasjiruUiiki itiiiiiuti, ker sauii iKisljo ;>ле »rajeu, oVkA ima dolžnoal pcis-kati пахргојтЈЈЕИ ге zadnjo Mate. ki bogatijo pod imenom fuk'zaia( > srcu pa ga lie priznavajo, še manj pa j»udj>irajti.
V li> i>vflKi je vla'1« r^irnli: v OVKA rsi- wr(-ii' I ж- polieiste. ki imajo raz|tli'1 clin Riiajr.4> infor-lnativno službo po vr-ej državi. Povsod, v bankah, pri odvetnikih, \ d ruši vili, v ldubih. mej zdravniki, med ftoTUfc.-Tfli. m. I 'i^ntcrjl rekrMIra	#o-
je >«!roilnike> Jtjibetn jiiii-nj* je*-inktrmu-ii^i centralni nrad. Vsak a|t'nt ima sctii po<l»f jeeill vftf MtutbCtiCSi'. Vcf ,Vf<rv Je podrejenih rnult.ofnikti hi tnko dtilje P, r do ecnttslncgn uradu, kjfj ee kti 'o y*c tntfrr-marljp.
1ш ta iittfi« je lwki urog«Ae odkriti zr lovo ^nl-OT'ilT!. Tai'ohiaui. Cinumu ki «u ia еш.цст trn <*a-meravali organizirali proLifnšislifni upor v Jlnliji. Prerbng „olišPr Vri podilo tudi jmksJ !m;iti .jibo-raliUli \ udilt'ljev. katere ja razkrinkala ,0\1lA -fSlo-v+ iuit; je o it -m ie jNUoeal, -jr & 'du ) Jtl. e«lu «' t-lt*ktjn. iiffnijc« iia bo Isjua polm.ni nadoSorii ia.
Јоипбк! -rte -i inHit ce na Vt i'fu fleSi. Jtn'le«. netve 1 mora.,o biti emigranti, ki « de« Min jo. dn bM*.i
iimt..
—•MilM.	Atvtneljf firotilaJMiivaih cle-
JutiiWv v »ge,"uji Italiji »o na<laJjujejt»»- V Turinu je г:Г;1г1Ц) '2o0 o»cb. Okrog sto osvb je polkija areti-r«il.-r л' Piidor'. Pirensi. EmjKijrlra. Festu, Fioirenti-.иц, ikjoffai, Vodeni, Cesli, augui ild. Med njim; mnogo di.iakuv.
BHltriil. ?? tier. -m Krn. .ijski minister dr. :si.taeeik i>wtpt*e pr»»il»i,k za izsrt*cei?ti.lc eekona » pt&f&n. fonju. в\јоог(-је.
T outloii 2?. det Л A. Davi ir leNln nad Ltm-Jrmtim take 8<isl» tiH-cla. dn so mornle na cestnih knnstih goreti svctilikc. promet je bil zeki oviran. Kljub letnu je po.izemnka žclmiica veizila brez po-sebnih nioienj. Mc^la jt- ležal« nad velikim delom Ang-Iije in jt bii., posebno gosia ti£ vzhodni in i J ni. no vzhodni obal;, dočim je v Soutbamptonu sijalo solnoe. Letališči Lvmpne ter Crovdon sia bili v me-g-lt. \'R?b?W gnria tnegla je ler?ln nad južnim Lon-donotn ir ic r Ersi Btmrftt in Bngbionu zelo ovirala niatne'i.
Hamburg. 22. tleč. ^A Ck-st« mcgln. ki lefi nn d Hamborjfom »n spodnjo Labo. oriemopoLS redno pk>»bo. Vt-i ladij sc jt- poškodovalo. Df.iihka motorna Јлс1)Н Mahivu« je zadela v h»mbitr..kcm pri-sianišču ob \tliki amerihki parnik za pasažirie >>George \Pasliintton<;. Danska lad^a se je uri i«rc hudo poSkodoviim.
Leoo rtoroletno darilo
ISevvinlt. 5£, /I«, kk. Ameriški kongres Je odše.l n« pt>eiWtec. |и«еш ko .ie dovolil 811 milijo* nov tolarjev 13.5 in pol milijarde Din) pre iRedniku Booverju гл iijogov pioennn zasilnih del. in siccr 3 Ki tuUijioaov m razna javna delu. pusetiim ai jsrn-dilev četi, 45 milijuuov Utrl jiotnuč larmerjem. ki Sb Inli frSk.klovam radi Slabe letine. 15t> milijonov pa kol Fnrnier Bpitrd zi. nadaljevanje stabilizacije ecne aa pšenico in bombni.
Zatoetna smrl bančnika
Bruselj, 22. der AA. V pisarni zelo boraie|rr bančnik* Barmimna je do.do dc ргслки ше^ -lasi-rat-:»m baiike in njegovim levantinskim komitentom tk>	upurs, med katerim ie posludiiji od dei
n:: Barmaima več revolverskih streivv. Barrnann st je branil, iztrgal napadalcu m oii-er iz rok in ustreli!, nato pa it it imra zgrudil itinev ni tla.
4.1 CatfOne v Шти
Chieaeo, 22. dec. A A. Znaui iiholapoc Al CU<-ponc bo nastop!1 v v etlkom '1uiu, ki utij predori pomično Ssii'f.icnjf Chicagu. Kiltn bo skumil ovreč,-eov<"'ice o »latieiri Sivljteri« fikoši ih meštnnov. Al Оароша^ brat jt bil -ohsoiei ne lil leta ječe. ker ni plačaj pr> pmfitvfh lirfkt-uiih -taks.



Globoko užaloščeni javkamo i м.л) sorodt^ je ilaš preljubi oče. gospod
p1 i/H teijeO' ш ctiun&ein
Valentin Kobsl
posMitik in £ost3eičar t Gradili Lati pji Litiji
J$P budi ln mufai bolezni, previden t- stttltni zakramenti, v	t-larosti 50 let, 3ime.s ob 15 umrl.
Pogreb i'la^ega pokojnika bti v s?' de 2'- će-..еш' , -	У- 4рг®<1 tiiae
žalosti odkeder ta јхчвг« prepe^li v D. M. v Fuiju kjer oon»<	|л>л0рк) o' 15. V Graeiskik Lscik. dne 22 (ieccmbr« 5 9'Л.
MAFIJA, »vpmu*. ANTONIJA por. ZIDARJEVA b JULKA, IbiotM.

LOJZE UDAR rt t
Pogreb gorjanshega
župnika Knitica
Gorje, 92. d««o.
Namililo. kaikoi M /etnljo odel v bel |wij-čolnn, jc iHThi'IM sms« gorenjski kol. (iorjo *o -i j>41 odelo v črno. N žllpniVu se nemo v i silv larUHli tvkl4>|š čl'iio krsto. so sk In ii j« jo nad iiihIo lin.ioo, da Ar cnk rn t vidijo obrez svojega /up nika, ("VI pretnnogil'li kг|->ч"\ jc vleklo Čimdaljo bolj mol no. V no ji- Miho. So vozovi in avtomo liilii. ki vofii'jo od daleč mi 1>1ш pogroboe. pri liajajo »kol4i neslišno.
Trideset duhovnikov. iikvI nj'i'ini a.rhdija koli (iorcn jvkiv knnonitk Si roj, se VKtopi okrofi krste. Radovljiški dekan Fatur Maposlovil ogenj, |>okrvupi im |v»ka<ti truplo mrtvecu sobrala iu 11 r i čl i inoHtti I ><- profumlin. Mod molitvijo i vn teko soUo, in žalna pcsein iin p<wl ha ^kloneta plnve se ni/o. še zvonovi joku jo. ()gto*il so je Miserere im gorjanskii župnik. g. Jožo Knilie, je šol na ramiah k repkih Gor janepv. zadnjič po svoj«*!!! ljubljenem vrtu. okrog Prntfvotnotrn doma, kii je zrnstol oli n je gov+ln tihem pokirovitel jsst vu v lelili njegovega žlipniikovan ja.
Po masah /adufcnrien h jc jemal s tresočimi se glasom slovo orl svojega duhovnega »obrata g. dekani. In ko je črtal lupljenju posvečeno i|K>1 slovenskega dllboviniika, se je cerkev |>re čudno zresnil«.
Grob so pokojnemu gospodu ir.koiniiI («or-jnnci nn novem pokopališču, prav pod kri/. Saj jc med mrtve na novem pokopališču legel pokojni kol prvi duhovnik.
Po molitvah, pesmi m godbi, je stopil h grobu g. upravitelj Rasberper i.n je spomnil Gorjance, kaiko jc še pred krotkim umrli g. žunnik govoril prele|M poslovilne besede, taiko hitro umrli učiteljici jelenovi Rezi. kdo hi bil mislit, da bo on sami prav taiko nepričakovano odšel, ln ko so nato zaueli šolarji in šol.nrice poslovijilno pesem, m bilo suho menda nobeno oko. Izpod Kriiua mi je prinesel z«., jc pozdrave tomišeljsk.i župnik g. Zajec im po-vdaril, da je txykojni ustanovil tomišeil jsko fa.ro im jo ceKili petindvajset krt vodil. Previdnost je tako hotela, da lega pokoj.nii prav \ tisti fani k počitku, kjer je prvič stoo.il v vinograd Gospodov. V svoji priprostii dobrotii. si biil vel;k.<
Triglav je UM v meglo ovit. Stol pu je nekako mrko gledal v Gorje, knkor Ivi se tudi on z Gorjanci im nogrebci vred le s težavo uklanjal voljii Najvišjega. pri katerem je pokojni našel večni mir.
f Fr. Slonfco Babic
X četrtek 18. t. m. smo pokopali na Mj-ro-po.ju v Zagrebu dobrega mimorite fr. Stanka. Bil jt res rožica s Krasn. Rojen je bdil 1. 19(10 v Roflflku pri Divači. Po končan:i ljudski šoli je šel ves vesel študirat v svobodno domovino k oo. nuimonitom v Ptuj. V šola je bil prvi v nauku, vzornega vedenja, veliko je obetal, a tuberkuloza se ga jc lotila, čutil je resničnost Gregorčičevih besed: Umreti, branje, težko. pustiti nade to lioli! L)ve leti im poj je bol na 1k>1 n i šk i postelji v boliiišici. dvakrat bil operiran, pni čemer »o mu bila presekana vsa rebra. Nikdar ni tožil iu vedno si videl na njegovem licu prijazen smeh! ju j, v<xi no »eni mu rekel: Ulmpi Stamko, koliko trpiš!« Zavrnil me je: »Zakaj tii težje prenašaš mojo bolezen?« Na bolniški j*nstel.jj je tudii naiprav.il slovesne redovne obljniibe. To je bil za njepiu dam poln sreče. — Njegovo le-po dušo najbolj razlugmjo besede, ki jih je govoril dobro uro pred smrtjo svojim sobrulom. zbranimi okrog njegove smrtne postelje: Kuko velika neumnost je, bati se umreti. Kaiko srečnege ee počutim. 11 valile Marijo, ki mi je toliko milosti izprosila, med druff m da sem ostal stanoviten v rertu. Nisem mogel delati, a Bog m,i je dal milost da sem mogel trpeti. Na drugem svetu 1к»т molil za vas. Kinalu nato so pa zapustile vse mo&i. še mulo. in Stanka ni bilo vet- med naimi.
Pri pogrebu so bili zastopani v lenem številu vsi zaprebškj redovniki. a:ld nekaj je vsakemu težilo srce: staršev im sorodnikov na bilo. ker niso mogli iz Istre, ki je tiudii on ni videl več jki odhodu pred dcvetiima leti.
A ve. amima pia!
/Ve vemo ne ure ne dneva
Smrtna nesreča pri gradbi eesie
Trata nad fekofjo Loko, 2d decembra.
V zendnjean jmletju letošnjega leta so pričeli z grutlbo banovimeke ceste Trebi a—Fužine. To cesto, do 2 km dolgo, je odnesla povodenj leta 1926 in je bil zato velik promet z !es<*m iz Sovodnja zelo otežr kočeu. ker so morali voziti po strmem klancu do ceste Gorenja vas— Žiri. S posebnim veseljem smo zato pozdravili sklep cestnega odbora v Skorji Loki v sporazumu z bansko upravo, da se zgradi cesti kljub temu. da bo do 1700 m dolga betonska škarpa .ogromno stala.
Pri zasipanju бкагре. dn ceelo nivelirajo. je bilo zaposlenih več delavcev. Težko kamen e in drugi materija] so devažali s hunti. to je z malimi vagoni po tračnicah Ko so včeraj trije delavci pripeljali vagonček, poln kamenja, do prepada, katerega so zasipavali in so ravno delavci stopili na desno stran vagončka. da prevrnejo na levo stran kamenje. se je tram nad prepadom, po katerem so bile napeljane tračnice, zlomil iin vsa ogromna teža se je zrušila na ob strani sto'eča delavca Janeza Drli n k a , posestnika iz Srednjega brda, občina Trata. in Janeza Debelaka, cesitarja in posestnika iz Podpore, občin« Oeelica. V bližini se nahamiofci delavca so prihiteli in s težavo vzdignil do 1500kg težiki vaconček. napolnjen s kamenjem, in so izvlekli izpod njega Janeza Debelaka, ki je dobil hude notranje poškodbe, vendar še živeča. Janeza Drlinko pa je težki hunt dobesedno zmečkal. Nesrečnež ,ie bil brez znakov življenja. Kako je bil pritisk mo'an, se vidi tudi iz tega. ker je imel pokoini Drlink v prsnem žepu kovinast užigalnik. pa je bil ta dobesedno zmlinčen.
Pokojni J. Drlink je bil posebno dober delavec, feele pred nekai leti se je izselil iz Novakov v Julijski krajini, radi šikaniranja italijanskih oblasti. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok, od katerih }e naistarejši star deset let.
Ker se je pokojni ponesrečil v žrnmid Staru Oslica, so pokojnika položili na mrtvaški oder v mrtvašnico Stare Oslice., kjer bo tod,i pogreb dne 22. decembra.
Ta nesreča naj bo opomin vsem. da moramo živeti v skladu z božjimi postavami. >ker ne vemo ne ure ne dneva .. .c
Za pnllo-verje
angleška volna
Toni Jacer. Ljubljana. Dvorni trg 1
Rudarska kriza
Kje je podporni fond ta brezposelne rudarje?
V premogovni Industriji v dravski banovini je tflkorekoČ. stalna kriza, orl katere je prizadeto zlasli delavstvo v revirjih Trboveljske premogokopne driiKbc.
Kakor znano je izbruhnila kriza žc februarja letos. Od tega čas« pa do danes je izgubilo delavstvo povprečno 8f> delovnih dni. To znafti ogromno mnlerijelno škodo. Najhujše e, dn ni upanja, da bo In kriza ponehala v d oglednem času. V mesecu novembru, ko bi morala bili konjunktura prav za prav največja, se je zaposlitev zboljšala komaj za S—t dni mesečno. V mesecu decembru je isto. koncem jiinimr n pa konjunktura že pojenjuje. ako so raz mere normnlne. Ta položaj dokazuje, da je kriza stalna ali ри. da bo dolgotrajna. S tem je gospodinjsko prizadel predvsem tint i del delavstva, ki del« samo na gosposki dnini Družinski očetje, ki morajo skrbeti za pet do šesl člansko družino, zaslužijo nn 14 dni komnj od 250 do 300 Din.
Delavske strokovne organizacije in delavske zbornice, pa tudi gospodu reke korporacije so I a ko j opozorile javnost in merodujne faktorje ini tn položaj. Predlagale so razna sredstva, ki naj bi krizo vsaj omilila. Delavske zbornice so zlnsti zahtevale zavarovanje zn slučaj brezposelnosti. Rudnrji in vsi člani brnlovskih skladnic namreč niso zavarovani v tem [»ogledu.
Osnovati hi se morali |>olog lega posebni fondi, \ katere bi prispevala podjetja (miki euo je bilo 5 odstotkov (vi čistega di^hička) in država. Ker pa ni bilo upanja, da hi bili kaj skoraj v lej smeri pozitivni rezultati, je predrla v dravski banovini Ideja snmo|*>moČi N« posebni anketi, katorn se j<' vršila n« banski upravi pod vodstvom podbann g. dr. Pirkmajerja in katere s<i sc udeleždi zastopniki avnih ustanov, so sklenili, dn se ustanovi za dravsko banovino poseben [KSlporni fond za brezposelne rudarje. V In fond bi se zbirala sredslv« iz proračunov javnih in samoupravnih korporacij, pa tudi iz naklonitev drugih pvd|>ornikov. Itanovinski рн!-porni fond za brezposelne pn ne bi bil omejen le na rudarje, ampak bi pomagal v vseh slučajih, kjer bi nastopile večje obratne krize, če imajo zn posledico veliko brezposelnost. Z izdelavo pravil legn fonda je bila poverjena banska uprava, katera naj bi izdelala In pravila v najkrajšem časni. Iz nam neznanih razlogov se la pravilnik še ni izdelal. Upamo pn, da bo la izgotovljen in uveljavljen v najkrajšem Času. Da je prepotrehen. priča okolnesl. d« groze večje redukci e tudi pri Kranjski industrijski družbi nn Jesenicah. Njeno delavstvo je zavarovano pri bmtovski sklndniei; zato ni zavarovano za slučaj brezposelnosti. Veliko vprašanje je, kdo in nn kakšen način bo omiljeval žc obstoječe krize, če ne bo zbranih v ta namen posebnih sredstev.
I Božična doza KAVE HA <3
Vsebin« 4, kg Cena 1>ib 34'-
LEPO IN PRAKTIČNO DARILO!
Oobl v	flohi|t> ir^ovi» nti
tlv ili
Rogaška Slatina - v vojski padlim
Rogaška S 1 n t i n n , 22. ilei^mbra.
Ta prelepi biser naše banovine, svetovnoznan po svojih krepčilnih vrelcih, se prvikrat v zgodovini omenja v listini solnogrnškegn nadškof« Konrada iz leta 1141., kjer kot mejnik obsežnega posestva Ceste navaja ta vladik« med drugim neki 1 studenec, z marmornatimi knmenom obdam (.. . e! I Fonte marmoreo lapide signnto). Tn izreden vrelec pač ni mogel biti drugi v okolici knkor bnš slHtin-ski. Mnogo stoletij pozneje pn si je učenec Plečni-/ kov, arhitekt Jaroslav f'ernigoj zamislil drugi vrelec. v vznožju lepega župnijskega travnika pod šolo v Sv. Križu in blizu lepe župne cerkve, kamor spadn Slatina. Je Ui spomenik pHdlim v svetovni borbi ZHsnovan kot vrelec, ki žubori v večno življenje: zastonj ni biki krvavo seme trupel 156 župi janov svetokriško-slntinpke nadžupnije. položenih na strahoviti žrtvenik. zato da iz t epa semena vzklije mlada, čila Jugoslavija in zh1o. dn iz ;egn j vrelcu žubori večen o|»omiii živečemu človeštvu: ■••Mi. ki ločimo strti v grobeh, vas pros'mo in rotimo: l udje bodite človečki, sioer se s strupenimi jtlini in gorostasno moderno tehniko ter kemijo sami (»okončate 7Ji vedno.
Tu je v kamen vklesan živi tekst Ivana Cankarja, ko v svoiih divnih podobuh iz sani govori: I -Nisi pomislil, dn to zlato klasje, ki je bilo poko-šeno in povezano v snope, ni umrlo, temveč, da ho obrodilo tisočkratno življenje!« Ob robu tega žrtvenika pn čuva siatirske in kriške otroke, izkr-vnvele v strašni b-rbi. svetnica odrešenica. o kateri sanja naš Ivan: >ime ji ;e Življenje. Mladost. Ljubezen. ki jo goji Mati, Domovina. Bog!
