Ameriška Domovina
NO'. 12? P - *
AMCRICAN IN SPIRIT JOR€!GN IN llANGUAGG ONLY
c	SLOVGNIAN
bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, *11 Ohio

AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1979
Zadnje vesti
•	Mississauga, Out. — Včeraj je iztiril tovorni vlak. Med vagoni 'je bila cisterna, napolnjena s klorom. Zaradi nevarnosti so oblasti odredile preselitev okoli 240,000 prebivalcev tega mesta.
•	Pioneer, O. — Požar, ki je včeraj zajel doma za ostarele, je terjal 14 življenj. Tragedijo je povzročil 4-letni deček, ki se je igral z vžigalicami.
•	Greensboro, N.C. — Pogreb 5 komunističnih aktivistov, ki jih je dne 3. novembra ubila skupina pripadnikov Ku Klux Klana, se je vršil brez posebnih težav.
•	Beirut, Lib. — Sirijska vojska je odstranila skupino iranskih demonstrantov, ki je skušala vdreti v ameriško veleposlaništvo.
George V, Volnovich le danes umeslen za župana Clevelanda
CLEVELAND, O. — George V. Voinovich, ki je pretekli teden premagal Dennisa J. Kucinicha v mestnih volitvah, bo danes dopoldne ob 10. umeščen za župana Clevelanda za dveletno mandatno dobo. Umestitev se bo vršila v znanem Music Hall na E. 6th St. in St. Clair cesti. Novi župan je razposlal preko 4,000 vabil za današnjo slovesnost, ki se je bo udeležilo precej Slovencev. Druga važna prireditev bo v soboto zvečer, ko priredi Slovensko-ameriški kulturni svet večerjo, program in ples v počastitev novega župana. Ker sta Voinovich in družina zelo utrujena, drugih večjih prireditev ne bo.
Novi župan in njegovi naj-ožji sodelavci sedaj proučujejo stanje mestnih financ in druge podatke, ki jih imajo na razpolago. Člani Voinovi-cheve prehodne ekipe trdijo, da jim skušajo pomagati vsi člani Kucinicheve administracije, s katerimi so prišli v stik. Mnenje Georgea Voino-vicha je, da se mora najprej seznaniti z dejanskim stanjem mesta, Šele potem bo lahko podvzel potrebne in učinkovite ukrepe, ki bodo začeli reševati najbolj pereče probleme, s katerimi se mesto bori.
Vsi člani V o i n o v i cheve mestne uprave še niso imenovani. Novi župan je izjavit, da bo imenoval samo tiste, ki so izkušeni, pošteni in sposobni. Tisti mestni uslužbenci, ki jih je imenoval Kuci-nich in so imel največ politično vlogo v njegovi administraciji, bodo izgubili službo. Obenem je Voinovich obljubil, da čistke mestnih uslužbencev ne bo.
Novi grobovi
VREME
Pretežno sončno zjutraj, nato postopna pooblačitev. Naj višja temperatura 40 F. Jutri bo pretežno oblačno, z najvišjo temperaturo okoli 44 F.
Bertha Lobe
Včeraj zjutraj je v St. Vincent bolnici umrla poznana Bertha Lobe, roj. Eršte, vdova po umrlem možu Hinku. Pogreb bo iz Zakrajškov ega pogrebnega zavoda na 6116 St. Clair Avenue. Čas pogreba ob tem poročilu še ni določen.
Marija Erznožnik
Danes ponoči je umrla po daljši bolezni na svojem domu na 1008 E. 63. cesti Mrs. Marija Erznožnik, roj. Starman, v starosti 71 let. Pokojna je bila rojena na Selu pri Žireh v Sloveniji, v Ameriko je pa prišla pred 30 leti. Ležala bo na mrtvaškem odru v Grdinovem pogrebnem zavodu na St. Clair ju, čas molitev in pogreba bo pa določen pozneje.
Anna Kresevic Včeraj popoldne je v Huron Road bolnici umrla poznana Anna Kresevic, rojena Fortuna v Stahaju, fara Krška, v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1926, žena Leopolda (januarja sta praznovala 50. obletnico poroke), mati Ann Harsh, 3-krat stara mati, sestra Angele Kavka (Jug.), hčerka Johna in Anne, roj. Baznik (oba pok.). Pred leti je pokojna živela na Gay Avenue in je bila znana kuharica v slovenskih domovih v Newburgu in Maple Hts. Bila je članica KSKJ št. 150, SŽZ št. 47 in Kluba slov. upokojencev za Newburgh in Maple Hts. okrožje. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek. Čas pogreba še ni določen. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer, v torek, od 7. do 9. in v sredo popoldne od 2. do 5. in zvečer od
7.	do 9.
Mary Mezgec
V Geauga Community bolnici je po dolgi bolezni umrla 95 let stara Mary Mezgec, rojena Demšar v Sloveniji, vdova po leta 1933 umrlem možu Franku, mati Mike-a Selyak (pok.), Mirkota Selyak, Frances Matish, Olge Matish (pok.), Pauline Cook (Windsor, O.), s katero je živela, in Franka, 16-krat stara mati,
14-krat prastara mati in 2-krat pra-prastara mati. Pokojna je prišla v ICleveland leta 1944 in je živela 22 let na 14718 Aspinwall Avenue, zadnja leta pa v Windsorju, Ohio. Bila je članica SNPJ št. 53 in Kluba slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E,- 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije.Vnebov-zete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. = do 4. in zvečer od 7. do 9.
Pauline Hribar Včeraj zjutraj je v Mary-imount bolnici po kratki bolezni umrla 77 let stara Pauline Hribar s 15716 Otis Place, Maple Heights, O., rojena Majdič v Ljubljani, v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po leta 1971 umrlem možu Georgeu, mati Georgea, Dana, Johna in Albie Mroczka, 7-krat stara mati in 5-krat prastara mati.
V Jugoslaviji zapušča sestro Tilko Gorup. Pokojna je bila članica KSKJ št. 146, AMLA št. 25 in SŽZ št. 42. Pogreb
bo iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road v Maple Heightsu jutri, v torek, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. dopoldne, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 9. zvečer.
Alexandra Mirtič
V University bolnici je po dolgi bolezni umrla 58 let stara Alexandra (Sandy) Mirtič š 13808 Lake Shore Drive, v Bratenahlu, rojena v Clevelandu, žena Henryja, mati Marlene Marinček in Michelle Moyer, stara mati Johna in Tracy, sestra Chesterja, Johna (pok.), Laure Menger, Florence Koenig (pok.), Helen Šuštaršič in Jane McClellan. Pred leti ie pokojna živela na Spencer Avenue. Pogreb bo iz Žele levega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš.
Kardinali Cerkve so končali konferenco v Vatikanu
RIM, It. — Pretekli teden je papež Janez Pavel II. sklical konferenco, ki so se je u-deležili vsi kardinali Cerkve. Namen te izredne konference je bil preučevanje finančnega položaja Vatikana. Kardinali naj bi bili seznanjeni z vsemi ustreznimi finančnimi podatki Cerkve in naj bi potem papežu predlagali razne ukrepe, ki jih bi naj Janez Pavel II, podvzel, da bi odpravil sedanje finančne težave Cerkve.
V posebnem poročilu, ki ga je Vatikan posredoval novinarjem, je bilo povedano, da je letošnji primanjkljaj v proračunu Cerkve približno 29 milijonov dolarjev. Cerkev nima dovolj dohodkov, da bi vse potrebne stroške krila.
Kardinali so predlagali, naj Vatikan takoj zmanjša izdatke, kjerkoli je to mogoče. Obenem so obljubili, da bodo Cerkvi pomagali in več prispevali k njenemu vzdrževanju. Nadškofije v Ameriki in Zahodni Nemčiji, ki so v razmeroma dobrem finančnem stanju, bodo povečale svoje prispevke Vatikanu.
Papež Janez Pavel II., ki je govoril kardinalom na otvoritveni seji konference, jih je zopet obiskal na zaključni seji. Povedal jim je, da bo upošteval njihove tehtne predloge. Papež je tudi napravil vtis, da bo še več takih posvetovanj in da visoko ceni nasvete in pomoč, ki mu jo morejo dati kardinali.
Begunska iaborišča prelresljaj za Mrs. Rosalyn Carter
BANGKOK, Taj. — Predsednik Carter je poslal svojo ženo Rosalynn na obisk v jugovzhodno Azijo, da bi preučila položaj indoki tajskih beguncev. Predvsem gre za kambodžanske begunce, ki so sedaj v Tajski.
Mrs. Carter je pravkar končala obisk in pripravlja poročilo, ki ga bo izročila možu V tem poročilu bo predlagala vrsto ukrepov, ki jih naj bi Carterjeva vlada podvzela v pomoč teh nesrečnežev. Na Tajskem je Mrs. Carter obiskala nekaj taborišč in se pogovarjala z zdravniki, ki beguncem pomagajo, in z visokimi uradniki tajske vlade.
Prizore, ki jih je Mrs. Carter videla, so jo močno pretresli. “Nikoli v svojem življenju nisem kaj takega doživela,” je povedala novinarjem, ki so jo spremljali. “To je nekaj sploh neverjetnega.” Obljubila je, da bo skušala po vrnitvi domov organizirati čimveč in čim hitrejšo pomoč za te ljudi.
