Katolišk cerkven list«
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. f,0 kr. v tiskarrm-i sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako nni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečiy XX.
V Ljubljani 10. listopada 1867.
iAnt 32.
GaribaMl geriio tepen.
Rimski časnik piše, da laška vlada je še naj po-slednjiši čas garibaldovce zbirala v Jakinu in jim je orožje dajala. Derhali so tudi topove imele, — in od kod neki? Zmiraj več te brezbožne soderge je prestopalo meje sedanjega ostanka papeževih dežel. Garibaldi sam je 21. unega mesca ušel s Kozjega, prišel v Flo-rencijo, ondi ljudi dražil zoper Rim in se potem podal na čelo svojih zbranih. Pri Monte rotondo je bil malo pešico rimskih vojakov z velikimi derhalmi (12—15.000) tudi zmagal. Naslednjič so bile hude bitve in tudi nekaj rogovilstva v mestu Rimu samem (glej dopis iz Rima). Med tem so prišli (30. u. m.) Francozje v Rim, pa klical jih nihče ni in v vojski zoper Garibalda niso niE pomagali. Prišel je Francoz, ker Viktor Eraanvel ni kimovčeve pogodbe spolnoval, iti pa bi bil mogel prav za prav v Florencijo ali pa v Neapel nad Italijane, ker zoper Garibalda so bili papeževi vojaki zadosti močni. Laška vlada se je bila francoski ponudila, da bi tudi ona pomagala garibaldovce z Rimskega pregnati (ali je to resnica ali potuha, se bo vse zvedilo bolj natanko; zakaj pa jih je prej podpirala?),—ali francoska ni privolila; vender pa Lahi niso mogli sterpeti in so mejo prestopili. Napoleon zdaj Italijanom^ grozi z vojsko, ako se ne umaknejo nazaj čez mejo. Ce mu je resnica, se bo tudi razodelo; nočemo ga natolcevati. Gotova je, da Napoleonu se je bati francoskih škofov in katoliškega naroda, in ako bi Rim izdal, on dobro ve, kaj bi se mu utegnilo zgoditi.
Ko je bil glas počil, da je Garibaldi v Rimu, je vse „liberalno" časništvo vesel lagoj zagnalo; ne pa pošteni časniki. Celo protestanška ,,Kreuzzeitung" v Be-rolinu to-le piše: „Mi imamo naj globokejši sočutja za tiste katoličane, kterih serca so zdaj naj silniši užaljene zavoljo nasilstva, ktero se je storilo glavi njih cerkve, kterim vroč serd usta odpira zavoljo nečedne komedije, ki se zdaj godi ob mejah cerkvene deržave, — ki s stermenjera gledajo na politiko, ktera se prikazuje v obleki naj bolj poštenega prijatla, zraven tega pa je sovražniku — ne ravno bodala, vender pa razparni nož v roko podala. — Mi se ne štejemo k tistim protestantom, kteri se vesele prekuca papeževe svetne oblasti. Ce tudi „vojvodu pade, kadar pade „plajšpapež pa ne pade v svoji svetni oblasti. To naj se nikar ne pozabi." Tako — govori — pravični protestant. — Kako pa mnogi katoličani?! —
Garibaldovstvo pa še ni bilo v Rimu, ampak Rimu se je zmiraj bolj in zmiraj z večimi trumami približevalo. Ob dnevih poslednje stiske so bili sv. Oče okrožnico razpisali do vsih katol. škofov in zapovedali, da naj se za odvernjenje stisk obhaja tridnevnica, in sicer enkrat
v bližnjih tj mescih po vsih škofijah takraj velikega morja unkraj pa enkrat v enem letu. — Dunajski listi so pisari « že o novem shodu vladarjev, v kterem bodo pa katoliški s tem zadovoljni (!), ako bi jih drugoverci zastran svetnega gospostva preglasili, da se sv. Očetu samo duhovno gospostvo ohrani. O ti ljuba blago-in velikosercnost! Kdo je neki papežu duhovno gospostvo dal, mar posvetne moči, in s čim ga bodo le te ohranile? Iz ravno nategnjene „Kreuzzeitunge" pa tudi to vidimo, da drugoverstvo utegne marsikterikrat več privošiti papeževim pravicam, kakor pa dostikrat katoličanstvo. Sej nam tudi „Laibacherica" pripoveduje, da celo po katoliški Ljubljani se podpisi zbirajo zop er konkordat, tedaj zoper cerkvene pravice, in v ravno tem pomenu je tudi ta list pisaril in dokazoval, kako zamore dober katoličan biti tudi tisti, ki zopet konkordat lomasti !
Ko tako veršijo in mlatijo razni papeževi in cerkveni nasprotniki, neprevidoma telegraf naznani novico, ki bo napravila nezmeren jok, stok in nerginje pri ti-liščanih. 3. t. m. so namreč papeževi korenjaki med Monte rotondo in Tivoli premagali, razkropili in v beg zagnali garibaldovce. Veliko je vjetih , ranjenih in pobitih. Garibaldi sam je s svojima sinoma, ki ju tako po očetovsko uči ropati, in z drugimi pajdaši čez mejo bežal. Do 40<H) garibaldinotn so italijanske vojne ob meji orožje pobrale. Garibaldi bode blezo svojo „slavo" zopet na Kozji otok nesel, kakor lani s Tirolskega. Te naznanila pa so od Italijanov, ki so tudi rekli, da je Garibaldi imel le 3<tfN> svojcev, papeževih pa da je bilo 12.<KX); da je to belodnevna laž, se vidi že iz naznanil samih. Moško so se tedaj deržali papeževi junaki v teh bitvah, povsod so bili garibaldini tepeni, razun pri Monte rotondo , kar je pa že zgorej omenjeno. Vediti pa je, da katoličanstvo ni ravno tako mlačno za sv. Očeta, kakor kdo na pervi pogled misli; v papeževo vojno pristopajo mladenči iz naj višjih stanov iz Francoskega in od drugod. Poslednje dni je prišel celo eden brigadnih generalov iz Amerike in se je za prostaka dal zapisati v vojsko sv. Očeta. Knako se vidi iz zbirk v „Volksfreitnduu za papeževe ranjene vojšake, da so darovavci veči del iz višjih rodovin in obilno darujejo. Omenimo naj o tej priliki, da bose čenče, kakor bi se bil undan Garibaldi sam dogovarjal s sv. Očetom, so zmožni verjeti le „liberalni" časniki, kterim je vsaka laž dobra, da ie po njih sapi dahne.
V oserčen je katoličanov vidimo tedaj: I.Bog je po-terdil nepremagljivo zaupanje sv. Očeta, uslišal njegovo molitev; 2. Rim z okolico je za zdaj rešen, in rešilo ga je katoličanstvo; 3. Garibaldi je v drugič gerdo tepen, in oteplo ga je katoličanstvo „kateksohen" lani na
Tirolskem, letos pred Rimom. Rim ni Neapel, Rim niso Benedke; za Rim se Bog vojskuje.
Česa sedaj Cerkev upa f
(Poleg francoskega.)
I.
Večletne dogodbe, posebno pa resne reči zadnjih dni, ki smo jih doživeli, nam nehote vrivajo prasanje: ali more pri sedanjem stanji katoliška Cerkev kaj dobrega pričakovati? ali je res ravno zdaj na robu prepada, v kterem bo poginila, kakor se nadjajo njeni sovražniki, česar se boje maloverni katoličani? Pri-terditi se mora, da vse reči, ki se že več let godijo, Cerkvi nekako le slabo prihodnost obetajo, toda Če sedanjega stanja cerkvenega ne sodimo tako, kakor se nam o pervem pogledu dozdeva, temveč če enacih do-godb išemo v preteklosti in iz enacih vzrokov sklepamo na enake nasledke, če Cerkev primerjamo umerljivemu življenju Zveličarjevemu, ki je podoba zemeljskega ob-s tanj a njenega; vidili bomo, da se Cerkvi drugi časi približujejo, kakor jih namerjajo resne sedanje dogodbe.
Sedanja doba cerkvena opominja nas one otožne ure v življenji Zveličarjevera, ko se je bila raaloserčnost polastila njegovih naj svetejših prijateljev. Ko so ga vidili slovesno jahati v Jeruzalem, ko ga jc brezštevilno ljudstvo obdajalo pozdravljajo ga s hosana - klici, ko so ptujci za njim šli, privabljeni po viši zunanjosti njegovi; takrat so si pač mislili prijatelji njegovi, zdaj je prišel tisti čas, ko bo zopet vstanovil kraljestvo v Izraelu. Ali kmalo je te slave konec, kmalo ga vse zapušča, ne samo taki, ki so sc pred malo zanj menili, njegovi ob-čudovavci celo se spreminjajo zdaj v sovražnike. Pred so vpili „hosana," zdaj kriččr „križaj ga!" Tistemu, ki so ga pred razglašali za kralja izraelskega, vsajajo zdaj ternjevo krono na glavo. Tisti čudodelni Kralj, ki je pred merliče od smerti obujal, umira zdaj med dvema razbojnikoma. kakor bi bil on naj veči razbojnik.
