Cena Din 1' Poštnina plačana v gotovini Stav. 6. V Ljubljani, ponedeljek 10. ianuarfa 1938. Leto III. Ugiban;a o vsebini razgovorov med državami Rimske zveze v Budimpešti: Žbližanje Madžarske z Jugoslavijo in Romunijo Ljubljana, 10. januarja. Včeraj se je cez Sl-ovenijo peljal v Budimpešto na sestanek držav Rimske zveze italijanski zunanji minister grof Ciano z brzovlakom, ki je pripel jal na Rakek ob 11.45. Grof Ciano se je s svojim sprem-stvom vozil v posebnem salonskem vozu. Na meji ga je v imenu naših oblasti pozdravil ljubljanski San, ki je italijanskega državnika spremljal do Ljubljane. Na ljubljanski postaji so grofa Ciana pozdravili zastopniki drugih naših oblasti in uradništvo italijanskega konzulata. Budimpešta, 10, januarja, o. Grof Ciano je dospel v Budimpešto ob 22. Madžarska vlada mu je priredila slovesen sprejem. Pred postajo je italijanskega zunanjega ministra pozdravljala ogromna množica ljudi. Vse ulice so bile slovesno razsvetljene in okrašene z neštetimi zastavami. Vsebina razgovorov Rim, 10. januarja, o. V Rimu pripisu jejo bu-dimpeštanskemu sestanku velik pomen Med inozemskimi tujimi diplomati v Rimu govore, da bo zunanji minister skušal pridobiti Avstrijo in Madžarsko za to, da se priključita nemško-ita-flij&nsko-japonski protikomunistični smeri, ne da bi na zunaj pristopili k tej zvezi. Dalje si bo grof Ciano prizadeval za žbližanje med Madžar- sko na eni strani, ter Jugoslavijo in Romunijo na drugi strani. Poudarjajo zlasti, da je veliko upanje za to žbližanje, ker se je Madžarska odrekla svojim zahtevam po jugoslovanskem in romunskem ozemlju in zahteva samo ureditev položaja za svoje manjšine v teh dveh državah. Kljub mečni revizionistični opoziciji, ki ima še veliko vpliva na Madžarsko, upajo, da bo na prigovarjanje Italije zmagala trezna smer, ki zahteva, naj se Madžarska sprijazni s stanjem, kakršnega so ustvarile mirovne pogodbe. Italija pa si bo prizadevala, da novo romunsko vlado pripravi do tega. da bo sklenila z Madžarsko sporazum o manjšinah. Glavne točke razgovorov glede splošne politike treh držav bodo naslednje: 1. Italijanski zunanji minister bo skušal pregovoriti Avstrijo in Madžarsko, da uradno priznata nacionalistično Španijo. 2. Avstrija in Madžarska naj odobrita vse italijanske in nemške načrte glede Podonavja, o katerih so se razgovarjali v Budimpešti že lani. 3. Avstrija in Madžarska naj glede svojega razmerja do Zveze Narodov dasta izjavo, podobno nedavni švicarski izjavi, v kateri bosta povedali, da bosta sodelovali pri tej ustanovi le z nekaterimi pridržki. Če pa zapustita Zvezo narodov, se bosta priključili mednarodni protikomunistični zvezi. Budimpešta, 10. januarja. AA. MTI: Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg in podtajnik zunanjega ministrstva Schmidt, sta snoči prišla na konferenco držav podpisnic rimskega protokola. Na postaji so ju počakali in pozdravili člani vlade, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, višje uradništvo zunanjega mnistnstva in pa poslanik Avstrije in Nemčije. Irav3 grofa Ciana Budimpešta, 10. januarja. AA. (MTI). Italijanski zunanji minister grof Ciano je zastopniku agencije MTI ob prihodu na madžarsko obmejno postajo podal naslednjo izjavo: Zmeram prihajam na Madžarsko s čustvi velike ljubezni. Stališče Italije do madžarskega vprašanja je znano. Italija od tega stališča niti najmanj ne bo popustila. Italijanski narod nosi v svojem srcu madžarski narod z ganljivimi občutki in bo zmerom mislil na Madžarsko. Dunaj, 10. januarja. AA. (DNB). »Neuigkeits Weltblatt« poudarja, da bodo v Budimpešti govori o mnogih vprašanjih srednje Evrope. Srednjeevropske države so prišle do spoznanja, da morejo le same urediti lastna vprašanja. Vsaka izmed držav rimskih protokolov sme urediti svoje stike z drugimi državami tako, kakor ji narekujejo njene lastne koristi. Proslava rojstnega dne nase kraljice Impozantna družabna prireditev Ijublj. častnikarskega zbora Belgrad. 10 jan. Naša kraljica Marija Je proslavila svoj 39.'rojstni dan v ožjem rodbinskem Krugu. Vsa državna in mnoga zasebna poslopja so bila za to priliko okrašena *^sta> ""j'tnega dne Ljubljana, 10. jan. V prosu*" » .. . N j. Vel. kraljico Marije so priredili cjiMniki ljubljanske garnizije snoči v Kazini svečan » združeno s plesom. Prireditve so se udel * najodličnejši vojaški predstavniki s_povelj dravske divizijske oblasti generalom Tomce:m, j pomočnikom brigadnim generalom L« ln Vsem častniškim zborom, častniki nase > J Prišli na zabavo v svečani gala uniformi in ciumna vsi v spremstvu dam. Na prireditev s®. povabljen, tu(i; ostali pomembni zastopniki, ki s se vljudnemu vabilu naše vojske tudi v polnem številu odzvali. Prireditev je počastil s svojini prihodom tudi ban g. dr. Marko Natlačen s soprogo, dr- Majcen s soprogo, ljubljanski župan dr. Artiesic s st>pr0g0> predsednik apelac. sodišča^ g. dr. vjona, prttv taj4(> so ^jjj navzoči tudi vsi načelniki banskih uradov in drugih oblasti kakor tudi zastopn ’i našega gospodarskega in kulturnega življenja, tiska itd. Navzoč je bil tudi ljubljanski konzularni zbor. Plesno zabavo je začel s kolom divizijski ge-*erai g. ToniČ z gospo banovo, nakar se je razvila •Biošna prisrčna zabava. Vsa prireditev je potekla T *ija)iiem razpoloženju, ki je kazalo, da je ta ftdieionalna zabava našega častniškega zbora najelitnejši družabni dogodek v Ljubljani, ki dobiva se poseben pomen spričo dneva, na katerega je prirejen. intimne »proslave kraljičinega rojstnega dne so s po vsej državi, tako n. pr. v Skoplju, kjer so bile svečane službe božje. V pravoslavni cerkvi fiv- Jurija je opravil cerkvene obrede skopeljski uiitropolit Josif ob asistenci več duhovnikov. Cer-^ev je bila polna ljudi vseh slojev in stanov. V katoliški cerkvi Srca Jezusovega, ki je bila prav .......... ------------------------ * ’ leljski ljudje bile tako polna ljudstva, je daroval sv. mašo skope skof IVan pranj0 Gnidovec. Prav tako so lj napolnili cerkve drugih veroizpovedi Severne evropske države, ki so podpisale tako-zvani b po ra m m v os|Ui eo 6e sporazumele o tem, da bodo skupno priznale italijansko oblast v Abe siniji, ter poslale v Rim nove diplomatske zastopnike. Kakor kaže, bo v kratkem vsa Evropa priznala dejstvo, ki ga zgoij 2 zanikavaniem ni mogoče eoriiviti 6 sveta. Bukarešta, 10 jan. Na rojstni dan naše kraljice Marije so romunski listi objavili več člankov, v katerih pravijo med drugim: S svojimi vzvišenimi duševnimi sposobnostmi in plemenitim značajem, kakor tudi s popolnim razumevanjem svoje vzvišene dolžnosti kraljice in matere, si je pridobila neomejeno ljubezen Jugoslavije. Po težki žalosti, ki jo je prenašala z dostojanstvom, po smrti ljubljenega moža, velikega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, je kraljica Marija, tako težko zadeta po usodi, našla utehe v manifestacijah udanosti in ljubezni svojega ljudstva. Romunski narod z vsem srcem deli današnje veselje jugoslovanskega naroda, želeč svoji princesi in jugoslovanski kraljici dolgo in srečno življenje, njenemu vzvišenemu sinu N j. Vel. kralju Petru II. pa dolgo iu slavno vladanje. Romunski zunanji minister jutri v Belgradu Belgrad, 10. jan. m. Jutri bo pred svojim potovanjem v Ženevo dospel iz Prage v Belgrad novi romunski zunanji minister Mieescu, Cilj potovanja romunskega ministra Micesca je bil ta, da po vrsti obvesti vse uglednejše politike zavezniških držav o najvažnejših smernicah nove romunske vlade, in da se z njimi porazgovori o vseh važnih političnih vprašanjih, ki zanimajo države MZ. Pred vsem pa je hotel Hlicescu govoriti s češkimi in jugoslovanskimi politiki o onih vprašanjih, ki bodo na sporedu bližajočega sc sestanka Zveze narodov. Razgovori v Pragi Praga, 10. jan. o. Zunanji minister Micesco je včeraj s precejšnjo zamudo dospel v Prago, ker se je vlak moral boriti s snežnimi zameti. Na postaji ga je sprejel zunanji minister dr. Krofta in drugi dostojanstveniki, nakar se je Micescu vpisal v dvorno knjigo predsednika dr. Beneša, popoldne pa je Gospodarsko delo nove romunske vlade imel razgovor z zunanjim ministrom dr. Kroftom. Rais^vori.