V taborišču Ban Khaengu, ki je oddaljeno komaj 40 milj od kambodžanske meje, je med 90-minutnem obisk u predsednikova žena videla ljudi, ki ne morejo več jesti in ki tudi ne morejo sprejemati umetne hrane. Čaka jih samo smrt in vsa prizadevanj a požrtvovalnih ■ zdravnikov jim ne morejo več pomagati. Drugi taboriščniki ne morejo več hoditi ali si kakorkoli pomagati.
Kljub vsemu temu so zdravniki v taborišču rekli Mrs. Carter, da so se razmere v Ban Khaengu znatno izboljšale v zadnjih dveh tednih. Takrat je namreč umrlo kar 40 ljudi dnevno, danes pa jih umre “le” 10 na dan.
Nekateri taboriščniki tudi' dobro okrevajo. Vseeno so zdravniki in drugi reševalci v taborišču potrdili, da potrebujejo veliko več pomoči.
“Tukaj rešujemo le življenja,” je rekel eden, “kaj se pa bo zgodilo s temi ljudmi potem?” Prepričljivega odgovora ni dobil.
Znano je tudi, da je že prišlo do spopadov med begunci in člani tajske vojske. Nekateri begunci so še vedno zvesti Pol Potu in sovražni do Tajcev in Amerikancev. Nekateri Tajci pa skušajo izropati begunce, ki se včasih branijo. Predsednikova žena je bila seznanjena tudi s temi težavami.
Aleksej N. Kosygin se ni udeležil proslave v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Preteklo sredo je Sovjetska zveza praznovala 62-letnico bolj-ševiške revolucije. Osrednja slovesnost je bila na znanem Rdečem trgu, tik ob Kremlju. Vsi sovjetski voditelji so se udeležili slovesnosti razen ministrskega predse dnika vlade Alekseja N. Kosygina. Sovjetski tisk ni pojasnil, zakaj je bil Kosygin odsoten.
Dobro poučeni krogi v glav-
nem mestu so rekli, da je 75 let stari Kosygin na oddihu na Krimu. Zahodni diplomati pa trdijo, da je Kosygin zelo bolan, ker bi oddih sigurno prekinil in se udeležil proslave, če bi mu bilo le mogoče.
Sovjetski voditelj Leonid I. Brežnjev je bil prisoten in o-čividcirso bili mnenja, da je sedaj v' dobrem zdravstvenem stanju.
RESEN POLOŽAJ V IRANU; HOMEINI: ZDA MORAJO IZROČITI ŠAHA TAKOJ
Iz Clevelanda in okolice

i -.	‘j
Jimmy Carter
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je izjavil, da je bil zanj pretekli teden najtežji, ki ga je doživel doslej kot ameriški’ predsednik. Vsi njegovi poskusi, da bi našel zadovoljivo rešitev, so se izjalovili.. Talci so še vedno v rokah iranskih fanatikov v zajetem poslaništvu v Teheranu. Včeraj in v soboto so jih obiskali nekateri diplomati in drugi ljudje Tretjega sveta, ki so sporočili, da so talci v dobrem stanju, ampak zelo utrujeni.
A. Homeini še podpira u-grabitelje poslaništva in nič ne kaže, da bodo talci kmalu na svobodi. Vodilni člani a-meriške vlade in Kongresa so v skrbeh, da talcev ne bo mogoče rešiti in da jih bodo podivjani iranski fanatiki pobili.
Glavna zahteva Homeinija in njegovih somišljenikov je, da ZDA takoj izroče šaha Pahlevija Iranu. Trdovratnost Homeinijcev glede te zahteve preseneča Carterjevo vlado in druge opazovalce iranskih razmer. Predsednik je obljubil, da ZDA pod nobenim pogojem ne bodo vrnile šaha Iranu. Nobenega dvoma namreč ni, da bi bil šah kaj kmalu usmrčen, in to verjetno na grozen način, ako bi ga vrnile nazaj v rojstno domovino.
V Washingtonu soglašajo, da je zadeva šaha prišla že tako daleč, da ne Carter in ne Homeini ne moreta popustiti brez yesnih političnih posledic. Po naj novejših izjavah iranskih voditeljev bi bila vrnitev šaha le “predpogoj” za nadaljnja pogajanja.
Mednarodni pritisk
Homeini je izjavil, da ne bo govoril z nobenim odposlancem vsaj do danes. V soboto pa je sprejel papeževega od-, poslanca, ki pa ni ničesar o-pravil. Carterjev posebni odposlanec Ramsey Clark tudi še čaka v Istanbulu, v Turčiji. Ameriška vlada skuša sedaj organizirati skupni pritisk mednarodnega javnega mnenja proti Iranu. Varnostni svet ZN v New Yorku npr. je poslal izjavo Homeiniju, naj takoj izpusti talce. Papež Janez Pavel II. je Homeinija naprosil, naj pokaže svojo človečnost vsemu svetu.
Egiptski predsednik Anwar
el Sadat je celo izjavil, da bi on dal šahu politični azil. Bivši svetovni prvak'v boksanju in znani črnski muslimanski aktivist v ZDA Mu-hamed Ali je rekel, da je pripravljen potovati v Teheran in postati talec, v zameno pa naj bi Iranci izpustili druge ameriške talce. Ali uživa precej ugleda v arabskem svetu.
Vsi ti poskusi so do danes ostali popolnoma brez učinka. Protiameriško hujskanje Homeinija in drugih voditeljev v Iranu narašča. Verski voditelj v Teheranu, Ajatola Husein Ali Montazeri je namreč govoril pred kakimi 60,000 demonstranti in grozil, da bo Iran nadaljeval z napadi na ZDA. Med drugim je 78 let stari Montazeri rekel, da bo Iran docela ustavil izvoz nafte Ameriki, ako ne bo predsednik Carter vrnil šaha. Ko je govoril, je Montazeri držal puško v roki.
Predstavnik za tisk pri a-meriškem tajništvu za zunanje zadeve Hodding Carter III je povedal novinarjem, da Carterjeva vlada sploh nima pojma, kdaj se bo kriza končala ter kdaj in če bo mogoče talce rešiti.
Protesti v ZDA
Iranski študentje v ZDA tudi demonstrirajo v prid Homeinija. Napadajo ameriško politiko napram Iranu in odločitev predsednika, da šaha ne izroči. Nekaj krati so sežgali ameriško zastavo. Takšna dejanja so povzročila o g o r č e nost med ameriško publiko in je že prišlo do manjših izgredov. Nekateri a-meriški politiki in privatni državljani zahtevajo, naj bi vse te študente izgnali.
Na več ameriških univerzah so ameriški študentje organizirali proteste proti Iranu in Homeiniju. Policijske oblasti v več mestih so v skrbeh, da bo prej ko slej prišlo do \ resnih spopadov.
V Minnesoti so policaji aretirali skupino iranskih študentov, ki je baje hotela u-grabiti guvernerja Minnesote Alberta Quie-ja.
Predsednik Carter je odredil ustavitev pošiljanja orožja in rezervnih delov za orožje Iranu. Iranska vojska je namreč še vedno oborožena z ameriško vojaško opremo ih potrebuje rezervne dele za letala, tanke itd. Strokovnjaki v Pentagonu pričakujejo tudi, da brez ameriške strokovne pomoči iranski vojski ne bo mogoče vzdrževati to zelo sodobno opremo.
Skrivališče Rdečih brigad so našli
CUNEO, It. — Policijške oblasti v severni Italiji so sporočile, da so našle skrivališče, ki so ga rabili pripadniki tkzv. Rdečih brigad. To je marksistično usmerjena teroristična organizacija. Policeji so našli precej razstreliva in orožja. Menijo, da imajo Rdeče brigade več takih skrivališč v italijanskih Alpah.
Za Voinovicha—
V soboto zvečer, 17. novembra, ob 6.45 zvečer priredi Slovensko-ameriški kulturni svet večerjo s programom in plesom v počastitev novega župana Georgea V. Voinovicha v University Center Bldg. na Cleveland State University, E. 22 St. in Euclid Ave. Sen. Frank J. Lausche bo govoril, peli pa bodo sloviti “Singing Angels”. Vstopnice so po $15 na osebo. Za podrobnosti, pokličite 391-4000 po 2. popoldne.
Pošte ne bo—
Zaradi praznika “Veteranskega dne” pošte danes ne bo. Vsi uradi zvezne vlade so tudi zaprti.
Slov. dom za ostarele—
Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele ima sejo v četrtek, 15. novembra, cb 7.30 zvečer, v Domu. Vse članice so naprpšene, da se seje udeleže.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima sejo v četrtek, 15. novembra, ob 1.30 popoldne v spodnji dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair cesti. Vabi se članstvo in tudi novi se lahko vpišejo. Po seji bo prijetna zabava za vse.
Spominski darovi—
Kot šopek neusahljivega cvetja svojemu pokojnemu možu in očetu, je darovala družina Cilke Tominc $100 za revne koroške študente stanujočih v Mohorjevih hišah.
V spomin pokojnih rev. Jožeta Varge, Jožeta Tominca in Amalije Povirk je darovala družina Antona Vegel $20 za slovenske misijonarje. V spomin rev. Varge je darovala v Slomškov sklad $10 Marica Miklavčič. V isti namen je darovala N.N. $20. V imenu Mohorjeve družbe, MZA in Slomškovega krožka se za darove lepo zahvaljuje J. Prosen.