Nekoliko let je, kar smo vidili Cerkev v ravno tacih okolišinah. Mislimo sc le 19 let nazaj; kaj se je takrat godilo? Hudi časi so namerjali pogoltniti vse osebne pravice in vso očitno veljavo. Ravno takrat pa je goljutivi bliš tistega ognja, s kterim je nevera podžigala vse štiri vogle evropine, zbudil in predramil tudi naj Siepejši ljudi, da so goreče in zaželeno zopet terdili veljavo sv. Cerkve. Sploh se je govorilo, kako potrebna, kako dobrodelna je vender Cerkev. Mahoma so sc razletele verige, ki so po več katoliških krajih vezale roke nevesti Jezusovi; ravno takrat pa tudi je Cerkev podelila stalnost omajani in nestalni družini človeški. Potem so se veršile presrečne dogodbe, ki 80 pa še srečniši nasledke obetale za bližnjo prihodnost.
Takrat se je v naj jasnišem sijanji zopet pokazalo, kaj in koliko velja vterjeni prestol namestnika Jezusovega. Avstrijska, španjska in druge deržave so sklepale kon-kordate, to je, pravice duhovske oblasti so se strinjale z onimi deželskih vlad. Namestnik Kristusov, obdan od škofovstva, ki menda ni bilo nikoli tako priserčno med seboj združeno, nikoli tako pohlevno vdano glavarju svojemu, je naslednjič priznal Marii mogočno tisto slavo, ki je bila neprimerljiv bliš na prednost papeževo in na sveto ('erkev.
S tem je bilo nezmotljivo sklenjeno, kaj nam je verovati o spočetji Marije Device, in slednjič so oče Pij IX s tolažljiviini besedami izrekli, kaj jim je pri-čak • »vati v povračilo za to, da so slavo vzvišeni Kraljici priznali; rekli so: „Certissima spe et omni prorsus tidueia nitimur, ut beatissima Virgo velit cfficere, ut saneta Mater Ecclesia cunctis amotis difticultatibus, om-
nibusque profligatis erroribus ubicunque gentium floreat, ut omnes errantes ad veritatis semitam redeant, ac fiat unum ovile et unus Pastor."
„Z naj terdnejšim zaupanjem in z naj viši zanesljivostjo pričakujemo, da preblažena Devica Marija bode blagovolila storiti, da bo Mati sv. Cerkev po odvernje-nih vseh težavah in po zmaganih vseh zmotah, pri vsih ljudstvih cvetela, da se bodo vsi zmotenci vernili na pot resnice, in bo le en hlev in en Pastir."
Toda, komaj so nehale tolažljive te besede odmevati se od obokov vatikanskih, komaj je zašlo solnce, ki je razsvitljevalo slavni ta obred, že se je začelo nebo temniti, grom se je razlegal, zemlja se je tresla. Hipoma napada Cerkev od vseh strani strahovita zaveza, kteri, bi menil, ni moč v bran staviti se. Bolj vspešno pa še kakor do zdaj, poskušajo moči temotne sedaj nad Cerkevjo dvojno silo, strahovanje in slepljenje.
Te družbe, ki so že dolgo grozile zemlji evropej-ski, in so njeno poveršje dvakrat že v razvaline spremenile, so se zgovorile, da bi še z večo vzajemnostjo in besnostjo tretji napad poskusile, ki naj bi ob enem vničil nrav, nauk in cerkveno veljavo in ne pustil več kamna na kamnu poslopju božjemu. *)
Zares, kako lahko že ploskajo vspehu! kako strahovito je napredovala zmota zadnje leta! Ni ji več zadosti boriti se zoper razodete verske resnice ali dogme; da bi enkrat za vselej vse z verozakonom vred pokopala, loti se tudi naj bolj globoko vloženih podlag. Na tiste bistvene in pervotne resnice, ki so jih se naj nepopol-niši in naj bolj pokvarjene verstva ohranile, ki so podlaga vse nravnosti, družinske skupnosti in nekako začetek človeške pameti, — vdriha vsaki dan neusmiljeno topničarstvo protikeršanskega tiskarstva. Naj grozovit-niše zmote, ki so drugač komaj skrivaj na dan prilezle, pritepajo se danes nesramno kar v jasno očitnost, in nahajajo branitelje sredi učenih društev, ki si derzno prisvojujejo ime in izključne prednosti vedstva.
Prederzna ta hudobnost je prišla tako daleč, da ji ni zadosti neomejena prostost, boriti se zoper resnico: terpeti celo več ne more, da ima resnica pravico : braniti in vterjevati se. Ce posamezni škofje, ali pa zbrani v društvo razodevajo mnenja svete Cerkve, ali branijo resnico, z enim glasom jih psuje in gerdi liberalno tiskarstvo.
Kako daleč, moj Bog, so nade 1854. leta! Takrat smo pričakovali splošnje slave resnici, in danes se kaže, da bo zmota brez ovire bližno zmago obhajala; in kako je to, da je Previdnost božja v očitnejše nasprotje pripustila, da je moral ravno tisti papež, čigar velikanski upi so takrat doneli po celem svetu , deset let po tem, ravno tisti dan, po dolžnosti svojega posla z ravno tako glasovitim prekletstvom zavračati strahovito zmoto, ki se je vgnjezdila v keršanski družini.
Kako se pač strinja to dvoje djanje papeževe oblasti? Sej vender kazni, ki jih enciklika naznanja, same govore, da se nikakor ne spolnujejo besede 1854. leta! In če nam je vdanost do besede sv. Petra pred 13 leti velevala veseliti se s cerkevjo zarad velikanskega upa, ki se ima v bližnji prihodnosti vresničiti, nam li ravno ta vdanost ne napoveduje danes dolžnosti s tužnim ser-cem čutiti nevarnosti, ki sveti Cerkvi pretijo?
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. O molitveniku Sveta ura g. Volčiča, ki smo ga že omenili, naj saj kaj malega sprego-
*) Primeri n. pr.: Početje Renanovo, dogodbe na Laškem, ue-sramno časništvo, ki s figurami in Čerkami nikomur skorej veČ ne prizanaša, Garibalda, Macina itd.	Vr.
vorimo. Te Ligvorjeve preserčne bukvice obsegajo naj-pred premišljevanja in molitve za obiskovanje sv. Reš-njega Telesa vsih 31 dni v mescu in še druge molitve v pervem delu; v drugem delu pa navadne dnevne, mašne, soovedne, obhajilne molitve, križev pot itd., in poslednjič lepo število raznih pesem od sv. Rešnjega Telesa in Matere Božje. Vse to je v lični slovenski besedi; spredej pa lepša bukve prav primerna in prijazna podoba angelskih trum, ki sv. R. T. molijo. Iz-ločno Ligvorjevo delo so obiskovanja, sicer pa so razne reči, zlasti pesmi. Potreba molitve in zlasti tudi obiskovanja sv. R. Telesa se zmiraj bolj kaže; torej naj bodo tudi te primerne bukve ko dober pomoček, serčno priporočene pobožnim Slovencem.
— Vodstvo novomeške gimnazije je to leto prevzel P. Ignacij Stavdahar namesti dosedanjega P. Bernarda Volka. —Razun v poslednjem listu imenovanih iz frančišk. reda obiskujejo bogosl. v IV letu: P. Evgenij Hegler, P. Rainer Kokalj, P. Stanislav Skrabec, P. Ehren-fried Zupet. G. V. Konjšek, J. Verbič hodi le poslušat bogoslovne nauke IV., kakor g. Gr. Slibar II. leta.
V Vodicah prečastita gg. D olj a k in Valjavec ravno te dni vodita sveti misijon, ki se je pričel 3. in se bo dokončal 13. t. m. Verno ljudstvo zvesto posluša tehtne in prepričavne govore gorečih poslancev Kristusovih, ki ne išeta druzega razun edino same časti Božje in blagra ljudstva, in nadjajo se obilnega sadu. — Pri enem poslednjih misijonov na Kranjskem je bil neki mav-tar od samega mavtanja blezo že tako lačen, da bi bil rad jezuite jedel. Ker pa tega ni mogel, je tako kričal, da se je tje gori čez Dunaj na Pemsko slišalo. Ker je bil ob tistem Času v Pragi gon na nedolžne patre, ie ne mara mislil, da mu bodo od tam gori kterega vergli, da bi si z njim svojo lakoto utolažil? —
Naši rojaki ves svet obhodijo. Kranjec je človek velicih zmožnost. Eden tacih je tudi gospod Janez Stare, iz reda jezuitovskega, ki je bil undan v Ljubljani in se je potem podal v stanišče oo. jezuitov v Gorico namesto gospoda Jožeta Klinkowštrom-a, kteri je bil od svojih višjih poklican nazaj na Dunaj.