«) so nadaljevali danes dopoldne in so se nanašali na bodoče sodelovanje med državami Male zveze z ozirom na novi politični red v Romuniji. Češki listi izražajo upanje, da klub spremembi v romunski notranji politiki ne bo prišlo do nobenega nesoglasja med Romunijo in ČSR. Micescu odpotuje danes ob 19 iz Prage v Belgrad. Romunski zunanji minister je dal češkoslovaškemu poročevalskemu uradu izjavo, v kateri se obrača proti zahtevam o spremembi meja v Srednji Evropi. Sprememba meja ni vprašanje mednarodnega prava, marveč vprašanje vojne. Prav tako je otročja zahteva o spremembi mirovnih pogodb. Zgodovina uči, da so vojne rodile pogodbe, nikdar pa niso pogodbe pokopale učinkov vojnih zmag. Mirovno pogodbo, ki je zagotovila sedanje meje povojnim državam, je mogoče spremeniti le s soglasjem vseh podpisnic. Kdor govori o spremembi naših meja, se zelo moti. Pred znižanjem davkov v Romuniji Bukarešta, 10. januarja. Romunski finančni minister Savu je imel po radiu govor, po katerem je povedal več važnih stvari o gospodarskih namenih sedanje vlade. Opozoril je predvsem na potrebo, da se ohrani proračunsko ravnovesje, da vlada nanovo oceni plačilno sposobnost romunskih državljanov in po tej cenitvi določi davke, ter da izvaja strogo nadzorstvo nad državnimi in samoupravnimi izdatki. Z uravnoteženim proračunom, s presežki romunske zun. trgovine, ki jih bodo morali doseči e strogim nadzorstvom nad zunanjo trgovino, z zlatim kritjem denarja v obtoku, z ureditvijo stvarnega odnosa med valuto in cenami na domačih in tujih trgih bo morala vlada za vsako ceno dodobra zavarovati narodno denarstvo. »Če bomo izvajali ta načela«, je poudaril, »bomo v tujini ustvarili zaupanje do romunskega denarja. Kijub zlim glasovom tujih škodoželjnih krogov, se zaupanje v našo valuto doslej še ni omajalo. Na vseh tujih tržiščih je trdno ohranila svoj položaj. Mislimo pa, da omenjeni ukrepi nikakor ne bodo škodljivo vplivali na sedanjo vrednost leja. Obramba notranjega tržišča s pomočjo kapitala, ki nam bo zavaroval mir in varnost, bo vsekako blagodejno vplivala tudi na vse vire dohodkov v državi.« Judovski denar beii Bukarešta, 10. januarja, m. Odločni ukrepi nove romunske vlade proti raznim judovskim podjetjem so v romunski javnosti naleteli na splošno odobravanje. Politična javnost misli, da se je položaj nove vlade v marsičem zboljšal. V dokaz temu navajajo, da vsak dan pristopajo k vladnemu taboru uglednejši funkcionarji posameznih političnih strank. Judje so v zadnjih dneh poskušali odnesti svoje premoženje iz Romunije in dvigniti iz bank svoje prihranke. Državna hranilnica je izplačala zadnje dni velike zneske. Precej Judom, ki so v zadnjem času pričakovali dogodkov in ukrepov proti sebi, se je posrečilo pobegniti v inozemstvo. Zaradi tega je romunska vlada izdala vse potrebne ukrepe, da prepreči škodo za romunsko narodno gospodarstvo ter je vsem obmejnim oblastem izdala navodila, da storijo vse, da se prepreči beg kapitala z države. s pomočjo kapitala, ki nam bo zavaroval mir in z države. Zadnje utrjene stavbe v Teruelu so padle Nacionalistična vo ska okrog mesta pa se pripravlja na napad c,,r;ija 10. januarja. A A. Havas. V zvezi s ki so se koncentrirale okrog Sevilja, 10. januarja. A A. Havas. V zvezi s padcem Teruela je general Quiepo de Liano sinoči rekel ,po radiu: Branilci mesta so se predah, ker nase tele niso modle Prili pravočasno na pomoč. Zemljepisne okoliščine so bile posebno neugodne. Daši srno -avzeli vse višine okoli mesta, bi nam reka, ki je v teh časih zelo nevarna, presekala zveze. Mraz in sneg »la bila naša največja sovražnika. Kljub temu. da imajo rdeči v oblasti vsa po-slnni-i v Teruelu, se nacionalistični pritisk v sklenjenem obroču na višinah okrog mesta vse bolj i*xi rhpPp f.Pte poskušajo zadrzati nacionalistično vojskona desnem m. levem krilu pri Teruelu. Posebno nacionalistični predor na jug pn Vila Stari povzroča rdečim hude skrbi. Zato so včeraj napadli nekatere postojankeki so jih nacionfthsti zavzeli vendar so bili odbili. Ujetniki izjavljajo, da je na tem odseku bojišča koncentriranih deset bataljonov vladnih čet. Poslednje dni je nacionalistično topništvo močno obstrelievalo vladne čete. ki so se koncentrirale okrog Teruela. Vse kaže, da se sedaj pri Teruelu prične odločilna faza nacionalistične ofenzive. Zavzetje zadnjih stavb v mestu, ki so jih imeli v oblasti nacionalisti, po rdečih oddelkih nič ne spremeni. Rdeči so zdaj gospodarji mesta, ki je pa obkoljeno po vojski generala Arande. Ta bo naskočila vladno vojsko takoj, ko bo vreme dopuščalo. Nacionalistično poveljstvo je pred Teruel poslalo nekaj bataljonov glasovitih »črnih strel«, ki so se proslavile z junaštvom na severni fronti. Saragosa, 10. januarja. A A. (DNB.) Pri pregledu vojnega materiala, ki so ga v velikih množinah zaplenile nacionalistične čete na teruelskem bojišču, so ugotovili, da je 80% tega orožja francoskega izvora. Tanki so brez izjeme ruski izdelek. Veliko število letal najnovejše oblike je iz francoskih tovarn. Nagrade italijanskim kmetom za napredno obdelovanje polja je včeraj razdelil Mussolini. Med nagrajenimi ie bilo tudi nekaj duhovnikov. Vesti 10. januarja Bivši predsednik belgijske vlade van Zeeland se je včeraj vrnil iz Londona v Belgijo. Dejal je, da je z razgovori, ki jih je imel v Londonu s predsednikom angleške vlade zelo zadovoljen, in upa, da bodo rodili veliko uspeha. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je odpotoval v London, kjer se bo z angleškimi državniki raztovarjal o sporedu stotega zasedanja Zveze narodov, ki bo 17. januarja. Poljski ministrski predsednik Skladkovski, ki je bil do zdaj tudi notranji minister, bo to mesto odložil. Za novega notranjega ministra bodo ime novali najbrž nekega generala. Predsednik francoske vlade Chautemps je poslal delavskim organizacijam pisma, v katerih jih prosi, naj ne ovirajo vladnega dela za socialno pomiritev Francije. Njegov poziv bo ostal najbrž brez uspeha, ker imajo komunisti z delavskimi organizacijami druge namene. Za bojkot japonskega blaga in za ustavitev trgovine z Japonci se zavzema angleška delavska stranka, ki je izdala več pozivov angleškemu pre bivalstvu, in bo skušala vplivati tudj na vlado. Francoski notranji minister je prepovedal prodajo italijanskih dnevnikov »Stampa« in »Gazzeta del Popolo« na vsem ozemlju francoske države. Smrtno se je ponesrečil francoski admiral Ol-my, poveljnik francoskega brodovja v Sev. Afriki. Arabski vladar Ibn Saud je praznoval včeraj 12-letnico kraljevanja. Ibn Saud je v teh letih postal najmogočtjeiši in najvplivnejši arabski knez, za čigar nakionjeenost se potegujeta zlasti Anglija in Italija. Francoski komunisti pripravljajo nov udar, podoben tistemu, ki so ga poskusili za božič v Parizu, ko so razglasili splošno stavko v prometu. To napoveduje razglas, ki ga je izdala Francoska ljudska stranka. Za 162.000 dolarjev granat in bomb so prodali Artterikanci lani Kitajcem in za 290.000 dolarjev letal. Japoncem pa so v istem Času prodali vojnega gradiva za 250 000 dolarjev. To kljub vsem mirovnim poslanicam Roosevelta. Japonska uradna poročevalska agencija Domci bo ustanovila v Rimu podružnico, ki bo pospeševala časopisne stike med Italijo in Japonsko. Vsi italijanski velika listi pa bodo poslali v Tokio stalne dopisnike. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg se je ]x> poročilih nekaterih evropskih listov pred nekaj dne- vi sestal s predsednikom madžarske vlade Darany-jem in s predsednikom Češkoslovaške vlade dr. Hodžem. Predsednik južnoafriške zvezne države, general Hertzog, pojde v kratkem v pokoj,- ker so Anglež mnenja, da mora zaradi zapletenih razmer na svetu biti na tem važnem mestu mlajša politična sila. Vojvoda Wiiulsorski se bo za stalno naselil v Parizu, kakor vedo povedati časnikarji, ki jih še zanima zgodba bivšega angleškega kralja. Dansko kraljico eo morali nenadno operirati zaradi slepiča in se je operacija posrečila. Tri metre snega imajo v romunskem pristaniškem mestu Constanci, kjer je več ljudi zmrznilo. Voditelj nemške delovne fronte dr. Ley ee jo vrnil z daljšega potovanja po Italiji, kjer se je z voditelji italijanskega delavstva razgovarjal o izmenjavi delavcev. Ameriški športniki se bodo udeležili olimpijskih iger v Tokiu 1. 