Naslednika Parka bodo izvolil že decembra letos
SEOUL, Juž. Kor. — Začasni predsednik Choi Kyu HaL je sporočil, da bodo volitve za novega predsednika Južne Koreje že decembra letos. Choi je rekel, da bodo spoštovali določbe tkzv. Yushinove ustave, ki jo je napisal pokojni predsednik Park in ki daje predsedniku izredno politično moč.
Ta ustava določa, da novega predsednika izvoli posebno politično telo, katerega člane imenuje predsednik sam. Choi je rekel, da bo tudi novi predsednik izvoljen na ta način, da pa naj bi potem spremenil ustavo tako, da bi imeli nove predsedniške volitve. Tokrat pa bi imeli pravico glasovanja vsi državljani.
Opazovalci v Seoulu soglašajo, da se je za takšno bistveno demokratizacijo političnega sistema v Južni Koreji odločila večina visokih častnikov vojske. Carterjeva vlada je izrazila svojo zadovoljstvo nad tem.
Ameriška Domovina
/V VT » I/»C- "l %}— 110 -411 -
6117 ST. CLAIR A VE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:	~
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 8 months; $8.00 for 3-months Canada and Foreign Countries:
$40,00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 63	No. 127 Monday, Nov. 12, 1979
Ob prvi obletnici papeževanja Janeza Pavla 1L
Dne 16. oktobra 1978, na dan poljske kraljice sv. Jadvige, je bil v veliko presenečenje' vsega sveta izvoljen za papeža 58-letni krakovski nadškof kardinal Karol Wojtyla, ki si je prevzel ime svojih treh prednikov, Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla I. Tako je stopil na papeški tron prvi slovanski papež, kakor ga je napovedal pred 130 leti poljski pesnik Slowacki, ki da bo vladal v Duhu, delal čudeže, očistil Cerkev ib preprosto odkril v stvarstvu spet Boga.
Zdaj je preteklo prvo leto njegovega vladanja in spet je svet presenečen nad njegovim delom in se mu čudi. Čudi se njegovi dejavnosti, inteligenci, energiji in veliki ljubezni. Prepričan je in piše, da “prav takega potrebuje sedanji razbožanstveni, tehnično-znan-stveni materialistični svet”, da je “pravi svetopisemski patriarh”, da “je prekoračil konfesionalne meje”, kot eden največjih poglavarjev Kristusove Cerkve, da je “vest narodov” itd. Ameriški predsednik J. Carter ga je pozdravil z naslovi: “Prvoborec za dostojanstvo in vrednost človeka in romar za mir”. Dva Nobelova nagrajenca sta ga imenovala naravnost ‘božji dar’, namreč Solženicin in kalkutska mati Terezija.
Dunajski kardinal Koenig vidi v njem še drugo poslanstvo: “Pravi verniki gledajo sedaj na Vzhod po rešitvi iz strašnega verskega upadanja. Odslej bodo od tam prihajali misijonarji na Zahod. In eden takih misijonarjev je zdaj prišel v Rim.”
Iz Cerkve molka je stopil v sam vrh njenega vodstva in v “La Prensi” dobil najvišji naslov: “duhovni usmerjevalec človeštva”.	\
Janez Pavel II. je zavestno vzel nase to poslanstvo. Že v januarju letošnjega leta je šel na zasedanje latinsko-ameriških škofov v mestu Puebla v Mehiki, kamor npr. njegov predhodnik Janez Pavel L ni maral iti. Videl je nevarnost v “tretjem redu” hierarhije, ki se je začelo tu razvijati v preradikalno smer približevanja in skoraj istovetenja se z marksističnim “o-svobojevanjem”. Jasno in odločno je povedal, “da se ne sklada s katekizmom teza, da je bil Kristus revolucionar in subverzist, temveč Odrešenik človeštva; da duhovnik ni socialni in politični delavec, ampak oznanjevalec evangelija. Več molitve in manj politike...” Pokazal se je dogmatičnega konservativca, toda progre-sista v socialnem smislu (obisk indijanskih bivališč) in tako odprl “novo pot, a v okvipu tradicije”.
Po vrnitvi je 4. marca t.l. obelodanil svojo prvo encikliko z značilnim naslovom Redemptor hominis, ki jo je sestavil sam brez običajnih svetovalcev in v poljščini. V njej razlaga temelje človeške vrednosti, svobode, pa duhovnega odrešenja. Kristus je postavljen v središče stvarstva, v kozmos in vse dobi pomen v njegovi luči. V tej luči govori potem o ekumenizmu, duhovništvu, terorizmu itd.
Z napetostjo in s čustveno ganjenostjo smo spremljali nato papeža na televiziji na njegovem obisku Poljske, ki ga je imenoval on sam: romanje na grob sv Stanislava, katerega je pred 900 leti ubil poljski kralj “mutec osojski”. Videli smo ga na grobu staršev, v Varšavi pred spomenikom neznanega vojaka in na glavnem trgu, predvsem pa v Čestohovi in v Gnieznu, najstarejši poljski škofiji, kjer je govoril oni lepi govor o Slovanih. Pomembna je bila njegova poklonitev žrtvam plinskih peči v Oswieneimu, ko je poljubljal spominske plošče judovskim, ruskim in poljskim žrtvam in tla celice blaženega Kolbeja. In slovo na krakovskih Blonjah, kjer je še enkrat prosil Poljake, naj vztrajajo v veri, ki je tradicija njihove kulture in zgodovine. Ne moremo navajati vse njegove triumfalne noti “romanja” in njegovih govorov'.’ kjer je oblastnikom govoril o odgovornosti za poljsko samostojnost in kuRuro, ljudstvu o veri v krščanski tradiciji in mark-sistom o tem. da človek ni sarno sredstvo produkcije..
• « milijone. Poljakov ie slišalo njegove besede in pa uieso . pravijo, da vsak tretji Poliak. Ves narod je bil r OO™-. in,.listi wavijo: na Stalinovo vprašapie v •V,', koliko divizij ima nanpž, ie zdaj Janez Pavel II dal jasen odgovor na Pol jskem!
(Dalje prihodnjič)
r
Beseda iz naroda..
Komemoracija 25. novembra 1979
ob 20-lefmd smrti ljubljanskega škofa
dr. Gregorija Rožmana
CLEVELAND, O. — V letu 1959 smo bili, ko je 18. novembra zastalo srce ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Kot otroci ob izgubi očeta sp zajokali vsi verni Slovenci. Ljubljana, škofijski sedež cerkvenega' kneza, pa javno še žalovati ni smela. Narod, ki je hodil po svetlih smernicah svojega škof, je trpel, ker mu ni bilo dovoljeno izkazati zanje časti svojemu vodniku.
Dvajset let je minulo in nas narod še trpi in mora še~ molčati. Mi, ki živimo v svobodnem svetu, smemo govoriti in naša dolžnost je, da pričamo in zagovarjamo dela pokojnega škofa ter se vztrajno držimo njegovih smernic.
Na mnogih krajih se bodo Slovenci spomnili svojega škofa na dan njegove smrti. V Clevelandu, kjer je pre-vzvišeni preživel svoja zadnja leta, naj bi se v skupni komemoraciji poklonila njegovemu spominu vsa slovenska javnost. Poseben pripravljalni odbor bo izvedel to spo-rpinsko prireditev v sodelovanju sledečih organizacij: Baragov dom, D.S.P.B. Tabor,
Fantje na vasi, Korotan, Kres, Liga S.K.A., Lilija, Slovenski šoli Marije Vnebovze-te in Sv. Vida, S.D.G. in S.P.B.
Komemoracija se bo vršila 25. novembra t.l. pri fari Sv. Vida. Začetek spominske prireditve bo s. sv. mašo ob dveh popoldne v cerkvi Sv. Vida, ki jo bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov daroval prevzvišeni dr. Alojzij Ambrožič, t o r o n t ski škof. Po končani sv. maši bo program v farni dvorani. Na to prireditev vas ne vabi pripravljalni odbor, niti ne sodelujoče organizacije. Če prisluhnete, vas bo vabil vaš čut hvaležnosti, kajti škof Rožman je v najtežjem obdobju slovenske zgodovine za vse verne in neverne nosil križa težo.
Naj bo ta komemoracija ob dvajseti obletnici' smrti škofa Rožmana viden izraz naše pripravljenosti slediti njegovem naukom; odklanjati idet-je, nasprotne naši veri, in brez pridržka sprejemati zakone Resnice, Pravice in Ljubezni.
Za pripravljalni odbor:
Mladi slovenski advokat - Tomaž Lobe
CLEVELAND, O. — Slovensko skupnost v Clevelandu je nadvse razveselila novica, da je bil pred nekaj dnevi v Clevelandu zaprisežen mladi slovehski advokat Tomaž Lobe, iz vsej slovenski javnosti dobro poznane Lobe-tove družine. Njegov oče dr. Hinko Lobe je bil med ustanovitelji Slovenske pristave, njegova mama Berta Lobe pa je hčerka velikega slovenskega rodoljuba, ki je mnogo let vodil znano Erštetovo gostilno na St. Clair Ave. Po očetovi strani je bil Tomažev stari oče mnogo let nadučitelj v Zagradcu na Dolenjskem, ob zeleni Krki, na poti v Žužemberk.