Gosp. Stare je rojen v Hrastji v šentjurski fari na Gorenskem leta 1823. Stopil je bil iz šeste latinske šole v red jezuitovski. Bil je potem kakor novinec v G rad c u, kakor učenec modroslovja vStaraješu blizo Przemisla, v Sandecu v Galiciji, in zopet kakor profesor v Levovu.
Ko so 1. 1848 m6gli jezuiti iz Avstrije, je bil šel v ljubljansko semenišče, ktero je pa v kratkem zapustil in se podal skoz Gorico, Milan, Lucern, Lau-sanne itd. v Dole na Francoskem, kjer se je dve leti, in potem v Le-Puy, kjer se je eno leto bogoslovja učil. L. 1850, 27. grud. je v Bordeaux-u stopil na barko, ter se je prepeljal v daljno Ameriko. Bil je 65 dni na morju. Tam je bil profesor in prefekt v učilnici, v kteri jezuiti mladenče podučujejo v gimnazijalnih vedah — in sicer ne deleč od mesta Mobile in blizo mehikan-skega morja.
Zavoljo bolehnosti se je čez dve leti vernil v Evropo, je bil 56 dni popotovaje na morju in skoz Pariz, Strasburg, Schafhausen itd. je prišel v Inšpruk, kterega pa je zopet zapustil ter se podal v Lovanijo v Belgijo, kjer se je še leto in dan bogoslovja učil, nauke dokončal in prejel mašnikovo posvečenje od litiškega nadškofa. O tem času je po volji višjih popotoval tudi po druzih belgiških mestih, Antverpii, Bruselu, Malinu itd. Leto za aprobacijo ali poterjenje je prebil v belgiškem mestu Gen tu.
Potovaje potem po nemških deželah skoz Kolonijo, Berolin itd. se je vernil v Avstrijo, in je bil nemški pridigar v Maria-Schein u na Ceskem tri leta. Dalje je bil pridigar slovaški v Ternovem na zgornjem Ogerskem
pet let, potlej zopet nemški pridigar v Masilii na Francoskem devet mescev, dalje hišnik jezuitovskega sta-nisča v Kaloči na spodnjem Ogerskem tri leta. Le malo časa je bil v novo pridigar v Ternovem in od tam je ravnokar prestavljen v Gorico , kjer bo govoril zaporedoma slovensko in nemško v cerkvi sv. Ignacija.
Vsaki si lahko misli, ko bi mu tudi ne povedali, da zna naš rojak zunaj domačih jezikov tudi tuje, kakor francoskega in angleškega, kterih se je v raznih deželah naučil.
Jezuiti sploh so v bogoslovji in v druzih raznih učenostih posebno iznajdeni, torej se jih „svet" boji. Oni, kakor nam je Danica že na tanko razložila , so možje, kterim se zamore sosebno poduk mladine zanesljivo izročevati. Jezuiti so možje, kterim zgodovina naj bol ji spričalo daje, da so s pobožnostjo in z učenostjo v katoliškem duhu cvet in lepota katoliške duhovščine. To se da stokrat dokazati, ko bi bil tukaj prostor in namen tega spisa. Vender so jim „liberaln»" možje ne-kterih mest nasproti. Sosebno tudi, kakor .»lišimo, nekaj mestjanov v Gorici želi, da bi se jezuiti odpravili ter so v ti reči prošnjo do ministerstva poslali. Ne da bi se v dolgo modrovanje zastran takega krivičnega ti-sanja spuščali, samo to-le terdimo: Tisti možje, kteri tirjajo odpravljenje jezuitov iz njih mesta, se pregrešijo:
1.	Zoper postave prostosti in konštitucije, po kterih ima vsaka cerkev v Avstriji prosta biti v razpošiljanju svojih učenikov, v svojih naredbah, šegah itd.
2.	Zoper svojo lastno mater, ki je katol. cerkev. Cerkev Čisla in ljubi jezuite in jih pošilja po celem svetu, in poterjuje njih učenje. Liberalci in mestni odbori , ki preganjajo jezuite, s tem nasprotvajo lastni materi. Ako pa med njimi tudi kteri judje in prote-stantje sedč, bi jim bilo prederzno tirjati, da naj ka-toličanje njim za ljubo zoper svojo mater rogovilijo.
3.	Zoper oblast in pravico višjih pastirjev, kterim gre določiti, ktere duhovne osebe ali redi naj se po raznih krajih in mestih naselijo.
4.	Zoper dušni napredek vernega ljudstva, ktero pri pomanjkanju duhovnov v današnjih časih zlo želi duhovnih redov med seboj imeti in zlasti je/ ite povsod ljubi in jih rado uboga.
5.	Poslednjič se pregreše preganjavci jezuitov naj hujši zoper lastno svojo srečo. Bog namreč — zgodovina vsih časov in tudi sedanjih časov nam je priča — grozovito kaznuje posamezne preganjavce vere, cerkve in duhovnih redov, kakor tudi cele deržave, v kterih se to godi. Preganjavce sledi za njih petami, kakor njih senca: bolezen, zguba premoženja, nesreče v deržini, lastna smert ali pa dražili oseb, in druge nesreče. Posebno to-le zadnjo resnico bi mogli dobro premisliti vi, ki dandanašnji duhovščino preganjate.
Jezus, in njegovi namestniki, škofje, duhovni sploh in redovi, med kterimi so prelep cvet tudi jezuiti, vsi ti so terden demantov ogelni kamen, nad kterim se bo strašno razrušila moč današnjih liberalccv. Attendite et videbitis.
Iz stare Loke, 29. vinotoka. — Akoravno judovski, ali da bolje rečem, novopaganski časniki avstri-janskega včlikega mesta s pravo vražjo zvijačo in ser-ditostjo tisto omiko po svetu trosijo, ktera cerkev, der-žavo in vso družinsko življenje podkopuje, vender terdno upamo, da nas bo Bog obvaroval: sej nam še slednji dan spričuj'1, kako se naš narod svoje matere katoliške cerkve zvesto derži. Ozri se, ljubi bravec, le po naši kranjski domovini, videl boš, kako se zidajo in popravljajo cerkve, napravljajo novi zvonovi in narejajo novi altarji. Posebno se pa razodeva pobožni keršanski duh pri cerkvenih slovesnostih. Prepričal sem se, kako dobro in koristno je, če si duhovni pastir, fajmošter. pri-
zadeva svojim ovčicam od časa do časa kako posebno cerkveno slovesnost napraviti. S tem se Božje češenje povikšuje, duh pobožnosti in ljubezni do Boga in Božjih reči pri farmanih vnema. Tako duhovno veselje farmane zbudi, njih serca omeči, z radostjo pokladajo tudi svoje darila na altar Gospodov, ker vidijo koliko se za Božjo čast in olepšanje Gospodovih hiš zgodi. V tem prepričanji so tudi naš za Božjo čast vsi vneti visoko častiti gosp. dekan Fr. Kramar na roženkransko nedeljo bla-goslovljevanje prekrasnega novega tabernakeljna posebno slovesno napravili. Vis. čast. gosp. Jož. Zupan, korar in stolni fajmošter, so s spremstvom mestne duhovšine pred veliko sv. mašo z vso mogočo slovesnostjo novi tabernakelj blagoslovili. Pred darovanjem so ravno ta gospod v cerkvenem govoru omenili najpred, da prav Bog je tega gospod dekana k Fari poklical, ker že več njih sprednikov je poskušalo staro, res revno cerkev podreti in novo sozidati; ali težavno in nevarno delo jih je le odvračevalo. Da je to res, pravijo govornik, je priča nova veličastna hiša Božja, za ktero so gosp. dekan celo svoje življenje v nevarnost postavili, in da ta hiša (lospodova bo gotovo njih tolažba in vesel je še na smertni postelji. — Se le dve leti je preteklo, kar je bila nova cerkev od railostljivega knezoškofa posvečena; ni še bilo takrat novih altarjev, ne tabernakeljna, zdaj že stojijo 4 kamnitni altarji, in letos je bil postavljen tudi novi tabernakelj. Delo je res moj-stersko; slišal sem tako govoriti gospode, ki vedo ta-košne dela ceniti. Ljubi bravec, ako se hočeš prepričati lepote tega tabernakeljna, pridi ga sam pogledat; ne bo ti žal.