1940, tako je sklenil ameriški olimpijski odbor, kljub veliki propagandi, ki jo proti udeležbi ženejo nekateri ameriški listi. Smrt apostola K ta;ske Pariz, * jan. o. S Kitajske je prišla vest, da je kot žrtev bojev padel znani katoliški gospodarstvenik Lopahong, predsednik kitajske katoliške ak,cije in duša vsega katoliškega delovanja na Kitajskem. Življenje tega velikega spreobrnjenca, ki je bil silno bogat človek, je bilo svetniško, tako i>o misijonskem kakor po dobrodelnem njegovem udejstvovanju. Po njegovi zaslugi je Kitajska dobila razne cvetoče • katoliške ustanove, katoliško vseučilišče v Šanghaju, nešteto šol in bolnišnic. Lopahong je ne le žrtvoval vse svoje ogromno premoženje, marveč je tudi sam kot katehist oznanjal katoliško vero, krščeval v sili in pridobival ljudi za katolištvo predvsem s svojim vzgledom in dobrimi deli. Njegova smrt je na Kitajskem med vsem prebivalstvom brez razlike vere vzbudila silno žalost. Začetek trgovskih ooga:anj med Ameriko in Anglifo Washington, 10. jan. o. Ameriški zunanji minister Cordel Hull je sprejel časnikarje in sporočil, da se bodo pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med Anglijo in Združenimi državami lahko v kratkem začela. Pripravljalna dela, ki teko že več mesecev in ki naj odstranijo vse težave, zlasti carinske, ki ovirajo sklenitev ugodne pogodbe, so tako napredovala, da se bodo prvi uradni razgovori začeli 14. februarja. Ta pogodba bo za obe svetovni državi in za ves svet velikega pomena, saj bo trgovski sporazum tvoril uvod v tesnejše politično sodelovanje med tema velikima silama. Pobo*i v Palestini Jeruzalem, 10. januarja. AA. Po dveh dneh zatišja so nastali v Palestini novi incidenti. V severni Palestini so se pojavili veliki požari. V Ila-ru blizu Nablusa so teroristi ubili nekega Arabca, ki so ga osumili, da je ovadil policiji neke teroriste, ki so bili potem obsojeni na smrt. Ko so jih pričeli oddelki angleške policije zasledovati, so teroristi še zažgali njegovo hišo. V okolici Tul-karemu so Arabci napadli poštni voz. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, Angleška vojaška policija sedaj kljub velikemu deževju zasleduje teroriste. Mnogo ljudi je bilo aretiranih zaradi omenjenega dogodka v Ilaru. Poledica, poledica ... Ljubljana, 10. januarja. Že včeraj smo pravilno slutili: če najprej sneži, nato pa začne rositi in Še pozneje Čisto enostavno deževati — iz tega ne more res nastati nič kaj prida. To smo občutili že sinoči, ko se je večerno ozračje malo shladilo in je nastala poledica, kakršna nas počasti skoraj vsako leto, le enkrat t večji, drugič v manjši meri. Človek bi mislil, da sta imela bolnišnica in reševalci ob taki poledici polne roke dela. Kako iznenadeni pa smo bili. ko so nam na naše vprašanje tako iz bolnišnice, kakor lz reševalne postaje sporočili, da jim ni bilo treba ne v teku noči, ne v teku današnjega jutra, to je do okrog 9 ure, posredovati niti v enem primeru. Bilo je sicer polno malih nesreč, ki so jih meščani bodisi sami doživljali, bodisi videli na ulicah: na gladki cesti je spodrsnilo stari ženici, ki se je jedva pobrala, drugod je sirčal po tleh fant, ki pa mu je bilo to bolj v zabavo kakor v neprijetnost, saj se je zaradi tega zabavala vsa njegova družba. Ob takem vreiri _;nu je poulični promet pešcev omejen seveda samo na najnujnejše. Zjutraj smo opazili, kako se je skoraj sleherni uradnik in uradnica poslužila tramvaja, le okoliški dijaki in dijakinje, ki jim je mestni led kakor nekako drsališče, so pridrsali zjutraj prav korajžno v mesto po Miklošičevi cesti. Posebno kočljiva je taka poledica za kolesarje: če vozi ob strani ceste je v vedni nevarnosti, da mu spodrsne, ker je cesta vzbočena. Če pa vozi po sredi ceste, lahko zatrobi za njim vsak trenutek avtohupa, kolesar hočo prehitro zaviti na stran, pa mu na poledici izpodnese kolo. Tako je še v nevarnosti, da gre Čez njega avtomobil. Prav sličen dogodek se je pripetil danes zjutraj na Miklošičevi cesti, vendar •— hvala Bogu s srečnejšim izidom. Kolesarji pa zaradi tega še niso obupali. Vedo namreč, da pride do poldneva v mesto precej vprežne živine, zlasti konj, ki puščajo za seboj imenitno sredstvo proti poledici. Avtomobili poskrbijo, da se to sredstvo razširi na širši cestni okoliš in tako so kolesarji prepričani, da bo opoldanska pot proti domu lažja. * 7P>eoc Sredi preteklega tedna je bila v ljubljanski operi premijera nanovo naštudirano »Tosco«. V novi zasedbi je opera nad vsa pričakovanja lepo uspela. Neka! novih senatorfev Belgrad, 10. jan. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so bili z ukazom kraljevih namestnikov na osnovi § 50 ustave imenovani za senatorje: bivši minister in kraljevski delegat pri mednarodnem zavodu za umsko sodelovanje dr. Lujo Vojnovič, upokojeni veeuČ. prof. in dosedanji senator dr. Bogdan Ga-vrilovič, dosedanji senator dr. Oeorg Grassel, narodni poslanec Stefan Jankovič, bivši minister in dosedanji senator dr. Hamdija Karaniehmedovic, bivši minister in dosedanji senator dr. Zelimir Mažuranič, bivši ban Anton Mihajlovič, protojerej in dosedanji senator Stevan Mihaldžič, dosedanji senator dr. Ante Pavelič, upokojeni državni svetnik Janko Spasojevič in narodni poslanec Spira Hadži-Ristič. Dr. Mačkovi bodoči senatorji Belgrad, 10. januarja, m. Za bližajoče se se-Tiatske volitve so priprave v polnem teku. Kakor se Zdi že zdaj, se bosta volitev udeležili prav gotovo vsaj dve politični skupini in sicer J KZ in bivša HSS. Dr. Maček namerava postaviti za kandidata pri teh semitskih volitvah v savski banovini Jakoba Jelašiea, Ivana Pernarja, Avgusta Košutiča iu dr. Jurija K rni! j e v icu, ki je uozdaj še v tujini Kmetiiska država ne more obstojati Zagreb, 10. januarja, m V »Obzorju« je objavil daljši članek tukajšnji univerzitetni profesor dr. K riško vic. V njem se pretežno bavi z vprašanjem kmečke države, ki jo forsira dr Mačkov »Narodni pokrči«. Pisec v članku pobija možnost obstoja takšne države ter z vso silo kritizira ideologijo llrvat£Kr.ščan»ka šola«. Zborovanja se je udeležilo veliko števi'o najodličnejših katoliških zastopnikov, staršev m vzgojiteljev, ki jih je v svojih uvodnih besedah prisrčno pozdravil predsednik društva dr. Josip Dermastja . Zelo izčrpno potočilo o delovanju društva je podal nato tajnik katehet dr. Žerjav, ki je med drugim posebno poudaril načela, tia kaetnti stoji to nad vse jKimembno društvo. Starši imajo pravico in dolžnost zahtevati, da se njihovi otroci vzgojijo po načelih vere, kateri pripadajo. Katoličani zatorej po vsej pravici zahtevamo, da bodi vzgoja katoliške mladine katoliška in najmanj, kar se more zahtevati, je to. da solska vzgoja ne sme rušiti verskih in nravnih temeljev naše vere To je načelo društva »Krščanska šola« Društvo uveljavlja med narodom krščanska načela pri vsej vzgoji, prireja posvetovalne sestanke in podpira druga vprašanja, ki vplivajo na nravno okrej>itev mladine. Doslej je društvo sestavljeno iz ljubljanske in lavantinske knezo-.Škofijske zveze s krajevnimi podružnicami — Tajnik nato obširno poroča o polemiki z nekim sokolskim glasilom, ki je napadlo društvo »M-ščanska šola«, očitalo tenu. društvu prot m a lenost, napadlo svetega očeta, napadlo slovenske starše. ki zahtevajo katoliško vzgojo svojih otrok, jih dolžilo, da so pod komando oblasti, ki je izven naših meja in ni naše narodnosti, da hoče »Krščanska šola« zasužnjiti nasj otroke, jih trgati iz naročij svojih mater in dol/l celo slovenske starše s habsburškimi simpatijami itd Ves ta napad je bil v popolnem slogu naših domačih »jugoslovenskih« nacistov, ki sovražijo pač vse, kar je slovensko in katoliško. Šolska vxgo?a — tudi vigo a *naca‘a Društvo je s posebno vlogo opozorilo bansko upravo na žalostno stanje verskega pouka v naših šolah, kjer so bili številni razredi brez verouka. Naši učbeniki so na mnogih mestni naravnost protiverski in vsebujejo trditve, ki so celo v nasprotju z določili ustave. Društvo ■> Kr.se. šola« se načelno priključuje zahtevi zveze »sola in dom« od 2 marca 1927, namreč da je avtonomija v šolski upravi pogoj za kulturni napredek našega naroda Upoštevajo naj se spremembe v smislu priloženih resolucij, ki so bile pfmovno sprejete od krščanskih staršev na skupini tega društva iu so jih podpisale skoraj vse slovenske občine še pred sprejemom sedanjega zakona o ljudskih šolah Šolska vzgoja tnora dajati poleg intelektualne izobrazbe tudi moralno vzgojo značajev. ,.. verska rn moralna Tudi prosvetni minister ie leta 1032 naročil banskim, upravam: »Mnogi kriminalni primeri čina učencev. Za učitelja, ki z besedo ali slabim zgledom uničuje najvišje nravne vrednote, ne sme biti mesta pri naši mladini. Verske oblasti naj bodo zastopane v šolskih odborih ali korporacijah. Tudi starši naj bodo zastopani v teh korporacijah. Zastopnikoma Katehetskega društva je sedanji prosvetni minister Magaraševič izjavil, da je prepriča« o važnosti versko-nru v nev/goje. Letos društvo ni stavilo nobenih novih resolucij, ker so bile vse njegove zahteve glede organizacije vzgoje katoliške mladine v naši državi sprejete in odobrene od vlade ter čakajo tudi ustavne odobritve. Po pozdravih, ki so jih ra/.ui zastopniki naslovili občnemu zboru tega društva, med katerimi je bil posebno lep pozdrav škofovega zastopnika kanonika <7. Volča in j>o nekaj pripombah, ki so jih udeleženci izrazili k poročilom, so bile volitev odbora G. Velkavrh je predlagal naslednjo listo novega odbora* ki se v glavnem ujema s