Na deželi ob Krki, kakor tudi na vso Slovenijo vežejo Tomaža naj lepši spomini tako, da mi je rekel: “Če bi imel čas in denar, takoj bi šel v stari kraj.” Sicer pa ima zato tudi dober vzrok, v Zagradcu ob Krki ja dobil svojo prvo pravdo, ko mu je bilo komaj deset let. Njegova dobra mama mi je o tem pripovedovala zanimivo zgodbo. Ko sta bila na obisku pri starem o-četu v Zagradcu, je bilo Tomažu komaj deset let. Stari so imeli svoje pogovore, ki malega Tomaža niso nič zanimali, zato si je iz malih bratrančkov in vaških otrok organiziral svojo ribiško družino, brez dovoljenja oblasti seveda. Ob zeleni Krki so preživljali lepe ure, čeprav je bila Krka tako mrzla, da si samo skočil v vodo, pa takoj ven. Ribe so lovili s trnkom ali pa tudi z roko. Kot izgloda, so imeli precejšnji uspeh. Ribe so pekli in jedli z užitkom. Mladi ribiči pa so končno vzbudili pozornost ribiškega čuvaja. Ko so zagledali nad seboj strogo oko moža postave, so se otroci razbežali. Tomaž pa je pogumno nastopil. Čeprav govori kjpo slo- :
strogega čuvaja, da mu je odpustil in je še dodal: “Ker.ne bom zapisal tebe, tudi drugih ne bom.” To je Tomaž, dobro razumel, čeprav je čuvaj govoril slovensko. Tako je Tomaž Lobe dobil svojo prvo pravdo. Takrat niso imeli nič, pravi Tomaž, pa bilo je luštno.
Ko je pred nekaj leti končal college, — je drugič obiskal staro domovino, v kateri ima štiriindvajset bratrancev, med njimi je pet zdravnkov, v svaštvu ima še dva zdravnika, trije strici zdravniki; en bratranec je inženir, dva sta advokata. Pridno si dopisujejo — kakor pravi Tomaž — pol pa half. Kar pomeni malo angleško, malo pa po slovensko.
Tomaž pa se je odločil, da si bo izbral poklic svojega o-četa in postal advokat. Njegov oče dr. Hinko Lobe je študiral pravo na ljubljanski univerzi, bil je vzoren študent, eden redkih, ki je v štirih letih in pol postal doktor prava.
Tudi Tomaž, ki ga odlikujejo simpatičen nastop, velika osebna prijaznost in pridnost, je bil vsa leta vzoren in priden študent.
Brat Lojze mu je pripovedoval:	“Ko boš prišel na St.
Ignatius High School, bo vse drugače, jezuiti so vse drugačni kot pa nune pri Sv. Vidu. Toda Lojzeta je čakalo včliko presenečenje. Kmalu po začetku šole je nekega dne Lojze šel mimo rektorjeve sobe, kar se odpro vrata in iz sobe se je prikazal komaj petnajstletni Tom, ki se je šel malo pogovorit z rektorjem. Tomaža odlikuje ne samo velika osebna prijaznost, pač pa tudi pogumen osebni nastop, strogih jezuitov se oči vidno ni bal nič bolj, kot pa. čuvaja v Zagradcu na Dolenjskem.	:
venščinp, se je. odločil, da bo .; Solo je seveda zopet končal
govoril samo angleško. Povedal je, da je iz Amerike in da imajo tam drugačne postave. Posrečilo se mu je prepričati
z odliko. '	/J
College je študiral na u-gledni univerzi v Cincinnatiju, kjer je študiral dva pred-
meta: finance in marketing. Svoje študije je končal z odliko.
Pravne študije je nadaljeval na Cleveland Marshall Law School na Clevelandski državni univerzi. Po vzoru svojega očeta je študiral z veliko pridnostjo. Ko je postal utrujen, je svoje študije prekinil s kratkim in hitrim sprehodom, nato pa zopet nazaj k delu. Sošolci so ga izbrali za podpredsednika združenja študentov pravne fakultete.
Še predno je končal pravne študije, ga je vrhovni sodnik države Ohio, Ralph Locher, izbral za svojega pravnega asistenta. Vsega je na Vrhovnem sodišču države Ohio sedem pravnih asistentov. Toda Tomaž je najmlajši med njimi in edini v zgodovini države Ohio, ki je bil imenovan na to mesto, še predno je končal svoje študije.
Pravne študije je Tomaž Lobe dokončal letos, meseca junija, julija je položil državni izpit, pred nekaj dnevi, 2. novembra, pa je bil Tomaž Lobe zaprisežen kot advokat. Tomaž Lobe misli , odpreti lastno pisarno, toda tudi banke se zanimajo za njegovo delo.
Mlademu slovenskemu advokatu Tomažu Lobetu, njegovi dobri mami in vsej družini naše iskrene čestitke.
Mlademu advokatu. Tomažu Lobetu in njegovi dobri mami želimo sreče, zdravja in zadovoljstva, dolgo, dolgo življenje in božji blagoslov.
Tomažu Lobetu pa še posebej želimo zalo in dobro slovensko družico na življenjski poti.
Dr. J. F. ' (Op. pisca: Ta članek je bil napisan na željo pok. Berthe Lobe in naj bo- v njen spomin.)
------o------
Jesenska veselica in bazar pri Sv. Vidu
Cleveland, Ohio —- Letošnja Jesenska veselica fare sv. Vida v Clevelandu bo v petek, soboto in nedeljo, 16., 17. in 18. novembra v farnem avditoriju Sv. Vida.
V	petek in soboto bo veselica od 6. do 9. ure zvečer, v nedeljo s pa od 12. ure opoldne do . . .?
Veselica se bo najprej začela v veselje in zabavo otrok v petek popoldne. Otroci bodo imeli svoje stojnice in igre. Šolski otroci Sv. Vida bodo imeli svojo razstavo plakatov-vabil na jesensko veselico, ki so jih sami narisali. Za najboljše bo izžrebanih nekaj nagrad.
Večerjo bodo servirali vse tri dneve in sicer:
V	petek od 5. ure popoldne naprej — pečene ribe in “sarmo”.
V	soboto od 5. ure popoldne naprej — kranjske klobase s kislim zeljem.
V	nedeljo od 11.30 ure predpoldne naprej — pečena govedina in pečene kokoši.
Vse tri dneve bodo jestvine pripravljene tudi za vzeti domov, ves čas bodo na razpolago tudi sendviči.
Krofe bodo prodajali v soboto zjutraj.
Na bazarju bodo razstavljeni purani in piske za Zahvalni dan in mnogo raznovrstnih daril. To bo obenem ugodna priložnost za rano božično nakupovanje.
V	nedeljo zvečer bo žrebanje za prvo nagrado $2.000 v gotovini in mnogo puranov je določenih za dobitke. Ob tem času bo še brezplačno žreba-
.nje za dobitke puranov za ti-
. ste, ki bodo takrat navzoči.
Vsi farani in prijatelji so vljudno vabljeni na to farno jesensko veselico. Vzdrževanje šole in cerkve je postalo silno draga zadeva, zato je
nujno, da bo naša farna je-i senska veselica odlično uspela.! Pridite in se zabavajte v družbi prijateljev, istočasno pa pomagate k nadaljnemu napredku župnije.
..... —O—---
čestitke k scenskemu odlikovanju
CHICAGO, lil. — Člani Slovensko-ameriškega r a d io kluba žele tem potom izreči iskrene čestitke štajerskemu rojaku g. Otmarju Tašnerju, ki je letos ob priliki Slovenskega dne v Chicagu prejel odlikovanje Radijskega kluba. V svojih govorih sta dr. Ludvik: Leskovar in Stane Simrayh poudarila, da je Otmar dobil to odlikovanje “za svoje 29-letno nesebično delovanje na kulturnem polju Slovenskega radia in kluba”.
G. Tašner je brez dvoma vseh 29 let delovanja radijske ure vedno požrtvovalno pomagal pri vseh klubovih prireditvah in akcijah. On je bil med prvimi, ki so podprli prvi in edini slovenski radio program v Chicagu. Ob pričetku radia ni bilo lahko dobiti sponzorje in Otmar je v enem primeru nekega podjetja pobiral podpise med strankami tega podjetja, da so pričeli oglaševati. Ob drugi priliki je on sam prodal okoli 100 vstopnic za slovensko silvestrovanje. Bil je vedno zvest sodelavec pri vsaki dobri slovenski stvari. Bil je tudi mnogo let odbornik Slovenske narodne zveze ter direktor Slov. radio kluba vseh 29 let. Na njegovih močnih ramah je vedno ležala odgovornost za red v dvoranah ob raznih prireditvah.
Bilo je poudarjeno, da je Radijski klub z odlikovanjem g. Tašnerju hotel poudariti važnost dela društvenikov, ki v ozadju tvorijo najmočnejšo podlago in so dejansko steber vsega pozitivnega kulturnega dela v ameriški Sloveniji. Bog ga živi še mnogo let!
Svojemu dolgoletnemu naročniku tudi Ameriška Domovina prisrčno čestita k zasluženemu priznanju.
Člani SARK
Ooriilce mošiorjivke
GORICA, It. — Obetajo tudi letos veliko zanimivosti iz kulturnega življenja naše Primorske. V zbirki bosta dve knjigi; eno je napisal znani pisatelj Vinko Beličič, drugo pa Franc Jeza. Obe knjigi sta leposlovni.
Oba pisatelja živita v Trstu* Beličič je doma s Kranjske, Jeza pa s Spodnje Štajerske. V povojnih letih pa sta vse svoje kulturno delo posvetila Primorski, ki je bila v času fašizma in ideoloških trenj po zadnji vojni kulturno in duhovno opustošena kot še nikoli v svoji zgodovini.