Snegec je naletaval to nedeljo in občutno je mrazilo in vendar ie ogromna mnsn domnčega in okoličanskega ljudstva s čudovito potrrvžljivostjo vztraala dve uri in pol. ko je vršilo prelepo slavje v cerkvi in zunaj.
Cele girtnnde zelenja so se vile pred cerkvi ki in okoli spomenika z lepimi napisi našega Sardenka: kakor:
zopet:
>šli smo sl-ozi boj vih«ren, rod je prost in dom je varen.,
iiikoprav so v kamnu črke mr've, žive so nam v srcu vaše žrtve.
Najlejiši pa nad vhodom svetoknžke cerkve:
Wagta smrf 86lel«e$c s'arčka
Merska Sobota, 2(1. decembru.
Danes smo spremili k smrtnemu počitku upokojenega sodnega oficinla Štefan« Kološo.
Tako častitljivega starca, kakor je bil umrli, j na kmalu najti. Človek se je kar zagledal v njogo-I vo imjHizantno postavo, svetle srebrne lase in jasne ! žive oči. Dosegel :e visoko starost 86 let. Vkljub visoki starosti je bil do zadnjega zdrav.
Smrt je prišla nepričakovano. Starec jc hodil po dvorišču krog gospodarskega poslopja. Za vse se je zanimal. V trenutku se je zgrudil na Ua in se več ni dvignil. Domači so takoj hiteli k njemu. Odnesli so gn v sobo. Pomoči ni bilo zanj. Zadela ; ga je srčna kap.
Umrli se e rodil v Soboti. Po končanih študijah se je posvetil sodni službi. Opravljal jo je 48 let.
lnifnire Kugiera
milo za roke
Dvakrat ponesrečeni fantek
Murska Sobota, 31. decembra.
Včerajšnji dan je bil zn šolarja V ukan« Ludo-vika iz Rnkičana tako žalosten, da ga bo pomnil čeki življenje.
Popoldne se je vračal z drugimi šolarji vred iz šole. Vsi so bili razigrani. Podili so sc po cesti, ko pa so prišli do leda, so se začeli drsati. Dri tem je dohitela malega Ludovik« nesreča. Spodrsnilo se mu ;e in revež je tatio neisrečno padel, da si je nad kolenom zlomil nogo Bolestno je zastokal in obležal na tleh. Tovariši so se ustrašili in v prvem hipu ni«i vedeli, kaj naj bi storili. Ko so se zopet zavedli, so ponesrečeno« dvignili in so ga nesli proti domu.
Dom« so Ludovik« jokajo sprejeli (Ve jc takoj šel iskat voz. Fantka so naložili, d« bi g« peljali v tukajšuo bolnišnico. Spotoma g« je zadela še ena nesreča. Ko so bili že nekake sredi pota. so zaslišali za seboj ropot bližajočega sc avtomobila. Oče je takoj skočil » voza in je zgrabil konja za uzdo. Avlo je švignil mimo ?.i\al se je splašila in skočila. Pri tem se jo rud zlomil. Kon. je še enkrat poskočil in jc s tako silo potegnil voz za seboj, da je ranjenec zgubil ravnotežje in .je v velikem loku priletel na tla. Pri padcu ni jc ranil io itak strto nogo. rasen tega pn jc dobil drugo poškodbe. Oče ga je ves žalosten dvignil in ker voza radi strtega ruda ni mogel rabiti, ie fantks v naročju nesel do bolnišnice.
Dvojna nesreča jc otroka zeki zmočil« in pre-i,rr precej tednov. {vedni bo rmifm ицчииш boi-ni&nioa
>Če niso križu dali vam na grob samoten daleč tam. vaš križ je svetokrižki hram.
Tn božji hram je bil do zadnjega količka nn-trpin. ko je stopil nn prižnico gosp. kurat Bonnč in popeljal vs' 'o množico ia Kalvarijo trpljenju fantov in moj bojne postojanke, kazni nn njih žrtve in poime teh žrtev ter v imenu svetegn križa in dragocene prelite krvi rotil navzo'i mladi rod. naj zgine surovost, pijančevanje, pokolj iz našega rodu. Vsak pokolj je zločin, pa naj ho v domači vaei. nu bojni poljani ali pn ined parfumirn-nimi bnnditi ogromnih ameriških mest. Do legn so mor« povzpeli človeštvo, sicer pojemajoč belo pleme zgine docela in vsa njeeovn tolikanj hvali-san« kultura. Pesnik Silvin Snrdenko e služil sveto daritev in moški zbor pod vodstvom okrožnega zdravnika dr. Brnbn je poveličeval slavje.
Nnto so se razvrstili brezštevilni roji pred pomnikom in velezaslnžni ravnatelj zdravilišč« dr. Ster je v lepih besedah nrisil zpodovino snutjii fipome.nika, pozdravil navzoče, odredil dvnminiitni molk, ki ga je prekinil pozdravni strel iz možnnrjn nad šolo ter izročil spomenik v varstvo domnčemu žujianu Stanku Sentjureu. ki gn je s primernimi besedami spreiel v svo e z-ščito. Sledili so še nn poveri gosp. kurnta Bonnča. prelepe deklaniaciie, zlnsti onn pesnika Snrdenkn. besede zastopnika glavarstva iz Šmarij pri Jelšah g. dr. Svetina Antona, vmes pa turobni zvoki pivlbo »latinskih steklarjev in žalostinke pevcev. TVav posebno e ganil« ža-losfinka nežne šolske (Ipcc: zdelo sc je. dn čisln narahlo že vmes pozvanjnjo božični zvonovi o miru. večnemu miru meri narodi na zemlji in dn nnpelj-ske peroti še prevladujejo nnd рто7/> in strnil si-pajočimi perotmi vojnih letni, ki pretijo spremen-ti Evropo v prah in penel. Zsekelelo pa jc oko. ko je v tako leni in jedrnati savinjski govorici ed'. učiteljica iz S'atine. V n hm« nova. eovorila v imenu mater. žen. hčera in nevest. Mnlokakšnn nagovor b. ust žene nam je segel tako eloboi.-o do srcn. kot гил-no tn. Skupini bo evnikov Rotrnšl--e Slatine, ki je tako spretno vodi gosp. ravnntelj dr. stter s svojima pobnčnikomn Rrntužem in Verdom, p« čestitamo na lepem dnevu, želeč. dn osnuje sednj še podporni fond zn nnibolj revne in onemogle boree.
Tudi gosp. nedžuTiniku Korošcu, ki je pinjen ves čas poslušni, kako smo počastili njepove fante, ki jih e on vzpoiil, lepn hvnln. Krssnn Sl«t.inn. biser naš. napreduj in bodi nam v [lonos!
Ш fc nolceneiša 2itE>ava?
Gostilne in kavarne stanejo denar Glasba doma pa ne stai e skoro irč in Vus razve lri. Vi ali kdorkoli iz Vnše dru ine se lahko nauči grati na instrumente polom naših poučnih pisem k Vam ph dumo brezplačno na razpolago Zahtevajte še oanes brezplačno knji/.ico >Kako postanem dober go Ibenik?'
MEINEL SL HEROLD
tvoenica plasbil in harmonik,
prodaialne podružnica Maribor ftt. 102
Neuliadnost v avtobusu
Ptujska pora.
Pred kratkim, bilo je na sejinski dan, seni vstopil v Ptuj« v ал lobus Prometne zadruge v Makola.ii. ki je žc bil prenapolnjen z raznimi sejmarji. vrh topa seveda tudi z nezdravim zrakom in pošto meglo tobakovopa dima Kadilo je vse povprek.
Med potniki jc bila tindi neika že bolj |>ni-letma posp«. Videti ji je bilo. da je bolj rahlega /A rn v ja im da ji diim škoduje. Prav lepo poprosi, naj potniki opuetc kajenje. Nek na vide/ boljii gospofl — vozni listek jo plačal do Poljčan — sliši seveda to. sc r«/topotii ter vpraša nalašč mlajšega /iraven sebe sivi oč ep a pospo.la: Bos hot ps.npt? Ko mu jc tn nekaj po tihem odgovoril, nadaljuje starejši; po sood. najbrž mesar v svojii 4i>ri>ini» neniščini: Bon ihr пк-hl reeht ist. so soli sio holt hinaus amfs 1V»o!i pehen! (т,>чра je bila na to tiiibo n nnjbr/ si jc mislila svojo o smrovežn.
Ker sc taki im enaki priimeri docajaio nn črti Poljčanc—Pt«ij im na7ai <iam na dan. prosimo Promeino /adrngki v Makola.h. oirit od p»>vx>rnc pwpodc okrop nje. naj žc vendarV em'k ral n,krene jo vso potrebno, da «c kajenje
v žc .iitak nezdravem zrmkn avtobusa [v»iwlnmmi /atro im da sc vzame v a'vtobus le toliko ljfld.i. kolikor jih mu prostora Kako prkb potnik ikv tega. <Wi bi si moral dati polomiti svoje k os tii ter pohoditi vse pi-^to im nniV-itii drago obleko. t>i>\/arjnrmv pa tudi. dokler ni prerw.no. na etmšno nesTe»V>. ki sc bo r»roj ali slej pripetila, čc so ho avlobus v nadalje ргсчиМлр«!.
Go«r»odn w Poljčan p« <rvetmjemo naj si prihodnjiiič. ko se bodo /opel ivel ja 1 v Ptuj. on 'zbere ртчччогчЧЧ. na strehi, lam nej k-»d'i k oljk o r mu jc ljubo V e rs« n ndom '! t\»a /ovale*
Človekoljubnemu
zdravniku v spomin
Zngreb. 19. decembra.
Začudila me jo prekratka notica, dn je bivši primarij bolnišnice v Bre/.ioiih ob Savi, g dr. Hans i H 61 ler. v Gradcu umrl. Ril je rojen Nemec in ni mogel torej biti nič drugega. Cilj mo ih vrstic je, da se z mnogoštevilnimi njegovimi nekdanjimi pacienti spominjam njega, ki je bil z« svoje bolnike ; najboljši doktor in tudi v dnu srcn absolutno dober ! človek. V pre.šnjih časih je bil daleč naokrog znani kirurg in porodničar tako, d« gn je bilo mnogo-! krat videti nn kmečkem koleslju, kako se je peljal v Hrvatsko Zngorje reševat ženo v porodnih bolečinah, ln kolikokrat je kaki stari ženici mesto receptu dal par desetič, češ: juh ica vnm je potrebna !
Sveta dolžnost mi nalaga, dn v imenu brezštevilnih. hvaležnih slovenskih pacientov, napišem te skromne vrstice v spomin in čnst umrlemu požrtvovalnemu zdravniku in blagemu človeku, kateri je našemu narodu pomagnl. ne dn bi imel od lega večkrat tudi le nnimniijšo materialno korist Slava mu!	Dr Kat Dolinšek.
Z msktf suknje
Obleke
Rekord
Perilo
Pletenine
v ni/.kih cenah, v vseh oblačilnih potrebščinah je dosegi« tvrdkn
Čepice
Trikotažo
0. Prestar
ШШШШВШШШШШШ
Sv. feira cesta 14
Klobuke	1.1. A
\ova cestna uprava
za litiiski okraj
Nn osnovi fc 11 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah jc kr hnnskn uprava imenovala novo cestno upravo za združeni cestni okoliš Litija in Višnja gora s sedežem v Litiji:
Zn načelnika: sedim opit načelnika g Hinko Le-hingerja. župana in trgovca v Litiji; zn podnnčel-nika: dosedanjega načelniku okraja Višnja por«, g. Jofcola Rrjavia. Župana in foloprnfn Pod smreko, občina Draga. — Zn odbornike p« sleoeče gg : Toma/in Ferdinand, posestnik, trgovec in ekonom. Šmartno pri Litiji. Gnle .losip. župan in kmetovalec, Rnvno brdn. občinn Treboljevo: Kolur .lanei. posestnik. Gnbrovkn 8. občina Moravče; ing 1/oskot Prani-, rudniški ravnatelj. Zngorje ob Savi; l^ivrei Ivan, posestnik. Podlipovcn. občina Kolovrat: Strnili nn Tit. posestnik in podžupnn. Mačkovo, občina Vače; Strahoti Prane, posestnik in lesn trgovec. Peč. občinn Polica: Mes nik .losip. posestnik. Stična 22. občinn št. Vid pri Stični KoviHf Anton, posestnik in gostilničfti'. Selo. občinn Biikoviea.
Nov« cestna uprnvn bo stojiiln s 1. јвпипгјет I9ftl v funkcijo ter bo njen« prvn niiiopa. dn reši proračun za koledarsko leto 19B1. — Želimo novemu cestnemu odboru obilo nsnehn pri izboljšnnju cestnega stanja, dn bo tnko delovni v prospeh javnosti. kol stn v zadnjih letih doknzala starn odbora v Litiji in Višnji gori.
Otrok rofrfol
Mavčiiče. II decembru. Včeraj. (1^. decembra) ob 2 popoldne je /a лраI 4 letni fantek 1 .ndovii. steljo im inoh pod Novakovim ko'olcem. ki je / velikim <ti-I mom zgorelo. Pet oken ko/olon jo nmičenili
ce? kake dve tiri jo pričelo ti etri na Ko cija,novem podu. k sreči so ljudje ope7tili svet-liikanjc im pravočasne popasil«.
Voiic 1930i
Malivno peto!
Snccirolnn ralopa nseh nalinn/h peres sbeloonih znamk:
H'atterman'a Pen Osmio Parker Wahl-Pen Montbianc
ima stolna r zalogi
Jvan <ftonat - Giubljana
>SIX) VENEC«, dne 23. decembra 1930.
"■■■ ' . i i m M" j i II i i WIHIII<<IM<IM
Oiai pravile?
Huda j« i/ospoilarska kriza pO vsiM svetu dandanes. Izkušeni gospodarstveniki, prebrisani državniki, modri učenjaki in drugi t ti rac ni k i iščejo na vso mož tiste čudodelne kapljice, ki bi to preklicano k; izo pregnale in jo oVtaptle.
Kranjci smo majhno tjuanteo (ia Štajerce si trna ne upam narisati, tmto gotovo U tal j eni), torej mi Kranjci r tem trudu ue smemo zaostali en vsem svetom, čeprav nas je mulo. Skoro bi rekli da smo mi le našli univerzalno srede'va proti krizi. Kar dob,'o bi bilo, če bi tO sredstvo dali patent., ati v .Ameriki in v t vropi. Najprej su priiH na to sred-stro naši imenitni trpotci pa mesarji pit drugi pridobim stanovi, ki sedaj ie skoro od izpuhe ne morejo Uveli Inka. k"kor so včasih, r starih, dobrih časih.
To sredstvo pa je — jam anje. Jamrali, tožiti, ompalr prav cUpovO in obupano zabavlja t na slabe čase in na slabo kupčijo. 1raga slikali na steno ie bolj Irnerftt, kakor je. potem bo če nekaj pomagalo. Ostane vsaj tolažba: Eli. saj končno le ui tako hiuto. kakor govorim!	,
ttes je, tia je kupčija slabše, kakor bi bilo ieleli, vse pa le ni tako i no. Ko človek vso lo jumrtinje in večno godrnjanje posluša, iniili skoro: zdaj, zdaj se ho res sr< t popremil r bresdno t>i tako ie sam pomaga na svoj skromen n.ičm k splošnemu brezupju in riialodnšnosti. Ta dv« pa sla psihična podlaga krize.
\e vemo. ce se ho r Svetu ta kranjski puteul cbneeet. Si daj, ko beremo razne členke /; nemških listih o gospodarski krizi iu o božični kupčiji (ua primer tadnja V t u a ireie Presse- ), delijo v sretu malo drugače, tam pravijo: Ho ie boljše, if ip-c! Ure počasi, ampak gral l.e koraiie ne izgubili! M lako hudo!
Kaj pravite, ko l)i sc mi Krmi iii takrat snu- \ ilili v tekmo z osem Scdom? 1'oizk'isili bi, kalmi tredslvo je boljše, ali nisi jumranj ■■:, godrnjanje iu umetno poveča vanje srtiršnega maloiiuSjo ali pa Zaupanje sveta k boljše rase. njegova kara jia ia ( Duetiva metoda s tolažbo Boljša še! t)ajmo, poizkusimo, kdo bo t.rej pri magal gospodarsko vri i o, j iti svet uli Pu mi. Kranjci?
nesreča pri Laihovcu
. Vv 5rlМЏш^ч^ »i a
Kftlednr
Torek, 23. decembra: Viktorija (Zmagoslava), i devica inuOtntca.
ttacbne ve »ti	1
— Himen. V m'.leiio 'it. dei'i'inurn je poročil veleč. u. dr. luin.tr, stolu' kanOflfk In tttpnik, v knezoškof i i -kl kappli gdfno Jelko FUrlauovo. hčerko pokojnega dr. Josipu Furlana, z g. Karlom i Ta u bo rje m, kapetanom 1. razreda.
— Himen. I>anes .»e poročita v farni cerkvi v Pcdraveki Slatini g. di'. V rane M a t i č , odvetniški koncipient v Slatini, pre *nji urednik Christliclie Volksieitimg v Osljeku. /. stdč. Milico Dragoj-Jovičevo iz Slatine. Priči bosta ženiilovn sorfotea Štefan škvorec, okrajni živinozdravnik v Srebrenici in inž. Štefan Ravnihar, okrajni kmetijski referent v Slatini. »Hudima novoporočencenn daj Bog ubilo srečet
Promocija. V »oboto 20. uec. ic proinovi-rala na dunajski univerzi za doktorju filozofije gdč. Ksenija Osa na iz Sv. Marjete v Pes. — Nečakinja znanega inž. M. čsana — radio-očela.
Odlikovan. S kolajno Jugoslovanska krone je bil odlikovan g. Anion Hrastnik, uradnik ravnateljstva drž. zeleznice in rezervni kapeian.
= Napredovali>e uči cljev. Iz V. v IV. .ktipiiio «o napredovali: Kotnik Лпн. BoŽk1 Antonija. Ulo-bokar Ivan, Ambro/.ič Angela, Gabrijeua Ivana. Kunčič Antonija. Verd i r Stanlšlava. Vehovec-Poznik; Marjeta, Graboljšek Karel, Zlebnik Jcsipina, Skulj Vladimir, Crbnis \lo>zlj. Žitnik Frančiška. Uagl Franc — iz III. v II. skupino: Lnvrlč Vinko. Jerte Štefanija, Sokol-ZapMnik Antonija, Jauševee Franc. Cnlot Ivan, Osana-Die Herminu. Lapa ne Ivan — i/. II. v I. skupino: Rakuš Martina. Pahor Josip, »ula Just.i. Vn pokoj Josipe, llladnik Leopold. Iiefnetič-Majer Valerija.
Novi Grobovi
•f ITntrl je v nedeljo, dne 21. t. in v vi«oki starosti 84 le! posestnik Franc Vthover (Učenčev c Če na Bregu), dobrr krščanski mol in skrben oče. Pogreb bo \ torek ob pol 10 dopol Ine v Horjulu. Naj počiva v uilru.
Mata kronika
•ic Božično zborovanje Mloinikove družb;'.