starim odborom in k! je bila tudi sprejeta: Peter Bergant, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice, dr. Karel Capuder, gimnazijski ravnatelj, dr. Ivo Cesnik, odvetnik, dr. Josip Bermastia, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice, Milica Grafenauerjeva. profesorjeva soproga, dr Viktor Korošec, vseuči-liškl profesor, Pavel Lavrič, šolski upravitelj, Rudolf Smersu, pravni referent 0U2D, Stanislav Škebe, katehet, dr Alojzij Zupan, stolni kanonik, Ivan Žerjav, veroučitelj; v nadzorstvo pa: Alojzij Kocmur, ravnatelj l. delavskega konsumnega dru štva, in Ivan Rakovec, ravnatelj »Slovenčeve« uprave. Ob zaključku le imel predsednik dr. Derma-stia govor, v katerem je naglašal: F si katoliki iskreno ljubimo naš narod, in domovino, smo zvesti kralju in domovini. Med nami ni izdajalca, ker nam tako zapoveduje vera in nas je utrdila v tem naša katoliška vzgoja. družine z žtiljavim napornim delom odsluževati skozi vse leto, da jim nazadnje Še ne preostaja časa, da bi jiospravili svoj težko zaslužen pridelek pravočasno pod streho, marveč ga morajo puščati trohnenju. Delo v vinogradih je tem ubogim družinam pač slabo plačano. Po večini pač kmečki viničarji z delom v vinogradih odsluzujejo skromno stanovanje. Žalosten je pogled v sedanjem času po hribovskih viničarskih kočah Ob pogledu na to mizerno stanje se človek, ki ima količkaj socialnega čuta, zdrzne nad življenjem ubogih družin v sedanjem času. Po viničarskih hribovskih naselbinah, kjer sedaj vlada hud mraz, morajo uboge družine bdeti v mrzlih stanovanjih v stradanju, ki ga prehudo občuti uboga viničarska mladina, ki nima obleke za šolo v mrzlih dneh. Viničarji s.o v sedanjih dneh brez zaslužka, ko bi ga bili najbolj potrebni. Zaradi slabe letine nimajo mnoge družine žc dolgo kruha. Celo krompirja, ki je glavna hrana, primanjkuje, ker ga je velik del uničilo jesensko stalno deževje. Zelo žalostno je pri mnogih viničarjih, ki bodo imeli slab furež (koline), tako da zopet ne bo potrebnih živil skozi leto za pozimi sestradane družine. Velike težave imajo viničarji s kurivom. Če si hočejo preskrbeti vsaj najpotrebnejše kurivo, morajo po gozdovih izkopavati štore in sedaj v mrazu pobirati hosto. Imamo mnogo kmetov, ki viničarskih stanovanj in hlevov ne popravljajo in jih puščajo v razpad. Uboga edina viničarjeva kravica mora hudo prezebovati in se prehladi. Dogodili so se že primeri, da je v mrzli zimi žival zmrznila. Takšen je položaj kmečkih viničarjev. Na mnogo boljši stopnji , pa so „gospočki" viničarji ki žive le izključno iz svoje službe ( z delom v vino; gradih). Ti »gospočkk viničarji so še povečini srednje plačani in njih borba za življenjski obstanek ni tako huda kot pri kmečkih viničarjih. Po večjih vinogradniških krajih Slovenskih goric so jgospočkk viničarji organizirani v Viničarski strokovni zvezi v Ljutomeru. Kmečkim viničarjem Ptl ni mogoče organizirati se v viničarski stanovski organizaciji, ker bi pač ne zmogli za članarino, ko mnogokrat nimajo za najnujnejše potrebščine v družini. Ubogim viničarskim družinam kmečkih viničarjev bi mogla priskočiti na pomoč naša oblast in jih zaščititi, da bo upošteval njihove pravice in tudi oni stan, ki mu je doslej po svoji uvidevnosti rezal viničarjem skromen kruh. Viničarska organizacija pa naj ustanovi poseben oddelek v svoji organizaciji za kmečke viničarje, kjer bi po svojih hretfjo-ženjskih močeh lahko plačevali članarino, Tako bi se dale obvarovati uboge družine pred popolnim propadom. '________________________ Maročajte Slovenski dom! Vinogradniki proti novemu trošarinskemu pravilniku kažejo, da so resne grde razvade v razmahu, verski in moralni čut pa pada in se izgublja. Brez verskega in moralnega čuta nikakor ni mogoča ljudska družabna skupnost. Učitelj bodi ono veroizpovedi, n kateri pripada ni J ve- Zaradi primanikljaia v blagajni segla po strupu Maribor, 9. jauuarja. Pred nekaj due je spila večjo količino lizola mlada uradnica nekega večjega mariborskega podjetja. Vsi. ki so to dekle poznali, so se Čudili, zakaj e seglo jio »trupu. Sirile so se govorice, da ie vmes nesrečna ljubezen in podobno, te dni pa ie le proniknil v javnost pravi vzrok tega obupnega koraka. Uradnica je v podjetju vršila blagajniške posle. V vsakem večjem obratu pa se dogaja, da so zatekajo uradniki in uradnice brez vednosti sela k blagajniku ter si izposojajo u blagajne manjše zneske za katere zastavijo potem v blagajni bone na odgovarjajoči znesek s svojim podpisom. To se Je dogajalo tudi v teni obratu že *,e5 ieli _ Blagajničarka je s svojimi kolegi ob vsakem prvem obračunala zastavljene bone in vse je bilo zopet v redu. Te dni Pa J® v ,em podjetju šef nenadoma napravil pregled blagajne. Našel jo bone, knr ga je močno razburilo, |>a jo poleti blagajničarke poklical tudi v«e prizadete uradnike na odgovornost. Ti pa so mi^li premalo poguma, da bi nosili odgovornost za svoje delo. Vsi j.o vrati so tajili, da bi bili kdaj podpisali blagajničarki kak bon ter so zatrjevali, da je gotovo ona sama sebi izplačala dotične zneske, potem pa jo bone z njihovimi podpisi enostavno ponaredila, da bi sebe krila Vse posledice so jwtein padle na blagajničarko. Izgubila je službo, obenem pa bi morala sama iz svojega poravnati ves .manjkajoči znesek, katerega je bila iz. blagajne posodila svojini kolegom in kolegicam. Na ubogega dekleta je to tako delovalo, da je obupalo ter je segla jk> 'steklenici lizola. K sreči «o njeni domači za-strupljenje pravočasno opazili ter jo spravili v bolnišnico, kjei so ji rešili življenje. Vendar bo morda vse življeuje čutila zle posledice strupa. Uprava Elitnega kina Matice opozarja, da j« danes predstava samo ob 16,, obe večerni predstavi zaradi koncerta odpadeta. - Predvaja se veleiilm Beli jorgovan — Valček strasti. Jutri normalne predstave ob 16, 19 m 21.16 »Beli jorgovan:. Zaradi stalno razprodanih predelav rezervirajte vstopnice. Ali ste že poravnali naročnino? Maribor, 9. januarja. Kakor znano, se pripravlja nov trošarinski pravilnik, ki jrrinaša nekatere nove ukrepe za naše vinogradnike. Tako bodo morali vinogradniki sami po tem pravilniku pri nadrobni prodaji od 5 oziroma 10 litrov naprej plačevati banovinsko trošarino, obenem bodo pa morali tudi sami garantirati, du bo kupec vina plačni tudi občinsko trošarino. Vinogradniki bodo jio tem pravilniku imeli v svojih zidanicah v bodoče čestokrat posla z organi finančne kontrole, dočim dosedaj niso imeli v vinogradniških kleteh nobenega opravka, —• Naravno jo, da »o te novotarije našega vinogradnika zelo razburile. S temi ukrepi bi ee skoraj povsem omejila nadrobna prodaja vina od 5 litrov dalje, s katero so dosedaj zlasti v Slovenskih goricah vinogradniki vzdrževali cene na primerni višini. Zima v loški dolini Stari trg pri Ložu, 9. januarja. Letošnja zima je marsikaterega kmeta pri nas presenetila, da je ostal brez nastllja in drv. Stari ljudje o- rabna. „ , _ Dovjc-Mojstrana: 650, 9, tnlrno, megleno, pršič, 8 cm na 38 podlage- v Bled: 510, 0, barometer pada, 80cm, drsališče na jezeru uporabno. 'nK „ Pokljuka: 13(H), 0, oblačno, 125 cm pršiča na 100 cm podlage. Sv. Junec: 530. 0, oblačno, 5 cm novega enega na stari podlagi. Pohorski dom: 1030, — 3. pooblačeno, mirno, sneži, 70 cm. „ , v ... Mariborska koča: 1080, -3, pooblačeno, mirno, sneži, 70 cm. Ruška koča: 1249, —d, pooblačeno, mirno, Sn°^enloriev dom: 1522, -6, oblačno, vetrovno, Biteži, nov ojužnen sneg. 20 cm na 150 podlage. Rimski vrelec: 530, —4, pooblačeno, mirno* sneži Vremensko poročilo »Slovenk®"'* doma« Po itnnto danes nb ? (jutra) Krai Barometer sko stanje Temperatura v P' «9 bi £ * C •5 jjC'” Veter (smer, in kost) C3 , KT. 'S’c r « i? > Ljubljana 501 O'« rti V3 10 0 Maribor 749-7 -l-o -10 96 10 \VSW. Zagreb 756-5 •8-0 -5-0 90 8 E, Belzrao 759-( -10-0 4-0 90 5 0 Sarajevo 7624 -18-0 4-0 90 5 — Skoplje — — — - — SEo Split 757 h 3-0 9-0 80 0 NE, Kumbor 758-b 1-0 9-t) 50 6 SSEo Rab 758-0 1-0 6-0 90 10 Pada- vine 151 8-0 ‘2-0 3-0 snc_ iu dež sneg sneg dež Vremenska napoved: Oblačno vrem,e, dež v presledkih, v višjih legah 6ne£. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani: V soboto je bilo ves dan oblačno in megleno, rahlo je snežilo od 7.15 do 10.05. Najvišja temperatur* zraka je bila o polnoči in sicer —4.6. Tudi včeraj je bilo oblačno in megleno. Ob 11.40 je pričelo .snežiti, od 16.3:> dalje v noč pa je rahlo deževalo. Nastala je huda poledica. Najnižja temperatura včeraj —4.6° o polnoči. Temperatura Kri«, v skupni dolžini skoraj 2000 metrov. Blagajna je odprta ze ob pol 20. Vstopnina 2, 4 in 8 din; sedeži so numenrani. Prosvetno društvo Trnovo. Na šestem rednem prosvetnem večeru, ki ga priredi društvo v sredo, dno 12. januarja ob 8- zvečer v društvenem domu, ho imel zanimivo skioptično predavanje .vsem Trnovčanom poznani in priljubljeni i ‘..J g. prof. Janko M 1 a k a r, ki nas bo to pot popeljal v Lurd in Pireneje. Prosvetno društvo Sv. Krištof. V četrtek, dne 13. januarja bo v dvorani predavanje: >v■■ Polnočnega sonca«. Predaval bo prof. Mlaka . ime predavatelja nas vse vabi. Ljubljani prir« torek, dne 11. t. in. ob 8 zvečer na svojem red- Pevski in glasbeni šlager sezone! Joanette Mac Donald in Nelson Eddy v velefilmu BELI JORGOVAN Danes ob 16. uri Več er ni predstavi radi koncerta odpadeta! Štiri bitke v petih dneh večer Pen-zdol. Ljubljana, 9. januarja 1938. Hockey na ledu je v Sloveniji kaj mlad šport. Doslej ga je gojila edino Ilirija, ki ga je dvignila zadnjo sezono že kar na čedno višino. Lansko leto — pa tudi že malo prej — so se te za neokretne ljudi nevarne iu nerodne igre lotili tudi nekateri klubi v Zagrebu in še malo dalj na vzhod. Tam pa dozdaj še ni utegnila bogve kako cvesti; pravijo da bo vzrok — klima... Vsi, ki so gledali onstranbrežiški kockey na ledu, menijo, da se tam ta plemenita in lepa disciplina nahaja še v kameni dobi. Klubi so po »znanju« precej podobni: zmaga navadno tisti, ki ima srečnejšo gorjačo; danes se spotakne ta. drugič pa po »premagancu« zmagovalcu odlete lavorike. »Klizački savez« ali lepo ])0 naše drsalna zveza« se po duhoviti logiki seveda nahaja v Zagrebu: jasno, tam okoli imajo šest »hockey na ledu klubov« (staro-verski hockey, s katerim je v Ljubljani na ničlo proti štirinajstim »ekshibicioniral« njihov dober predstavnik), Slovenija pa ima samo enega, naš najboljši in daleč najboljši hockey klub SK Ilirijo. Sest proti ena, kolosalno, vsakomur jasno razmerje. Zagrebško časopisje za te svoje klube živahno piha dan za dnem na popularne dude; športni publiki bi rado nametalo lednih iveri v oči za vsako ceno. Sama reklama jih je; o državnem prvenstvu pa nočejo ničesar slišati, ker vedo, da bodo njihovi slavospevi tem šesterim klubom nehali v temeljitem dokazu superiornosti, ki jo bo pokazala Ilirija. To so vam tiči! Ali ste brali zadnjič po zagrebških časopisih, da je Kac, ki je v Ljubljani zmagal s 5:1 nad Ilirijo (oni trdijo soglasno, da je zmagal s 6:2, ker to boljše vedo) ter drugi dan igral 2:2, s karlovškim KSU igral Te« 2:0. — pri tem pa seveda zamolčijo, da je KAC igral ves čas samo z enim napadom, brez najboljših, Seheriana in Ebenveina: slišijo pa se že tudi glasovi, da je »tekma« trajala »celih« 3 krat po 5 minut! To so vam božji jogri«! Upajmo, da se šesteri klubi tudi ne bodo vse večne čase utegnili izmuzavati srečanju z Ilirijo! Morda bo letošnji januar ob koncu le toliko mrzel, da ne bo stalil vsega ledu! Nekaj kaže, da se bo letos vendarle lahko izpeljalo državno prvenstvo v liockeyu na ledu, če najvišji olimpijci ne bodo pogruntali kakšne nove zapreke. Takim vremenarjem in specialistom pravi naš narod prav po svoji grčasti in koreniti maniri, da so vsi »vsi jiasji, samo rep imajo mačji«. Nekega dne pa se nemara le utegne zgoditi, da tega repa ne bodo mogli utajiti. Takrat bo nekdo stopil na ta rep, nekdo bo pa zalajal ali zamijavkal — kakor bo že pri štimi«. Čim prej se bo to zgodilo, tem bolj bomo veseli, zakaj močno se nam zdi. da bo tisti dan tudi enkrat za vselej odklenkalo vsem napačnim in nezasluženim , hvalnicam. Toda dovolj tega,na,šega uyoda. Poglejmo, kako je Ilirija v petih dneh bojevala Štiri bitke! — (Pardon, boljše bi napisali: pet bitk vpetih dneh, saj je v nedeljo bila tudi peto, in sicer na Bledu!) Ali, kaj ko naš kronist ni bil poleg! Naj zato tudi kronika v našem listu molči o njej, čeprav je bila tudi ta bitka uspešna, 2:1 za Ilirijo! Dne 5. t. m. je v Ljubljani proti Iliriji gosto- val celovški KAC. Gostje so nastopili z rezervo, izpopolnjeno z močmi iz prvega moštva. 5. t. m. ob 20.80 KAC : ILIRIJA 5:1 Poraza Ilirije je bila kriva predvsem slaba povezanost obrambe z napadom. Morda ga je v manjši meri zakrivil oprezni drugi napad, ki si ni upal ostajati predaleč — kakor fiogumni prvi, ki je čutil napram gostom terensko enakopravnost in marsikdaj tudi za dalj časa celo superiornost. Dva gola ima na vesti vratar, nekaj pa zadene krivda tudi oba še neuigrana branilca. Sodil je dobro in objektivno g. Kos; le tu pa tam mu je ušel kak offside. V splošnem je tekma v dveh tretjinah dala zelo živ in temperamenten hockey; v ostanku pa je Ilirija zaigrala kakor brez glave in brez po- Frančiškanska prosveta v Ljubljani prire — Jk, dne 11. t. m. ob 8 zvečer na svojem re nem VIII. prosvetnem večeru skioptično predavanje: »Evharistični kongres v Budimpešti«. Nekaj črtic o pripravi na XXXIV. svetovni kongres. Predaval bo dr. p. Roman Tominec. Vstopnina za i ,.e 2 din, za ostale 3 din, stojišča za člane 1 ostali 2 din. Dvorana bo kurjena. kh'hl|aii®ir© gledališče Drama. — Začetek ob 20 Ponedeljek,jo, januarju: Zaprto • . lorcU, 11. januarja: »Literarni ----- *uba«. Izven. Znižane cene od 15 din nav Opera. — Začetek ob 20. r>oliJ?net!e^k' 10. januarja: >Balcfni večer ra c plesne skupine Parnell«. Izven. Cene od w (lln navzdol. drama • i PP|°zar.ia,r>o na češki literarni večer, ki bo jut n ob 20 v ljubljanskem gledališču. Literarni večer se vrši pod okriljem našega Pen-kluba. ,'asjtopita češka gosta, znamenita literata flora vr °v7’ na večeru sodelujeta tudi naša člana itra Neffatova in g. Slavko lan. Sedeži so od 15 din navzdol. i- *',k° brez dvoma ostala stalno nu niisern iepeSnetruljčico lx> igrala gdč. Aneka Levarjeva. Režija delu je v rokah g. režiserja C. Debevcu. OPERA V operi se pripravlja premiera operete >Hel-tuea«. ki sta jo napisala gg. Golov.i" in Leskove. Premiera bo prihodnji toden. trebe izgubila. Za Ilirijo je dal gol Pavletič, za KAC pa Scherian 1, Moser II. 1. Ebenvein 2 in Sattler 1. 6. t. m. oh 10.30 KAC : ILIRIJA 2:2 Revanš je Iliriji skoraj uspel, uspelo pa ji je kljub temu, da je po nepazljivosti le remizirala, pokazati občinstvu, koliko je napredovala od preteklega leat. Njen prvi napad je igral odlično. Dobra KACova obramba sicer ni dovolila zvišanja rezultata, imela pa je ves čas polne roke dela. Obe tekmi sta bili igrani v hudem mrazu (—14° C). Občinstva obakrat okrog 150. Za Ilirijo sta scor-tala Gregorič in Aljančič, za KAC pa oba Eber-wein. 8. t. m. ob 20.30 ILIRIJA : VILLACHER SPORTVEREIN 3:2 Simpatični Beljačani (samo eden se je zameril občinstvu, »zigmar« (7) — okrutni in trdi Zim-mer, sicer najboljši mož gostov) so nastopili takole: Kreuzer, Aicher (9)*-Kanzi (G), T. napad: Petritsch (3)—Lamminger (4)—Zimmer (7), II. napad: Kanscliegg (2) — Ronacher (1) — Hirschegger (8). — Ilir ja pa je nastopila v isti postavi kakor proti Kacu, le mesto Morbacherja je igral Lombar, ne preveč uspešno; pravijo, da si je v tekmi proti Romunom nalomil rebro. Da, da, z ledom se ni šaliti, to je bridko poskusila — kakor zdaj beremo po časopisju — celo sama Sonja Henie. Gostje so tekmo izgubili, pa so tudi zaslužili, da jo izgube, čeprav ne s tako majhno diferenco kot so jo. V moštvu so dobri le Zimmer (7), Aicher (4) ter Petritsch (3) zelo okreten, premeten in stabilen igralec. Ilirija je že prav krepko vodila, ko ji je začela rasti kakor petelinu greben, samozavestna brezskrbnost. Dva nerodna opilka« sta za nekaj časa že majala ujeno zmago, saj sta močno vpila po tretjem., Pri treningu zadnjega časa je močno pridobil tudi drugi napad, ki pa je še vedno nekam lesen; močno si bo moral popraviti čut za placement. Občinstva je bilo kljub mnogo toplejšemu vremenu kaj malo; podoba je, da Ljubljana močno rajše pleše po parketu kot po ledu. Sodil je prav dobro g. Vodišek, čeprav so »glasovi iz občinstva »godrnjali, da je v presoji faulov napram gostom preveč popustljiv. Za Ilirijo sta scortala Žitnik in dvakrat Pavletič, Za VSV pa obakrat Lamminger. fl. t. m. ob 10 ILIRIJA : VILLACHER SPORTVEREIN 1:0 Ilirija je zmago odločila že v prvi minuti. — Aljančič je z lepim strelom ob preplašenem gol-nianu razkačil mrežo. Obe moštvi sta se še dovolj trudili, vendar je igrala Ilirija mnogo bolj ležerno kot proti KACu ali pa celo proti Romunom. Tudi včeraj dopoldne je »Pfundner izza okna« tarnal, da je spravil v promet le okrog 130 vstopnic. Ilirija je od lanskega leta mnogo napredovala. Potni maršal KACa je zadnjo pot izjavil našemu poročevalci!, da je postala močan klub, ki ga čaka še prav lepa bodočnost. Potarnal je edinole, da igra zdaj, ko dejansko zna igrati hockev, preveč ostro, včasih celo surovo. V zadnjih tekmah so se pokazale nekatere pomanjkljivosti: še vedno ne