Kljub temu pa se je kulturno dvignila, kar gre zasluga nekaj pisateljem, slikarjem, pevovodjem in skladateljem. Med pisatelji izstopata še imeni danes gotovo najboljšega slovenskega romanopisca Alojza Rebule ter Borisa Pahorja, ki v svojih spisih razodeva intimno zagledanost v slovensko zemljo v tržaškem kraškem bregu in ob morju.
Knjigama se bo pridružil nadaljni zvezek Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL), v katerem so znova odkrite številne osebnosti, ki so se odlikovale v preteklosti za slovensko narodno kulturo. Npr. plemiška družina Ediing, ki je po vsej verjetnosti izhajala iz rodu koroškega koseza. ki je imel , pravico umeščati koroške voj-!| vode. Družina še je razširila) tudi po Kranjskem in Gori-j škem. Eden od pripadnikov t-družine, Janez Nepomuk Ja ] kob Ediing ima v času česa
rice Marije Terezije veliko zaslug za slovensko šolstvo, prevedel je tudi Falbingerjevo pedagoško knjigo Kern etes Methodenbuches v slovenščino (Zern ali vonuzetek teh Metodneh buqui, Dunaj 1777), ki j o lanko š tejemo za prvo pedagoško šolsko knjigo v slovenščini.
Rudolf Gundekar Ediing pa je bil drugi goriški knezonad-škof in metropolit. Leta 1774 je bila imenovan na nadškofijski sedež v Gorici, toda po nastopu cesarja Jožefa II. se je moral umakniti, ker je nasprotoval poseganju cesarja v cerkvene zadeve. Med svojim škofovanjem na območju, ki je obsegalo vse slovensko ozemlje do Drave, je nadškof Ediing zelo pospeševal dušno-pastirstvo v domačem slovenskem jeziku in v goriški stolnici je ob nedeljah sam imel krščanski nauk v slovenskem jeziku. Bil je, skratka, ena najbolj požrtvovalnih osebnosti v slovenski zgodovini. In dejstvo, da je obvladal odlično slovenščino, znova pobija neumestno trditev, ki jo je razširil slovstveni z.godovinaf France Kidrič, češ da je plemstvo na Slovenskem govoril«; in znalo samo nemško.
Pomemben je gotovo tudi goriški koledar, ki je odličen prikaz kulturnega delovanja med Primorci. Naša Primorska ostaja slej ko prej živa, četudi razdeljena na dve državi. V koledarju bo opis planin Ukljanov, tolminskih planin, o propadu in ponovni oživitvi šole in slovenske maše na robu Brd pri Krminu, spisi iz slovenskega tržaškega življenja ipd.
Še zmeraj odkrivamo nove stvari v slovenski zgodovini in kulturi, še vedno vgrajujemo nove kamenčke v bogati in pestri mozaik slovenskih p°' krajin in njih tradicij, da človek kar strmi nad pisanostjo in raznolikostjo življenja na slovenskem prostoru med Alpami, Panonijo in morjem.
J. S.
------o------
/z naših vrši
Bridgeport, Conn. —■ Sp°' štovani g. Debevec! Moja naročnina še ni potekla, Pa Vam vseeno pošiljam ček za $40, $28 za naročnino, $2 koi dar listu in $10 poklonim 'l& spomin 6. obletnice smrti m°' j ega moža. Moj pokojni m02 je zelo rad imel Domovino in jo čital, ravno tako jaz. Z možem sva prišla v New York na Delavski dan leta 1951, meriško d rž a v 1 j anstvo P‘1-imava že 24 let. Naročila sva se na Ameriško Domovino ta' koj, ko sva prišla v Bridg6' port. Sedaj je čitam sama-Nekateri Slovenci tukaj s° me vprašali,- naj jim posodim moje številke AD, da jih Ia^' ko berejo. Jaz sem jim rekla> da jim dam naslov in se lail) ko kar sami naročijo na lis^' Denar za naročnino si bi la^' ko prihranili pri cigaretah a pijači. S tem imam sedaj min Sedaj pa hvala Vam, ko Inko !epo , pišite v časopis ^ Brez Ameriške Domovine 11 c bi mogla več biti. Pozdra' ijam Vas pri uredništvu in lt pravi, kakor tudi ostale de lavce pri tiskarni AD.
S spoštovanjem
Maria Lagoja *
Euclid, O. -—- Hvala za vestilo glede naročnine! čem biti naročena na AD, 4° kler živim (1. julija sem 4° polnila 81 let!). List z vese* ijem berem, saj sem. naroc ca že 54ylet.	,
Želim Vam mnogo uspeha Anna Godlar
*
Toronto, Ont. — S pism01^ Vam pošiljam $40 za enoT-^ no naročnino Ameriške movine.
Frančiška Založnik
| ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXXII
6)	Petje. Rad sem pel in v zboru sem pel prvi bas. Seveda sem bil elan bogosolovske-ga pevskega zbora, ki ga je vodil rajni Jože Mihelčič. Bil je odličen zborovodja. Vaje so navadno bile kmalu po večerji; v avli. Peli smo na koru: pri maši ob nedeljah, pri kakšnih pobožnostih; tudi pri proslavah v avli (npr. Tomaževa proslava). Na Veliki petek smo peli Kimovcev Pasijon v stolnici. Pel sem tudi v manjšem zboru (kakšnih 8 pevcev), ki je včasih pomagal s petjem pri večernih pobožnostih v jezuitski kapeli preko Drave (lep večerni sprehod in jezuiti so nam po pobažri nosti postregli s kavo in ’pecivom). Ta manjši zbor je včasih bil povabljen, peti.na novih mašah. Pa samo, ako je novomašnik povabil zbor in je Mihelčič povabilo sprejel. Bogoslovci, ki so razmnoževali skripta , so razmnoževali še note za pevski zbor (so tudi prodajali note posameznikom, tako da si je bogoslovec lahko nabral lepo: zbirko not za poznešjovrabo).
7)	Knjižničar. Menda V tretjem letniku me je ravnatelj imenoval za knjižničarja bogoslovne knjižnice in mi je dal ključ do knjižnice z naročilom, da bogoslovci ne smejo rabiti knjižnice za branje. O stanju knjižnice sem že pisal.
Z izposojanjem knjig nisem imel veliko dela. V začetku šolskega leta so si bogoslovci sposodili hebrejska sveta pisma in Mariettijeve brevirje za recitacijo vesper v stolnici. Ta Mariettijeva izdaja je ihie-la celoten brevir v eni knjigi z majhnim tiskom. Silno zamotana izdaja za začetnike v recitaciji brevirja. Imel sem dva dobra odjemalca knjig: profesorja Močnika, ki si je sposojal kakšne stare knjige iz stroke cerkvenega prava (povedal mi je, da je bral “De canonizatione Sanctorum” Benedikta XIV. za oddih pred spanjem); in pa kanonika Žagarja, ki si je rad sposojal knjige iz 17. in 18. stoletja, ki so navadno bile na cerkvenem Indeksu prepovedanih knjig. Zgodilo se je, da sem jima moral povedati po nekaj dneh, da zaželjene knjige ni bilo v knjižnici; mogoče je bila, pa je enostavno nisem našel. Nisem si upal, da bi začel urejevati knjižnico, ker ni bilo dovolj prostora, dovolj svetlobe, potrebnih sredstev in toplote pozimi. Počasi sem se po knjižnici toliko razgledal da sem vedel, kje približno najti zaželjeno knjigo. Nikoli nisem odkril, ali je edina slovenska knjiga na cerkvenem Indeksu bila v knjižnici; namreč povest, ki jo je napisal župnik Vogrinec v prvi polovici tega stoletja. Ko sem pregledoval knjige, ki jih je knjižnici podaril Marko Kranjc, sem še bolj spoznal, da velika večina knjig zastari v nekaj letih po izidu, posebno priložnostne knjige, polemične knjige, povesti in pesmi manj znanih avtorjev.