V neleljo. dne 28. decembra popoldne ob 14: t. 1. Štrukelj: Friderik Tiarama, veliki misijonar in učitelj Indijancev. 2. Pleslenjak: Kulturni pomen Barage za Slovence. 3. Dr. Khrlich: šola in inisijon-gtvo. — V ponedeljek, dne 20. decembra oh )iot 10: 1. Venca jz Stavica: Otroški vrtci v preteklosti in sedanjosti. 2. Dr. Stanko Oogala: Osnbnont učitelja. 3. H. \Vr.«ner: Poglabljanje nacionalne чтшоје. — /5borovan|e bo obakrat v Unionu. — K obilni udeležbi vabi odbor.	.
ic Sprejemanje »'mak pri kraljevski bauski upravi dravske banovine v Iruhljani. G ban drav-«ke banovine dr. Drugo Maru^ič b<i sprejemal slran-Ico (izraemši ob praznikih) ob torkih in petkih od 10 do pol 13. Ob Istih dnevih in ob istem času bo sprejemni stranke tudi pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmnjer. Ob tej priliki se stranke opozarjajo, da Jo v zrn i slu zadevnega razpisa ministrskega predsednika dovoljeno intervenirati le v lastni zadevi al! pa i>0 zakonitih in pooblaščenih javnih zastopnikih. Obenem »e stranke opozarjajo, da ;e v njihovem interesu, ako obravnavajo svoje /valove predvsem pri pristojnih prvoin-lančnih oblastvih, oziroma pri pristojnih načelnikih oddelkov ter Selili odsekov, ker je razumljivo, dn se g. ban, oziroma ?. pomočnik bana morata posvetiti v glavnem vodstvu uprave in pos hno važnim vprašanjem občega enačaja ter reševanju pritožb, v kolikor so uaperje-ae proti upravnim orguiom. (AA)
★ -»Ilustracija« Stev. 12. je pravkar izšla v razkošni opremi, z izbrano vsebino in e povečanim obsegom Ni dvorna, da bo ugajala vsem slojem itn-5e£ra naroda. Iz prosprkla, ki je priložen tej Številki. je razvidno vse vsebinsko bogastvo, ki ga bo nudila revija narrčnikom v svojem tretjem letniku. Nai bi ne bilo družine, ki bi ne imela te reprezentativne revije naročene. Prosimo vse, da javijo svoje naslove in naslove svojih znancev upravi, ki jim bo lakoj prelala Številko na ogled. Posamezne šievil1 o se dobijo v vseh boljSih trafikah in knjigarnah i»o 10 Din. Uprava revije »Ilustracija« v LJubljani, Kopitarjeva "lica
* Vrinil preselitve trgovine prodajani hla-^o i »natnim popuffom: A. Kuclis, trgovina s arami, slatnino in srebrnino.
Holgrad, 22. decerttbra. Železniško nilnisli-htvo objuvlji: Davi ok.)ii 4 15 Je pri BO. km mod Lajfefvoeui in JabiičJom skočit s liru vlak št. 811, ln sicer lokomotiva s tenilefjeni, ki «ia «e (iruvrulla ua levo stran v smeri vožnje Službeni voz SI 2011 in salonski voz št. 1 sla se razbila. Vsi uiislcdn!) vozovt no sk- čili s lir« ter ao in'čilo pb6k>niotT*iiti. Ob *ej priliki i« bil ubit železniški uradnik Viljem T6r-
•k Kobila — kaj j«? V letanjem mtihftr-skem koledarju je članek -Kakšno tukofiite spremembe veljajo na kazenska sodišču?« izpod peresa univ. prof. dr. Metoda Dolencu. Na strani j>a Je pod črto opazka: ^ftobi a Jc najsirožjh kflfceti. Obsojeni |e vkovnit nn rokah in nogah v verige ln mora tak hoditi tudi nn delo.« Te Opazke ni napisni avtor, dostavilo Jo je uredništvo za pdjisltilo besede robiia, ni pa dodalo, dn velja r« o starem srbskem kazenskem zakoniku in ne več o novem (od 1. januarja 1930 dalje). Odtlej so namreč OkdVi za vso državo odprnvijcttll. — Pač pa jp rti bi f a resnično najtežja kazen na prrstestl ln vsrvk-Ml zvezana /, dolžnostjo delil. Odtod njeno line, ki pomeni nekakšno Mižnost, prisilno delo. Nekdaj so bili obujeni ljudje na galeje (galjoti), kamor so Jih prikovali kot sužnje, da so veslali. — Kobija kol kazen se uporablja po smislil novega kazenskega zakonika zlii.di ^a tista težka zločinstva. ki izvirajo iz grdih nagibov. Okovi se pa uporabi njo samo začasno pri lakih zločincih, ki so nasilni ali na sumu, da pobegnejo. Je In !e disciplinarne sredstvo, ne pn kazen. Druga kaZMi /ч zločinstva je zaloie-nje. Prvotno pomen! ^zntočlti . -1- v svob dnem toku (kretanju) zaustavili, svobodo na določen kraj utroiiiii. Ta kazen bi jiojinovno ustrojila ka^ni Feotunjfshatl ({rdnJavsUa ječa) v Nemčiji. Nalaga не /a zločine, ki se vobče ne ematrajo naravnost za nečastne, n. pr. pri političnih de.anjih. — Pripomnimo, da ie na isti tirani tudi po tiskovni pomoti napačno, di; sodijo »ennti treh hodnikov pri okrožnih sodiščih za vsa zločinstva, na kalem je vvapve-fena časna robiia ali zaloieuje od 1—10 let. Namesto 10 let mora rttati 20 let.
* Spodnja koi-a na Golici bo /ji jua/.inke sv. božič in sv. Stefau odprta.
if Slovenska dijaška zadruga v Pragi Želi vsem svojim dobrotnikom prav vesele oož.ične praznike in srečno novo leto. — Zadruga ii;un je pcalnlu tudi obšiiiio zahvalo vsem darovalcenu ki so darovati večje zneske našim dijakom v Pragi. Obširnega seznama no moremo priobčili, ime Ha пвбо dijake v Pragi pilpročaino slovemtki darvz-ljivoeti.
if V »Službcueiu listu Kraljevsiii^ banške uprave dravske banovine »t. 44 do 20. decembra 1.1. je objavljen Zakon o državnem sodiiiu za z'lSilo države dalje Pravilnik /a začasna kla-Iisfia zn petrolej . Ha/glas o iuienovIut,n članov za пг£ауце strokovno izpili; v resofu niiii šlrsfva za socialno politiko in iiurodiio zdravje-. Uredba o službenem laziiK-iju z<travnikov zdruienih ziiruvslveiiiii občin v dravski banovini« in Pravilnik o pobiranju davščine na blagovni promet v mestni občini Maribor.
Ako želite Vaše dragr res razveselili za božič, ledaj jim darujte dober grautiolun ali kako lep > ploščo! Pri nas je izbira velikanska. Dobili sttio mtvogo novih slovettskilt Irozičitlfi plošč, posnetke kl.-isifnt-glasbe iu za zabavo; kompletne opere od Din /550.
navti-or.
Gramofon A. Rssberjier. Miklošičeva c. 3t
it V pri lopi Službenih novin kraljevine lu-
4'oslavije St. 2(Y2 otl 20. decembra t. I. je objavljen 'Zakon o tlavku ua "iieoženjeue ino?ke in določU' gleile oprostitve davka zn rodbine г devetimi iu več
otroki«
if Razpisana zdravniška služba. Glavna №3-•ov»ka skUdilica v Ljubljani razpisuje iu pjdla^i Pravilnika za opravljanje zdravniške shižne pri bratovskih skladnicah« službo pogodbenega zdravnika pri "Krajevni bratovski skladnici v Velenju s sedežem v Velenju ali njega bližnji okolici. V zdravnikov okoliš >pada 510 zavarovanih skladnič-nih članov ter 1181 upravičenih rodbinskih svo.cev. Prejemki zdrevnikn so pavSaliratti s JOOO Din mesečno in trinajsto plačo brez vseh drugih dajatev. Zdravnik bratovške skladnice mora: I. biti državljan kraljevine Jugoslavije; 2. govoriti In pisali slovenski jezik; 3. niti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, nostrifieirailo na eni izmed domačih medicinskih fakultet, ali je že dosegel lo pravico; 4. med temi zdravniki se sprejme v prvi vrsti zdravnik z dokazanimi sposobnostmi za malo in srednjo kirurgijo, kakor tudi za porode z ginekologijo; 5. odslužiti po zakonu predpisani bolnični staž, imeti pravico privatne prakse in biti vpisan v imenik zdravniške zbornice; 6. imeti urnvhano vojno obvezo in pri sprejemu v službo ne sme bili starejši od 45 let. Natančnejše informacije se dobe brezplačno pri kr.ijevni bratovski skludiild v Velenju. Lastnoročno pisane |iontidbe sprejema Krajevna bratovska »kladniea v Velenju do 20. jan. 1031.
if Državoznatislvo. To knjigo z Dopolni'otn, ki obravnava gospodarsko in kulturno strukturo naše države ter obseza glavne določbe zakonov, po-Irebuje vsak. Stane broš. 26, vezana C6 Din, Dopolnilo samo pa 12 Din. Dobi se v knjigarnah in pri piscu dr. Franu Ogrinu (Kamnik).
if Kmetijska kemija. Spisal ing. ugr. Ivo Zobec, 157 strani. Ona kartontrani knjigi Din 45. vezani
v celo platno Din 52 Založila Jugoslovanska knjigarn« v Ljubljani. — Kmetijstvo je silno obsežna veda in zahteva toliko znanja, da ae mora umni kmetovalec učiti celo življenje. Kemija pa Je pod-Ingn vsem panogam kmetijstva. Brez znanja glavnih osnov kemi e jc vsak resen napredek nemogoč. Knjiga je namenjena predvsem absolventom In učencem kmetijskih, vinarskih, mlekarskih in drugih sorodnih šol. vendar pa tako prirejen« in razi i r jena, da bo korietiln ludi tistemu, ki ui iinel priliko v šoli, zajemati fondamenlalne nauke naprednega gospodarstva. Prav tako bo kot priročnik dobro služila zlasti učileljHtvu kmetijsko nadaljevalnih in gospo-dinjakih šol ter vsem. ki poučuje.o kmetijske in prirodne nauke. Razdeljena je v anorgansko iu organsko kemijo, kmetijsko kemično tehnologijo in agrikulturno kemijo.
if Sveta Lucija. Igra v 8 dejanjih, 11 oeeb za meiane vloge. Spisal jo jo dr. J. E. Krek. Cena S dinarjev. Dobi »e v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Igra sama je lahko uprizorljiva, snov je zajeta iz življenja linšegn dobrega slovenskega ljudstva in jo bo zmogel šo tako mal podeželski oder. Ker se igric« že dolgo ni dobilu, io sedaj tem topleje priuoročiiino.
bas iz ^tirajuva. težko ran ionih je bil« šcEt potilikor. lažje na štiri«.
Odrejena Jo bila tukoj komisija, -I« uiipoiuje bit mesto nesreče tn preišče njene vzroke. Ne* ni a se je pripetila tla ovinku ler njenega czrokci ni bilo mogoče takoj ugotoviti Na lem delu pv-ue, '/.vartem Žnfo brmir, je zelo spolzko In Je ta <*el tlMjobeutljivc.išl del proge llied Litjktfvcem <rt 0bl4--nuViVm. Progi so takoj fcrtSeli pospravljati. (Ta proga Je ozkotirna.)
if Proda,!a se v korist društva ^Triglava« iz
Kragujevua, pesniška zbirka M. ekulto: Vaga-buitd po eeni samo 2 Din. Dobiva se v ;>Novi založbi«,' kongresni trg.
if Kaj je gnitje zob? Pod gniijem zob razumemo razpadanje zobovine bodisi kemičnega ftli bak-lerielnega zna'aja. To Je ne le najpogostejša, temveč tudi na.'razJirienejsa zobna bolezen Ziislcdinio Jo j>rl vseh narodih svela, zlasti pri Evropeih. Radi gnitja ostankov Jedi se tvori kislina, kl napada na najnedostopnejaili mestih zobovja najtršo Zobtto plast, skletliito. Tako najdejo bakterije pot do glavne zobne substance, zobovine, in jo fa/.'edn,|b. Vnet-.te zobnih žlVcev (Pu'pltis), vnetje korehlke (Perio-ilontHls') in slednjič popdln razjiad zoba so zadnje posledice. Dobro preprečevalno sredstvo ju Pebero zobna pasta Ona povzroča v ustih naglo izločanje alkalične sline. Oboje potem Икој zauetavi Vsako tibrjesje ustne In gnilobne к1н11пе.
if Nikdar ne boš eene e prišel do sobne oprave, kakor če zadeneš prvi dobitek v loteriji Doma slttžkltfj . Srečke le po 5 Din. fcrebarije nepreklicno 11. januarja.
if Najlepša božična darila v najlepšem izbirti dobite najeunejo v trgovini Baia.
ZA BOžIč IN SVETI VEčER
inzne delik :s»', čaj, rum Cotiuic, naiui/jiu, buteljčna in originalna španska desertna vino. likerji, ClHimpngiiur, Sekt ikl pri FR. KHAM. LJLBLJANA, Miklošičev« cesta 8.
Prepričajte se osebno <i eerttili in kvaliteti.
-A- Mrzle notfe je začetek vsakega prthhidu. Zatorej se mora uporahliatl čevl>, kl so Izpostavljeni večjemu Strapacu posebno pri mokro-ttrrtlem vremenu, Schmollovo Oumltran-mast ia usnje. Samo Schmollova mast za uiti c naredi čevlje nepfemočljtve, drii^Se oerle mas.ll usfi e «o narelette it sirovih, kt e«vl>m prej Jkodijo kot korlsiijo. Schmollova Gntnitrdn-mast zn usnje jc pretiJttiSena že 30 lel in )o liedelui« ista tvrdka, ta irdeluje sv-etovflonnMito terpentinovo kvemo f.a čevlje Schmollpasto. Ne da;le »I vsiliti drugih zodiak.
Sneg in Hirati' Pohitite % nakupom snežk! PitmdarHo dobro, kuko so Vuin prilega.o po obliki In barvi! Dobro in cene Wimpa«sin*-sncžke mi ob slabem vremenu brž razprodane. Zahtevajte \Vini-pasMnjr-snežke г rdeč« zver.do! Rdeča zrezdn je znak za najboljše blago.
if l'ri ienivusti freV. bolfinuib un jetrih ln žolču, odebelelosti, prbtinu, kutnrn v želodcu lil irevlli, oteklini nolrnnjostl debelega čreve.-a, obolotijli zadnjega črevesa odslratija naravna Fruni-.Iosef' grenčica naglo vsako zastujauje v organih spodnjega delu telesa in lo biea bolečiu. Dolgoletno izkusnjt v bolni«-nicah dokazujejo, da raba Frunz-Josel« vodo izborno urejuje delovanje črev. >Franz Joselc grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah iu Špecerijskih trgovinah.
50 pisalnih strolev
rabljenih — urejenih
rdzoroda*a
do 6. januarja 1931 po znižanih cenah.
THE R E X CO
L.JURI.JANA :: GradiSče št. 10.
Kranj
Več jiivno-prnvnih zadev. Zračenje pre-llu^ltetie in zotollle mrtve ntliKistere je čcslo-krat prttv potrebno. Zuto mislimo, da ue bo škodilo, čc spustimo ventilator javne klibike in javnega mnenju v гн/.tiib prav tvktiuiliiili stvareh, lansko leto je že poštna dil'rekcijti ]x>-slakl Inestiil ob'Ilil ponudbo, d« zgradi rrrrvti v Kranju Instiiu poslopju za slučaj, du občina du brezplačno prostor za stavbo. Občina je tedaj Ui stavbni prostor tutli obljilldla. Od tedaj pa je' preteklo že precej vode, toda rešitev poslopja po"t(\ kl sedaj ložlrn v j;vko пгпгтпог-niili prostorih, se ni zu bus prema-knil« / mrtvo točke. Čuli si no tudii, du so že drugi interesenti nudili poMtii i»rav lepe in dobre prostore. Prvotno najfintio razmerje tned pošlo in lastnikom poslopja jo ituk žc preteklo in j« prolotn-guciija najeinnegu raz/lliorja ]>rov i.zoričiui. Upamo, tla bo noštno miiiiietirstvo potjano obljubo mestne občine izialnilo. pošt« v Klanju bi pa v s v jem novuni po^lojiju naši« svoj stalen primeren tlom.
Tcnden-'i " ečjili most je.da bližnjo ner.lferi.io iu okolico priitegne v svoje območje, da je tudi periferija deležna rtizn;;ilt tlobrot v ru/ličnili o/i-rih. Zato bi opozorili, naj mestna občima v <lo-glednein času s'krbi za razsvetljavo vsaj /.gornje |x>ti v starem drevorot(|i, ki vodi k novi stanovanjski koloniji. Po tej poti hodijo tudi delavci in kmetje ж Struževcgo in je |K>t res orooej obi»kun«. Siru že vo je im obenem tudi križišče dveh elektrik; Zflvršn.Skc šn Мауегјсле in bo ravno ob iej noti podano možnost, dn začne Zuvršnicu prodiruti proti K ran ju.
kruj zulmvljanjn in z.glodova-tlja je zlasti ob slubeui vremenu Jezerska cesta od Hekslnn |>u <lo Kokrškegn mostu. Ko so v zadnj ih letih /. ruimlno nuglieo /rasle prav lepe stanovanjske li.iše In vile vzdolž te ceste v omenjenih mejah, j«! t« cesta nu muh /adobilu značaj mestne ulice in /ato zasluži, d« ji bansko iinrava in cestni.odbor posvetit« podvojeno pažnjo. Cest« it; vsu raz ti tu. je polna blata !n vode, ob strnili kimali, prave poti za peste pn sploh mi. Tu prometu« žila bo v bodočem reigutacii<sketn načrtu velikega pomenu, vsi še prosti prostori spoda j
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
in zgoraj nje bodo so sigurno za/idalii — /t; prihodnje leto privlle / /gradilo Velikega šolskesti |н<ч'орј<.. zato mi j si mero!«j ni fnk-totji skrb /o tu otllenjelli del JfZerskt1 etete dene jo |ик1 /gluvje in naj Javnil proStiji in splošni korisii mi ljubo iizbdljšajo in odpravijo tiiipnke. kl eisio st{i v ijo v slabo luč. — Tol'i'ko Zli /In/les. — Torbti (>« še nI prazna.
Trbovlje
Prejeli smo naknadno otl vodslva dekliškega oddelka šilu Trbovlje v objuvo sledeče dobrotnike, ki so darovali ivoje prispevke za revno šolsko mladino. \ nceneijev« družba Din 1.000, Zdravstveni odsek J.000 Din. Posojilnic« v rthuvljah v >pouiin rujnkegu g. Molu 1 i Dim, kmitsko delavska postij-ilniča v libovljah 100 IHu, • Oblastni odiKii' I'. I«, k. v Ljubliiinii 301) Din. Pi kama Varg« Jo-'|i v Trbovljali Din 1(K), Zbirki 1'. 11. k. 400 Din. cvet lični doli o Vseli svetih "00 Din sku.puj 4.900 Din. Iskren« hvala. Vodstvo.
Zopet nezgoda. Pil podjetju Dnik;iv- in drug ii.i dne v nom kopu Doliernu jo 20. t. m. zulehi liutla nesreč« delavcu Kokšo Jnlijun«. domu v/. Medniiirjii. I trgala se je vrv pri vzpeiljuč!. Vozički so ptuUfJlili muz«j po progi iti se zaleteli vanj ter gli hurlo iirftkmKiVnlj jm /got-njeni delu lelesu. S prv.iin laki,m je bil od)xi-.!au v Ijub-l j«tiskti holiiHsim o. P.i ni upan ja, du bi tikrcvol.