Stavi ti tabernakelj pred oči skrivnosti stare in nove zaveze. Nad hišico Gospodovo zagledaš 12 apo-steljnov, v sredi njih Gospoda in učenika gledajočega na svoje učence, s hostijo v rokah. Zdi se človeku, kakor bi ga slišal govoriti: »Vzemite in jejte, to je moje telo." Na vsako stran tabernakeljna, kjer Jezus prebiva v zakramentu, se vidijo podobe drugih 6 zakramentov, in zraven na listni strani darovanje Abelna in Kajna, na evangeljski: zguba raja. Vse te podobe je naredil znani slikar gosp. Volf; zadnjo večerjo, angele in podobo Marije brez madeža spočete, ki se vidijo verh tabernakeljna, je prav lepo in primerno postavil gosp. France Zajic, podobar v Ljubljani. Ko je bil tabernakelj popolnoma dodelan, povčtn, da smo bili v serce razveseljeni; zakaj tako lepo in okusno dodelanega se nismo nadjali. Posebno se odlikuje pozlačenjc steber-cev. obrobkov in druzih lepotičij, kar vse je dodelano s skerbljivo natančnostjo. Misel, takošen tabernakelj napraviti, so bili gosp. dekan razodeli Janezu Gosarju, dupljanskemu podobarju in slikarju. Bistroumni mož je kmalo misel in osnovo dekanovo spoznal, ter potem primeren obris napravil, po kterem je delo tako umetno in izverstno doveršil, da cerkev zares lepša in mojstra glasno hvali in slavi. Imamo zdaj cerkev v stari Luki, kteri je daleč okrog le malo enakih; to slišim od ptuj-cev, ki so po svetu že veliko cerkva vidili. Kot zala nevesta Kristusova stoji nova cerkev sv. .lurja pod Ljub-nikom, lepo napravljena od znotraj in zunaj, in ozna-nujp čast in veselje vsim starološkim farmanom, in vsim, ki so ali 7. denarjem ali z roko k doveršenju tega težavnega dela pripomogli. Naj toraj ljubi Bog na prošnjo sv. Jurja še dalje podpira tako serčnega gosp. dekana tor jim da še najti dobrotljivih sere in rok, da bodo čisto doveršili veličastno hišo Božjo in do konca -peljali vse, kar cerkev še potrebuje! Take dela so slavne, to jo olika naroda za take početja bodo pozni zanamci hvalo vedili začetniku. K takim djanjem, ki so Bogu ljube in narodu neprecenljive vrednosti, se domo-
ljubni možje z dobro vestjo oserčujejo: „Si terret la-bor, aspice praemiurn!"
Iz Kotranjskega. —1. (Za vero, dom in cesarja.) V Gospodovi molitvi prosimo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo." Pač imenitna prošnja! Kristus Gospod nas je tako Boga Očeta prositi učil, ker dobro je vedel, kaj smo mi brez kraljestva Božjega, ako Božja luč, luč resnice nas ne razsvitljuje in ne poživlja. Kristus Gospod je dobro vedil, naj bi imeli mi tudi tolike dušne zmožnosti, toliko posvetno modrost, učenost in zgovornost, da bi svet nad vsem tem stermel: bi bili vender brez luči resnice in brez oživljajoče milosti Božje naj veči reveži, zgolj nečiraurnost in prevzetna puhlost, brezno nezadovoljnosti in dušne praznote, otroci teme in smerti. Zato je pač potrebno, da molimo ter prosimo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!"
Ali če je že to silno žalostno, da so ljudje, ki nič ne molijo in nič ne prosijo, da bi Božje kraljestvo k njim prišlo, ker se po svoji pameti sami sebi zadosti zde: koliko žalostniše je še le to, ako ti prevzetni modrijani še prav hudovoljno Božje kraljestvo na zemlji podirajo in podreti žele! Vse pravice katoliške cerkve so jim zoperne, prej bi mnogi turčinu kaj privošili, kakor pa cerkvi. Da zoper protestante, ki imajo v marsikterih rečeh veči pravice od katoličanov, besedice ne čerhnejo, kakor tudi zoper jude in ločene greke ne , ampak le samo zoper katoliško reč, to je potem očitno in razumljivo. Očitno in brez strahu psujejo zdaj papeža, zdaj škofe, zdaj sv. cerkev; odpraviti žele cerkvene naredbe; naj huji tem v peti jim je tudi zaveza med rimskim sedežem in našim cesarjem ali konkordat. Takih zavednih ali nezavednih rogoviležev in podiravcev Božjega kraljestva na zemlji je dandanašnji Čedalje več.
Judovski časnikarji in njih pomagači se zmiraj zoper Kristusovo cerkev na zemlji vojskujejo. Da jod tako dela, kdo se mu bo čudil? Da pa judu katoličan pomaga: gorje in pregorje mu!
So tudi neverni in hudobni pisači, ki po gerdih bukvah in brošurah sveti veri, njenim naukom , postavam, čednostim nasprotno pisarijo.
Greše mnogi, ki vpijejo: »Proč s konkordatom," ter zahtevajo zakrament sv. zakona po cerkvenih postavah ovreči in divji zakon vpeljati, šole pa ločiti od cerkve, in vsi sovražljivi prostornavtarji.
Kteri izmed tacih so kristjanje, so ob enem nehvaležni otroci, ki na 4. Božjo zapoved hladnokervno pozabijo, cerkve, svoje matere, ne spoštujejo, temuč jo žalijo in ji v njenih pravicah nasprotvajo kakor kaki mačehi. Žalijo taki časnikarji tudi Jezusa Kristusa, ki je Oče keršanstva. Ali gorje jim enkrat! Le počakajmo 5, 10, k večemu do 20 let: ne bo se jim dobro izšlo ne. — *)
Sovražniki sv. cerkve podirajo kraljestvo Božje pri druzih, ker sami v sebi so ga že zdavnej poderli. Res da pri marsikterera slabovernem kristjanu se jim bo obneslo, ali upati je, da Božja previdnost bo njih hudobne naklepe poslednjič osramotila, ter bo dala, da se bodo pri tolikem gibanju in duhovni vojski marsikten drugi iz spanja izdramili ter se bolj živo zavedili, na kteri strani je Kristus, in na kteri belijal; na kteri strani resnica, na kteri pa laž; na kteri strani so Kristusovi učeniki, na kteri pa krivi preroki in krivi kri-stusi; na kteri strani so od sv. Duha razsvetljeni možje, na kteri pa neobrezani na sercu in na ušesih, ki se vedno ustavljajo resnici. Božja previdnost bo, kakor upamo, hudo v dobro obernila; vender prositi moramo
*) IMo ž*»li hiti na primer t« tr»»imt»*k v «t*nu ti;«tih jfarihai.'-ihiv, ki w prvtfkl«- dni padli v vojski jtop«»r papt'/."V« vojak«*, že r»*l«i dveh italijanskih p*klancev , ki <t« *a tako to|ovaj*rv>
življenj«- ilni« ?	Vr.
usmiljenega Boga; potem pa, ko si podiravci Božjega kraljestva vse prizadenejo, da bi svoje namene dosegli in kraljestvo nevere in greha razširili, je zadnji čas in sveta dolžnost pred vsem za čuvaje svetega mesta, pa tudi za verne katoliške poslance, za vikši katoliške glavarje, in za vse katoliške Avstrijane, da se zedinjeno pod zmagovavnim banderom Kristusovim bojujejo zoper sovražnike, ki očitno in na tihem ljuliko hočejo zasejati na njivo velike katoliške Avstrije. Sovražnikom se kaj malo brani, ko nam naše naj drajši dobrote napadajo; tudi nam po pravici ne sme nihče braniti, da se za-nje po postavni poti potegujemo. Ne dremajmo več, ne deržimo križem rok, ko vidimo, kako prederzni so naši dušni nasprotniki. Na stran serčnih in gorečih škofov se vstopimo, ter junaško bijmo vojsko Božjo z orožjem resnice in moške besede za resnico in pravico, z orožjem sv. molitve. Bogjeznami. Čemu smo pa katoličani tolika večina v Avstrii, ako bi manjšine pravice veljale, naše pa se zanemarjale?