8)	Urednik “Lipice”. Imeli smo svoje glasilo z naslovom-“Lipica”. Izhajala je priložnostno: mogoče 4 ali 5'krat na leto. Seveda samo v enem izvodu; pisana s črnilom na' boljšem papirju. Vsaka številka je imela okoli 20 ali še več strani. Število strani je zaviselo od števila in obsega Prispevkov za priobčitev. Društvo bogoslovcev “Slomšek” je izdajalo ta list. Ne spominjam se, ali je to društvo imelo kakšna pravila, ali je pobiralo kakšno članarino. Bilo je neke vrste prosvetno društvo, ki bi naj skrbelo za izvenšolsko izobraževanje bo-
goslovcev. Ni predstavljalo interesov bogoslovcev vodstvu bogoslovja. Vodstvo je nekako toleriralo to društvo; vendar je budno pazilo, da bi društvo ne začelo prevelikim podpiranjem kakšne ideologije, ki vodstvu ni bila sprejemljiva. Poleg izdajanja “Lipice” je društvo prirejalo tudi predavanja; v avli; navadno v nedeljo popoldne. Predavanja so pripravili bogoslovci; pač v stroki, v kateri je bil dovolj podkovan, da se je lahko spustil v debato. Predavatelji — nebogoslovci so le redko predavali; samo enega se spominjam:	dr. Trstenjak, ki je
tedaj bil kaplan v Kamnici, nam je predaval o zelo zanimivem predmetu — duhovnik in ženska (tedaj se je veliko pisalo o 'ženski duši, o ženski psihi; pač pod vplivom nemškega jezuita Lipperta in kaplana Fahsla). Ako je po prer. davanju iz sociologije prišlo do kakšne debate, so debate bile mirne, ker so “katoliški marksisti” med bogoslovci, ako jih je še kaj bilo, utihnili radi odločnega protistališča bogoslovnega Vodstva; v tem pogledu se je čutilo neko utrujenost in naveličanost; malo večja, razgibanost se je začela po izidu Gosarjeve knjige o krščanskem družabnem redu. Menda so me člani društva izbrali za urednika “Lipice”. Zbiral sem članke od bogoslovcev; odločal sem, kaj je bilo sprejemljivo. Dalmatinec Grgurič je priobčeval pesmi; Davorin Petančič članke o ljudski drami; France Petančič članke iz sociologije. Sprejemljive so bile tudi leposlovne ustvaritve (sam sem napisal črtico o župniji, kjer je rajni župnik računal v kronah in novi župnik v dinarjih; “napadel” sem profesorja Janžekoviča, češ da nam je preveč vsiljeval francoske mislece, nam, ki da smo bili pod vplivom idej iz Nemčije; tudi meditacijo apostola Petra na Genezareškem jezeru po velikonočnih dogodkih). Ko je bilo dovolj materiala za eno številko, sem moral najti koga, ki je bil voljan žrtvovati svoj čas za prepisovanje rokopisov. Navadno so bili članki v celo isti številki prepisani od različnih pisarjev. Predno je začela napisana številka krožiti po učilnicah, sem jo moral predložiti ravnatelju za odo-brenje. Navadno je bila odobrena, ker so pisatelji člankov vedeli za “uradno linijo”. Po nekaj tednih kroženja po učilnicah je'številka romala v bogoslovno knjižnico. “Lipico” sem urejal eno leto.
9)	Bil sem tiskar’. Večkrat omenjam skripta. Ako profesorja ni zadovoljevala nobena knjiga iz njegove stroke, ako ni bilo knjige, ki bi obdelovala njegov predmet, si je za svoja predavanja sestavil svoj tekst. Kakšnega nemškega ali francoskega avtorja, ako njegovo delo ni bilo prevedeno v slovenščino, ni mogel rabiti, ker vsi njegovi, slušatelji niso dovolj obvladali ali nemščine ali francoščine. Ko je imel svoj tekst pripravljen in ga je lastnoročno napisal, smo ga 'prosili, da nam je dal svoj rokopis na razpolago za ra-zmnožitev na kamenotisku, da nam je tako njegov tekst služil pri predavanjih in za izpite. Stroj za kamenotisk je bil navadno last kakega podjetnega bogoslovca, ki si je nabral potrebne sodelavce. Tista leta je vodja tega “skrip-tarskega” podjetja bil Stefan Vošnjak. Ko je umrl v tretjem , letniku, je Volasko prevzel podjetje. Moral je najti pisarje, ki so profesorjev tekst prepisovali s posebnim črnilom.
To je bilo počasno delo, ker
Ob 60-lefnici smrti J. Bautiouina de Gourienaya
GORICA, It. — V nedeljo, 23., in v ponedeljek, 24. septembra 1979 je bilo v Ravenci (Prato di Resia) mednarodno zborovanje jezikoslovcev, dialektologov in narodopiscev, ki ga je organiziral Inštitut za srednjo in vzhodno Evropo na univerzi Columbia v New Yorku skupno z združenjem Societa Filologica Friulana. Za to priložnost so se v Reziji zbrali univerzitetni profesorji in znanstveniki iz raznih italijanskih mest od Trsta, Vidma in Padove do Neaplja, iz Slovenije, Poljske, Zah. Nemčije in ZDA.
Konferenca je bila posvečena spominu Jana Baudoui-na de Courtenaya (1845-1929) ob 50-letniei njegove smrti. Veliki poljski jezikoslovec, ki je poučeval na raznih poljskih in ruskih univerzah in je vneto raziskoval slovenska narečja, je svoje izsledke objavljal v sedmih jezikih, tudi v slovenskem. Slovenščine se je naučil, kot sam pripoveduje, prav na Primorskem, kamor je prvič prišel po letu 1870 in kamor je pozneje zelo pogosto zahajal, saj je bila naša dežela glavno področje njegovega znanstvenega dela.
Zbral je bogato dialektološko gradivo v natančni transkripciji in izdal več zanimivih razprav. Z odkrivanjem ih znanstvenim opisovanjem zlasti rezijanskih govorov je Baudouin že pred kakimi sto leti opozoril na dragocen vir za nadaljnja raziskovanja. Njegovo delo je bogato obrodilo in se razraslo. O tem priča tudi zborovanje v Reziji. Za goriške Slovence je zanimiva drobna knjižica z naslovom Nekatere opazke ruskega profesorja. Izšla je leta 1873 kot ponatis člankov, ki so izhajali v goriškem listu Soča v letih 1872-1873. Baudouin de Courtenay v njih na prijeten in duhovit način opisuje takratne razmere in svoje vtise o naših ljudeh.
Glavna tema zborovanja ■—• Jan Baudouin de Courtenay in jezikovni stiki na področju Vzhodnih Alp — je zajela vrsto zanimivih in aktualnih vprašanj. V besedi številnih strokovnjakov so se zvrstili rezijanski, terski in drugi za-
je pisava morala biti dobro čitljiva, in vsaka črka je morala biti jasno izpisana. V drugem in tretjem letniku sem porabil veliko ur za to prepisovanje. Če me je Aleksič zasačil, da sem to delal med učno uro, ni bil preveč srečen. Precej tekstov sem prepisal za to razmnoževanje (npr. Močnikova cerkvena zgodovina, Aleksičev komentar Pavlovega lista Galača-nom, Močnikovo zakonsko pravo). Včasih sem dostavil svoje domislice, seveda v oklepaju; Jevšnikar pa je včasih prispeval duhovite ilustracije. Pa jaz nisem bil edini prepisovalec. Potem je trebalo prepis prenesti na kamen. Za to razmnoževanje so bili potrebni vsaj štirje sodelavci: ko se je tekst “prikazal” na kamnu, je eden polagal prazne pole na ploščo, drugi je šel z valjarjem preko pole, tretji je snel “natiskano” polo s plošče in jo potrosil s posebnim prahom, četrti pa je štel natiskane izvode in jih razporejal po klopeh. Tiskalo se je samo toliko izvodov, kolikor jih je bilo naročenih predhodno. Vošnjakovi pomočniki smo bili Volasko, Krušič in jaz. Ako se prav spominjam, smo pomočniki dobili nekaj dinarjev za. to delo, ker so naročniki morali plačati toliko in toliko za vsako iiskano stran.	>
(Dalje)
hodni slovenski dialekti, govor pa je bil tudi o medsebojnih in tujih jezikovnih vplivih v naši deželi.
Zborovanje v Reziji je poleg prijavljenih govornikov in udeležencev privabilo še veliko poslušalcev, tudi samih domačinov. Mednarodno konferenco v mali rezijanski vasici pod Kaninom je v angleščini vodil njen glavni po-
NOVEMBER
16.	- 17. - 18. — Fara sv. Vida
‘priredi svojo vsakoletno, jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevsld zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnieo
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert, v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
2. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
8.	— Društvo Presvetega srca Jezusovega št. 172 KSKJ priredi Miklavževanje v Baragov dom ob dveh popoldne.
8.	— Božičnica za mladinsko članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne.
9.	— Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za mladinsko članstvo.
31. — Pevski zbor Korotan
priredi Silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”.
1980 JANUAR
12.	— Slovenski športni klub
priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na FIolm.es Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Letna delničarska seja
Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
FEBRUAR
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
9.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
22.— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
APfelL '
12,— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
budnik prof. Rado Lenček iz New Yorka. Med številnimi pozdravnimi nagovori predstavnikov raznih ustanov in krajevnih oblasti je mlad domačin spregovoril udeležencem v režij anščini, prof. Hanna Orzachowska z varšavske univerze pa je v poljščini prinesla pozdrave iz Baudouino-ye rodne domovine.
K. G.
MAJ
3. — Peski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok.
JULIJ
Gen. Leona Rupnika.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
mm liTpoTsvEiu
V Lorainu se je učiteljstvo sporazumelo s šolsko upravo in se vrnilo v učilnice. Otroci so začeli redni pouk z nad enomesečno zamudo. V Clevelandu so šole začele redno s poukom v septembru in v splošno zadovoljstvo ni prišlo do nobenih večjih motenj pri prevažanju dela šolarjev z avtobusi za dosego rasne integracije v celotnem šolskem sistemu. Pretekli teden je bil redni pouk prekinjen, ko je učiteljstvo celotnega šolskega isstema Clevelanda začelo štrajk v podporo svoji zahtevi po višjih plačah.
Plače učiteljstva v Clevelandu so bile letošnjo jesen za začetnike $9,828, pa nato rast-le do $19,656 za one z naj višjo izobrazbo in visokim številom službenih let. Povprečna plača naj bi bila okoli $16,000 letno, kot je izjavil šolski odbor.