Za Božič !n Novo leto
iloblS najlepše darilce, kupljeno pri tvrdki zželeziiino
STANKO FLORIANC1C
LJ1IBLJAKA Sv. Petra cesto 35
\relika izbera kompletne aluminijaste, emailirane modre, riljave. sive itd lili-hinjske posode, carnitUrce za otroke itd.
De v, Martfa v Polju
Občinski odbor je sklenil u« predlog p, kuharja radi jiivlto lelefolisko goVorllnlee v oiji-iiif,' eni odnosno iioštnem urodli sklicati /a nedeljo JI. t. in. anketo zainteresiranih obrtnih, trgovskih iu gospodu i škili krogov v koliko bi ti prispevali k slro>koni, ki -o pre računu ni na Din is.ouo.
Z« električno Žclc/uieo. Občinski otlluir je i ud i sklenil na prv^llog g. |)iinn'ku započoti »tki-lj i Zu podaljšanje cestne električne železni« V občino Dev. Mat. Polje. (Sedanji načrt ii.itiiieč jf /nni'sli! električno le do občine Mo-ste.l Bog daj d« bi su tudi ta zamisel v do-gledneUi čit-il u-resnieilal
Litim
Občinski proračun jr bil sprejet 17. f. m. v štirlOrni obe. seji pod predsedstvom g. županu Le-tiin^erja. Proracuil Izkazuje И10.877.И4 Din Izditt-kov. Največji izdatek je zn šolstvo: 100023 Din lit p, za javna dela 58.000 Din. Ti izdatki se bodo krili t lastninil dohodki (2Л2ПО Din), k J0<>% do-kliido na vse direktne davke (2"0.(il7 Din 71 p), z 1 Din trošarine n« liter vitla (120.000 Din). 50 p od liter inohtu (11 000 Din), 50 p od piva 15.000 D, na žganje 0 Din o<l M. stopnje 3(MKH) Din. klavnitia 15.00(1 Din, na uvoz mesa po 250 Din uit 100 kg (1000 Din). Proračun je n» vpogled občanom Od nedelje 21. dec do 5. juh. 4)31. V tem času si proračun v obč. pisarni vsakdo lahko ouleda iti vloži pri župfln»tvii pritožbe
Osebne YC»tl. Dosedanji dolgoletni Suniarski referent na litijskem glavarstvu g. Hubert Zuljan je pl'enie.Sčen k glnvnrstvu v Kočevje na njegovo mesto pn pride lz Kočevja tanicšnjl okrajni gozdar g. Rafael Burnik. — Pred ijiesecem šolske,službe razrešeni vseobfe priljubljeni učitelj gosp. Maks Plrnik, kl je bil prestavljen v flinarJe-Sip, je po ministrski oilločbi zopet premeščen nn litijsko osnovno šolo v Stmirje-Sup pa učiteljic« ga. Drofe-nik. — Iz Mute na koroški meji je prestavljen na našo š«»",o g. učitelj Periot. ki je dolgu leta učiteljeva t v Trstu. — Z enoletnega bolezenskega dopustil se je povrnila gdčna. Hulbitia Kppih, ki je zopet preVSela poučevanje svojega razredu. Učitelj gosp Veno Taufer pa gre na enoletni študijski dopust na študij telovadbe.
Iz davčne uprave. V tekli enega tetina stn v Belgradu napravila z odličnim uspehom davkar«ki izpit starešina g Lojze JagottiČ in kontrolor g. Ma-rljun Obpruiu. Obetiia vestnima uradnikoma iskreno čestitamo k uspehu.
Nova mesnica. Najbrže še pred Rožičem otvori mesarski mojster g. Franc Kramer. po rodu iz Polš-nika, ki se je Izučil ntesirske obrti pri mojstru g. Josipu IlorlSkn v Litiji, v Kamničarjevi hiši mesnico, tako da bomo v Litiji odslej imeli štiri mesarje. Čujemo, da misli odpreti mesarijo tudi g. Franko Cerar, znnni gostilničar pri mostu v Liliji, ki je svojo mesnico kmalu po prevratu oddal v najem. Na vsak način je to razveseljiv pojav za konzumeute. ki tiodo prnv gotovo odslej kupovali cenejše meso, ko bo konkurenca večja.
Koniice
Vse govori le dni samo o -Ren Ilurjii. in o velikih pripravah, ki sc vrše v društvenem domu. Zalo naj nihče ne zamudi ugodne prilike in si nabavi vstopnice že v predprodaji pri Valenčaku. ker bo zadnji dan zelo velik naval.
llen Utir —• na Štefanovo po većernicnli — Ren ilur — Vsi v druš veni dom! Mo l odmori 'gra posebne izbrano komade pomnoženi salonski or-
Liublfdiittlt^^ it^iMtoi*, њтс
„__ -I......-t * -i ш.-лшиицт. jut кшш ej oT
Smučarska ШаС?,^^ 3
Тн nedelj*, je bitu tu MiiučerJ« le.4r/l(ltft . S ij <ie ztcjm, t nI hotele bili do'go času v rtAfc kraje Uliegd) feele žiitllll todet) jo pokrival llft. Kii šedon star, primerno visok sneg, mrzel, sob ztMlt, kaj boljši ga »I mori? pcšteti miiuhtr Se ž»l<Jtt? Kvečjemu še prostega frtsU, kolikor al gn sfue jW-želi, No, v ned»lj» ји bil fludvrfe |H-ijii'«vtiii ilan «i ntliudmije, posebno še, km* jn ponekod tMpadBl Vro-ben sneg prfiivec, ki je pniv nn lahno pokril silili sneg, ie Ljubljene e v nfgtelju migi« celil četa s smučmi oboroženih prijateljev zimskega, športa ilu deželo, Jutranji gortinjeki vlnk ju izgledat, kakor du se polje Z. lljilil Velika armada vojaščino na шацо-vre, ee ni v naglici nanienjul smučko z. bn'oiveUiatji puškah. Največ smuPnrjev se ie odpeljalo v Kranjsko iioro, pravijo eelo, da okoli I koč, lani sq Imeli ilu Planici tUdI Drave siiiu&ke lokme. Sutfga je bilo lam !I0 do 40em. Okoli slo smučarjev pu je bilu, Ui so si izbrali idealni »umski, teren na hribih okrog
Ka' bo danes?
Drnmu: Žatiria. Opera: Zaprta.
Vrtčntl služIlo Imajo lekarno: Mr. Тглкмау deti.. Mestni t nt i in mr. Kamor, MlklrtlSeVa
0 Za pokojno Ivico Kralj se bo brala sveta tnaša zadnsmca v sredo 21. deccmbra ob 1 Žjutraj v cerkvi Sv. Petra.
0 Božičnica ua Gradu bo 25. dec. zCCčer. Kdor le more, naj žrtvuje kaj v bliign aii v denarju. da bfldo sirotttašfil otroci detežhi čirtiveč cldfov. Darove sprejem« uprava »Slovcnca*. Vincencijeva konferenca za Grad.
0 Krač. zeli. dfttštvo« naznanja, da se ic na občnem zboru, dne 18. t. m. Izvolil sledeči odbor: Predsednica ga. Mara dr. Brejčeva, tajnica Minka Logar, blaga jničarkri ga. Hilda pnrf. S u š n I ko v a.
© P« Palestini u:is je vuilll ji jil'ot'. .lallko Mlakar v 2. delti .svojega Jiredavttnjii Po Sredozemskem morju , NiizoTflo nam je pritiafcul vse glnviie svetopisemsko lirajpi v katerih j« živel in deloval Jezus. V mtlt\siltlt1in4;tn Oitil-U -č slika loli krajev radi konservativncsli prebftflTMVh »l<i današnjega dne ni skoraj nič s pretil eti I In. tirko.da smo se riioglJ zelo neposredno vživeli v ti, ali oni prizor lili priliko iz, sVCtega pjilna. Dalj času ee je g, pl'e-daVatelj pouiudil v Jeruzalemu. ter orisal njegov zgodovinski razvoj. Pod angleškim proiekloriltriiu se tildi Palestina tiuglo modernizira; z.la^ii je razvit uvtoiiHlbilski promet, ki ga јм)јфе&ијн,[1> krasne asfaltirane eesto. — hrlei je organizirala ,Pr£svqiun zveza. Izletniki so se vozili nu ladji -Monte Olivia . ki je Iti st jlituoalllertSike putotirojjlie. dftuft?.' Ilaiu-bilrg-StUL. t n sp. predavatelj je hValil ttdsfniio VOS-njo. sl ujiio nr.e.niiiZnciju iti razihen ihn tiizke efeile ter jo lojilo priprti očiil ža pn.lOhiiii jioiovailj'i.. Prihodnje Ielo bo Pfbsvcitia ž vez* ttojlet priredila dvoje Izletov i't sicer v Palc-dhlo Iu iiii .Siiiižbei-ge.
'O Na Dunajski cesli, ined TavčafjžVo in Dal-malinovo ulico. s0 koilčali r ItravtTavo ctflč. ki je bila iJolrebiia spričo |xJl62ilv't novih IrdibvUiikin tirov. Cesto rt> žltalilo znižali ifff jc /dhj rftvna, hodnik ob Kuteiskt [»sojtlftld pa bodo ttekdliko dvignili. Hodnik jc IlidJ nekolil!o fuzfetrjeu. Ob robu ceste so preložili tildi raZiie kable ter (Vrtložili nove. Dunajska Cesta hi bila akti dalje ltMtl železnici [jotrebna temeljite lireditvt. JđrOk. ki se vleče oil kavarne Evfopa« d« Gospodarske zveze in dalje, cesti ne dela časti; pa ludi s liigijctiskega stališča jarek nI ravno vzor, ker še v; nJem v slučaju deževja zbira različna nesnaga, ki nima katti odteči. Poleni pa desni hodnik proti Žel?/.iliSkeiiUi križišču, ki že zdavnaj kliče po jlOpraVi. Diio bi ga razširiti ter asfaltirali.
0 Namesto cvetja je poklonilo učileljsiVo I. državne dekliške meščanske .šole v Ljubljani v počastitev spominu blagopoko ne gospe Jožefe Potočnikove . Podpornemu društvu zu glulioucmlo nila-dino 200 Din, z.aknr se mu odbor Uajlopleje zahvaljuje.
0 Telefonski promrl v bjiibljanl Še sedaj ni popi Inonia vzpostavljen. Samo najvažfieše štov like iniuijo zvezo s centralo, več kol polovica uuročnikfiV pa jo so vedno brez vsake z.vezc. Zanimivo je. da temu ui vzrok lo, du so žice potrgane, temveč tiiilO-
Cetle
Preplava Fcdor Gradišnikove letnice irli ilali;ki ga u<loj»tvOV4iiiju. ki jo je priroifobi (ilivlat šku družina KPD v soboto 21. ilecmnlirn zvečer ter v nedeljo 11. decembra popotdno v uprizoritvijo lvu.il ('-омкаrjevo druilio kralj tih Botajnovi«., je potekla v znamenji! odkrite hvaležnosti <l«» požot\ovalm-aa igra ve« — ido-nliistn. Siicer jo izostal pričakovani oi*:»k publiko. ki so je tembolj ilionjalu okoli novep zvočnega liim.i. tta <l-rufri strani f>n jo ol) slulio zasetlenl dvoM>ni tem globlje onljoknitju lieseiln hvaležnosti s strani članstva GledalMke družine KPD, ki je stavljenem pok lom.Ho krasen lovorov venec ter šopek »vežii'h luigoljov. pu tudi krepka beseda Ivulin Ciinikacjtt, ki jo dobila povdairek še v mo^otnem Piriuitovoui do-p rs j u Ivanu Cankarju, katero jc s red,i zelenja stalo v dvorani in ki ga je pnijaz.no posodilo ravnateljstvo Mostne hranilnice. Igravcem ne jo |)oxiiuIo. da «o sc za lo svečano priMiko prav posebno vestno odpravljali. Po nedoDski prireditvi se jo vršila v hotelu »Kvruni« i.iitiumm večer ju, na kateri jo bilo i/.rcčt-noli več nupit-nio ter se jo od Celja poslovil tudi gledališki slikar g. Viulav Skru/лу mL
& Božlčniea skavtov /.a revno dijake iu siromašno šolsko mladino. V nedeljo 2t. dec. (jonoldnc se jo vršila v celjski ginimi/Jjj dobro ob iskana ska višku l)o>ion;eu. katere so jo udeležilo nad TtK) ljudi, med njimi ziistopuoki uuj-viwjih oblasti. (Il)diirovantev z. obleko, obutvijo im živili jc bilo nad 150. vrednost daril pn jo znašuihi okoli Din 10.000. Darilu so prispevali visi celjski trgovci brez iizjeino. V imenu obdu-rovaiK-cv izreku Mrkonjioev sto« skavtov v Celju vsem dobrosrčnim Celjatmin prisrčno zahvalo im vošči vsem blagoslovljene Ikizičiio praznike.	, _ , , . .... ,
Cr Nenadnu smrt nn cesti. .2 letnu Viktor Lule i^ bil zaiposlen v zlatarski tovarni 1 ae-
Cclju,
pn
cliiuflo & Knez in diru g v Gobeijii stanoval pa jc nn Ostrožncm. V soboto zvečer gu jo družine nn Ost rožnem | ki« rešila, ko ni prišel vse do štirih /jultaj doinov. Njegov stili se ji- pioti jutru odločil, dn ga poišče. Ko je p Ivi VI blizu Weinbergor jeve leikstibie tovarno, jo iiflonikrat zapazil nekoga ležati ob cesti. Poje ležečemu v obraz, in prostranem spo-svojegn lus-tiiega of-ot i. ki je lvl žc bif.z naka življenja. Na lice mesta poktž-
Tešloga KjOa vte^ioM^iil^a.	^Šn^ V
je (klširt ii./i ' Vtlitiif^fi, 'lijfr	ftktill' Vrte
pri !lv, Tt*l} /ftfcltJ».	pmljaliii, m
Marfhot
dffsli	вШнИК
smufini-T, H so кч-лп-умА višližini LjtfbMnrte. bo bi« soveda nktniij. sdmi »RetiukhjTjiseveda št) ne jintij? r«*nil» :;titЦ iu b [enifrkuv«, ven :no pa da ludi nieil. onnni, ki šo p-Jsli V Kranjflio goro, niso z.n.tll v«! flffl ijitiiMffl uinrlnas«. u lavno рћ so znali vsi: ve«.<44ti ^ bčletra <«pi)M« IW MidbMiM nad užitki., Iii jih »iriijo. фм! /чап?»/iiyečpr p« k* po ljubljanskem gff;)llu tr<ly.,mlvi\li go^jJU v racajoči)! sc smučarjev.' vsiilfega ten aiHUcancvTe šlJfeitlllnlil'Sa^jMfti '^'dbbfri Wi\ttt	iii*
linijo, dosli »olju. KSkiiieiittfc к-Гмо Či<|lttll drtlllii ЛЦ pn |io haknjiinlh! Ijtlbl.jaiisiMb ku-^uti. , /ulu
Za praznike Vam postreže i. dobro kapljico
goatilna „pri Fajmosiru*J
Sv. Pelta	ft. 5
močno bde natiiVihb. vino . .	12 Din ltt&
močno črno vino . ...» i	12 Din I
Bizelčan.........14 Din
Rizling .... ^ ....	16 Din
Cviček..........jf, Din
Burgundet,- . , j . ....	20 Din |
go bolj zine Iu '. a v lotit nt (fini centrali, ki je naslala, k i je znjmdel zadnji sneg. Sni. če liitorui-binska po-fia.a pokliče narečnika, inogoče govorili tudi na takem apnnilu, ki je nii.-er gluh. lldlier tcilen traja že lo nevzdržno stanje in Рач je že, da se {vzpostavi redni telefonski prilt.iei,
■ Dohrnta ie sirota. Po hlevih ie gorko. pi.sebilo če v njili prenočuje živina In če je kaj mrve na razpolago, ltnmor se bre/ilotiiOf. lionoei lako nni 7.lokin\ O loh dobrolah hlevov !vedo v .-i pr.lepuhi In ljubljanski brozdomid, Ti hitijo dobro v evidenci vso Ijilbljmislte hleve in so kar natančno zmenjeni, kje bo to hl4i ta spal iu kje oni Hlapec Anli.il Alrukelj na MlljU štov. I je dober človek iu je se tn lil tln dovolil kakšnemu brezdomcu, da je prenočeval v njegovem hlev-ti. Ti pa so mu zato ludi hvaležni, C.dcn je bfl rolo tako hvaležen, tla mu .ic v noči na nedeljo cinesel sivo sliknjt). vrč lno svojih »00 Din. S suknjo pr je odi-oiuala iz hleva tudi iislnicn rs pHtillJno 200 Wn V^tftlTT-. KsV"*^ Štrukelj potem rekel, ko je pjgivšil suknjo in listnico, oe vemo, i-u I itd t Če bi vodelh HttltWžo rio bi nasiP zapisat!
•	lIlHlti je Го/nl. Ttuil. kjer '<o križala V-4I-Iiaijf.vu cesta tn ItObtfvit ulltn. ve -jo Izvršila v noči na nedeljo krvava morija. Osem mladih življenj je nekdo uplbni! v loku ni« нжпи ufe ali lllaio več. K sveči i't) §Ш1 la ЛИЈепЈП snimrkutjl' bi bila kaUw!liol'u še hujša. Vendar pa je bilu tudi lako ni laku liiidft. v«at zt> 'aitaird ab^ili ktikaJl, gespo l.judhtllo Kt »ololnvii. ki seilaj bUdko Obfttlttje и. :и1г> I4i ufldužneiu jnstiticirauih žrtov. \ njelio drvarnico se je namreč pom.-ti spniz.il neznan iul, oborožen 7. velikim nožem in pričel кскЗМш ilimgi za drnKo rezati vrftlcve. Po lollk^nt iritit^t tfrf nt-liu'.Nl V vrečo VsOh tK-Oill l.ttrjill tt-Upel. o.stHn UAtjlli lila V jih jo zu spomin piisfll Rospoj. v-n ktirja ph-ii"uka, ki jo je tat odnesel, je bila broz. yluv vredna svojih 2tO Olfi. Tat bo ftlfel z;i iHižiČ itdbrO j^eellko iu slabo vest. žA-kiti (icllelja |e odh'ena, da ga 1*-sledl in s<! njemu zavijn vrat n kr.ltHitlm рипшга-l'oio. I* Mul n i, ki govori o spošlovanjti in nespošto-veuju do tujo lastnine in do kurjih življenj.
•	Brezplačno U<ml?ki> meso ia i'eveilo. Gosp. MaHnšok I.. konjski tneaar v Prečni ulici, je podaril za bežič in novo leto za ljubljanske reveže. 10!) кц konjskega mesa brezplačno. Nakaznice za ineso so doke me'.l uradnimi urami v mosltieni so-citilno palitlčnnm uradu, -ob« štev. 12.
0 Polcnovkn liatnofelio, suho. mlado, najboljše kvaliteto vedno v z.nlogl; nadalje brusnični koiupOt. Izbrano koroško bhigo nn drobno in veliko pc> najnižji ceni nudi delikatosn F. R. Kovačič, pa-laćii Piikninlnskeea Z.avodn, Iduhlialia. Miklošičeva cesta 32,
0 Kuknrti drva. trboveljski »гешпц In koks pri tt. tKurivo«, Dunojaka UU, tel. 3181 (Balkan).
c-ana policija je odredola iilcvoz. truplu v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Kaj bi brki vzrok smrti, niso mogli dojinnti. Vsekakor ni misliti, da hi č!o zn kako Аи-iii-ko dejanje. Morda je starca ziidelu kup ali pa je kako nesrečno padel i n oblož-i I za vedno N. v in. p.!