Prem, 28. okt. — Pretečen teden je minulo ravno 265 let, kar je bila tukajšnja ranjca farna cerkvica posvečena od takratnega teržaškega škofa Ursin-a pl. Ber-this-a. Letos pomladi, ko smo spet čversto začeli zidati novo prostorno, lani že nastavljeno cerkev, nas je navdajalo veselo upanje, da še to leto kmalo v jeseni bomo tudi imeli, — če ne še slovesnega posvečevanja, — pa vsaj blagoslovljenje novega svetiša. — Ali ti moj Bog, kje smo še! —Komaj je zidanje še le podstreho; - velicega oboka še manjka, — in naj nevgodna zima zdaj kar nanagloma pride, še tega ne bomo utegnili narediti. Naše delo, — če tudi dosihmal v Božjem varstvu brez vsih nesreč, — gre le počasu naprej, taka je, kadar ni denarja!
O kako bi bilo pač nebeško dobro, ako bi se znajdla zopet ktera preblaga Marta — po zgledu unih pervih nikdar ne pozabljenih — blagomilih Mart v Ljubljani, ki so pomladi poslale bile prelepe darove po 100 gold. v siloviti potrebi; — ker ravno zdaj tudi je potreba presilno velika, — da ne bi vsaj čez zimo brez cerkve ostali!--
Iz Tersta, 26. okt. J. C. — Semeniška knjižnica v Terstu hrani rokopis: „Zgodovina teržaške škofije," kte-rega je spisal ranjki preč. g. E. Jožef Kovačič. Obsega to delo zgodovino nekdanje škofije teržaške in pridjanih škofij koperske, novograške in pičanske. Oblika ji je bolj kronografična, ima mnogo izvirnega, utegnila bi tudi biti natančniši kakor ostale naše zgodovine v italijanskem jeziku pisane. Nadjati se smemo, da se bo delo pregledovalo in za natis odobrilo, ker tako se želja ranj-cega gospoda spolni; kajti zelo pogrešamo zgodovinskih knjig v slovenskem jeziku, ktere bi nam razgrinjale temno meglo pretečenosti istrijskega polotoka.
Kolera, o kteri se je veliko govorilo in se je balo, je pojenjala, hvala Bogu! Da bi bila za vselej! Premestila se je onkraj mesta proti južni strani v Mila, kjer posebno delavce nri novem lazaretu napada. Po drugih krajih ji ni sledu.
V	Gradcu bode s početkom novega leta začel izhajati nov politiški konservativni dnevnik, v katoliškem duhu. Načelnik vredništva bo menda verli katoličan in profesor dr. Weiss. — Zopet bo treba v žep seči. Zakaj pa Slovenci ne moremo poštenega katoliškega dnevnika na dan spraviti? Ker je preveč nesloge, premalo darežljivosti; preveč prepiravcev ter premalo zrelih politikar|ev. (Pa premalo spoznanja, da časniki so dandanašnji peta velika moč. Vr.)
V	Rimu, 25. oktobra 18»>7. J. Š. — Ne vem, ste li dobili moje zadnje pismo ali ne. kajti kakor smo sli-
šali, se neki listi v Florenciji zaderžujejo in odpirajo.*^ — Kar sem zadnjikrat pisal, tega ne bodem ponavljal, ker imam nove tvarine zadosti. 22. u. m. ob 7 zvečer so bili punt vneli nekteri garibaldini, ki so se bili v mesto prikradli, in združili z nekterimi podkupljenimi rimskimi težaki in nezvedenimi mladenči. Jaz sem proti sedmim ravno od nekega znanca domu šel, kar me vratar naše sosednje hiše opomni, naj gledam, da bodem berž doma. kajti, pravi, ravno zdaj se bode punt začel. — Komaj je zadnje besede izgovoril, je tresknilo, da se je zemlja stresla, in začelo je več ko sto pušk pokati; vratar bez i v hišo in vrata zaklene, jaz pa hitro domu, kjer so me že vsi na stopnicah pričakovali, ko so slišali, da je pri vratih zvonec zapel, in so popraševali, kaj da pomeni tresk in streljanje s puškami? Punt se je začel, jim odgovorim. Vsi potihnemo in poslušamo, — pa že čez četertinko ure je streljanje nehalo in vse po ulicah že potihnilo.
Punt se je bil začel s tem, da so bili na tergu „piazza Colonna" med množico ljudstva, ki se vsaki večer tam pred glavno stražo zbira, orzinsko bombo položili, ki pa k sreči ni nikogar poškodovala. Ravno tisti čas ob 7 pa se je bil vnei eden onih štirih sod-čekov strelnega praha, ki so jih bili puntarji skrivaj spravili v vodotok (kanal), ki je pod kasarno zvavov, imenovano „Caserma Serristori." K sreči se je bil le en sam sodček vnel, in tedaj le en del kasarne čisto poderl, in 30 zvavov pokopal. Bili so pa vsi ti zvavi ravno Lahi in vojaški godci. Tri so drugi dan mertve izkopali, druge pa manj ali več poškodovane ravno tisti čas.
Ob enem času jih je bilo kakih 300 stražo na ka pitolu napadlo, ki se je pa jako branila, dokler ni pomoč prišla. Na kapitol priti niso bili kos. Veliko ga ribaldinov je bilo ranjenih, eden je mertev obležal ravno pred stopnicami, ki od strani sv. Petra na kapitol pc-Ijajo, kjer smo drugi dan več mlak kervi najšli; pri „Ponte rotto" pa sta ležala druga dva garibaldina mertva, eden z rudečo srajco in s strašnim bodalom v rokah. Ravno tisti čas jih je bilo drugih kakih 200 izorožilo stražo pri vratih sv. Pavla, ki je imela le tri vojake in so se omenjenih vrat polastili. Vsaki garibaldin je imel revolver, dvorezni dolg meč in puško, pa komaj je bilo prišlo 80 vojakov zvezano stražo oprostit, in komaj so bili nektere krati vstrelili , so garibaldini že svoje puške, po nekaj še nabasane, od sebe pometali in se v beg podali. Šestdeset so jih pa vojaki vjeli. Dne 23. u. m. je bilo vse mirno in tiho, pa govorilo se je, da hočejo prihodnjo noč zastavo Viktorja Emanvela na ka-pitolu obesiti, naj si velja, kar koli hoče; tudi so pri-ovedovali, da se Garibaldi s 15.000 tovarši mestu pri-ližujc. Večidel mestnih vrat so bili tedaj pozaperli, iu s stebri zabili, pa z zemljo zakopali, — pri tistih vra tih pa, ki so jih odperte pustili, so napravili visoke nakope ali barikade. General Capi, poveljnik druzega razdelka ali divizije vojakov pa je bil dal po zidih razglas nabiti, da ne smejo več ko po štiri osebe skupaj stati ali hoditi, in da se morajo ročno vse vrata in okna pozapreti, kakor hitro bodo zaslišali, da je kanon petkrat poknil, in da ne sme potem nijeden več na ulici biti. Nam po mestu se je vslcd tega tudi n«»č od 23.-24. prav tiha in mirna zdela, — pa zunaj mesta ni bilo tako, kajti Garibaldi sam, kakor nekteri pravijo, ali pa njegov sin Menotti se je bil mestu z veliko pomočjo približal, in papeževi vojaki so se morali včeraj za dne, od treh zjutraj pa do ]>olnoči z njimi vojsko vati. Veliko jih je bilo na obeh straneh ranjenih in mertvih. Ker so bili skoraj vsi vojaki mesto popustili, da so se pri ,,1'onte inollc" pri .,Ac<}ua accetosa" boje
•l <»l»-j zvinjti ,.lhuu<-».'	Vr
vali, se je bilo okoli 2000 raestjanov in žlahtnikov, prostovoljno se ve da, ponudilo, da hočejo z orožjem v rokah za mir v mestu skerbeti. Ob štirih popoldan so se jim puške, bajoneti in strelne sprave razdelile, ob petih pa so že svoje delo začeli. Ko so se bili ob petih na tergu „Colonna" pred glavno stražo zbrali, da bi se od ondod pod vodstvom po dveh in treh žendarmov v razne dele mesta podali, jih je ljudstvo, ki^ se ga je bilo obilno zbralo, navdušeno sprejelo. — Tudi prete-čena noč nam je čisto mirno in tiho potekla, pa tudi vojaki so bili pred mestom garibaldine premagali, jih • veliko vjeli in ostale zapodili. Pa vender še menda nevarnost ni pri kraju, kajti nakopi pri vratah se še vedno visokejsi delajo, in pri Monte rotondo, pravijo, stoji druga velika množica garibaldinov.
