W Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer časopis slovenskih delavcev Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 26. junija 1992, št. 26, letnik 51, cena 72 tolarjev Spomnimo se začudenih pogledov nemških sindikalnih kolegov, ko so poslušali o vladnem plesu okoli vrele kaše »reprezentativnosti sindikatov«. Menili so pač, da vsak minister, vreden svojega imena, hudičevo dobro ve, s katerim sindikatom se kaže pogajati. VSE DRUGO JE IGRA SLEPIH MIŠI! Tudi v Evropski konfederaciji sindikatov odločno zavračajo »zakone o sindikatih«. Njen predstavnik Heinz Kluncker trdi, da je REGISTRACIJA SINDIKATOV LAHKO LE HOBI VLADE! Ker pri naši vladi doslej ni šlo za konjička, ampak za hudo nevarne politikantske igrice, in ker nič ne kaže, da bi bilo z novo vlado kaj drugače, pišemo ministrici za delo JOŽICI PUHAR odprto pismo - v uvodniku na 2. strani. Čestitamo vsem državljanom, hkrati se sprašujemo: KOUKO SMO RES PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA - v odprtem pismu na 2. strani KAJ SE SKRIVA ZA KOMUNISTIČNIM STRAŠILOM razkriva domislica »Demokracija je, da nam je slabše, a to lahko glasno povemo« na 3. strani STAVKOVNI VAL je zagrnil 4. stran GLADOVNA STAVKA NI VZROK ZA ODPUSTITEV DELAVCA - v Ravbarkomandi na 15. strani DRŽA VLJANKAM IN DRŽA VUANOM, DELA VRAM IN DELA VCEM REPUBLIKE SLOVENIJE Ob prvi obletnici slovenske samostojnosti Vam iskreno čestitamo - z željo, da bi naša mlada država čimprej postala gospodarsko uspešna, pravna in socialno pravična. Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Odprto pismo Jožici Puhar Po Lojzetu Peterletu smo gotovo upravičeno zlivali gnojnico, saj -ni držal dane besede - kaj šele spoštoval podpis pod kolektivno pogodbo. In kaj naj zdaj počnemo z novo vlado, ki počne enako? Komaj je Drnovškova vlada (delno) popravila Peterletov smrtni greh in z 38-odstotnim dvigom plač dosegla 80-odstotno uresničevanje kolektivne pogodbe, je plače spet za 7 odstotkov znižala in pravi, da jih bo še. S tem je sama pljunila na edini pameten, če ne kar edini argument, s katerim se je, bog vedi zakaj, branila pred očitki: »SAJ SMO LE SPOŠTOVALI PODPIS PREJŠNJE VLADE NA POGODBI!« Najprej se vlada opravičuje za dejanje, ki je temeljno izhodišče vsake države, še posebej, če hoče biti pravna in socialna, potem pa to edino »opravičilo« takoj spet pohodi?! Res so mi šli lasje pokonci, ko sem v ponedeljkovem TV Žarišču gledal in poslušal podpredsednika Viktorja Žaklja. Ker po že ocenjenem seveda nima kaj pametnega dodati, je začel plesati približno takole: »Kaj pa moremo, kako naj se pogajamo, ko niti tega ne vemo, kateri sindikati so reprezentativni, kateri relevantni...« Če so to poslušali ministri prejšnje vlade, so skupaj s prvim med njimi gotovo popadali pod mize. Od smeha! Seveda pa ni bilo do smeha nikomur, ki sindikate jemlje resno. Prav logika, ki jo nadaljuje Viktor Žakelj, namreč vodi v prepad. Naj na naslovni strani načeti problem malce dorečem in za odgovor poprosim Jožico Puhar: Zakaj še naprej toliko slepomišenja o reprezentativnosti sindikatov? Jasno je, da bo odgovor akcijska in organizacijska moč in ne nekakšna merila iz vašega osnutka zakona, ki se jih, mimogrede rečeno, niti ne držite. Mora res »praksa« dokazati, kako vražje ga lomite? Kaj »praksa« dokazovanja organizacijske in akcijske moči sindikatov pomeni, je vsem jasno. Je v godlji, v kakršni smo, res na vsak način treba vleči tigra za brke?! Naj dokazovanje o nadaljevanju vladne politike do sindikatov po načelu »deli in vladaj« podkrepim še z dvema iz vrste konkretnih problemov: • Mednarodna organizacija dela ima pravila, po katerih vlada države članice oblikuje delegacije po paritetnem načelu. Če je v državi sindikalni pluralizem, upošteva dve merili - kako kakovostno sindikat zastopa svoje člane in število njegovih članov. Po kakšnem merilu ste recimo povabili Tomšičevo KNSS? Seznama članstva teh sindikatov še nihče ni videl, torej tudi vi ne. O kakovosti zastopanja pa vprašajte katerikoli slovenski sindikat, samo Svobodnih ne, ki po »konkurenci« nočejo pljuvati zaradi bontona. # Osnutek zakona o državnem svetu v 26. členu predvideva, da »štiri člane volijo reprezentativni sindikati v območju države...