Sr Veterinarji dravsko banovine imeli v nedeljo ditie 21. I. ni. v salonit hotelu t. K v rope redni letni občni zbor svoje sekcijo Jli^oslova n.-koga veto rinil rs koga združenju. Pred pni-četkoin jc pmi«t(H g. prof dr. Korn o zatiranju nalezljivih bolozmi pri perutnini, banovinski veterinarski iKKbiurnOk g. K rano Čeme j>u o živinoreji. Pri volitvah jo bil izvoljen do-scdniujl otllnir razen tajnika Kocjiimu, ki jc odstopil in bil nn njegovo uioslo i/voljon ži-vinoznravnik ц. De Gleriu.
Ш katoliško gospejno društvo dobrodol-it os t i v Celju jo iiiK-lo v nedeljo dne 21. t. ni. popohltle v cjJ'.iti'jl <lo!)l'o obiskuill lotili občili «l)or. Iz. itoročM odiiora je i«z.vidno, du društvo redno uioscčuo iKidpira 67 revežeiv, aeikatorini drii/.ijuini pa oskrbuje skoro prav vse. Podporo doli društvo v ilOiiiiijii, žilvožu, kurivu, stuuu-riiii lt<l. Ker je dolgoletna а«Нпа prodsctlhlcti g«i. dr. 1' ilipičovii ninrlft. jo bila na njeno tnosto izvoljena ga. žliža, V odlsor jki mi bik1 i/voljeno go. iVlikcIuoiva, kiHMivn, Kosinaieva iin <lr. Kruu-clčevu.
13 Trboveljska dcoa priredi v nedeljo dno 24. decembra ob pol t jKipoItlno v dvonvni Ljudskega domu v Olju opereto »Gozdna kraljica«.
& Coliski rojak g. Oskar J a m n i k . dosedaj kaplan v Petrovuredi'imt |p imionovam z« udiuiniiistrutorju v kamonici — Srcm.	,
Krško
svo
MIH. ...
теикева
Nenadoma je umrla v »oboto zvečer za srčno kapjo gospa Marija K r i 2 m a n , stara šele oO let. Bila jc blaga, krščanska mati starega kova, ki je posvečala svojo skrb v prvi vrsti dobri vzgoji svojih otrok. Svetila ji večna luči Težko prizadetim sorodnikom naše iskreno soial.ie.
V soboto pred polnočjo м> se ludi ofilasdi neznani lopovi pred Golobovo hišo. Prišli in odšli so z avtom. Brez dvoma so nameravali, ker so štrli že eno okno, vlomiti v kroinčnico; pa domači, ki so se malo (»opre vmlll s sejma, so Jih pravočasno začutili in prćpodilL
O »faiik gorle« poslednja Številka, Te dni Je
izšla decembeislui Številka tukajšnjega glasila Vinarskega društva zn dravsko banovino »NaJIh go-riet. V uvodni m flstiku se sporoča naročnikom, da prenehajo -»ffe&e gorice izhodi * Mošnjo dei-rm-bersko številko, kor se vsi k meli, ski, strokovni listi zdritžiio v skupno glasilo • Kmetovalec* i иаб pa du vinarsko dtuitvo urednika za Vittaitkl del »Krtulova lehe.
□	Bilanca »»late« nedelje... Kaj pravijo tr-govill k letošnji zinil nedelji v Msriboru? Oinizilo se je. do je precej dobro Slo, kjer so dajali popuste; trgovci s koloitl.alnlm blagom: še gre( trgovci i galanterijskim blagom: nekaj je bilo', trgovci z numufakturnlm blnam: kakor lansko leto. Tožijo pa urarji. ki Zatrjujejo, da se Je letošnja »latosl spn-iiienlla v >nlČoeb.; slabše nego vsak dvugl dnn v lelu. Veth vrst Irgovel jui 90 mtiefijn, da se ne bodo tnko hitro povrnile ->zlote • nedelje prvih po-prevratnih ler predvojnih dni,
□	Smuki V rušit od 25. decembra pa do L januarja priredi ziinsliosportni odsek .sPI) v Mariboru sledeče tečaje: za začetnike pi-1 Mmibofskl koči. Prehrana ao Din dnevno. Odhod 25. decembru ob 8 z'utMi pred Veliko kavarno, odkoder z avtobteom do Heke. — Pri Klopnem vrh« tečaj za izvežbatie. Prehratin 84 Din. Odhod 21. decembra ob 18.18 in 17 ler dne 25. dccembra ob 8,40, Frljiivilhin za obn ler-Mjfn- itf)
v Veirinjski ali pri Mujerju ua Glavnem trgu Za ?1$&И	^'n^kiMiJJ neiaijri^ni.
oUžmj. Mariboru; prijavi«. pri	<»Vll'j1ll/,5,V
2o, tlert iubra "i b H ajuliVij pri gpiTSpnem paviljonu v^tjkoff L.; .,■■ j-M-Ii-kmo eiKiJ^Me-io l»J, /
'J. Iz Naronliiv udbranu. Ukraini. odBur NnroilnO odbrane z.a Maribor in okolico se je preselil iz ,Nji;j rodnega domu v Slrehnrjevo hišo v Grajski ulici .">, kamor naj «*e nastavljajo vsi d<*pisi. Uradne ure vsak delavnik cd M—12 iu nt 1 -I—lH. Шн.^јпа [io-sluje v»Hk tim-k ti) vtek DH IH^ lil, NV olH«.-Лмi o>t«> t:or NO naj se naslavljajo dopisi 'iTakor doslej v Muislrovo ii||<;<j 17.^ . . , . _ . ,ЛЈ1\
%'^sniv. Prejeli, siyj]i|_ V'o^i)^ je Uniuepje.au isij izobrazbi lOklet; v ia namen jo io meatiui
Wtn« tmli -s-^aTs jiortavtln. V -njem j'e bitii M
i.dlif •nrt ^tMjkillfi šotfr. H'govsko !м>-Ui-ažcvalai iHldtrtbk. .izlair.iLb eaii ua ponls. v tujih ji v.illiij, obrtmi šola itd( Danes Jo v \ csni le. del iega. čeravno visi u itoljjivo svojo iDolžaost v jio-rmlnl mr-rt o teniov erlfnjt) vsestrai^ko T'npla рИ-z.lmn;4. I'eii'pbni) tii bho, iin bi bila-v šsivddn |>WiVA triletna gi)#)Hidii!.ishii Šaa;.'iu\itdn žola ■ \'«<«ie pa liii.i bi ueliak vrel« C M piAzdign donoire žeiinke obrti. Tu naj bi s« v riil i (jut |'aZni leč A, i za ie ženske obrti.; ilu ta itttčltV'Hi tihHtiiiH ftuittjKh 'tm*i'*{4 nlirt)diW.g;i liingi), Vs snA tj© t'nmeš pei eA> Vprašanje, zaitevn prcdvtjeni nie?tm> oličiiun prt leni kakor ie so Ulj, no moro oHiaii; ker mora zavod liiruli. Ali tn i'i.e liil'i j'iiiKirii'ljivo, da posveti inešlna cKi-iha
tftfanroj" Vi№ Aifibijer tlotirtil Mul eiiol.inhnrftu deta. t)rt!«l\o uitf. polil iihkili nameščenem -'tv 1ц«|ко <*irh'v v mnhhif-ril je I j), deceaibra nujbednejšini vdovam in sil4)lsm
ninilih članov po stopnji potrebo poklonili) kol bu-žičnico izdatne deiiailK- poiHiore. V lekoet'in pb-sinviieiti I siti je imenovano druhtvo svojim članom, j vdovam in llrotfttti btplftčldii nnd uont) Din nn podporah i'i z.a tri smitae slučaje na poHinrinini ; (КИЈ0 Din. Vzornemu človekoijubnc-niu delu oine-i nieuega društva vse priznanje.
Q i)avMl!< uprava v MarilHiru razglaša: Vse • javne Uorpriracije, politične, cerkvene in Šolske, ob-i čin.-, družbo ler nndrugo, ki posedujejo kakršuc-i koli nepreniienine ler morajo plačati dopolnilno ,' pieue-iio takso, da predložijo pro Ipisauo t aksne | |)i-l;ave v svrho odmero <Io|iolni!no prenosni- ink-o j Za novo pclletje. ki prične s I.jnnuar eitl 1031. !'ri-jnve je predložiti dav'-nl upravi najpozneje do dno 1Гл janUafJft 1H81.
n Novi reecrvhl (astiiikl-MarlliorOanl. Zn reze, v no pehotne podporcčilike so Imeaovuni sledeči Mariborčani: Gitjo HreSimk, Milan Jaklič, lteinhold Jeglič, Karel Kopič, Antou Kiinip, Josip Lazničkil. kudolf Menica, Josip StrOjan. Josip Vred in \'iado Weixl.
□	J K Al) Pattoniju. Dve v i ob pol 19 na Koroški cesli 0, I, važen sestanek. Vsi!
□	/o itlmifo dckllcrt, ki .se usmiljenim »t-cem priporoča z,u božične praznike SUIO prejeli ncJttij darov v denarju iu blagu. Ker odpošljemo danes prejetn darila, prosimo, da durila izročijo pri upravi na Koroški cesli l še danes vsaj do IU.
□	Prosvetna knjižnica v Mariboru Ivo v srt do 24.decembra odprta od 9—12 in od J4- 17. Za praznike pridite po novitete, ki jih jo nabavila kn izničil. V soboto 27. decembra bo odprta knjižnica kakor običajno od pol ld do pol 19.
p 21) odstotni popust — če predložiš današnjo številko »Slovenca- pri Kornianilii v Gosposki lil Id. Več glej v inseratnem delo lista.
□	Stanovalci v barakah <»b Kraljeviča Marka uliti se prav prisrčno zahvaljujejo mestni občini zu popravila, s čimer je bilo omogočeno bivaii.e v bu-rakah tudt preko zime. -— V imenu elanovulcev: Ivan Drnsbeher.
□	Mnrltiorski perutuinarji priredijo iidet v-VVnguo pri Lipniel v svrho ogledu Ui mošnje, ga drž. kokošjega vzrejališča. Javili «e je najkasneje do 27.decembra na naslov: St.SnUded. Studenci pri Mariboru, .Slomškova 17. Obenem jo vposlati potni list v svrho oskrbe vizuma, lil stane za udeležence 10 Din. Izlet ho 0. januarja; odhod z, slavnega kolodvora ob 0.40, povratek popoldne oziroma zvečer.
□	Najprisrtnejša hvolal Podporno društvo za re,vne učence v Mariboru se prav Iskreno zihval u-je vsem, ki so * diirelljlvo roko pripomogli k božičnemu obdarovanju ubogih mariborskih otrok. !/.-rečna hvala sledečim gospodom, podjetjem iu tvrd-kanit pomožnemu Škofu dr. TomnžIČu. Posojilnici v Mariboru, Prvi hrvatski štedionici, \V6gerorJu, Unionu, Narodni banki, grofu Pachta. Pogičniku, M. F. Itatbaertliu in Relacrju, R. Kiffmnnriu, Pinter-Le-nartu, Pelikanu, Fronzu, Plcmolju, dr Robiču, Hnus-umningeru, Holmu, dr. Ploju. Wes!aku, dr B. lpav-cu. dr. Kartbiu. GušHuu, Sternndu, Pfrimerju, A. K i ff niiimiu, Hutter u, Feldinu, Majerju. Bergu, Brau-nu, šegull, Ulagn-Szimlczu. Turndu, Freundu, ,lan-čiču ter onima dvema Ivrdlmmn, ki darilu nistn pri-staviti naslova. Prav prierčnu hvala ttKli vsem darovalcem peciva ln sadja ob priliki božičnega bazarja.
□	Avtobusna proga Maribor-Ptuj ne bo obratovala na božič, 25. decembra, V vedno«! spoštovanemu občinstvu javlja Llntnger.
П Uradni dan Zbornice ta TOI v Mariboru, ki
bi se imel vrSIII v sredo 34. decembra, rudi božičnih praznikov odpade; prihodnji urndni dnn se bo vršil v sredo 81. d 4-ombro v pl*nrni Gremi.n trgovcev v Mariboru, Jurčičeva ulica 8.
П Čajni rum. najfinejši, si napravite doma iz originalnega »Rumol-a«, katerega dobile samo pri Thttr, drogerijn Maribor. Gosposka ulica 10.
n Tmnrrdnn Ithlra .krasnih, modernih in cenenih kravat v epoc;nlni trgovini kravat Pečenki), Maribor, Vc-trinjsk« 21
so najlažji pot. po kuicrem prihajuio bolezenska klice v naše telo Okulien bo nlkova s« lin la-Je izogne l'.oletni vratu In grlu, ako tmorablja oklisiv Anatbt • pastilje dr. Waa lerja. Doblvnjo se v vseli ukarnah. Cena malega /.uvoja Din 8 -, velikega /avoja Din 1у-
Ptuj
Klcktrlfua zmlruen. Z ozirom nu elekli'itiku cijo okolice beležimo nov uspeli in miprc tek. Vsla-novila bo jc nova električna zadruga, in siebr s sedežem v Vaei Brstju pri Piuju. Predsednik za drttge je g. Veetenek Ugon, podpredsednik pa itiijb Aleksander,
Od Oriliiiia v Središči- so kmalu pO otvorilv avtobuslie proge ia novi promet ukinili Sedaj pn bodo progo obnovili. Pliijsfci avtobus bo tol 'Vozii vsako sredo iu vsaki dan, ko je sejem z,u govejo iiviim. Prvič vosl'V siоИи pred HožiCom.
Ldiu-nr r, rermr.i ntliaprn. Halozah imajo prav poe/tbu« m'linb.za žilo, ročno mline. V kukCm kbth Ma pcinlavljeihi dva. Unmiin. drug nad deogim ка.ко iimitniija'o ulčito. <~'1ишк la i/nai, уД«о pu se počasi drobi med knmnonui. Služi pa la ročica včasih tudi v drugo svrhe, celo ne dobrodošle. Posestnikov;! žena Marija P. v Halozah jo i7. decembra hotelu iti v obisk k sosedi in ji pomagati, ker je lWihi bttbi.r Njcnciim možu pa tn baje ni bilo všeč. Zagrozil ji je. Ker ni bilo drugega pri roki, jo ponrabil kav laku ročico in z 'njo natepeLsvojo iiOjelno iejip. V ptujski boinihiiiei «o ugotovili, da Ima nesreenica zlohiljeiio levo roko in iioškotlo, Vmitt'Vtldi teb«.
Lheiomer
t)b№^kc ntikhnle, YiTt npvo uv'edefie r mest-tttohfčimit? za i'it itKi lftjc loto, m) Hloiit-e4i: 1. Iti«viri iivino: nad Ono feto staro i20 Din od glavo. PjVdviilonili 820 glav: pod eno leto slaro 10 Djn («i gbo-'ej iuedviilenih L',0 cdav; od pra'sićov 131) i n od §1lt\-e. pN»nviiR-nih 200 glttv; i. za taz.tla vozita: o<V iivtnničihifA 230 Din, ml InOtoSiklM s prikolici) It*) Din, hres lirik. jO Difi. o l Inc. 10 Din. Imamo pu \j Ljutomeru 0 avlonjobiiov. 3 niolociklo s pri-kollco,' - nrez prfkbhce in l'jo'til'dklov. Novi davki. Občina mora iskati dohodkov za kritje stroškov.
Slovesen sklep s>. inisijoiiH smoi imeli v nedeljo popoldne. Skozi dosol dni so pedala semena, vz.|>oreilno i. obnovitvijo duš l doležba je bila dobra. Pn je Se mnogo lakih, ki jih ni bilo, dasi nimajo daleč ... Daj Bog, da bodo semena vzklila, pognala klfisje in rodila sadove. Misijon so vodili očetje jezuiti iz Ljubljane, gg. žužek, Pristov in Sečnik.
I/. Ljutomera
Nc več luksuft, temveč polrehe Sa vsakogar ie dane<i>
radijski aparat
ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrali pa morale najboljše. Brczdvomt: so datie« nn višku pojiolnosti radijski aparati
»PHILiPPS« in »TELEFUNKEN«
s Katerimi posluša polovica svelu, kajti njihov sprejem jc popoln. Niti ure nc odlašajte, zahtevajte ponudbe in predvajanja od
MILAN SESSLER-jtt vele(igo\ iiui — Ljiitomei*.
Spori
BOŽIČNI SMUŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE.
Vse prijatelje beleči zim seja sporla j>oaovno opozar-iamo na Atevilne nuiške letuje, posebno za »ačetmke, kt bodo na teh težajih do', id vse po-trttao znar,e, ki пи bodo v bodoče rab. 11 pri jenju smuŽarslva, Vsi tečaji tc vrse od 25. Jee. do 2. ian. m sicer:
V Bohin-u pri hotelu sv. Janez, dalje v Boli. Bislrici,
v Kranjski goni (Hotel Slavec) pod vodstvom jj. ŠircVa in ie en tečaj pod voJslvom g. Klofelarja. Za vse imenov-anc teCa e ni nobenega predhodnega roka za prijave ia se v«i.k interesent lahko prijavi v tečai sam.
S. K. Ilirija. — Prva se:a novoizvoljenega upr. adbura bo danes, v torek ob 20.3.) v danskim salonu kavarne »Emona«. Na dnevnem redu je kon-stituiianj« poslovnega odbora in odsekov ler ne-kateve nu ne tekoče zadeve. P.edscdstvo prosi zn pplnoitev.lno udeležbo. — Trening nogometne tek-ci.e v tekočem tednu odpade; pivi prihodn i tre-nle.| bo v torek, 30. t. m. i:i nato redno vsak torek in četrtek ob 18.30 ua vele'cimu. — Tnjn k.
Pri|avnina za sn uča^kl tečaj ze ztč.ctnlke, ki ga razpmij« sSmuški klub Bohinj': od 25. dec. t. k do 2. jen. 1931 znaša 50 Din. ne pn 10J Din, kakor je bilo to danes v časopisih objavi eno.
Siručarski klub Ljubljana sk icu e za danes zvečer točno ob 19 v danisko sobo kavarne sestanek v»eh enih »vo/ih tekmov.-leev, ki se udeležijo o Bov.iču lečajo za tekmovalce v Tamer.u-Plciiica
Ljubljansko utedališče
DRAMA
Začetek ob 20 Torek. 23. dec.: 7aprto. Sreda, 24. dec.: Zaprlo.
OPERA Začetek ob 20 Torek, 23. dec.: 7aprto. Sreda, 24. dec.: Zaprto.
Mariborsko ffledališec
Torek, 23. decembra: Zaprto.
< Sreda, 24. dec.: Zaprto.
S podmornico na severni lečaj. Našo 20. stoletje, <I<>1ki tehnike, uresničuje nešt ovalno na-|h>\<xli. ki jili je |x«lal genialni fantast Jules Verne (1828—1905) v svojih romanih. V svoji knjig Nautilus« ie oiusal Jo leti Verne potovanje na tečaj v podmornici, kakršno hoče ,-odaj nastopili ameriški raziskovalce Wilkins. \ čast preroškega pisatelja je dal Wiikin6 svoji podmornici ime >0 12 Nautilus«. Na sliki vidimo, ktiko hoče \Vilkiais prodreti na severni teč« j.