harmonirata v zadostni meri branilca, še vedno ni prave povezanosti med obrambo in napadom — dasi se je oboje od tekme z Romuni že občutno zboljšalo. Napad igra vse preveč gosto, plasiranje je često brez smisla za situacijske preokrete, puck se vse preveč zadržuje; opaziti je tudi prilično pretiravanje v driblingu, ki se — zlasti pri icehockeyu kaj rado maščuje. In tako smo v tekmi proti Beljačanotn opazili, da so utegnili mnogo manj talentirani igralci (to je bil slučaj tudi že v tekmi s KACom) kot so naši Iliri-jani, ki so zdaj tudi že individualno boljšo izdelani, zaigrati nevarnejše in — koristnejše. Toda te napake bodo izbile pogoste tekme z močnimi klubi. Smučarski klubski dan Ljubljana, 10. januarja. Včeraj so imeli naši zimskošportni klubi svoj tradicionalni klubski dan, ko izvajajo smuške tekme zu prvenstvo svojih klubov. Navajamo rezultate onih tekem, o katerih smo prejeli poročila. V Mofstrani Tekmovali so seniorji, poleg njih pa mladina vseh skupin. Doseženi so bili sledeči rezultati: Seniorji (13 km): 1. Klančnik Gregor 0.40.27, 2. Lihteueger Ferdo 0.42.32, 3. Miklavčič Matko 0.48.29, 4. Cebnršek Jože 0.46.29, 5. Peič Stevan 0.52.02, 6. Todorovič Jezdimir 0.56.02, 7. Oličko Djuro 0.56 12, 8. Kovačič Miha 1.07.01. Tekmovalci od 14. do 18, leta: 1. Rekar Franc 50.00, 2. Merkelj Boris 52.13, 3. Zavrl Miha 54.30 minut. # Tekmovalci od 12. do 14. lela: 1 Polda Janez 26.25, 2. Lichteneger Jože 27.15, 3. Urbas Kondi 29.15 minut. Tekmovalci od 10. do 12. lela: 1. Delavec Janko 30.22, 2.’ Dovžan Srečko 31.16, 3. Delavec Cveto 31.19 minut. Tekmovalci pod 10. letom: 1. Rekar Alojz 4.05, 2. Habič Stanko 4.24 3. Lichteneger Kristl 4.aG minut. Iz predšolske dobe: 1. Polda Franc 4.37, 2. Novak Emil 5.10, 3. Lakota Bori« 5.40 minut. Popoldne so se nadaljevale tekme na skakalnici, katere kritična točka je okrog 35 m in ki je kol prva v naši državi zgrajena še v starem stilu. 2e pred tekmo je močno snežilo, kar je tekmo-valoe znatno oviralo. Skoki so bili ob sodstvu g. Kramarja kljub temu v redu izvedeni. Med seniorji sta zasedla prvo in drugo mesto Jakopič AJbin (20, 27.60, 27.50 m), s 111 točkami ter Gregor Klančnik (23.50, 25.50 25.50 ni) s 77.6 točkami od 120 dosegljivih. Med naraščajem sta dosegla Zorman Jože (16,15.50, 16 m) s 100.6 točkami ter Polda Janez (15.50, 16.50, 17 m) z 98.2 točkami prvi dve mesti. V Planici Tu je imela svoj klubski dan Ilirija. Tekmovanje so vodili gg. inž. Koudelka, Mahkovec, Komar m Zupan (za teke), ter gg. Predalič in Zupan (za skoke) Doseženi so bili sledeči rezultati: Jumorji so tekli na progi, dolgi 5.50 km ter s° postavili sledeče čase: 1. Rožič Andrej 41.31, 2. Rožič Janez 43.07 in 3. Ozvald Lojze 44.16. Seniorji so tekli na progi, dolgi 9 km ter je proti pričakovanju zmagal Priboviek Franc s ča- som 47.12. 2. Jakopič Gustl (izven konk.—SK Ljubljana) 47.49, 3. Kerštajn Andrej 48.28 in Petrič Anton 49.08. Skoke so izvajali tekmovalci na skakalnici, ki dopušča dolžino 25 m s sledečimi uspehi: 1. Pribovšek Franc (21, 20) 149.5, 2. Legat Srečko (izven konk. — Jesenice) (18.5, 19.5) 135.3, 3. Mežik Janez (16.5, 16.5) 123.6, 4. Florjančič Peter (izven konk.) (16.4, 16) 122.4 in 5. Kavalar Vinko (17, 17) 119.1. V kombinaciji sta zmagala med seniorji Pri bovšek Franc (309.5) ter Hudovernik Tine (214.6), med juniorji pa Rožič Janez (271.2), Ozvald Lojze (260.9) in Tomc Lado 243.4. Dopoldanski teki, ki so se vršili pod vod slvom inž. Koudelke in a sodelovanjem gg. Mah kovca, Komarja in Zupana, so bili izvedeni brez htbno zaradi tega, ker je bil še prvovrsten sneg. Popoldne, ko se je začelo skakanje, pa je že snežilo, kar je tekmovalce seveda v nemali meri oviralo. Zato so rezultati tem častnejši. Sodstvo skokov je bilo poverjeno gg. Predaliču in Zupanu. Na Režei Tu je priredila svojo tekmo v smuku TK Skala Ob idealnih snežnih razmerah, ob brezhibni organizaciji so tekmovalci morali prevoziti 3.5 km dolgo progo s 450 m višinsko razliko. Doseženi so bili sledeči rezultati: 1. Praček Ciril 5:36.2, 2. Stumpfel Anton 0:17, 3. Urbai; Slavko 6:20, Od tu in tam Umrlega bana drinske banovine dr. Dušana Davidoviča so pokopali v soboto v Sarajevu. Or. Davidovič se je vračal iz Belgrada, toda med potjo mu je prišlo slabo, da je umrl, še preden je prispel v Sara jevo. Pogrebu, ki se ga je udeležilo izredno veliko število Sarajevčanov, je prisostoval tudi minister dr. Spalio, predstavniki vojaških oblasti, uradniki banovine in uradniki mestne hranilnice, katere glavni ravnatelj je bil pokojni Davidovič, preden je bil imenovan za bana. — Debela plast ledu je pokrila reki Donavo in Tiso. Sava sicer ni zamrznila nu vsej površini, vendar je več.jidel prekrita z ledom. Kraji v bližini teh rek imajo vsi hud mraz. Še hujše kot pri nus je v Romuniji. V soboto so imeli v Bukarešti kar 52 stopinj pod ničlo. 70 letnico obstoja je praznovala družba svetega Jeronima v Zagrebu, nekaka hrvaška Mohorjeva družba. Družba je v teku teli let poslal« med svoje naročnike nad osem milijonov knjig. Povprečno izda družba letno po 9 no vili knjig. Svojega slepega otroka je prodal ciganom precej bogat kmet iz vasi šumetlice pri Požegi. Mož je rad pil, zaradi česar je moralo od hiše mnogo zemlje in večji del živine. A dobrih dvajsetih lotili je kmet imel pod svojo streho nič manj kakor devet žena. Tri otroke, ki jih je imel, je nečloveško mučil. Nekega dne jc svojega desetletnega slepega sina enostavno prodal ciganom. Iz hiše je pognal tudi druga dva sinova, čeprav sta bila še mltečnozoba. Ni čuda, če je zaradi take vzgo’o starejši sin obupal in se sklenil maščevati nad svojkn očetom. Ko se je nekega dne vrnil domov, ga je oče takoj napodil. čim ga je zagledal. V prepiru je sin pograbil puško in očeta ustrelil. Pred sodiščem sc je vsa žalostna zgodba obnovila, nakar je sodišče razsodilo, da se morilec pošlje v dečjo po-boljševalnico. S preprosto ponarejenimi petstotaki so neznani goljufi ogoljufali kmeta Nikolaja Benca v Križevcih. Bene je prišel na sejem prodajat kravo Kupčije je bilo tega dne bolj malo, vendar se je Benou javil neznanec in se začel z njim pogajati za odkup krave. Nazadnje sta se sporazumela in udarila v roke. Bene je dobil 1500 dinarjev v bankovcih po 500 din. Ko je Bene stopil v bližnjo gostilno, je hotel plačati račun s petstodinarskim bankovcem. Hudo pa je bil presenečen, ko mu je gostilničar bankovec vrnil rekoč, da je navaden falsifikat, narejen z nekaj črtami s svinčnikom. Bene je pogledal še druga dva bankovca in z žalostjo ugotovil, da so navadni papirji — preprosto ponarejeni petstotaki. Goljuf je izrabil naglico in kmetu stisnil v roke tri navadne papirje, kravo pa odpeljal. Goljufu še niso mogli izslediti. Krvav božič so imeli v vasi Aričii 'v Srbiji. Rodbini Radovičev in Gjorgjevičev sta se že dolga leta smrtno sovražili. Ko so se včeraj trije Gjorjeviči vračali proti domu, sta pred n,ju nenadoma skočila dva človeka s puškama. Bila sta to dva Radoviča, še preden so se Gjorgjeviči zavedli velike nevarnosti, v kateri so se nenadoma znašli, že so počili streli in 2 Gjorgjcviča sta obležala v krvi Ko je hotel tretji, ki ga noben strel ni zadel, pobegniti, sta Radoviča skočila za n jim in ga obdelala z noži. Eden od Gjorgjevičev je težkim ranam podlegel. Po vsem zapadnem delu naše države je včeraj mraz Odnehal. Sprva je padal droben sneg, kasneje pa dež Zaradi tega se je stvorila na cestah zmrzla plast, prava poledica V dalmatinskem Primorju je mesto burje začel vleči drug veter jugo, ki je s seboj prinesel obilen dež. Temperatura je seveda poskočila ter narasla /a nekaj stopinj nad ničilo. —- Tudi v Belgradn se je stanje izboljšalo. V soboto so imeli tamkaj še 12 stopinj pod ničlo, včeraj pa le 5 stopinje. Dva fantiča sta se ponesrečila, ko sta hotela prižgati ogenj v štedilniku. Sinova Stjepana llo-lombeka v Zagrebu sta doma hotela v štedilniku narediti ogenj. Ker so bila drva mokra, sta jih polila z bencinom in nato pritaknila gorečo vžigalico. Toda ogenj je planil in se prijel obleke, fantiča, da je bit podoben plamenici. Njegov bratec ga je sicer poskušal rešiti, vendar mu gašenje ni šlo od rok. Skoraj napol zgorelega so fantička pripeljali v kliniko, kjer se bori s smrtjo. V Bosni je zapadel v dneh pred najhujšim mrazom visok sneg. Ponekod ga je padlo več ko meter. Največ škode je utrpela železnica, kajti sneg je zamete! večje število prog, ki jih Snežni viharji zopet ponovno zasipavajo, potem ko jih delavci očistijo. Hud mraz je prisilil tudi volkove, da so začeli prihajati v bližino Kolišč in napadati prebivalce. V jagodini pri Višegrarlu je tropa volkov napadla čredo živi#?, ki jo jo čuval Vitez Jovanovič. Volkovi so raztrgali kar trideset ovac ter štiri krave. Pastir pa je pobegnil in si tako rešil življenje. Kmetje so začeli sami preganjati zverjad. Nesreče, ki se je dogodila našemu parniku »Srdju« na reki Soheldi pri Anversu, je bil kriv švedski parnik 1 lag<. Po pripovedovanju moštva. ki se je rešilo iz potapl jajočpga se parnika, se da sklepati, da je švedski parnik vozil napačno. poleg tega pa je imel ta parnik svetilke napačno razmeščene. Zaradi tega nedostutiku je prišlo do trčenja in potopitve parnika »Srdja«. Novega kotorskega škofa {e imenoval sv. oče papež Pij XI. Postavljen je katehet prof. Pavao Butorac, ki je bil 1. 