Ko je učiteljstvo zahtevalo višje plače, mu je šolski odbor ponudil v triletni delovni pogodbi, $500 poviška v prvem letu začenši s 1. novembrom letos, $750 poviška v drugem letu začenši s 1. septembrom 1980 in $1,000 poviška v tretjem letu začenši s 1. septembrom 1981. Učiteljstvo je ta predlog odklonilo kot nezadovoljiv z 90-odstotno večino. *
Štrajki učiteljstva, ki so preprečili začetek rednega puka v okoli ducat državah, so bili v glavnem končani, vendar ne še vsi. Ko učiteljstvo zahteva povišanje plač ob naglo rastočih cenah vseh življenjskih potrebščin, šolska vodstva ne morejo najti za to potrebnega denarja, ko volivci .zavračajo predloge za povišanje šolskih
davčnih naklad.;
*
Učiteljske stanovske organizacije so uspele s svojimi prizadevanji za ustanovitev .posebnega, samostojnega. zveznega tajništva za šolstvo.
»»aifwWi- wwm’gmMMgg naaraa
KOLEDAR
društvenih prireditev
Kongres je tak predlog odobril in predsednik ZDA Carter ga je pretekli teden podpisal, s čimer je postal zakon.
V koliko bo novo zvezno šolsko tajništvo koristno šolstvu v naši deželi, je za enkrat težko reči. Mnenja so v tem pogledu močno deljena, učiteljstvo na splošno neodvisnost šolstva odobrava, zagovorniki krajevnega vodenja in vzdrževanja šol, pa se bojijo, da bo zvezna vlada postopno dobila na vodenje šol prevelik vpliv.
❖ *
Bolj kot vprašanje šolstva vznemirja zadnje tedne vso deželo položaj narodnega gospodarstva. Privatni in vladni . gospodarski strokovnjaki so trdili, da je naša dežela v gospodarskem zastoju, ki pa ga bo kmalu konec, ne da bi večje število ljudi hujše prizadel. Kljub “zastoju” so cene vsega naglo rastle brez pre-stanka, to je slabilo že tako omajano vero v trdnost našega dolarja doma in po svetu. Doma vse hiti kupovati, karkoli sodi, da bo potrebovalo v bližnji in tudi ne tako bližnji bodočnosti, v prepričanju, da je to danes cenejše, kot bo jutri ... Ta miselnost je zajela večji del ljudi po vsej deželi. Ljudje so najemali posojila, jemali kredit, kjerkoli so ga mogli dobiti, da bi se oskrbeli z vsem, dokler je to cenejše.
* l
Zvezna vlada in zvezni bančni sistem sta skušala-zavreti nakupovanje s povi-ševanejm obresti na posojila. Te so dosegle novo, rekordno višino v moderni dobi, pa 'iskanja posojil le niso zavrle. Zvezni bančni sistem (Federal Reserve Board) je zato pri ponovnem zvišanju obrestne mere omejil tudi razpoložljivost denarja za posojanje.
kakoršnikoli ceni, oziroma po kakoršnih koli visokih obrestih.
(Iz “Glasa ADZ”)
ZASMEH J
“Kaj pa delaš, Tomaž?” vsa preplašena vpraša mama, ko vidi, da sinko nekaj piše po spričevalu.	j
“Spričevalo- popravljam. Učitelj je naročil, da moram vss slabe rede popraviti.”	;
*	^ - - j
“Atek, ali velike ribe jedo tudi sardine?”
“Seveda, zakaj to. vprašaš?’* “Atek, kako pa odpirajo konzerve?”	i
PrijatePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4213 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONa
” MALI OGLASI
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
^	■	(X),
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg, Suite available plus salary.
Call 732-7880
_____________________(X)
Stanovanje v najem 4-sobno stanovanje s kopalnico na E. 73 St., severno od St. Clair oddamo. Za sestanek pokličite 1-285-3693.
__ (X> House for Sale
Single. 6 Rooms. 1006 E, 66 Pi. 831-3944 after 4 pan.
(123-127);
Apartment Wanted
1 or 2 Bedrooms. Quiet location. Euclid or Eastern suburbs. For refined gentleman. Ask for Nick 692-2225.
Divjajoča inflacija, ko cene življenjskih potrebščin rastejo že nekaj mesecev na letni ravni okoli 13%, je še bolj kot doma omajala vero v trdnost našega dolarja v svetu. Ta je v septembru in prve dni oktobra vstrajno izgubljal na vrednosti napram tujim trdnim valutam, kot sta švicarski frank in nemška marka, pa tudi napraan belgijskemu franku, holanskemu goldinarju, norveški i,n švedski kroni, celo tudi proti italijanski liri.
Padanje vrednosti našega dolarja je povzročilo delno povišanje cen petroleja, ki so določene-v dolarjih. Za okoli 10% so povišale cene petroleju v zadnjih dveh tednih Mehika, Venezuela, Libija, Iran in Irak, pričakujejo, da jim bodo sledile v prihodnjih dneh še nekatere druge izvoznice petroleja. Na sestanku zveze izvoznic petroleja v letošnjem decembru v Venezueli napovedujejo splošno povišanje cene petroleja za do 10% napram ceni, ki je bila določena v preteklem juniju.
¥
Federal Reserve Board je ob rastoči inflaciji doma in ob padanju vrednosti dolarja v tujini zaključil, da so potrebi tudi ukrepi za omejitev inflacije doma in za utrditev vrednosti dolarja v svetu. Soglasno je 6. oktobra sklenil povišati obrestno mero za kredite včlanjenim bankam od 11% na 12%, onim bankam, ki najemajo posojila v tujini v takozvanih “evrodolarjih”, odredil, da morajo najmanj 8% teh posojil imeti v rezervi v svojih blagajnah, kar povišuje njihpvo obrestno mero, pa sklenil tudi omejiti za posojila razpoložljiva denarna sredstva.
Do 6. oktobra 1979 je bilo mogoče dobiti posojilo, če jp imel bodoči upnik dovolj premoženja za jamstvo in če je bil pripravljen plačati zahtevane obresti, poslej to ni več mogoče, ker ni na razpolago dovolj denarja za posojila po
(123-127)
PART TIME OR FULL TIME
WOMAN TO CLEAN DOWNTOWN STORE. EASY HOURS. GENEROUS HOURLY WAGE. CALL MR. KANE 621-5745.
(125-130)
House for sale
7 Room single, E. 70 St. South of St. Clair. Aluminum siding. Carpeting and basement. Call 486-1892 after 5 p.m.
(125-130),
For Sale	,
Euclid, Ohio
Quality 4 bedroom ranch. Attached garage. Near St. Williams. $62,000. Call 731-6423.
(125-130).
Automatic Acme Set Up and ^ • Operate V
$9.00 per hour.
Plus Company paid hospitalization
Dental Care — Pension Plan
Disability and Life Insurance.
Minimum 6 years experience in close tolerance work.
Interview by appointment only.
944-9000
(125-129)
Kupim sreberne kovance
Plačam 1000%. Kličite 238-0469
(126-129)
Stanovanje v najem
Stanovanje z eno spalnico, zgordj, oddam na St. Clairju odraslemu moškemu.
Kličite 238-0469
(126-128)
FOR SALE *
21 Slovenian Player Plaho rolls,- $35.00. .
Call 531-5605 '
(128-129*
Vaclav Beneš-Trebiz»ky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
VESTI
sessars-j,,., ¥>
“Moj Bog! — Da mi ni prišlo na misel! — Seveda — seveda — saj je bil Černinom podoben ... Na drugi strani je jezdil še neki drugi gospod. Izpod halje mu je gledala rdeča suknjiča z velikim belim križem.”
“Bavor Strakonicki, veliki prior vitezov svetega Ivana.”
“Aha! — Tudi tega bi se bil lahko domislil. — Take ljudi videvam v Pragi pri sveti Mariji za mostom.”
Seljak je klepetal in se tolkel z vsemi prsti ob čelo, da se ni tega spomnil poprej e.
“Vse to sem vedel; takoj sem jih spoznal; toda kako bi se mogel drzniti, da bi jih u-stavil in pozdravil!” je razlagal drugi seljak Mudroh.
Naenkrat se je odzvalo po mirni pokrajini zategnjeno trobentanje, enkrat — dvakrat — trikrat —.
Jezdeci so lesene čaše odstavili od ust, medice niso niti popili, s kratkimi besedami so se zahvalili vaščanom, spodbodli konje in odjezdili po širnem polju v stran, od koder jim je prišlo na ušesa zategnjeno trobentanje.
Premisi Otokar je dal sklicevati posamezne rože v eno četo ... Do Prage ni bilo več daleč, in treba se je bilo pripraviti na vse... Pod njegove zastave se je zbrala iz ju--gozapadnih Čehov vojaška moč, katero mu je bilo mogoče postaviti proti vsakemu številu svojih sovražnikov. Černini so mu res pripravili trdna tla, kar naj skrbnej še so mogli, če Bog da, mu zdaj ne bo treba zapuščati domovine.
Premislova vojska se je u-taborila v mirni dolini, ki se približno uro hoda od tod zožuje bolj in bolj, da nastane iz nje ozka proga, zagrajena od obeh strani z visokimi skalami, med katerimi se vali bister potok v Berounko.
Po dolini se menjavajo gozdovi z vrtovi, oni višje na pobočjih in ti v podznožju. Pri vsakem deblu je bil privezan konj, pri marsikaterem tudi dva... Zakurili so si tudi ognje; megle so bile goste, da jih dim ni mogel prodreti, in če bi se tudi dvignile, Premi-sla tako blizu Prage ne sluti nihče...
Ta bojni pohod je bil res kakor ježa duhov. Koderkoli so šli, nikjer niso dolgo ostali. Danes ostanejo v tej dolini do noči in odidejo šele, ko se zmrači — in pred Prago obstanejo, ko se o Premislu ne bo nikomur niti sanjalo ...