Kako praznujejo Angleži božič
Čeprav je božič eden največjih praznikov krščanskega cerkvenega leta, ga vendar vsi krščanski narodi ne praznujejo enako. Francozi n. pr. slave mnogo bolj svečano novo leto kakor pa božič.
Angleži pa praznujejo božič s čisto samosvojimi svečanostmi, ki se v bistvu razlikujejo od svečanosti pri nas in drugih narodih. Pri Angležih je božič nekak družaben praznik, niti malo pa ne spominja, da bi bil rodbinski praznik. Anglež v bistvu ne pozna svetega večera. Ko slavi Anglež božič, misli samo na rojstvo Deteta v Betlehemu, in pri tem niti malo
Molotov, uovoinicnovuui predsednik »veta ljudskih komisarjev. Dosedanjega predsednika Bikova je Staitiin odžagaj.
ne pomisli, da je isto Dete nekaj desetletij pozneje umrlo na križu. Angleški božič je dan razbrzdanega veselja. Dočim pri nas popevamo v krogu svoje družinice božične pesmi, ki nas v duhu preneso v davne čase, se pa Anglež ravno na ta dan zbudi iz svojega mrtvila« in nori ob zvokih jazz-banda. Predno gremo pri nas k polnočnici, pokusimo kolač in pijemo domače vino, če ga imamo; Anglež pa pravi, da sploh ni praznoval božiča, če se ni napil šamnanca in najedel posebnih jedil, ki morajo škoditi želodcu. Tega seveda ne store vsi, ampak večina.
Na sveti večer ni v krogu angleške rodbine nobenega prazničnega razpoloženja, edino, kar je: otroci nastavijo zvečer, predno gredo spat, očetove nogavice, da jih »Fatlier Cristmas« na-lolni z darovi. Šele pri obedu na božični dan se darujejo prava darila. Ze stara navada pa je, da se darujejo darila zavita v zavoje, in največje veselje angleških otrok je, odpirati te zavoje. Če bi darilo ne bilo zavito v omot, bi angleškim otrokom pokvarilo polovico veselja. — Sploh se na Angleškem o božiču silno veliko daruje.
Vsaka, saj nekoliko imovitejša rodbina daruje najmanj 40 daril. Darila so najrazličnejših vrst, od najdragocenejših zlatnm pa do preprostega zavitka čokolade. Na ta dan se spomni Anglež vsakega prijatelja, pa naj se bo še tako oddaljen. To darovanje smatra Anglež za najlepši in najbolj krščanski znak božiča. Posebno na deželi se je še v polni meri ohranila ta lepa navada Vsak Anglež, ki ima posestvo zunaj mesta, praznuje božič na deželi, in povabi na ta praznik vse svoje prijatelje.
Božično drevesce pri Angležih ne igra skoro nobene vloge. Šele na sveti dan popoldne prižgo na njem svečice. Tudi božičnih pesmi Anglež skoro ne pozna Na sveti dan dopoldne se izvrši v cerkvi verski del praznika in s tem je vse končano. V cerkev pride vsa družina. Popoldne se pa začno zabave, pri katerih se pleše, je in pije za žive in za mrtve...
Tako praznujejo protestantovski Anglež božič. Nam se je taka proslava enega največjih praznikov cerkvenega leta zdi čudna ...
Iz džungle v Zoo
Te dni ,je v hamburškeni pristanišču pristal parnik >Sultan«, ki je pripeljal s seboj celo vrsto živali za Hagenbeckov živalski vrt, in sicer iz Nigerije. Med živalmi je sama divjačina, ki 1h> znatno povečala zanimivost zoološkega vrta v Hagenbecku. Parnik pa je pripeljal le del transporta, drugi del pa še čaka. Lov na živali je bil silno težak, posebno še radi silnih množin komarjev, ki s svojim pikom povzročajo malarijo. Mnogokrat se je nahajala ekspedicija v nevarnosti, da bo poginila od žeje in včasih je bilo treba iti cele tedne po pokrajinah, ki jih je dolgotrajno deževje popolnoma razmočilo. Ekspedicija je morala na svoji poti do obale z živalmi vred prehoditi 25 kilometrov močvirja. Voda je stala na tej poti povprečno meter visoko. Ce so naleteli na kako reko, so morali uporabljati čolne. Živali seveda niso mogli spraviti v čolne in tako so morale plavati. Žirafe pa ne znajo plavati. Morali so jih privezati na vrv in so na ta način držali njihove glave nad vodo, da niso potonile. Težkoče so se pojavile tudi pri nakladanju na parnik, ko so morali za žirafe zgraditi zelo visoke kletke, oziroma so morali preje pripravljene kletke zvišati, ker niso računali s tem, da imajo žirafe tako dolge vratove.
Ce pomislimo, da je morala vsa ta družina divjih živali, — ekspedicija je lovila tudi slone in sploh vse vrste divjačine afriških pragozdov, — prehoditi 1200 kilometrov dolgo pot iz osrčja Sudana do najbližje železniške postaje, potem moremo šele ceniti napore in zasluge ekspedicije, ki se je lotila tako težke naloge in ki je to nalogo tako uspešno rešila.
Smrt slavnega misijonarja
Te dni je umrl na Japonskem misijonar p. Lucian Drouart de Lezey, vodja doma go-baocev v Moyami v japonski provinci ji Shizu-oka. Pokopali so ga na pokopališču gobavcev, katerim je služil dolga leta. Pogreb je pokazal, kako je pokojnika vse spoštovalo kot človeka, ki si je izvolil za svojo življenjsko nalogo, služiti najbednejšim članom človeške družbe. Pogreba so se udeležili zastopniki cerkvenih in svetnih oblasti. Pogrebne svečanosti je vodil tokijski knezoškof ob asistenci apostolskega delegata in zastopnikov misijonskih rodov. Preden so krsto odnesli iz cerkve, je imel neki duhovnik na plakajoče gobavce in številne navzoče katoličane ginljiv nagovor. Na grobu pa so govorili tokijski knezoškof, zastopnik japonskega notranjega ministrstva, prefekt provincije Shizuoka, dalje zastopnik Glavne karitativne /.veze in neki protestantovski misijonar. Sožalno brzojavko je poslala tudi japonska cesarica.
Pokojni misijonar je s 70 leti prevzel vodstvo doma gobavcev in 12 let z mladeniškinii močmi deloval za njihov blagor. V avgustu letošnjega leta ga je japonski cesar odlikoval z redom za zasluge-
Bivši finski generalštnbni načelnik Walenius,
ki je nekdanjega državnega predsednika Stulil-berga nasilno odpeljal, je bil v Helsingforsu obsojen nn 5 leta ječ-e.
Berlinska policija
V Berlinu se je te dni pripetil dogodek, ki ne meče preveč lepe luči na berlinsko policijo. V neki hiši na Aleksandrovi cesti je policijska vojašnica, in v isti hiši je tudi neki modni salon, v katerega so pred 14 dnevi vlomili zločinci. Da je zadeva še bolj zanimiva, je bilo te dni neke noči zopet vlomljeno v isto trgovino. Ta drugi vlom pa je tem zagonetnejši, ker je lastnica trgovine zanj že preje zvedela, in je o tem obvestila policijo, ki ima okrajno stražnico v isti hiši. Zaprosila je policijo, naj dotično noč varuje njeno trgovino. Policija se je prepričala o resničnosti te prijave in obljubila, da bo sto-
rozorišče uajiiuvejSe revolucije v Jaini Ameriki je bila Gustcmala, glavno mesto istoimenske repub like, kjer je po krvavih pouličnih bojih vlada padla. Vzrok tega najnovejšega ameriškega prevrata tiči v splošni nezadovoljnosti z vladanjem državnega predsednika Chacona (na desni zgoraj.
Novi indriski podkralj lord Willington, dosedanji generalni guverner Kanade. Willington je star 65 let in je bil že preti desetimi leti kandidat za indijskega podkralja.
rila vse, kar bo v njeni moči. Lastnica je odšla pomirjena na svoje stanovanje, ki je v neki drugi ulici. — Ko je naslednjega dne prišla v svojo trgovino, je s strahom ugotovila, da je bilo ponoči vlomljeno, in to točno po načrtu, za katerega je že preje zvedela. Vlomilci so izbili izložbeno okno in odnesli iz njega dragocen model. Lastnica trgovine je takoj odšla na stražnico in se britko pritožila nad nemarnostjo varnostnih organov. Ti so ji pojasnili, da je policija s svoje strani ukrenila vse potrebno. \ »Vse potrebno« je obstojalo v tem, da je bilo stražniku, ki je imel v onem okolišu nočno službo, naročeno, naj pri svojem obhodu večkrat pogleda na to hišo. Seveda, ko se jc stražnik oddaljil v drugo ulico, so vlomilci prav lahko in neovirano opravili svoj posel. Pa to še ni vse. Za ono noč je bila napovedana tudi racija za isto roparsko tolpo, ki se je je udeležilo okrog 400 policistov. Nihče od teh 400 brumnih policajev pa ni opazil, kaj se godi v hiši, kjer sc nahaja njihova stražnica. Danes se ves Berlin smeje na račun svojih varnostnih
organov... ]' ........................................
Pridobivajte novih naročnikovi
Kulturni obzornik
„Mladika44
Enajsti letnik družinskega lista s podobami >Mladike« je zaključen. Ne moremo, žal, pisati razprave o čudovitem razvoju tega lista iz skromnih začelkov do sedanje njegove usluljene ter skoraj v vseh podrobnostih dognane oblike, pri čemer je list vendar živ in v vsakem novem zvezku z novinami nasičen. Pač pa hočemo v kratkih obrisih začrtati vsebino enajstega letnika »Mladike«, kakor je.
V pesmih, ki so številne, a vendar ne preveč, da bi se bilo bati tiste zvodenelosti, ki je pri naših ozkih številčnih mejah neizogibna. Izmed starejših so prispevali Joža Lovrenčič, Keaver Meško in Janko Samec, od priznanih mlajših pesnikov ima med svojimi sotrudniki s Mladika*: Otona Berkopca, Mirka Javornika (ki se dobro dela, dasi je najmlajši), Jana Pleslenjaka, Jožo Pogačnika, Vitala Voduška in še nekaj drugih.
Prvega dela lista jedro pa tvori pripovedno slovstvo. Tu je objavil F r a n c 6 S e 1 j a k (psevdonim znanega pisatelju) povest >K a m u a r j e v Jurij«, ki je izhajala skozi ves letnik. Povest našega primorskega ljudstva, široko zasnovana, značaj in dušo kraškega slovenstva krepko in mojstrsko podajajoča. Seljak nam je v čudovitih besedah opisal svet, ki je naš, kakor listi, ki v njem vsak dan živimo, ki nam je pa postal v kratkem razdobju že tako neznan, ko mu je tujec s svojim bičem udaril v lice bridko rano, ki ga je vsega izpremenila. A »Kamnarjev Jurij« naj nam ostane blizu, brat biiitu, naša misel bodi z njim!
Druga povest, ki je izhajala prav tako vse leto v »Mladiki«, je prevod romana znamenitemu sodobnega francoskega pisatelja H e n r y a B o r -d e a u x a : »Z a m e t e n e stopinje«. (La ueige sur les pas). Pisatelj obravnava težak in vendar danes kakor zmerom aktualen problem zakonske zvestobe. Sijajno zastavljeni vozel reši z vsemi pripomočki mojstrskega romanopisja, hkrati pa krščansko etično. Prevrni, ki ga je oskrbela Krisla Hafner, je izvrsten.
Ko bi letnik ne vseboval nič drugega mimo teh dveh povesti, katerih vsaka zase tvori lepo knjigo, bi že bil vreden denarja, kar velja. Toda. kje je vse ostalo gradivo, bogato kakor razkošno božično drevo?
Bogomir M a g a j n a je dal dve krasni noveli: »Beli konjiček« in »Ananas«, J. K a lun: • Zadnji križev pot«, Cene K r a n j c : »Na šmarni gori«., Matija Malešič tudi dve: »Tiho, tiho« in »Stćničkac. Ksaver Meško: >Sv. Frančišek«, Adam M i 1 k o v i Č tri črtice, Jan Plestenjak: »Beseda sekire«. Izšlo je tudi nekaj prevodov iz tujih slovslev.
Med poljudno znanstvenimi spisi ima »Mla-dika: neprekosljivo nazorne, zlasti pa jezikovno izvirne študije iz anatomije dr. Janeza Plečnika: O prebavi in presnavljanju telesa — O menji vžčnasti — Drobje — Črevo — O snoveh v našem telesu (plini) — Iz katerih snovi je našo telo? — Dr. Alfred Š e r k o opisuje v daljšem potopisu, ki ga krasijo fotografski posnetki, potovanje »V Severno Ledeno morje«. — Mnogo zanimanja je zbudila razprava neutrudljivega dr. S t. V urnika o zgodovini obleke, ki je Iudi opremljena z mnogimi slikami. Jos. Wester je prispeval v štirih zvezkih izredno privlačne slike iz naših krajev preti 150 leti, J. Ž i r o v n i k pa je pisal o blejskem otoku
Del zase tvorita v »Mladiki obsežni rubriki »Pisano polje* in »Družina«., kvas družinskega lisla. Ta del, čeludi mu morda še manjka v splošnem nekoliko večje toplote in domačnosti, kar bo v bodočnosti gotovo doseženo, je po tehtnosti prispevkov ix) pestrosti in zanimivosti daleč pred podobnimi revijami v širokem svetu. Upoštevani so zna-menitejši jubileji, ki se vrste ob življenjepisih, katerih zanimivost in poučnost je naravnost preuo vsake pohvale, in člankih, ki bi jih moraii, če bi hoteli vsaj malo prikazati njih jedrovltost, vse prsamič navesti in razložiti. A omeniti hečemo poleg Finžgarjevih ^priložnostnih in sijajnih Dobi-dovih o slikarjih in slikarstvu, le še: O knjigi (dr. Jože Pogačnik), Križem po Bolgariji (J. Še-divy).
Največje pozornosti vredni pa so kotički Štefanije H u m e k »Gospodinjstvo«, Milice Grafenauer: »Iz duhovnega življenja družine« ler Marije Remčevc »Kuharica«. V člankih o gospodinjstvu so obdelana vprašanja: sodobnega gospodinjstva, sodobnega stanovanja ter vsakdanjih opravil v sodobnem gospodinjstvu. — V člankih iz duhovnega živPenja družine, katerih je cela kopica — in izvrstnih! — omenjamo le: Zakon — zakrament — skrivnost — ter Ljubezen — blagoslov in življenje. — Kuharica vsebuje (»leg uvodov ogromno število novih kuharskih receptov.
Nazadnje, dasi bi jih bilo potrebno na prvo mesto postaviti, omenjamo slike -Mladika jo razkošno ilustriran list — število slik, ki jih vsebuje ves letnik, doseza skoraj 200. — Med temi so unietnosine slike, kipi. lesorezi, ki jih izbira dr. Karel Dobida, gotovo za estesko vzgojo čitateljev najbolj pomembne, toda tudi fotografije in portreti, pokrajinske, narodopisne, zgodovinske in druge slike so vse hvale vredne.
Kakšna bo »Mladikam v novem letu?
Videli smo prvi zvezek dvanajstega letnika »Mladike«, ki bo dobila v novem letniku sijajno novo zunanjo opremo, delo Plečnikove šole. Ze po platnicah bo list razodeval slovenskost in domačnost svojo. O priliki spregovorimo o naslovni sliki posebej. Za danes le nekaj podatkov o vsebini prve številke novega letnika:
Bogomir Magajna; priznani in cenjeni naš moderni novelist, je napisal daljšo povesi, ki bo izhajala v >Mladiki« nemara vse leto; je to »Gornje Mesto, povest iz zagrebškega življenja.« Ze po prvem odlomku sodeč, bodo čita-telji sila napeto zastavljeno zgodbo o medicincu Simonu in učenki godbene šole Mariji s slastjo prebirali. — V Dobidovem prevodu izide J. LeinaJ-trova »Lilitt, Silvo Kranjc priobčuje na podlagi spisa Benedikta Kuripeš'ča iz Gorniega grada potovanje »Pred štiri sto le,i iz Ljubljane v Carigrad«. — Bogdan Kozak (ki je v resnici znan ljubljanski zdravnik) objavlja »Iz zdravnikovih doživljajev«, dr. A. Šerko pa nadaljuje svoj opis Severnega Ledenega morja pod naslovom »Lofotl«, v katerem prikazuje življenje norveških ribičev. Dr. Janez Plečnik je ostal, kakor vidimo, še nadalje zvest »Mladiki? ter objavlja razpravico »0 dihanju«. — Kot druga glavna povest bo izhajal zgodovinski roman ruskega pisatelja S. H Minclova: Ko so hrasti šumeli. — Bogato je -Pisano polje, še bogatejša »Družina«, kateri je ostala zvesta Milica Grafen-auerjeva. |к»1п jerbas pa nudijo jšale« in »Uganke«.
Zares, malo je tako lepih in tako bogatih listov, kakor ie Mladika« — lahko smo ponosni nanjo!
Stev. 292
'■ft* . F V I*
m
Philips
LOKAI.N3
To nI rrdljskl rnprat amp.ik Kl."Zbenl instrument — kar V m mi tu nudimo
KUor ima Pliill >sov 2515, 1a 'aV:n brez preTfiavrn}* r če: „Imain na,"ftollšl !o';.itnl prejcmrtl afa.rfft, Iti se ga more dobiti. Kajti za vsakim Plilllpsovim a^r o n, zn vs.-klm njegovim Vesla n m del-m s:ojl Vrst* Inž- njerjev n t h ni kov ene od največjih svetovnih tovern. Vsi oni delajo na Utein čenjti Ideala r.idiot h.iikc'.
Priključek na e!e';tričnt tok — najpret r> stejše ravnanje s samo irilm gumbom —gramofonsko pojačanje in okras vsakega dotna.
Ustanovitev samopomoči
živinorejcev v Laškem
V nedeljo dne 14. decembra t I. »e je ustanovilo v Laškem drilStvo »Samopomoči živinorejcev zu slučaj nezgod pri domačih živalih za okraj Laško. OMnemtl zboru Je prisostvovalo okrog 100 zastopnikov občin, kmetijskih podružnic in drugih interesentov iz celega okraja. Za zborovanje je vladalo Izredno zanimanje. Trajalo Jo eelo tri ure. V glavnem se je obravnaval pravilnik, ki je bil z malimi izjemami odobren. Sklenilo se je. da bodo vplačali zn leto 1081.: za 1 od rast lo goved 15 Din; za 1 mlado (izpod 2 let) goved 10 Din; za 1 svinjo (brez ftizlIKc starosti) 5 Din. Za nabiranje članov je določenih 40 zaupnikov, ki obenem fungjrajo tudi kot cenilnici zn poginjeno živino (skupno z živinezdravnikom). Nabiranje članov traja do vključno 28. februarja 1981; po tem terminu je pristop k Samojioniočl za poslovno leto 15)31. izključen. — Upravni odbor (tudi tajnik) vrši svoje delo za leto 1931. brezplačno. Ker so se radi velike kmetske in delavske krize v okraju Laško določila nizke vplačila, tako da bi bilo nemogoče kriti samo /, vpla-iilF- po pravilniku določeno dvotretjinsko Škodo, m»st«lo radi f>ogiiH» oziroma zasilnega леко!« go-
Nujna gospodarska potreba
Z ozirom na ta uaš članek nam pošilja podružnic« Drž. hip. banke v Ljubljani ta-le popravek :
Pupilarnl denar iz področja nase .tukajšnje lilijalo Se nalaga sauio pri ua*. Vsota, pri nas naloženega pupilnega in depoutnega denarja s fondi iz cele dravske banovine, vključno Črnomlja, znaša per 30. novembra 1030 Din 21,384,984.67, od čegai
i'o zu Din 3,445027.58 fondov, ki so jih ministrstva i Belgrada številu raznim tukajšnjim državnim tiradom na razpolago, Uiko torej, da znaša celokupna vsota pn nas naloženega pupilnega in depo-ziliiegu denarja s fondi Din 17,780.007,00.