1888. rojen v Perastu v Boki Kotorski. L. 1910 je bil v Zadru posvečen za duhovnika. Le tri leta je bil v dušnopastirski službi, kajti od 1. 1913 je bil katehet na raznih srednješolskih zavodih. Zasedel je stolico kotorskega škofa, kjeT je dolga leta pastiroval škof Ucellini. Eden zadnjih veteranov, ki so se borili v bitki pri Visu L 1866 proti Italijanom v pomorski bilki, je umrl le dni v Bolu pri Splitu, Ivan Dežulovii je dosegel starost 94 kt. Ko je bil star 22 let je moral pod Tegetthofom služiti mornarico in se udeležiti zgodovinske bitke. Lndja, na kateri je bil De-žulovič, je v bitki izgubila krmilo. Zagreb, 10. januarju, m. Hrvatski narodni pokret namerava ustanoviti Hrvatski gospodarski svete, ki naj bi imel namen zravnati odno-šnje med delodajalci in delavci. Pri |)opoldanski mladinski slalom tekmi je zmagal Stumpfel Tone (1:17.2) pred Mrakom Marijanom (1:31.11 iu ured Sužtereičem Andreiem (1:37.5). f M. Jacoby - R. Leigh: i;n L Poročnik indijske brigade Spomladi bo v Belgradu Velika italijanska umetnostna razstava Portret v posameznih stoletjih" Pred nekaj dnevi se je mudil v Bel-gradu član italijanske vlade grof Volpi di Misurata z namenom, da tu uredi organizacijo velike italijanske umetnostne razstave, ki bo letošnjo spomlad. Ta razstava bo nosila ime »Portret v posameznih stoletjih«. Ta velika in reprezentativna razstava italijanske umetnosti v Belgradu bo spadala med največje umetniške dogodke pomladanske sezone. Grof Volpi, ki je prispel v Belgrad, da uredi podrobnosti za to veliko kulturno manifestacijo, je doma velikih finančnik in hkratu mecen umetnosti. Pobudo za navedeno razstavo je dal sam in si tudi sam osebno prizadeval, da bi jo priredili v najširšem obsegu. Dejansko bo razstava po svojem obsegu, pa tudi kakor po številu dragocenih in izredni del privabila veliko število obiskovalcev ne le iz naše države, temveč tudi iz sosednjih dežel. V Belgradu bo zbrana velika zbirka sijajnih portretov velikih italijanskih slikarjev, tako da si jih bodo mogli obiskovalci v enem dnevu ogledati, dočim bi potrebovali v Italiji najmanj 10 dni, če bi jih hoteli poiskati po raznih velikih in bogatih muzejih. Grof Volpi je pojasnil obseg razstave in pobude, ki so ga vodile, ter upe, ki jih polaga v prireditev samo. Naglasa] je, da je star prijatelj naše dežele in da se pravkar mudi dobo od 16. do 17. stoletja. Na belgrajski razstavi bodo razstavljena dela vse italijanske umetnosti, razkazana bo vsa zgodovina Italije od zgodnjega srednjeveškega Rima do naših dni in sicer v veličastni obliki. Ker so še v teku pogajanja in ker še proučujejo načine o prevozu tolikšne dimenzije, da je njihov prevoz težak, grof Volpi zaenkrat še ni mogel sjx>ročiti popolnega seznama portretov, ki bodo v Belgradu razstavljeni. Izjavil je pa, da bodo na tej ogromni prireditvi zastopani prav vsi veliki mojstri. Izvzeti bodo samo taki, ki so omejili svoje delo na na-zidne dekoracije. Poleg najslavnejših prsnih ki-|)ov, ki so nam ostali iz časov starega Rima, in poleg slik iz Pompejev bodo tudi kipi iz slonove kosti iz srednjega veka. V svetlih dvoranah muzeja kneza aPvla, ki bodo obložene z bogatimi draperijami, bo mogoče občudovati slike Pisa- nella, Mantegne, Antonela da Messine, Polajela Filipa, Lipija Piera, umetnine Francesca Bottic- celia, Rafaela in Andrea del Sarta. Zastopani bodo nadalje beneški mojstri od Gendila do Tintoretta, od Lorenza Lotta do Paola in Giorgionija, od Tiziana do Veronesa. Zastopani bodo tudi mojstri kiparstva, Donattelo, Micheangello. Mimo da Fiesole. Desiderio da Setignano, Verocchio Laurana, Benvenutc Celini in Alekssandro Vit-toria. Ožja, toda izbrana skupina bo zastopana 16. in 18. stoletje Berdinia in Guidarenia, Gislan-dija in Paninia, Tiepola in Longia. Razstavo bodo izpopolnila najslavnejša imena 18. stoletja kakor Canova, Apiani Cremont, Favreto Fattori ter Bol-dfni. Razen brezimenskih iz najstarejših časov bo zastopanih najmanj 90 mojstrov, ki bodo na razstavi v Belgradu predočili vso italijansko preteklost. Privlačnost te izredne zbirke bo pomnožena s svojo ikonografsko zanimivostjo. Prikazani bodo mnogi papeži in kralji, ženske, ki so zaslovele s svojo lepoto, politične osebnosti, umetniki in književniki. Navedli bomo samo nekatere izmed: Virgilia. sv. Frančiška Asiškega, Dantea Alighieria Macchiavelia in Uga Foscola, Cosima in Juliana de Medici, Ferdinanda Aragonskega in Štefana Colono, Domenica Cimarošo in Cerdia. Veličastna razstava bo trajala približno šest tednov. Z grofom Volpijem je bil v Belgradu tudi grof Barbantini, največji italijanski strokovnjak za umetniške razstave in organizator zadnjih velikih italijanskih razstav, posvečetih Tizianu in Tintorettu, ki sta bili umetniška dogodka svetovnega pomena. v Belgradu tridesetič Napredek jugoslovanske prestolnice od leta 1930 do današnjega dne ga je prijetno presenetil. Pravi, da je posebno srečen, da mu je vlada kraljevine Italije naložila jirijetno dolžnost, da osebno uredi organizacijo te velike prireditve. Grof Volpi di Misurata, ki ga je italijanska vlada določila za predsednika razstave italijanskega portreta v posameznih stoletjih, ki bo prihodnjo pomlad v Belgradu, je zbral okrog sebe zastopnike jugoslovanskega časopisja, da jim pojasni značaj in namen te prireditve. Sestanek je bil ob 19. uri v italijanskem poslaništvu. Po izjavi grofa Volpija ho razstava obsežnejša in pomembnejša kakor vse druge retrosj>ektivne umetnostne razstave, ki so bile doslej v Italiji in v tujini. Belgrajska razstava bo imela svoje posebno lice in bo izrednega pomena. V Belgradu bodo prišle samo največje umetnine, ki krasijo najslavnejše zbirke Firence, Rima, Neaplja, Benetk, Brescije, Parme, Verone, Padove, Milana, Lucce, Bergama in Modene. da navedem samo nekatera najvažnejša mesta. Podobna razstava portreta je bila kmalu po svetovni vojni v Firenci in je dosegla ogromen uspeh. Omenjena je pa bila na kratko Rdeča roka grabi na vse strani General rdeče vojske ne mara več nazaj v Rusijo Oni, ki so se izneverili v zadnjih letih rdečemu režimu Rusije, šibili v veliki večini sovjetski diplomati, ki jim je ruska vlada f>overila nalogo, da »spreobračajo« ljudi k boljševizmu predvsem tudi v inozemstvu. Med njimi so tudi takšni, ki niso pustili sovjetskih trinogov na cedilu zaradi tega,, češ da v tujini niso mogli zaradi težav, na katere so naleteli, ničesar doseči, pač pa so »dezertirali« zato, ker so se sami prepričali, da boljševizem ne more zmagati in da je že vnaprej obsojen na propast, če zaradi drugega ne, pa vsaj že zaradi krutega, nečloveškega načina, kako vodi boj doma v Rusiji in v zamejstvu. Vsi tisti pa, ki tudi v tujini ne delajo po volji rdeče Rusije, se seveda tudi ne smejo nič več vrniti nazaj v domovino boljševizma, in se tudi nočejo, ker predobro vedo, kaj jih čaka. Evropska javnost je zvedela med drugimi tudi za to, kaj je bilo s sovjetskim generalom Krivic-kim, ki ga je boljševiška oblast poslala na Francosko, da tam prevzame večjo količino vojnega materiala. Krivicki je bil član komunistične stranke in je nosil tudi odlikovanje reda Rdeče zastave. On je res prišel na Francosko, na veliko začudenje sovjetskih oblastnikov pa se je zvedelo, da se ne namerava več vrniti v Rusijo, tudi če ga še bolj vabijo iz Moskve. Letos je zgodaj zavladal velik mraz tudi v ameriških Združenih državah. Slika kaže, kako se ladje prebijajo skozi zamrznjene reke. General Krivicki je poslal pismo upravi social, stranke v Moskvi. V tem pismu Krivicki pravi, da^ je globoko prepričan, da Stalinova vlada ni v škodo samo Sovjetski Uniji, in ruskemu delavcu pač pa delavcem vsega sveta. Ta general v pismu tudi trdi, da so bile vse obtožnice proti trockistom in takoimenovanim izdajalcem popolnoma izmišljene in da jih je pripravil Stalin zato, da bi se iznebil svojih ideoloških nasprotnikov. Edino s strahovanjem — pravi general Krivicki — dobivata Stalin in Ježov »priznanje« in »dokaze« za dejanja, ki