Kaj pa dela Napoleon? — Ravno včeraj, ko so bili garibaldini že pred mestnimi vratami, in ko je bila nevarnost že kaj velika, je prišel telegram, da Napoleon svoje vojske ne posije v Rim, ker je novo italsko mi-nisterstvo obljubilo, da bode vsak novi napad papeževih detel zabranilo, — kakor da bi že garibaldinov ne bilo sadosti na papeževi xemlji! — Ce Italija te obljube ne spolnuje, bo Napoleon Neapel bombardiral, in bode potem v Florenciji pogodbe mira diktiral. Kar je tedaj celi svet prerokoval, to se je zgodilo. Kdor hoče, naj še Napoleonu kaj veruje, — jaz mu ne verujem nič. — Zidar je, in zidar ostane! — (Da je kaj drugač, gl. nove nazn. Vr.)
Is Jeruzalema, 10. vinotoka 1867. (Pisanje gosp. vodja Fr. Hrovata.) — Naj nadaljujem zdaj svoje naznanila o slovesnostih, ki se obhajajo po svetiših svete dežele. Na versti je opravilo, ki je bilo v god sv. Marije Magdalene v Betanii. V večno spričevanje milosti, ktere se je bila ta svetnica s svojo resnično pokoro vredno storila, katoliška cerkev njen praznik s tem povišuje, da pri sv. maši zapoveduje vero moliti, kar pri druzih praznikih enake verste ni navada; s tem pa cerkev naznanja pobožne občutke njenega serca, ki je bilo s spreobernjenjem verno postalo. Tukaj pa je ta praznik tudi vversten med praznike višega reda (festum duplex 2. classis). Ime »Betanija," kjer je Zveličar pri uni gostoljubni deržini tolikrat ostajal, je bilo od mojih mladih n6g neizrečeno prijetno mojim ušesom. Torej me je gnalo ta dan, da sem ob 3 zjutraj nastopil pot ob Oljski gori v imenovani kraj; pičlo uro od Jeruzalema. Obiskal sem bil Betanijo že poprej o popotvanji k Jordanu, pa le poverhoma ogledal, zdaj pa sem si jo bil odločil za božjo pot tega dneva.
Pa, o kolika otožnost obide človeka, kadar stopi na ta kraj! — Hiša, v kteri ste nekdaj Marija in Marta prebivale in kjer je bil pozneje klošter zidan, je le še podertina v podobi dveh stolpov. Lazarjev grob, kacih 50 stopinj od ondod, je sicer še, vender pa je bil poznejši čas nov prihod k njemu narejen, ker izvirna pot je kristjanom zaperta z mošejo, ki je bila nad njim zidana. Tukaj v Lazarovih rakah je tudi edini prostor v Betanii, na kterem katoličani Božjo službo opravljajo. Skoz nizko žepno se gre po kacih 12 nepripravnih stopnicah navzdol in pride se v nekako predkamro; tukaj je prostor, na kterem je nekdaj Zveličar stal med obudo-vanjem Lazarja, in na tistem mestu je nekaj zloženega kamna, na kterega se navadno postavlja prenašavni altar za sv. mašo. Iz tega nekako 9 čevljev dolzega in ravno toliko širokega prostora je ob levici vhod v prave lake Lazarove, v ktere človek sklonjen pride po kacih 5 stopnicah. V teh rakah, kjer se tudi mašuje, so mi pravili, se je bil zavoljo veliko pričujočih vernikov in zavoljo vročine lansko leto zrak tako skužil, da je mogel mašnik prejenjati s svetimi opravili, in celo sveče niso hotle več goreti. Letos pa se take nezgode ni bilo
bati; brale so se sicer v začetku ss. maše iz previdnosti v prednji kamri, potlej pa je bil altar v rake prenesen; prišel sem bil ravno jaz na versto in me je torej zadela ta posebna sreča, da sem maševal na mestu, kjer je bil Lazar sam obujen iz smertnega spanja; obhajal pa sem spomin dušne smerti rešene in zavoljo
f>reserčne hvaležnosti in nepretresljive ljubezni do Zve-ičarja tako posebno češene spokornice; in ta častitljivi prostor mi je bil kaj primeren za pobožnost tega dnevar ako tudi ni dognano, če je sv. Marija Magdalena ravno tista Marija, ki je bila Martina in Lazarova sestra.
(Dalje nasl.)
Svojemu pravemu prijatelju castitemn gospoda
Stepaau Korkoču
o Njegovi jtervi sveti masi 29. septembra 1867.
S pomladne dneve vkup sva preživela, Težavam, strastim krepko kluliovaje, Enkrat saj obče sverhe se nadjaje Pogumno v dobe sva bodoče zrela.
Al sreča kriva, glej, je prihitela, \apotje težnjam najinim stavljaje, Krože obema vkaz: na rame kraje! Edini preodmi-n nama je vzela.
Rab večnega postal si Ti Gospoda, Krilatec zemski rajskega Očeta, Odbrala drug je meni stan osoda . . .
C'asti naj šapel novi stan Ti spleta, Edini naj moči v korist naroda, Vladnik nra bodi na m no gaj a leta.
Daroslav Ternovec.
Kaj Je Hej norega po domačem in #u-Jem svetu f
Marsikaj nam prihaja pred oči, iz česar se sleherni, ki ima iskrico previdnosti, lahko prepriča, kaj namer-jajo „liberalci" s katoliško cerkvijo; vender tako po vsih ustih se malokteri izkašlja, kakor „Marburger Zei-tung" 20. vinotoka. Ta list nam je poslal prijatel iz Štajarskega na ogled, da naj napade na cerkvene prostosti in pravice po dolžnosti odbijamo. Kaj je tedaj tacega ?
Strašno se pred drugim kadi „Marburžanki" lepi red v katoliški cerkvi, da so škofje pokorni rimskemu papežu in nižje duhovstvo višjemu; to — češ — so ,,verige, s kterimi Rim naše katoliške mašnike obdaja, te ketine se morajo raztergati, cerkvena vstava se času primerno vravnati!" Tako kokodajka „Marburžanka," ki blezo meni, da je katoliška cerkev kurnik, kterega smejo kokošarji liberalci premetavati, kakor se njim poljubi. Toda počakajte malo: Katoliška cerkev je zidana na skalo; hujši moči že kakor časniški kokodajki niso zoper njo nič premogle, in Zveličar ni zastonj pred svojim terpljenjem za njeno edinost molil, namreč: „Ne prosim samo zanje (aposteljne), ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali, da bodo vsi Eno, kakor ti Oče v meni in jest v tebi."
—	Da se mora po povelji „Marburžankinem"' konkordat pod klop vreči, to je sicer perva, pa naj manjši reč. Poslušajte, kakošno svobodo želi ta list katoliški cerkvi: „Semeuiša preč, — prosto naj se obiskujejo vse-učiliša, — fajmoštre in „pfarrhelferje" naj volijo občine;
—	za škofe naj se glasuje; — čuje naj deržava nad občenjem duhovnov z vsako zunanjo močjo (to je, z namestnikom Kristusovim^; — čisto cerkvene zadeve, verski nauk, Božjo službo naj farmani v zboru vrav-navajo; —cerkveno premoženje naj se pograbi, tretjina
tega, zedinjena s cerkveno zalogo, naj se oberne za dedno plačo duhovstva (o velikoserčnost!! le urno zahvalno adreso do „Marburžanke"!); — duhovstvu naj
se dovoli ženitev;---to bi bile podlage (se le?!)
novega cerkvenega reda, kteri zagotavlja „aufgeklarte duhovne, ljuške olikovavce v naj lepšem pomenu besede, — reda, ki ne pozna rimljancev (Romlinge)". —
Svetujemo svobodoljubni „Marb. Ztg.", naj hitro piše po tiste^ statute, s kterimi je svoje dni „deviška" angleška Spela duhovstvo in katoličane osvobodovala in „aufgeklarte Priester" kakor „Volksbildnerin im schon-sten Sinne des Wortes" odgojevala. ^To pa toliko bolj, ker brez »ognja in meča/' ki ga je Spela zoper duhovne in katoliške vernike rabila, tudi „ Marbui žauka" tega ne bo dosegla, kar zoper katoličane svetuje.
Naj nam častiti bravci prizaneso, da smo ta cvet oblaženega Maribora morebiti preobširno pred njimi razgernili. Zdi se nam, da dandanašnji je treba poznati sad tistega »liberalizma", ki tako pisano gleda na katoliško cerkev, kteri škodovati je njegovo tako sladko veselje.
Pošast je černa fram&sonske dobe,
Ki — slična čuku — ne terpi svitlobe.