Nasprotno pa smo ua naiem področju doslej plasirali posojil za Din 22.839,102.73.
Iz navedenega sc vidi, da jc tukajšnja filijaln Državno hipofekarne banke v svojem okolišu več denarja naložila v posojila, kakor иа pa na pupil-iiib Jo depofcttiiili vlogah prejela.
*	-ju.
Nj. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XI. mednarodnega vzorčnega Velesejina, ki se vfll V Ljubljani od 30. maja do 8. junija 1931.
Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, zaključi svoje poslovanje zo stranke dne 24. dec. t. L ob pol 13. uri.
XI. dražba kož divjadi se vrši dne 26, januarja 1931 na velesejtnu v Ljubljani. Kdor hoče svoj lovski plen ugodno prodati, naj pošlje svoje kože čim-»Divje
ujuoniia ui
divjačine. Pred novo kampanjo so divjačine po poročilih zagrebških i zlatica 800 Din, belica 700, lisici:
prejd na »Divjo kožo«, Ljubljana, velesejem, kjer se dobe liidi vsa pojasnila brezplačno.
Cene kož divjačine, Pred novo sedaj Cen« kož " ' listov tele: kuna poljska 185, planinska 300, dihur 120, jazbeci 80, dfvje mačke 80, zajci 10, veverice 4 Din.
Iz srbskega zadružništva. Prct. nedeljo se JC vt-Silo v Barijainid /ж1п1/ио zborovanje, im katerem jo l>i'o sklenjeno osnovanje )K>-sebne zadružne zveze v Banjaluiki za vrluisko banovino. Ustanovni o ! h i i.i zbor. se bo vp?'/I v Banjaluiki meseca februarja. — Prisostvovalo je (ii delegatov ol 75 zadrug: zadružna /\0M. iz k-ntere bi te zadruge izsMiMe, je Zvezo srbskih kmet. zadrug v Sarajevu. S tem bi »a zveza izgubila skoro polovico svojih članic (50. Juti'.' f. I. jiti je imela f2i).
Svetovna industrijska produkcija. Iz podatkov 0 industrijski produkciji (na podlagi produkcij« 1924 = 100) je letos v prvih 9 mes. t. I. znašala industrijska produkcija v Nemčiji 129 (lani 148), v Angliji 105 (112), v Franciji 132 (129) iu v Uniji 106 (124). Najbolj je padla ameriška produkcija, francoska pa je cclo natasla.
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 30. t. m. |K>nudbe glede dobave okroglega mehkega lesa, cinkovih trakov, pločevine, žice, Jeklefiih vrvi. — Delavnica drž. žel. v LJubljani »prejema do 29. L hi. ponudbe glede dobave napravo ui polnjenje plina. — Itnttt. drž. rudnika Brez« aprojenui do 31. t. m. ponudbe glede dobnve 800 metrov trofaznega kabla. 10.001) kg karbida. 40 0000 kg portlnnd-cementa, 20Ш kg kristalne sode raznegi pisarniškega tiiatorijalu. barv, žvepla, intit-koveiM pr.if.ka — (ravn. drž. železarne Va-teš sufeieina do 81. t m. oouudbe alede dobave
ved ali svinj, se sklene, zaprositi vse pridobilvenu ustanove v okraju, kakor tudi občine itd. ter kr. "Ши upravo za podporo, ker SC predvideva, tla prijavi k Samopomoči večina rejcev vso svojo živino. — Izvoli! se Jo devetčlanski odbor in 7 namestnikov, iti sicer iz po enega zastopnika sedmih kmetijskih podružnic v okraju in Iz po enega namestnika ter dveh v okraju službujočih živiuo-zd ravni kov. Za načelnika je izvoljen g. Al. Šmld, posestnik v .lurldoštru, za njegovega namestnika g. Anion Vrečko, posestnik \ .lurkloštru; za pod-načelnika ». .lančič Ludvik, gostilničar in posestilik v t*i>odnji Rečici, zn ujejiovega namestnika g. Goloti Karol, posestnik, Sevce; za tajnika (blagajniku) g. dr. .Jnfttla. živimtr.'lravnlk V Laškem. Ootovo je. da bodo sledili temu zgledu ludi drugi okraji in se bo nn tn način rešilo eno najbolj perečih vprašanj: zavaroVartje živine, ker so riiv'no 'nezgode pri živini zelo pogoste in povzročajo našemu malemu kmetu iu delavcff "'llkansko škodo. So seVeHlu tudi ljudje, ki nasprotujejo ustanovitvi Silinopotnoči, vendar je njih število nudo. Naš kmet in delavec bosta sledila onim. ki delajo požrtvovalno za njihov dobdobit.
1500 kg UeiK'iihi, azbestnega nnilerijalu, iirneža. lerpeittina, sikuliva in barv. —Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 5. jan. 1031 ponudbe glede dobav« s\ odrov.
Borza
Dhc 22. dec.
DENAfc
V današnjem deviznem prometu so tečaji nekoliko iippiijrtUi.wJfr<>u)«U je ЈЧј znaten, posebno v devizah Praga in London. Privatno blago je bilo Zaključeno v devizi Budimpešta, dočini je vse ostalo
Etll
zaključene devize dala Narodna banka.
\iti-
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Ar sterdaffl 2260.50- 22T5.M (2272.50) Berlin ttnSft 1346.50 (1345). Bruselj 786.23—789.25 (787.73). Bu-""	~ .......'4.40- 1007. '"
dltnp. "86.50-O30 50 (038). Ctirili 1094.40- I007.U) (|0"5.W). Dunaj 703.30-796.30 (794.80). Loncfrsn 273.O0-274.40 (274). Newyork 56.305 bi. Pariz 221.76 hI. Prpga 167.17 -167.97 U67.57), Trst 295.23 ilo 2П5.40.	J	---- > j
Zagreb. Aubterdaiit 227X511 bi. Berlin 1)43.50 do J346.50. Bruselj 78S.39—701.39. Budiitip. 9У6.435 ilo »SO.m Curili РИЦ-40- lo<r/4o. Durmi 7^130-798,30. Lontlon 271.00- 274.40. N«w>Ofk 56 205— 56.405. Pariz 220.695 222.695: Praga 167.17 do 167.97. Trst 294.30- #>0.:*), — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.5 milj. Din.
Curih. Belgrad 9.12(4», Ailisterdam 207,273. Atene 6.675. Berlin 122.71. Brusflj 71.925. Budimpešta '10.175. Bukarest 3.06. Carigrad 2,4-1. Dunaj 72.50. Londou '25. Madrid 55. Newyork 514.625. Pa-fiz '20.2325. Prnga 15.275. Sofija 1.73. Trst 26.95. Varšdva 57.75. Kopetih. 137.70. SlOCkhblm 138.175. Oslo 137,70. Helsingfors Г2.95.
Dinar notica na Dunaju (devica) 12.5875. (valuta) 12.5375.
VRFPNrtSTNI
TeudenčA za državne jiap^rje jc bilft danes v glavnem nespremenjena. Popftivil se le (efal 1% Blera, ki je bil zaključen po 80, natn pa- na?adtrynl na 79.50. Bančni papirji beležijo zaključke |xi ne-spreinenjeuih teeajiii v delnicah Poljo Бап1{сГ Uničil i it Jugo bankč. nadalje le bila žakl'tk-ertS Zeiraljskrt po 128 in Srbska jpo v90 in 1V5. Praštodiona ie narasla lta 940 Dill, Promet v industrijskih delnicah je bil nekoliko živahnejši. Po šlabejših lecojih je bil zaključevati ГТиИЈпапп (Li^TKI), nadalje so bile zaključene delnice Slaveksa in Drave |16 'ftespreme-njenih tečaiitT,;Tjb<>veli3ka >*vV printeri s preteklim iTOhdfn želo nazadovala iu je biia zaključena po .360, v petek 370 in 371.
Ljubljana. 9% Bler. pO*. 91 bi, 1% Bler. pos. 80.50 bi. tob. srečke 50 bf. Celjska pos. 160 den.
žavoi se 'J3 5
i. kred. 124 den,, PraMedjaua 935 den. Kred. I 176 -180. Vevče 126 den. Stavbna^O den. Ku-K -253.	• '
Zaerejj. Drž. pa)).: 1% Iti v. рбз. Q6.50; agrari 52.50 bi,;.Vojna škoda ar. 425-425.50 (425.75, 425.50), kaša 425-425.50 (426. 425.50), 12. 425— 425.50 (425), ;>. brez kup. 415 50'd„ 3. 415.50 d.; srečke Rdeč. križa 50' b.: BlCr. pćrs. (П-91Л; 1% Bler. pos. 70.50-79.75 (80, 79.50); 7% pos. D. II. B. 78.50-79 (79); (,% begi. obv. 68—69. Bančne delnice: Ravna eora 75 d, Hrvatska 50 d. Katolička 35 -47. tVljo 56 57 <%). Kreditna 00- 103. Union trto »hI—16:i (18O.50V Jupo 77.50-78 (77.50, 7»). L v Vred 124 d. Medjunarodna 67 d. NaraltlA RI00 d, O brlita 36 d. Prašlediona 940 d, Etno 135-143.
Srbska 194-195 (196, 195). Zemalj. 127-129 (li?). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 130 do 134 (132, 130). Slaveks 50—55 (30). Slavonija 200 -203. Našicc 940—950. Danica 95—100. Drava 235-236 (235). Sečerana Osjek 295—305. Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 210. Brod. vag. 90. Union 90- 95. Vevče 126 d. Isis 40-44. Ragusea 350-365. Ocea-nia 227 bi. Jadr. plov. 570 bi. Trboveljska 360-363 ( 360). Split cement 300 d.
Btlgrad. 1% inv. pos. 87; agrari 51; vojna škoda 425, 12. 426- 427. 2. 416-419.
Dunaj. Don. sav. jadr. S6.55. \Viener Batik-verein 16.75, Creditanstaft 16.75, Esconipleg. 157/25, /i v no 88.30. Uniotf 23.45. Aussiger Cfilm. 143.35, MuUdus 147.50, Alpine 18. Trboveljska 46, Leykaui 3, Rirna Muranv 61.80.
/itiii (rs
Tendenca nn današnjem žitnein trgu je bila za |)šenico izredno čvrsta. Cene so se nadalje učvrstile in dosegle za banatsko 80 kg težko blago 152.50 do 155, za nekatere postaje cclo 157.50, gornje bač-ko blagrt je bilo zaključevano po 155. Dovozi na trg м> izredno slabi, tako da moremo reči, da jih skoro ni; kar iiride na trg. pokupijo takoj mlini in blago najde gladko odjem. Naši kraji ujak? kupujejo, ker so zaloge še vedno znatne. LimPItlo M't?uin koruza stauii 92.50, času primerno. i,uha s kvalitetno garancija do namembne r.ostaje 80 in siara 102 do 105. Moke notirajo po kvaliteti od 245 do 265. V ostalih predmetih je položaj domale^a nespremenjen.
Novi Ifad. Pšenica: lič. 79.80 kg okoL N'. Sad 145—bč. pot, šlep., gbč. 150-155. glin. 145-
145—130. bč. pot. šlep., gbč. 150 -155. gbu. 145— 147.5, ibu. 140 - 142.5, sr. 78 kg 132.5-115. slav, 78 kg 130—135, stav. šlep 77/78 ku 127.5 1.30. -
^čiiien: bč.,. sr.703/04 kg 107.5-112^. Koruza: ., šj*: 'itifra -100, bč., sr. nova garam. /J >
lečmeu: bč., sr:, 03,1)4 l;g 107.5-bč„ sh stara №>—Ш bč„ sr. i 77.5, bč., sr. nova jatt. 77.5—80. f>č.,šr. itov'n 'iiiarc, april, utaj Ш—'Oi.i, sr. nova posušena 90—92.5. sr. nova prtsušelta ladja Ф 923. — Otrobi: bč. v juta-vrečah 77.5—S'2,5, sr., ban. v jntavrečah 75--trO. Vse ostalo iieizprJtitenjeno. Promet: pšenica 17, koruza 24, moka 3, otrobi 4 vagona. — Tendenca ntizpre-menjena. '
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšen i ca: marc 15— 15M zaklj. 15—15.01; maj 15.20, zaklj. 15.20-15.21. Rž: marc 9.85-0.06, zaklj. 0.91 do 9.92. Koruza: marc 12.45—12.00, zaklj. 12.50— 12.51; transit maj 10.40,
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvruKc Ldv. Saborsky « Co,. ounaj.) oaues jc bilo prignanih
2053 goved, iz Jugoslavije 118. Na koniuniuCuCiii trgu jc biio 23 gtn ed. Cene: voli najboljši 2.05, I. l.oO—1.85, 11. 1.20—1.45, IIJ. i.j\>/-i.l5, krave 1, 1.15—1.23, II. 0.93—1.05, biki 1—1.35, klavna živina 0.60—0.90. Icndenca žeto počasna.■ Cene so padle za 5 grosev v splošnem, za slabse in srednje Dtago za 10 grosev, za bike od 5 uo 8 grosev.
Višnja gora
htaterui sejem kljub novozapadlemu siifcjtit in	je »џ. \»o лјуршопе pošieiio Miezno/sđ' tii
iiil laku siaOo ooitUuii, koi jc v zaćeiKu ка/.а«^ kniCije lUf/tlo raiitjo denar — praznuu su lu, ziinu primn*, *an» št lwM sKi.ijuo. smout potov in snežnega inea-/4» ,/iieo zo.ni, So pi'ipvijđli še no.titj živine jia »ejiiUM-e, ua je odo \><i-j ttCjinti pouooiiui vlfinjar pn nt biiu Kupčij« nič kuj zivanu«; naivni kupci t4i ntu nicsaijl, ivtt-eiji.pu so pnuujau smešno iHiv«	m	jo v sni /.a iiajyoire6-
aejs* ileuur. je «iHii ra.ic Žlviup doiiiuV v iftineni flpali.iu, da iijijei Časi iinlt -zanj morajo l^lii. f« «ij'je re* rtCra>.Uinijivo -«;pauii cfc lo, ин živina in pil pinHuiT каг ima kJiic: za pruuajo, injna uuneuo Ши —. uuuuu pa jo mOVu, m lo tudi uh n.,s \ Vjsiiji gori, ravno š« enkrat dfažje Kot pa zirRifcf Ali jb res utiointna iu i« roisija, da tatto r«?emu> pci(1 e>wtfirilo'eAuiti? 'Ce ooiasi oru^od — гес.пш ini ljuDijant»№M. ч ци, zna in- ei ЈЦ>а juur dihi i ran ecue „me^ijun prid.uui,in, naj pa se. tu u'Areuć jij'irfeplio, ua i vidi uioearjV ceno cKijentrttceiti znitino zititiijoi Judi'pd'iuis je že sKra.int ен&[
h ^topnieauii pod luesiiiin, katere je tsvojčas napravila inesiii)v.o..čuia, jo pyi y inesiu zna-iiio ugj i-nt .,s«. m ie. MvpiiKČ .vauttjo včtis.ii' |>u cifie Tčuiie, preden jrh kdo oštrž6 in razkoplje zteueiicti »neg raz njUi, Nevaincst Je, zlasti zjU.rij, ito čer, nue )iroku uiievu siajiuu sne^ za/urzue, on si kdo zioiiii iiU)<o ali pa se se tiujšo p^oijC. Z,aio pioS.ino mcsiiio obemo, naj ud ča»a Oo c.i.-a po puiieoi d« io s.op-nisce ostrgati in ifsiinžlti.
Kh sveti Vrtcer je navadil, dn jo v dvomili pil t'ari itflKu pi iieoiioti Kjpr se iju tje zoero iu coivajO ua uuii^čiiivo. |u,ii na |te>o»>i)i sveti večer — kot šhsiiilo — |iiiieui i-rjsve.no avus.vo v dvorani ШшШ •pteifcvatlje LArffH	p^ Žh:HiWn ■
Inauu, ki ga ftuin je svujčas p,>aalu .Mouurjeva družba v Vežertiica«. -Ker Usai je-ic vi« гг^ш
sj/u-uiutu, ol) iuUvi jiituSiav Ц se Ovij /,aiii,i>ivU.
Radio
Programi Kadio-Liubliana t
Torek, 23. dec.: 12.15 Ploščo (valčki, polke, »ei'.Ciunle);' 12.45 Dnevne vesti. t» t';as, plošče,
borzu. ,17,50 Kiulio orkester. 18.50 Prof. I'"rune Pengot-T Naše solnce. 19 Mkidinsku ure: Oto Kcrtič: Sniui.-ine v dravski luinovini, Jaro Dolnr; ."mIhic igre. 19.50 Dc. Ivun Grefeinmer: Nem-šiiina, 2(1 Pevski ':oncert zboru I jnliljiinu« *xl vodstvom <lr. A. Dolina rju: 21 l J u i л. prof. iftj?, M. Osami: Motnjo pri sprejemu in njih povzročitelji (plošča in komentar). 21.50 Radio orkester. J2.I1 llnwoi-jflzz.
Sreila, 24. decembra: 12.1.5 Plošče (božična glasba). — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester (božična glasba). — 1000 Božično zvonenje. —-19.30 Samospevi baritonisin Marjana Rusa. — 2010 Božič v slovenski fllefatnri (MeŠ-ko, Flnžgar, Pregefj). čita g. Lipah, islau Nar. gled. — 20.45 Radio orkester. — '21.80 Bolič v slovenski narodni pesmi, bere jirof. Fr. Koblftv. — 22.00 Citraški krožek Vesna«. — 22.45 Božična meditacija, p, dr. Roman Tominee. — 23 (X) Plošče. — 24 00 Prenos polnočnicp in frančiškanske cerkve,
iDrugt proprnmi k
Torek, 23. der.
Dvigi Hit: 13.45 llitillo orkester. 17.50 .Narodne na liu rilii>ni'ko. 18.00 Prciu-s glas-be. 20.00 Rudio oiket-ter. 20.50 Ziffircl). — Zagreb: 12."^ •Sneg. 12.35 Plošče. t-.(Hi Glasba. 20.50 Francoski večer: soprun in klavir. 21.50 Klavirski koncert (J. llcrt/)« 22.50 Noviee, vreme in sneg.
—	Budapest i 12.05 oAestrillili koncert, t".50 Koncert eigunske godbe. 19.30 Prenos i/ opere.
—	Dunaj: 15.20 P! .'-če. 20.00 IVsriH ljubezni, zvcslolie iu zokonti. 20.25 Dtintijski večer. 25.15 Plošče. — Milim: 19.50 Zobavna glusfai. 20.50 Proste. 21.00 Ko ino rim glasim. — 22.00 Odlomki operet. ^ Piugn: 20.10 Brutisluv.i 21.00 Božične počitnice. 21.50 Komorna glasim. — Liiugen-In-rg: 15.511 Otrošku uro: Božične pesmi. I7.I1 Pojioldoiiski koneert. 21.05 .Božje dete«, božič. I#rn s peljem. — Rim: 17.00 KoticcTt rtperncgrt orkestru. 20.40 Litlik« kIiisIki. — Berlin: 19.50 Sv. Trije kralji. — 21.10 Glasba. Kutovice: 17.49 Ljudski koncert. 19.50 Varšava (prenos opere), —- Tou1<iu*gi 12.45 KiitliV) orkester. IH.55 špan« ske pesni i. 20.00 Popevke. 20.15 Dunajski or* kOstev. JUHI (>r«rmi glasba. — Miihluekeri 16.00 Koncert 19.50 Zabavni koncert. 21.15 Nova glasba. "22^0 Pl«i5fe. — Mor. Ostrnvn: 18.51 ftlov a.ške ira rodne pesnr. t9.20 Praga, 20.111 »Krog s kredo« (Brno). 22.20 Praga. — Lcipzici 16.50 ZalMivna glasba. 19.50 Plošče. 2I.(M) Božična legenda. 21.40 Božične pesmi.