“Udarimo na utrdbe, jasni gospod, kakor hitro se jim približamo! Predno jutri zapojejo petelini, sedeš ti na Hradčanih na vojvodski prestol!”
Drslav Černin se je z obema rokama opiral ob dolgi meč.
Knez na ta predlog ni odgovoril. V mislih so mu bile poslednje besede njegove ljubljene Draguške, ko jo je daleč na severu strastno pritisnil na prsi in jo poljubil na lice:	“Prizanašaj krvi, raje
odpuščaj, ata moj... Saj je njih kri tudi naša kri... Ata, obljubi to svoji Draguški!” — Namesto odgovora je svojo hčerko vnovič poljubil; tudi oče Dobrogost mu je prigovarjal, naj se najprej poskusi dogovoriti mirno, da ga bodo gotovo razumeli in da mu povsodi sami odpro brane. In zato je k Čeminovemu nasvetu molčal.
“Če se tvoja stvar ne po-
sreči te dni, svetli gospod, je izgubljena za vedno!”
“Jaz bi rekel ravno tako. Če je izgubljena tvoja stvar in bi pretekla naša vojna brez uspeha, smo izgubljeni tudi mi... Tudi mi bomo morali iskati gostoljubnega krova izven meja ...” je pristavil Ratmir s Krasikova.
“Ne ■ bilo bi jih pametno počakati na polju ... Praga pri prvem naskoku pade v naše roke. Moramo jo vzeti.” Bavor Strakonicki je stiskal z desnico ročaj težkega meča, ki ga je tudi prinesel iz križarske vojske.
Premisi je še vedno molčal, a v duši so se mu oglašale poslednje besede Dragu-ščine in očeta Dobrogosta glasnejše in glasnejše; in poleg tega mu je bil ta brat izmed vseh članov njegovega rodu najvdanejši, vedno naj-okritosrčnejši; saj so ga zaradi njega preganjali, zaradi njega zaprli.
Premislove oči so se upirale v sneg, kakor da čita na beli odeji sam Bog ve kaka poročila.
Naenkrat je dvignil glavo, ozrl se po gospodih, se trpko nasmehnil in s p r e g o vorii: “Zdi se mi, da trnje, s katerim je posut vsak knežji prestol, šele zdaj pričenja zbadati. Iz daljave smo videli samo cvetje in glogovina se je pokazala našim očem šele iz bližine ... Svest sem si svojih dolžnosti do vas, moji zvesti, ne tajim, da bi vsled moje nesreče trpeli škodo tudi vi; toda poznam tudi svojega brata, ki mi niti v mislih ni storil nikdar nič hudega. Sami Ste rekli, da je sprejel vlado v teh deželah samo zato, ker o meni ni bilo niti duha niti sluha... Upam, da se z Vladislavom poravnava brez meča ...”
“Svitli tvoj brat je iz dna duše dober gospod! — Toda njegovi svetovalci!”
“Saj se njihovega vpliva v odločilnem trenutku oprosti!” je Premisi opetovano nasprotoval Černinu.
“In če se mu je prestol priljubil, vojvoda moj? — Ali bi se mu ne bilo težko posloviti od knežje časti!”
“Potem si svoje pravo hočem braniti in ga bom tudi branil z mečem... Potem si devolim sprejeti vašo cenjeno naklonjenost in dejansko pomoč ... Saj že prihajajo poslanci ... Torej! ”
Pred Otokarjem je obstalo nekaj mož, oblečenih v običajne kožuhe deželanov in s kozlovkami na glavi ...
“V Pragi, svitli vojvoda, je vse mirno... Nikomur se o Mas niti ne sanja... Vsi so čisto brez skrbi... Knez se baje pripravlja, da odpotuje na Moravsko... Za nas se ni nihče niti zmenil..
“Tn mišljenje Pražanov?” Posel je bil, kakor da premišlja, ali naj pove resnico, ali naj raj še molči ali naj se umetno izgovori.
“Ali si slišal? — Kaj pravijo v Pragi o novem vojvodi?” „Ne morejo ga dovolj nahvaliti .. ”
Posel je pritajil glas in povesil glavo v tla.
“Naj smo vprašali, kjer smo hoteli, povsodi so nam rekli: Kaka razlika med prej in sedaj!”
“Ali ste slišali?”
Premisi se je obrnil k trem gospodom, s katerimi se je pravkar posvetoval.
(Dalje prihodnjič)
Premog v Sloveniji
LJUBLJANA, Slov. — Da bi omilili energetske zadrege, delajo zasavski rudarji od septembra meseca tudi ob sobotah. Tako sta se tudi ta dva naj večja slovenska rudarska kolektiva pridružila prizadevanjem, da se kar najhitreje preseže zdajšnja energetska kriza.
V REK Velenje naj bi od konca leta nakopali 4.5 milijona ton premoga, kar bi bilo
170.000	ton več kot so za letos planirali, prihodnje leto pa naj bi nakopali še dobrih
600.000	ton premoga več.
Zasavski rudarji pa bodo
do januarja nakopali okoli 1.4 milijona ton premoga, kljub zapletom v najproduktivnejši jami “Ojstro”. Zasavski rudarji načrtujejo, da bodo letošnji proizvodni načrt presegli za 45,000 ton premo-
ce poskrbljeno precej bolje, kot je bilo doslej, saj jim ne bo potrebno več odhajati v druge kraje, kjer so bili brez znancev in prijateljev, pa tudi prostorskih težav ne bo več.
V ‘Muri’ 4,000 zaposlenih
MURSKA SOBOTA, Slov. -— Soboška “Mura” ima zaposlenih 4,000 delavcev. V oddelku Perilo so kot štiritisočo delavko zaposlili 18-letno šiviljo Bernardo Maučec iz Fi-lovec. V “Muri” se je od leta 1974 zaposlilo natanko tisoč delavk, povprečno 200 vsako leto.
V Novem mestu brez premoga
NOVO MESTO, Slov. — Kot kaže, bo letošnjo zimo Novo-meščane spet zeblo. Večina prebivalcev tega mesta, ki je že lani občutila energetsko krizo, se je letos nekoliko prej pozanimala za kurivo pri podružnici ljubljanskega podjetja Kurivo — prodaja v Novem mestu. Tam so marca in aprila sprejeli prednaročil za nekaj več kot 300 ton premoga, vendar tega doslej še niso dobavili. Lani so imeli pri tem podjetju ob takem času na zalogi 1,000 ton premoga, letos pa ga ni moč dobiti niti za “zdravilo”.
Za petino blaga vdč na tuje
( ŠKOF JA LOKA, Slov. — Škofjeloške 'delovne organizacije so v prvi polovici letošnjega leta prodale na tujem za 20 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za petino več kot v istem času lani. Dobri dve tretjini vsega izvoza je bilo usmerjenega na konvertibilno področje.
Ugodni izvozni rezultati škojeloškega gospodarstva pa nekoliko zbledijo ob podatku, da uvoz letos narašča še hitreje. V prvem polletju je namreč dosegel vrednost 18 milijonov dolarjev, to je za 31% več od .lani.
LEI V0UR LIFE INSURANCE
mm for you
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information. just complete and mail the below coupon.

To: Amertcan Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth 1»
Name .........
Street .......
City..........
State
V BLAG SPOMIN
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
JOHN AfIVEO
ki je preminul 12. novembra 1963.
Šestnajst let je že minilo, odkoder si dragi šel od nas, vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
Anna Mivec in Mary Kanonik, hčerki,
' John Mivee in Frank Grdanc, sinova
Cleveland, Ohio 12. nov. 1979.
Starostni dom v Metliki razširjen
METLIKA, Slov. — Dom počitka v Metliki je razširil svoje prostore. Odprli so namreč prizidek k temu edinemu domu počitka na Dolenjskem. Tako bo sedaj več prostora za starejše občane v okolju, v katerem so živeli in delali doslej in jim ne bo treba več v tolikšni meri v druge kraje in domove po Sloveniji. Precejšnje število Dolenjcev sedaj namreč domuje v različnih domovih v Ljubljani in drugod.
V novem prizidku so prido bili v Metliki 50 ležišč. Veljal je okoli 16 milijonov dinarjev. To je precej več'kot so načrtovali,- vendar je podražitvam gradnje botrovala vsesplošna podražitev gradbenega materiala in storitev.
Ko bo zgrajen novi dom v celoti, bo za starejše Dolenj-
.	.v®'
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE STARI OČE IN TAST
B0LTIZAR HOZJAN
ki je preminul 12. novembra 1964.
Počivaj v miru, dobri soprog, preljubi oče, v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostal, dragi, nepozabni nam!
Žalujoči:
ANA — soproga IVAN — sin, JANE — snaha MATIJA—sin, MARIJANCA—snaha JOHN in ROBERT — vnuka JANNETTE, LAURA in ANA, vnukinje, Matthew, Mark, vnuka, OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 12. nov. 1979.
1
I
I
I
Ženini in neveste!
iašft JLčka unljska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pršite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
5
I
I
Ameriška Domovina i
&i!7 St. Clair Avenue
431-062»
NOVICE- z nega svela

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NOVICE- ki iih polrebujets NOVICE- U jik dobite že sveže
(
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan priaaža v hita
Ameriška Domovina
Povejie to sosedu, ki že ni naročen nanjo
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele-
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
C ,