Is pastirskega lista mil. bernskega škofa. Višji pastir opomnijo, da mašniku v lastnosti kakor služabniku svetiša ne gre ne v cerkvi, ne v šoli in ne drugej politizirati. Ako se pa politiške prašanja v verske zver-žejo, ker zadevajo vero in vest, in ako se na to prižene, da naj se posamezni odloči, na kteri strani je: potlej bi bilo molčanje duhovnu greh; je tedaj zavezan sebi izročene vernike o verskih razmerah podučiti in skerbeti, da ne zabredejo v zmoto ali na napačne pota.
—	Pastirski list dalje našteva nektere primčrljeje, „o kterih rešenji ne škof in ne mašnik vernega ljudstva ne smeta v temoti pustiti;" namreč: „če je katoliški kristjan poglavarju svoje cerkve dolžan spoštovanje, ljubezen, zvesto pokoršinoV — če si katoličan poglavarja svoje cerkve smč misliti kakor „tujo moč?" — če sme z njim sklenjene pogodbe imeti za občnoškodljive?
—	Če sme glasovati za njih enostransko odpravo? — če naj imajo vse druge verstva samosvojnost v svojih zadevah, le samo katoliška cerkev naj je pod deržavnim nadvarstvom (irobstvom)? — če sme katoliški kristjan terpnost do drugovercev dotlej razpreči, da bode ne-sterpnost do njegove lastne cerkve? — če je katoliškemu kristjanu na voljo dano, v nemar pustiti to, da je zakon zakrament in dopustiti, da bi v zakonskih rečeh ne razločevala cerkvena zapoved, ampak deržavne naredbe ravno tistega časa? — če sme katoličan zagovarjati vpeljevanje posvetnega zakona? — če taki zakon more veljati za pravi zakon? — če sme katoličan v to dovoliti, da bi vera jenjala biti podlaga izreje in poduka v šolah? ter bi mladina po brezverskih šolah bila umaknjena spoznanju in ljubezni Njega, ki je rekel (Mat. 19, 14.): pustite otročiče k meni in ne branite jim? ali da bi se v brezvernih šolah postavila podlaga za vnemarnost v veri in bi se otroci pustili brez vter-jene zastave za prihodnje življenje? — če se katoličanu spodobi cerkvi sovražne liste brati? zadovoljnemu biti, da se njegova vera kazi, zasramuje, vse sveto dan na dan zaničuje? izdajo zanikarnih časnikov s prejemanjem, z denarom še podpirati? če more to brez greha biti? — če ni tudi greh, po okolišinah velik greh, ako katoličanje za odpravo konkordata z drugimi vred vpijejo? Ako svoje imena imenom konkordatovih sovražnikov pridružijo?
K sklepu opomnijo višji pastir, ako smejo nasprotniki sv. cerkve po časnikih in spisih konkordat napadati, da se tudi njim ne more braniti v prid konkordata
in cerkvenih pravic vernike podučevati, jih zmote in greha varovati. Ob koncu so nategnjene besede preroka Ecehiela: „Ako hudobnežu rečem itd. (Gl.Eceh.17.id.)
V Fuldi je bilo v posvet zbranih 16 nadškofov in škofov, ki so imeli vsak dan po dve seji. 22. u. m. so se nekteri razšli bivši pet celih dni zbrani, drugi so še pozneje seje imeli. Katoliški meščani fuldenski so se kaj lepo in pošteno obnašali do katoliških višjih pastirjev. V nedeljo večer so napravili Škotom prezalo bakljado, ki se je silo veličansko obnesla. Dvanajst gospodov, z nadžupanom Rangom na čelu, je šlo škofe pozdravit. Nadžupan je imel govor, gimnaz. profesor. Kerber jim je izrekel „slavo" v imenu mesta. Fuldenski višji pastir je nato s pomolja kapitelskega poslopja nagovoril ljudstvo, ki ga je bilo na tisoče in tisoče zbranega, in zahvalil meščanstvo za toliko po-češenje in ljubezen do katoliške cerkve. Nagovoril jih je, da naj izrečejo „slavo" terpinu Piju IX, in naj bi bil kdo slišal, s kolikim navdušenjem se je to veršilo! Potem so vsi višji pastirji pričujočim sv. blagoslov podelili. To je bil trenutek, ki ga noben nazočih nikoli ne bo pozabil. Fulda se je s tem skazanjem sama sebe častila. Slava ji! Slava pravim Nemcem in mestu, kjer taki meščani prebivajo!
Kratke nasnanila. Avstrija in Francija ste neki Čisto edine zastran politike vsih evropejskih zadev, in menda tudi Anglija z njima. — „Presse" svoj žolč razliva tudi nad doktorjem pravice, ki je bil pri pojedini kmetijske stoletnice napil na ohranjenje konkordata in na spoštovanje pravic katoliške cerkve. Ako bi bila „Presse" g. doktorja pohvalila, potlej bi mu bilo pač treba vest spraševati, da je ne mara kaj hudega storil. „Čast Slovencem in Slovenom sploh!" kliče pa drug — boljši dunajsk list, in mi pristavimo: „Čast in poštenje dr. A. za njegovo zdravico!" — Učeni dr. rach-mann, c. kr. profesor cerkvenega prava na dunajskem vseučilišu, je spričal in dokazal, da prošnje srenjskih odborov zoper konkordat nimajo nobene prave podlage, ker na cesarsko pogodbo operta deržavna postava ne gre v sklepe srenjskih odborov. — Vsi vor-arlberški učitelji so podpisali prošnjo zoper ločitev šole od cerkve. Dr. Klun se kmali ne bo imel na druzega opirati kakor na nektere judovske in protestanške učitelje. — „Tagespošta" šembrano piha čez Francijo, da je vojno v Rim poslala in žuga Napoleonu s Prusom. Vidi se, kako silno „Tagespošto" po čevih grize, da Garibaldi ni mogel Rima pozobati. — Na Nemškem je vojvoda z Uracha gr. Virtenberški prestopil v katoliško cerkev. — Linški škof pravi v pastirskem listu: ,,Rogo-viljenje zoper konkordat je rogoviljenje zoper cerkev ... Prav veliko pa je sovražnikov konkordata ne iz sovraštva, temuč iz gole nevednosti, iz zmote, in pogosto, oh prav pogosto iz strahu pred ljudmi... Upajmo, da ti ne hudovoljni, ampak slabi se bodo oserčili, potlej jih bo veliko, ki so se za odpravo konkordata podpisali, svoje podpise preklicalo, in s tem bodo rešili svoje poštenje pred Bogom in pred ljudmi." Posebno tehtno je opominovanje, da naj ljudstvo zanaprej prave „katoli-ške može" voli v deželne zbore, potlej bo bolje. --30. vinotoka je izročil grof Barbo deržavni zbornici prošnjo 800 do 900 dunajskih katoličanov za ohranjenje konkordata. K zasramovanju nesramne cunjarice „Neue Freue" nič druzega ne rečemo, kakor to: ,,Ako se vi, visoki in nizki dunajski katoličani judom pustite tako teptati; naj vas pa potlačijo do konca: prav vam je!" — 30. vinot. je knez Jablonovski 5, deržavni svetova-vec Arnts pa 38 prošenj zboru izročil za ohranjenje konkordata. Poslednjih 38 je iz Kranjskega. Sploh prihaja zdaj silo veliko prošenj od vsih strani za ohranjenje konkordata in zoper ločenje šole od cerkve. —
Serčnost in veselje konkordatoloracev je rado kratko, kakor vsako grešno poželenje. V Korneuburgu se že več odbornikov kesa, da so svoje glasove dali, in sramujejo se toliko bolj, ker učitelji vsega tistega okroga, kar so butarji precej potlej zvedili, so podpisali prošnjo zoper ločenje šole od cerkve. (Volksfrd.) — Sedemnajst srenj raodlinškega okroga je še le iz Časnikov zvedilo, da so peticije zoper konkordat poslale v deržavni zbor. i Volksfrd.) Čast in poštenje!"