Šreda, 24. decembru:
Belgrad: 12.45 lladio orkester. 17.00 Božična igra za otroke. 20.00 Koncert. 21.00 Prenos cerkvenega zbora in orgel iz katoliške cerkve. 22.20 Vokalni krnice rt lil orgle. 23.00 Orale: Hcžičrrt pasto-rale.--^-' "atr^b: 12.35 Plošče. 17.45 Novice, sneg. 18 00 Godahii kvartet: komorna glasba. ,1900 Orgle.
ffrvatMco božične pesmi. 21.00 Božični koit-crrt. 28.00 PlcSCe. 24.00 Polnočnied v Cerkvi s*. Marka. — ItniTrtlie^t: 9.15 Koncert vojaške aodbe. 12.05 Kidlo kvartet. 10.00 Spevi. I7.:!(i Koncert opernega vikpstia in zbora, Zvečer pcfctajn nc oddaja. — Dunaj: 1R(K) Koncert. 10.35 Plošče. 20.05 Mir mi '/.emlji (zbor, orkc»ter). 21.40 Večerni kfcflcirff. — Wil,m: 1930 »Vsirti glahba. 20.30 Plošče. 21,00 Opera — Pta*n: 20.80 BotlčUa i^ra. '21.00 Prenos ii cerkve: orgle. 21 15 Bcžižni dan. 22 23 Mis.-a iiasioraljs . — Laiiecnherft; 1too • Bozffek jiolujo po zemlji , pravljična opera. 18 15 Orgle. 18.35 Zvonenje ob RCtui. 21.00 Resna glasb?.
—	Rim: 12.45 Lahka glasba, 17.00 Pester koncert
—	Berlin: 21.00 Orgle. 22.00 Prouta ula<be iz zvonika. 23.00 Pevski zbor. Katovice: 2100 Združen nrertos z vseh poFštnh posluj. 24 00 RolnCtSnica.
—	Tinilolise: 18.5.~> Operetria glasba. 19.45 Havajska kiiara. 20.15 Balalajkc. 20(45 Тгошpele. 2t.(X) Koncert. 24.00 Nabožna glasba. — Mfililaeker: 17,00 Jlczicek poluje pa zemlji , pravljična opera. 18.15 Kofttrrt:	6¥fc*S'er. 20 00 Pes'eir sveti večer 21.00 UJVela ne? . božična legenda. 22.00 ,,Bi:ž čili oratorij«, II. dol. 22.30 Koncert. 23.15 Svetom. Snu rtlikc. 24.(4) Svetem čni zvonovi. — Mof. OsfraVa: '2000 Plošče. 20.80 1'rfiga. 24.0-t Tlrnti-"lavii — Udpzie: 15)30 Kincerl orkestra. 31.00 KOnterl. 23.00 Heflin. 23.90 Božična glasba..
h drnZ9venP*r» ««'l'>rtif
Druitm nižjih itieslrih uslužbencev v Ljubljeni pti.cdi «1ои j. jen. 1931 v veliki uVorani mestnega doma svojo običa no predpu4no veSelico V pfid pc .ipornemu s!-taci U JrU'tva Sol"'uie godba ^Zat-'a« ped osebnim vodstvom tf. Dol narta. — Zaiclttk ob ped S.
Pet cenenih dni
\	ko mor* vsakdo kupiti darila. sem sc oh priliki mojega desetletnega trgovskega jubileja odločil prirediti pet cenenih dni in nudim povodom tega vsaki stranki,
ki »1 t č-een oe a« 2A. t. m. predloži t*Mf>iC * tem inseretom in polnim naslovom, na vse vrste blaga, pri katerem so cenc razvidno na vsakem komadu s Številkami, }v>past
20°o, reci: dvajset odstotkov
¥
Uko i* >c кпрг.-лг-мви občinstvu nudi лг-rliks poskrbeti si t.vpot božična darila v vseh vrstah galanterijskega blaga, športnih predmetih, gramofonih, gramofonskih plošči lizaik чrstah tkamne kravatah rokavicah, porcelanu -.n stekleni posodi, namizni prisodi iz kina srebra, parfumeriji vseh svetovnih znamk, snežnih čevljih in f	Jepr.-.h robcih, kakor tudi fračah t n* večji i?hin Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. n. odjemalce na drobno, ter so blago v večjih količinah
:	рлра*к\т na lopetno proitjilo« no bo prodajalo. Prt nakupa najmanj 500 dinarjev 1 srečka Jadranske straže zastonj.
Franc Kormanii, Maribor, Gosposka ulica st. 3.
MALI OGLASI
lun erv-hM »rw , o 1 Ml O ln »И % Mika b«MMln W	N*i.i-i M . 3 1 Liv Oglaal u«
♦tvrt »rnk M !-»<•»«►» i ik Z« »4|«vtr •>*■•> V« t^ivtea »«i muki M •4в«*гаг|«ш*I
IE
ianounja
b'iDOvasf
t ■< 4 t) .-c:* a •<:< Глг -cSe	i pod
'. i Г
Stjusovanie v vili
5	vooalnica,
5,-r. .i ta jluikin o. tele-
Vtmi sv Krištofa sc $ l tVbruariem ieli -< <лзо stranko, ki no-l-i:: i pisarn. prostore. N. > .iv v uprav- »Slov.« »d št. 13 Sol.
IHužbodobe
Kuharica
s*.;.:e>ša moč. vajena ku-s za družino za vele-prsestvo blizu Celja se išče. One ki so službovale ie v takih službah, na' ?ošlieio svoie ponudbe -a Ogl. odd 'Slov.« ▼ Ltubli. pod »Kuharica« št 14525.
Vrtnar
S t. 'anuanem 1931 -e prosto mesto enega ne-
oitsitMjta vrtnana na maniš: vrtnariii Vaten se razume pa goier.-e cvetlic in releniave. - Prednost imaio oni ki se poleg navedenega razumeio na čebelarstvo Stanovarre in oskrba prosta Ponudbe i zahtevo plače postati na Upravo vlastelinstva Be-ianec. Pregrada.
I
Zahvaljujemo se
iskreno p. n Obrtni zadrugi za božična darila — Vajenci iz Borovnice.
la^nia
Klavirji!
Velika izbira klavirjev prvovrstrih znamk. Prodaia najcenejša na najmanjše obroke. - Warbi-nek, Gregorčičeva cesta 5
!D
Pianino
črn. ugodne e« predat Naslov л.ме u.v
рлЈ št 14Ш.
Pouk
ČMiaeraiko* a šoferska šola LreKbana. De-ajika c-
(Jujo-avtol P: v * j<i koc.-f< oršraaa Prospekt Pišite ponj'
Prodamo
Puhasto perje
čisto čobaoc po 45 Dio k« druga vrsta po iS Dio kg čisto bele gosi« oc 130 Dir ke ic čisti pub po £50 Din kg Razpoši-liam pc poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica £2 Kemična čistilnica pena
Od danes naprej
odprodaiam vsled prevelike zaloge več tisoč knjig in revii vseh iezi-kov za lastno ceno. — Hinko Sevar. antikvariat knjigarna v »Stiškem dvorcu«, nasproti šentjakobske šole. Ljubljana.
i
Zahvala
Ob smrti moje ljubljene edine hčerke
IVICE
uradnice Zadružne gospodarske banke v Ljubljani
sem prejel od vseh strani polno dokazov iskrenega sočuvstvo-vania, za kar se toplo zahvaljujem. Prav posebno se zahvaljujem velečastiti duhovščini, osobito gg. patru Romanu To-mincu in kanoniku dr. T. Klinarju, vsem članicam stolne kon-grcgacije za njihovo ljubeznivo tolažbo rajnici, ravnateljstvu in uradništvu Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ravnateljstvu in uradništvu Zadružne zveze, pevskemu društvu Ljubljana za njene ganljive žalostinke, vodstvu in učencem Zadružne šole in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Iskrena zahvala tudi vsem, ki so ji s svojimi obiski in tolažbami blažili poslednje dni njenega življenja in jo spremili na zadnji poti Bog jim plačaj!
V Ljubljani, dne 21. decembra 1930.
Anton Kralj,
tajnik Zadružne zveze v Ljubljani.
Več gramofonov
rjts'iČT.;h novih se po irrodao smžani oeni produ Ofl<sJa lahko med li. iti 2 nro na Sv. Ja-koS* trga S 11 nadstrop-tf iesno.
»»irmfnn (nek«
*>*«-K,v»M mttVM*« : t ТГ& ћ» f »r Cf
J\ irrveliti ir^r'lo«
A VOLK LJUBLJANA
K PH r« *	ik.
Kupimo
Vrednostne papirie
srečke .vhličici c ietnice kupu>e иртатвШте »Merkur« Lrabltaaa Šelenbur-H>TJ «!«-» f H tel V-52
Vlakov rstoo
z sto kavr. r
po na'vijtiti cenah ĆERNE. :uvelir Liabhana VCollova ulica it 1
Večja poslopja
s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večjo obrt ali industrijo naprodaj; elektr. tok na razpolago. Kje pove uprava lista pod št. 14499.
Mlin na prodaj
v najbolj prometnem kraju, kjer je vedno veliko mletve. Nahaja se v najbolj prijazni okolici. Ponudbe sprejema oglasni odd. »Slov.« pod št. 14526
Hiša
na novo renovirana, dvonadstropna, 2 kuhinji, 14 sob, kopalnica lasten vodovod in elektr. razsvetljava, angl. stranišče, pripravna za zdravnika, advokata ali zobotehnika. z velikim vrtom, v katerem je čez 100 sadnih dreves, zidana drvarnica in gospodarsko poslopje, preša etc. v Savinjski dolini na orodaj. Dopise na ogl. odd. »Slovenca« pod šifro -Hiša v Savinjski dolini« št. 14524.
PRAKTIČNA
božična darila
J. C€K
konfekcija za gospode in deco Ljubljana, Aleksandrova c. 12
10 GRANDS PRIX
Dobi se v vseh boljših trgovinah te stroke
PLETEnmE
aa debelo!	na dr&bnoi
PLETILSKA ZADRUGANA BREZNIC1 p. Jesenice - Gorenjsao
Ohasljska proda a!
>Schaffhausen< pecizne žepne ure, briljs Ini prstani, moderne zapestnice, obeski, uhai>. cigaretne doze, jedilno oiv,^^, srebrni nastavki, moderne budilke, stenske ure.
loan PaklZ, Mnbliana
Pred škofijo 15

Za male in ve ike „DOKO" najboljše čevlje! - Danes izredno znižane cene V zaloei vseh vrst
čevlji za dame, gospode in deco
ff
«i
J
dvorišče
Kompletne CIRKI LARNE Z A G E.
tudi
1'OSAMK NE LI<TE ln VKETE.NA

do u>na po konkurenčnih cenah
FERDO SfflOLH.So Jnriio.l.L
Zahvala
Za številne izraze sožalja ob smrti našega nepozabnega očeta, gospoda
Josipa Kosa
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Zlasti smo dolžni zahvalo preč. gospodu kanoniku Plantariču. dr. Pavlicu. vsem darovalcem cvetja, posebno podružnici SPD v Novem mestu, pevcem. Kat. društvu rok. pomočnikov v Novem mestu ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Novo mesto, 22 dec. 1930.
Žalujoča rodbina Kos.
Za Božič
in novo leto
Dvoko'esa. motorji, šivalni stroji, otroški in igraeni vozički, pnevmatika, posamezni deli Velika izbira, najnižje cene rroaaja na obroke. — Ceniki franko.
„TRIBUNA" F B. L..
tovarna d vo koles in otroških vozičkov LJUBLJANA Karlovška crsta štev. i
Ea 33ožič
smo ponovno znižali cene mesn. :: Telečje 16 Din in 20 Din. ::
Mesarija Tovladijac, Pražakova 8
Točijo se prist. dalmatinsko vina
Ne pozabite, za praznike so znižane cene v lokalih
BRAČA LASAN
Gostilna pri Anžoku, Nova ulica. — Pri Kovača, sedaj Viški otok — Kolodvorska u'ica Mev. 27 — in Cankarjevo nabrežje štev. 5.
Inserirajte
v „Slovencu"!
Pozor, ljubitelji zimskega športa!
Pred nakupom zimsko sportskih predmetov oglejte si veliko zalogo . fiflDEf „„, fll|FRH3MMFR-0 6 R 1N - Miklnširpva r šfm; smučk navadnih kakor Hickory, vseh vrst vezav in palic, maže, drsalk ter UUKLv ^ НиСКПНППСК-„^b,,,.,. 1 UKlOSlCeva C. SteV. ^U vseh za zimski šport potrebnih predmetov pri tvrdki:	trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, automobilnim priborom, pnevmatiko in
zimsko športnimi predmeti, kjer se Vam nudi velika izbira po najnižjih cenah Smučarski klubi, Sokoiska društva poseben popust!
~ - o
S < 5 7 „ H
— 3 «/) - -* <i л ^ — ?
^ - m
"<a
- «> 1 Stfl ■i-	
	-z* £x>Z
j i '	e х.
У.Х	i -
• 3	a: JO
	V
£ St	
' i"	
C >	" li a Г;
	e
= 1 3	1 5 »
= c =	®
	N 20 CN V
	JC
T t ' c v -	i s i
0 — « a-1	SM "
" 5 1	- S
	111
C	e^ e
:s ^	J<o
M —V N .6:	-z3 •
■»as	S • 5
■O ~ « = - -	Q СЛ
	i 1
67
llans Dommik:
Moč treh
Roman iz leta 1955
Mogočna volja jc zaklenila Jano preti vsemi hipnotičnimi vplivi od druge slrani. Lahko govori mirno z Jano. Toda nobeno približanje mu no more nič pomagati. Bila je zavarovana proti njegovemu vplivu. Zapora, ki jo je napravil Alma... Dr. Glosin jp dvomil, da bi se mu moglo kedaj posrečiti, da bi jo odstranil. Edino sredstvo je preostalo- težko duševno vznemirjenje. Če je dosti močno, če zadene dušo z vso močjo, potem se zapora morda zlomi.
Dr. Glosin se je naslonil na svojem stolu in izvlekel iz prsnega žepa zvit časopis.
»Oprostite, prosim, mrs. Bursfeld, če so obtičali moji pogledi na vaših delj, kot je navada, če so moje roke počivale delj ko običajno v vaših. Presenetljivo sporočilo, da ste omoženi, me stavi v čuden položaj, izpreminja vest, ki bi bila sicer le obžalovanja vredna, v usodno poročilo.<
Jana se je ozrla nanj s široko odprtimi očmi. Presenečenje in potrtost se jp izražala na obrazu.
>Slabo poročilo iz Linnaisa.-;
Dr. Glosin je izrekel in pomolil Jani Haparan-das Dagblad s poročilom o uničenju stare Truvor-jeve hiše.
Jana je pogledala.
»Gospod doktor, nc razumem švedsko. Morate ml prestaviti.«
Dr. Glosin je vzel zopet list in začel prevajati besedo za besedo. Vest o požaru, o eksplozijah. 0
poginu cele stare hiše v enem samem gorečem plamenu. 0 gotovi smrti vseh prebivalcev.
Ko je prevajal vrstico za vrstico, je Jana bledela od sekunde do sekunde. Pri zadnjih besedah se je zgrudila z lahnim krikom nezavestna s svojpga stola na preprogo.
»Zdaj ali nikdar... morda je zapah zlomljen.«
Dr. Glosin se je sklonil nad nezavestno. Pogladil jo je po čelu. Ves magnetični fluid, ki ga je impl, je skušal pognati njeno telo. Njo zopet prisiliti popolnoma pod svojo voljo in vpliv.
Ukazal ji je, naj sp dvignp in Jana jp izvršila povpljp. Z napol odprtimi očmi jp stala pred njim.
Na koga trptjpga bi bil prizor čudno učinkoval... Nobene besede nista govorila. Brp/clasno je dajal dr. Glosin svoja povelja. Brezglasno jih je izvrševala Jana, dokler jih je še izvrševala.
Smer Janinih zenic ni ugajala doktorju. Glejte mpne. Glejte mi natančno v oči,« je ukazal.
Jana ni poslušala ukaza. Najprej jp blodil njen poglpd. Potem sp ji je okrenila glava in nato celo tolo. Obrnila jp doktorju napol hrbpt. Če bi se bil dr. Glosin spoznal na strani sveta v sobi, bi bil opazil, da gleda Jana naravnost proti sevpru.
Tako je stala. Cele minute. Dr. Glosin sp je trudil na vse pretege in brez uspeha.
Če jp bil zapah kdaj zlomljen, potem se je v teh trenutkih zopet zlil.
Sedaj sp je obrnila Jana mirno k doktorju. Bila je vidpti vesela. Ves strah in nemir sta bila ko izbrisana. Nadaljevala je pogovor zopet tam, kjer je bila obstala pred dolgimi minutami.
Ta časopisna vest je vendar že davno zastarala.
Obžalovanja vreden dogodek. Požar, ki je izbruhnil v delavnici Erika Truvorja. Slišala уда o tem. Skoda je. Spet bo zadržalo delo. Morala bom npkaj dni 'lilje ostati brez moža. Toda lohko ste pomirjeni. On je nepoškodovan in dela z vsemi silami na svoji iznajdbi dalje.. .<
Dr. Glosin je imel občutek, kakor' da не v«e okrog njpga pogreza. Pravkar še svest svoj': zmage. V zavesti, da je uničil tri nasprotnike. Že ria t^m, da prisili Jano zopet pod svoj vpliv.
In zdaj? Mlada žena je staja sigurna in samozavestna pred njim. Smeje v vestem, ki bi jo morale potlačiti.
Gospod doktor, vaše vesti so zastarele. Imam nove. boljše.«
S to mirno izrečeno pripombo je odbila vse njegove napade, onemogočila njegova prizadevanji. izpostavila nevarnosti, da oem'~ii. ako ik- podaljša svoj obisk.
Dr. Glosin se je poslovil. Na zunaj vljuden, v notranjosti zdvojen in srdit
>Če ne ena, potem druga! Bomo videli, kako sprejme vest Iady Diana.«
S tem sklepom je zapustil hišo.
•
Obe brodovji -ta bili postavljen? takole. Pred Brocken-Baj v ladjedeinH v Port J trk -on j<- Ј<-/ч1о šest velikih avstralskih bojnih ladij. >Tasmania«.
Viktoriac. Kab-donia«- M. Z lažjimi edtofami skupno petnajst ladij. Kakih ^-».tnajst kilometrov -<■■ vemo proti Hielmofi4u V bilo usidrano angh-ško brodovje. V r.-el<rm ><: in.■<■ ч '.krovio dvojno število ladij a . »tralsk'-gn i/t'sU, ./.» in »udi dvojno bojno roof,
Za JuKoelovanakc tiskarno « Ljubljani: Karel Cec
Izdajatelj. Ivan Rakotee,
LKcAiiik tiiMt kfimUi.