jih obtoženci niso nikdar zagrešili. Vse te sodne razprave, ki prav za prav niso bile nobene razprave, so mi končno vzele vso vero v ta rdeči režim, kajti bil sem na takšnem mestu, da sem se mogel prav dobro prepričati, kaj delajo v Rusiji z nedolžnimi ljudmi. Dolgo sem se bojeval sam s seboj, da bi premagal v sebi to globoko mržnjo. Veroval sem v to, da imam nalogo, ostati na svojem položaju, mnogo premagovanja in truda pa me je stalo, da sem v vsem prekinil z Moskvo. Dobro vem, da so razpisali nagrado na mojo glavo in da bo organizacija GPU žrtvovala vse, da me dobi v roko. Toda prepričan sem, da sem bil v dobro delavstva vsega sveta dolžan storiti to, četudi zaradi tega vsak čas lahko pričakujem, da me bo zadela iz zasede krvava boljševiška roka, ki jo že v najoddaljenejše kraje sveta izteguje rdeči diktator Stalin. Kongres brezboinikovvLondonu Že nekaj časa svetovna javnost ve za to, da sovjeti nameravajo organizirati v letošnjem aprilu v Londonu-kongres brezbpžmkov. Te vesti so — čisto naravno — izzvale posebno med Angleži srdite proteste, posebno že zato, ker so si za takšno stvar borjševiki izbrali ravno največje evropsko mesto London. Angleška vlada se temu javnemu mnenju ni podvrgla tudi ni sklenila, da prepove brezbožniški kongres v Londonu. Takoj so organizirali na Angleškem tudi velika protestna zborovanja, s katerih so poslali na merodajna mesta ogorčene resolucije proti takšnemu kongresu. V eni teh resolucij stoji napisano tudi to; da je angleška vlada s tem, da ni izdala odloka o prepovedi tega kongresa v Londonu, izmaličila smisel besedi svoboda, kajti če ne bi vendar ne mogla dovoliti takšne nenioralne manifestacije. Posebno so poudarjali na teh shodih, da ima-jo boljseviki po tem kongresu brezbožnikov na-men imenovati^ pri vseh svojih jioslaništvih v tujini brezbožniške odposlance. Ce pa že ne pri svojih poslaništvih, pa morda celo pri inozemskih zunanjih ministrstvih, kakor se je n. pr. to zgodilo v Španiji in v Mehiki. Ti brezbožniški odposlanci bi vodili vso nadaljno protiversko propagando po zgledu, kakor to dela protiverska ustanova v Moskvi. Mali Japončki v generalski, oziroma admiralski uniformi, ki naj bi jih navdušila, da bi šli za zgledom svojih očetov. Fordova sreča Znameniti tovarnar avtomobilov, Ford, se je nekoč sam vozil z avtom, ki mu je v nekem zapuščenem kraju popolnoma odpovedal. Nikakor ga ni znal spraviti naprej, pa se pojavi k sreči neki brezposelni mehanik, pregleda in popravi avto in spravi mogotca iz zadrege. Ford mu je bil tako hvaležen, da mu je dal na izbiro: 3000 dolarjev takoj ali dosmrtno mesečno podporo po 150 dolarjev. Siromak se je odločil za 3000 dolarjev, Ford j>a ga je ozmerjal, češ, da je zelo neumno izbral. »Jaz že vem, kaj delam,« je rekel potepuh. »Vi imate tako srečo v poslih, da bi jaz gotovo že drugi mesec umrl in tako spravil iz vas samo 150 dolarjev!« Prejmi Radio Ljubljana 13.30 Mojstri plesne glasbe (plošče) — 14.15 Vreme, borza — 18 Zdravstvena ura: Preprečevanje kužnih bolezni (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Po domače (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Notranjske (g. Marjan Marolt) — 19 pas, vreme poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 20.15 Rezervirano za prenos — 22 Pas, vreme, poročila, spored — 22.15 Lahka glasba: Šramel-kvartet učit. abitu- rientov. I*o najnovejši pariški modi imajo ženske na svojih torbicah tudi ure. »Zato je torej Surat kan pobegnil! Prelomil je besedo in pomoril vse neoborožene vojake!..,« »Moramo za njim! Saj ne more biti še daleč!« »Ne moremo jih preganjati... Zatekli so se v gore ,,, Nimamo upanja, da bi se z njimi mogli spoprijeti v odprtem boju ...« Geoffrey je še enkrat vzkliknil: »Toda. saj vendar ne moremo stati tu kar tako, ne da bi začeli!« Warrenton mu je pogledal v oči: »Pri živem Bogu: sedemindvajseti polk indijske brigade ne bo miroval, dokler se ne maščuje za svoje tovariše, za vse nesrečne nedolžne žrtve! Indija bo premajhna za Sura ta, da bi se mogel v njej skriti pred nami! Našli ga bomo, naj zbeži kamorkoli!« kaj ODHOD NA KRIMSKO BOJIŠČE Preteklo je nekaj mesecev. , Sedemindvajseti polk indijske brigade je bil prestavljen v Kalkuto, V Chukoti so Angleži poslali nove oddelke, toda Indijci niso trdnjave niti enkrat več napadli. Surat je svojo vojsko umaknil. Nihče ni mogel izvohati, kje se skriva. Bal se je kazni, katero so mu Angleži pripravljali. Nekaj stran od trdnjave, na pol pota do reke, je bilo zdaj pokopališče padlih žrtev. Tam je bil pokopan tudi polkovnik Campbell. Geoffrey Vickers je ves ta čas vodil ogledovalne pohode na meji ozemlja, ki je bilo pod angleškim pokroviteljstvom. Perrya pa so dodelili k skrivni obveščevalni službi v Chukotiju. Na dan po očetovem pogrebu se je Elizabeta vrnila v Kalkuto. kjer je živela v hiši polkovnika Warrentona in čakala na neko svojo oddaljeno sorodnico, s katero bi morala odpotovati domov na Angleško, do so bili najhujši dnevi v njenem življenju. Trpela je ne le, ker je na tako strašen način izgubila očeja in prebila tiste grozne dneve med obleganjem v Chukotiju, marveč jo je zelo bolelo tudi vse, kar se je odigralo med njo, Geoffreyem in njegovim bratom Perryjem. Vedela je, da ima rada samo Perryja, toda strašno težko ji je bilo, kadar se je morala spomniti Geof-freya, ki ji je rešil življenje in ki se je tako plemenito vedel do nje in do svojega brata. Od tistega dne, kar jo je Geoflrey rešil gotove smrti, ga ni več videla. Perry se je vrnil v Loharo, da bi ji sporočil o očetovi smrti in da jo je po pogrebu odvedel v Kalkuto. O Geoffreyu je vedela samt? toliko, da so ga s posebno nalogo poslali na mejo. Zdaj v Kalkuti je komaj kdaj šla iz hiše. Pod večer je vsak dan prihajal k Warrentonovim Perry. To so bili edini trenutki, ko je mogla pozabiti na vse strašne ure iz nedavne preteklosti. Tedaj je spet. začutila, da je mlada, da ji je namenjeno še živeti in da bodo zanjo še prišli srečni dnevi. Ta čas so se Angleži že bojevali na Krimu s Francozi in Turki proti Rusom. i Kalkutski guverner sir Macefield je moral na zahtevo londonske vlade poslati del svojega vojaštva na krimsko bojišče. Indijska brigada je kljub temu še ostala v svojih obmejnih garnizijah, samo sedemindvajseti njen polk so prestavili v Kalkuto. Vojaki naj bi se tam odpočili, toda od častnikov niti eden ni smel na dopust v Anglijo. Zaradi tega so sklepali, da bo vojni val zajel tudi Indijo. V začetku septembra se je major Geoffrey Vickers vrnil s svojim malim konjeniškim oddelkom v Kalkuto h polku, kamor ga je poklical guverner sir Macefield. Ko je dospel v mesto, je takoj odšel v guvernerjevo palačo, da bi poročal. Macefield ga je prisrčno sprejel: »Dragi moj Vickers, kakor vidim, ste že vse preboleli. Rano... in vse drugo! Vi ste pravi vojak!« Vickers se ni hotel pogovarjati o Elizabeti in Perryju, ko je začutil, kam meri guverner. »Sire, poklicali ste me ...« Guverner še je zresnil in mu odgovoril: »Da, dragi moj Vickers, Imam za vas važno novico, ki vas bo nedvomno razveselila. Indijska brigada je premeščena ... na Krim! Jutri se boste z oddelki generala Warrentona vkrcali na ladje, da odidete tja. Indijska brigada je določena za Bala-klavo ... Pravijo, da je to nekako prekleto gnezdo .. . Ali ste že kdaj slišali za Balaklavo? ... dam so se vgnezdili Rusi...« Geoffrey je gledal guvernerju naravnost v obraz: »Sire, dovolite mi pripombo, da se čudim tej zapovedi ministra. Konjeniki sedemindvajsetega polka so že zdaj zdeseter-jeni, saj so dovolj pretrpeli v Chukotiju. Res ne razumem ...« »Takoj boste razumeli.. . Sedemindvajseti se pri Sebasto-polju, pri Baklavi ne bodo bojevali proti Rusom”, temveč... proti...« Ko je Vickers zaslišal to osovraženo ime, se je stresel in toliko, da ni planil pokoncu. »Proti komu?« »Proti Suratu!« »Kaj je ...« »Da!« Guverner ga je ustavil, preden je izgovoril, kar je hotel. »Ne vem, ali vam je znano, da je Surat po klanju v Chukotiju pobegnil iz države?« »Vem, sire,« je odgovoril Vickers. »In je dobro naredil, da je pobegnil.« »V poročilu, ki sem ga prejel, mi sporočajo, da je Surat kan pobegnil k Rusom in je zdaj v glavnem stanu grofa Volonova ... pri Sebastopolju ... pri Balaklavi.,.« Geoffrey je zamrmral: »To je zelo zanimiva novica!« Ponedeljek, to. januarja: 12 Pisana trata (-plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — »Slovenski doni« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo; Kopitarjeva nlica 6/1II Telefon 4ont do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 0« Za Jugoslovansko tiskarno % Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.