Poslednje novice. Laška vlada je svoji vojašini zapovedala papeževo zemljo zapustiti. Garibaldi je v Varignani zapert. „Moniteur" piše, da je bilo pri zadnjem boju 10.000 garibaldinov; 800 je ostalo mertvih in ranjenih, 2000 vjetih; papeževih je 150 mertvih. — Hinavci hudo ropočejo, kako da zamore „poglavar miru" kri prelivati? Po njih misli smejo garibaldovci ropati, rimske kosarne z vojaki vred s smodnikom podsipati: papež pa se še braniti ne? Lep nauk za tatove in tolovaje! — Svitli cesar so se 7. t. m. iz Francoskega domu vernili. —
Iz Ljubljane. Mogočno naznanilo v „Laib. Ztg." 7. listop. o peticii do gosposke hiše, da naj se konkordat odpravi itd., ni odveč podobno „inteligencii", s kakoršno se šopiri. Terditev, aa nemška stran undan v srenjskcm zboru le zavoljo ljubega miru ni nasvetovala peticije zoper konkordat, stoji precej na bosih nogah; vesoljna misel po mestu, kolikor smo slišali, je ta, da gospodi konkordatoborci so se bili večine zbali. Na-daljna baharija, kako ravno „inteligencija" pobija pogodbo z namestnikom Kristusovim, kakošni naj bolj drugim sužnji (odvisni^ in nevedni reveži pa so tisti, ki so se za ohranjenje konkordata podpisali itd. — enaki kremelj je „Laibacherčna" navadna kerma, brez tega živeti ne more. — Mi pa vemo ceniti tudi može tiste „olike", ki velikonočno spoved opravljajo, post spoštujejo in sv. katoliški cerkvi njene pravice privo-šijo, — in taki so se podpisovali za ohranjenje konkordata ; oni vedo čislati pravice svoje matere in torej je njih beseda veljavna. — Da se bo duhovstvo še le po zatertem konkordatu „k svojemu poklicu ver-rilo", — da so „bili konkordati vselej vzrok deržavne ..stagnacije", — da so le konkordatoborci s vi t le solnea po dnevi in plinove svetilke po temnih ljubljanskih ulicah, drugi pa slepci in svobodi sovražniki — .Jichtscheu" in „freiheitsfeindliche Macht": to naj ,,inteligentni44 Laibaeherici verjame , komur je drago. — Kaj čemo pa reči k ocverti teorii, da „duhovstvo ima ie malokrat pravi zaumen za sedanje potrebe, ker ne živi v družinstvu?" Cujte tedaj: po novi šegi bode mogla v vsaki šoli zibelka teči in otroci zibati se učiti, potlej še le bo šola dobra. Oh, pojdite se solit s tako inteligenci jo!
Zvedeli smo tudi iz „Laibacherice", da vi učitelji ne učite otrok pametnega mišljenja in djanja: vaš nauk je prazno tlaeanstvo, priguljeno vajenje , slepa pokoršina: ,,leerer Formalismus, mechanische Ange-vvohnung, blinder untermirtiger (!) Sinn." In vzrok vsega tega je duhovsko nadzorništvo, pravita ,,Laiba-cherica" in dr. Klun. „Das klerikale l*eberge\vicht iibt uberall bemerkbaren lahmenden Kintluss".. . Kaj vender počenjate z ubogo mladino, gospodje po ljudskih šolali! Vi ne mara tirjate, da morajo po cele verste nerazumljivih besed in stavkov na pamet znati, precej pervi dan v šoli po nemško govoriti, moliti itd.; in ako tega ne morejo, jih po perstih udrihate, z „Ksel, Stock-tisch" obkladate, v .,eselponk" pošiljate, in še veliko enac« ga, kakor je bila šega od dobe cesarja Jožefa II in pred konkordatom 'i Nočemo reči, da je v šolah vse
popolnoma, kar ni bilo in ne bo — tudi ne, ko bi gospod „Einsender" z dr. Klunom vred imel v nadzorštvu vse ljudske šole: vidili pa smo večkrat pretekle leta po mnozih šolah, da so bili otroci prav čedno izurjeni ne le v navadnih tvarinah, temuč pogosto tudi v petji, sadjoreji itd.; — tudi — če se ne motimo, so se ravno v poslednjih — konkordatnih časih šole naj bolj zmno-žile po Kranjskem, česiravno tega in tacega samemu konkordatu ne pripisujemo, kakor pa nasproti „inteli-gencija" naših dni, ki bi naj raji vse grehe od Adama do zdaj zvalila na jezuite in na konkordat.
EMuhovshe spremembe.
V lavaatinski skolii. Čč. gg. Juri Kopriva gre za prov. v^Siele; Jak. IIolz je postal župnik v Vurbergi, Fr. S r o 1 župnik v Svičini; F r. Po žn i c je postavljen za provizorja pri sv. Florijanu v Doliču; Fr. Naprudnik za provizorja duh. na Polzeli; Juri Bežen š e k gre za 2. kaplana v Zavec; F r. B r e 1 i h za kapi. v Žolcbah; Jož. Sorglechner v gornjo Poz-kavo; Mat. Koren za 1. kapi. v Brašloviče; And. Repič za provizorja k sv. Antonu v Pohorje; Mat. Pogelšek, ondašnji župnik, gre v pokoj; Jan. Bergle z za kapi. v Monšberg; Vinc. Geršak za 2. kapi. v Jarenino. — Umerli so čč. gg.: Juri Volk, župnik
v	Ormoži; Jan. Terstenjak, v pokoju; Jan. P reška r, prov. v Doliču. R. I. P !
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Ti tolikrat grešiš zoper sv. Cerkev, njeno duhovstvo, morebiti zoper samega namestnika Kristusovega: kako hočeš. da hi Orkev v sili za-te molila? V nadomesto vanje je-tnanega dolžnega spoštovanja to-le za sv. Očeta: Neža Hoh 1 kri-žavec za 2 golil. 12 kr. st. d.; Alena Iloli 1 dvajsetieo; Katra de-kle 1 dvajset.; Janez Kozin 35 kr.; A. P. '/. gold. sr. — G. Mat. N.: „Sv. Cerkev moli zlasti v dan vsih vernih duš za tvoje ranjce starše, za tvoje hrate, otroke, prijatle; ti pa morebiti zato vlečeš z njenimi sovražniki; ali se to pravi ljubiti svojo mater V" 2 gold. sr. — Iz Ljubljan«- '/, gold. sr. za vernih duš dan. ,.Vi Ljubljančanje, ravno sedanji čas jih marsikaj tudi izmed vas greši zoper eerkev;
vi	vlečete pogosto z njenimi sovražniki zoper njo: kako hočete, da hi po vaši smerti Cerkev za vas molila in vas Bogu priporočevala, da lii bili iz ječe vi«- odrešeni? T«> pa rečem v tem priinerljeju, ako vas ta milost doseže, da vender v viee pridete."—e. '/, gl. ..Zoper nevesto Kristusovo grešiti, lahko veste, to ni majhna pregreha !'* — Neimenovan mladeneč 1 gld. — ,,Ne povedati koliko sem dal." Povej pa to-le, Daniea: Govori se, da rednik katoliške mladine, ko so ga nagovarjali te dni, da naj se podpiše zoper konkordat, je te-le modre besedi- rekel: „Nad konkordatom mora nekaj dobrega biti, ker se tolikanj kriči zoper njega.4' Jaz pristavim: „Ako prevsod povdar-jamo večino tistih, ki kričijo zoper konkordat, tudi od tod spoznavamo , da mora nad njim hiti nekaj dobrega.4- — Z Gorenskega 3 dvajset. Sv. Oče! blagoslova za dušo in telo Vaš verni sin želi. — C. Kr. Pl. 1 terdnj. za 2 gld. sr. st. d. Iz hvaležnosti in za srečno zadnjo uro. — 20 gl. v sreh. bolnik, ki prosi blagoslova za srečno zadnjo uro. — /2 gld. ~ vinarček uboge vdove sv. Očetu s takiin-le premislikoni: ..Sedanji svet sv. Očetu ne privoši svetnega premoženja; kloštroin tudi ne, ker jih ropa; duhovstvu tudi ne, ker se toliko glasov sliši, da naj se cerkveno premoženje poropa; revežem tudi ne, ker zmiraj več jih je in zmiraj bolj tožijo, da nič ni dohiti, — naj več vender še pri duhovstvu: tedaj „komu pa vender svet še kaj privoši, dobro premislite in povejte mi? . . . .44 — Neka radodarna roka iz Idrije 10 gold.
Za afrik. misijon. A. P. ♦'» gl. — Iz Zapog 1 gl. (Ravno od tam t gl. za Leop. in 1 gld. za afrik. brat., 1 gld. za pogor. v Koritnii-i. — Po gosp. ravnat. Rozmanu 3 osebe 3 gld. — Z Zalega loga 1 gold.
Za misijon č. o. Tomaža v Dr i n opol j ti. Z Gorenskega v spreohernjenje in duhovni prid našim zbeganim bratom 2 gl. a. v.
Za pogorel ce v Kostanjevici. J. P. 5 gold.
Za pogor. v Knežaku. J. P. 5 gld.
Pogovori z gg. dopisovarei.
(i. M. Št.: Opravili. — G. S. v T.: Pri naj boljši volji nismo še mogli; morebiti o bolj i priliki kaj. — O. P.: Obakrat prepozno.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef lilazilik v Ljubljani.