« Bodo tudi pri tem vprašanju merila voluntaristična, politikantska ali ste se morda že dokopali do pravih? Ciril Brajer Veliko je razlogov za začudenje in ogorčenje pri obračunavanju s svojimi političnimi nasprotniki, ki si jih je privoščil obrambni minister in podpredsednik SDSS g. Janez Janša. Ne gre predvsem za odstopanje od običaja, da vojskovodje objavljajo svoje spomine na stara leta, niti samo za razočaranje stranke, ki je glasovala za Janšo in jo zato skrbi vojna, ki jo v knjigi napoveduje strankam in posameznikom, ki podpirajo Drnovškovo vlado. Najbolj nas skrbi to, da obrambni minister ne zna spoštovati pomena političnega soglasja, ki so ga dosegle politične stranke pred plebiscitom za poznejše uspešno bojevanje z agresorjem. V tem predplebiscitnem sporazumu piše, da si nobena politična stranka ali koalicija ne more prilaščati osamosvojitvenih zaslug in potemtakem si to še v manjši meri lahko privošči posameznik. Predvsem pa smo ogorčeni, ker takšno prilaščanje temelji na neresnici o usmeritvi in delovanju SDP Slovenije. Ne trdim, da je Janša v svoji knjigi najbolj krivičen ravno do SDP; ne, še bolj v svojem iskanju notranjih sovražnikov secira LDS in vrsto posameznikov, med njimi tudi Cirila Zlobca, borca zoper centralizem še iz časov izobraževalnih jeder in člana predsedstva, ki opravlja funkcijo poveljnika obrambnih sil Slovenije. Toda proglašati nekatere člane jedra prenoviteljske stranke za proju-goslovansko usmerjene ljudi, ki naj bi se upirali osamosvojitvenim dejanjem (Premiki, s. 271), je podlo in pokvarjeno podtikanje,ki terja jasen in argumentiran odgovor. Končno gre za stranko, katere prenovitveno jedro se je uspešno upiralo srbskemu in ar-mijskemu centralizmu leta 1988, ko je šlo za financiranje JLA, leta 1989, ko je šlo za obrambo ustavne pravice do samoodločbe, pred volitvami leta 1990, ko je šlo za ar-mijsko obtožbo na račun dr. Pučnika, katerega podpredsednik je Janša v SDSS. To se je dogajalo v času, ko bi JLA lahko z vojaško . silo začasno okupirala, vsekakor pa razrušila Slovenijo in v času, ko je Janša JLA podcenjevalno označeval kot papirnatega tigra. Gre za stranko, ki je zgodaj zjutraj ob napadu na Slovenijo enostransko zakopala bojno sekiro medstrankarskega spopadanja in kritike vlade, na nočnem skupščinskem zasedanju pomagala utrjevati politično enotnost, ki je bistveno prispevala k vojaški uspešnosti in ob koncu bojev prva v skupščini in na terenu čestitala enotam TO za uspešno bojevanje, da ta trenutek ne razčlenjujem, kaj vse so njeni člani, simpatizerji in volilci storili v preteklosti in med vojno za uspešno delovanje TO. Samo militaristična logika iskanja notranjih sovražnikov, ki smo je vajeni iz spopadov z jugo-centrizmom in jugomilitarizmom, lahko mednje šteje Mirana Potrča, izrecno zaslužnega za dosego predplebiscitnega sporazuma strank in formulatorja pisma Slovenije o dobrih namenih Petra Bekeša, ki ga je SDP poslala za čas vojne v Italijo, kjer je med drugim popravljal spodrsljaje, ki jih je Janez Janša napravil na tiskovkah v Cankarjevem domu, dr. Leva Krefta in Sonjo Lokar, ki sta znana kot borca proti Miloševiče-vemu centralizmu ob odhodu iz ZKJ in graditelja tistih vezi z demokratičnimi silami v Hrvaški, BiH in Makedoniji, brez katerih bi bila slovenska pomlad osamljen jezdec. Ali je mogoče, da Janša izbor ljudi, kijih napada, gradi na osebnih zamerah, ker nekdo, kot npr. Sonja Lokar, ni bil za njegovo vključitev v Peterletov kabinet, ali je, kot npr. Peter Bekeš terjal enoten in učinkovit nadzor nad obveščevalno službo obrambnega ministrstva, ali mu je, kot sta to večkrat storila dr. Lev Kreft in Miran Potrč, zastavil kakšno neprijetno poslansko vprašanje. Očitno je, da gre za nekompetentno prikazovanje usodnega delčka slovenske zgodovine in samoljubno poveličevanje avtorja ter blatenje njegovih političnih konkurentov v predvolilnem času. Janez Janša zelo dobro pozna dokumente ZKJ-gibanja za Jugoslavijo, ki je ob svojem nastanku SDP označila kot peto kolono, ki je njen največji nasprotnik. Tudi zato naj ponovno razmisli o političnih posledicah nesmiselnih in grobih blatenj organizacij in posameznikov, ki si zaslužijo priznanje za soustvarjanje politične enotnosti v procesu osamosvajanja in se jim za krivične obtožbe opraviči. Dr. Ciril RIBIČIČ na tiskovni konferenci SDP ob nekaterih trditvah v knjigi J. Janše »Premiki« NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Jože Smole: SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA JOŽE SMOLE je za osebnega sekretarja Josipa Broza prišel iz novinarskih vrst. Vse niti Titovih stikov so bile v njegovih rokah. Obšla sta ga le ARMADA in KOS. • Willy Brandt - nemški krediti ali vojna odškodnina • Gadafi je pustil Tita čakati dve uri • Kdo je sesuval Staneta Kavčiča • Hlače je nosila Jovanka • Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh Cena knjige je 500 SLT. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor tudi pošljite naročila. Telefoni: (061) 321-255, 110-033, 311-956, 313-294 ---------------------------------------------->£---- NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . izvod(ov) knjige Spomini Titovega sekretarja Naročeno pošljite na naslov:........................................ Ulica, poštna štev., kraj:.......................................... Ime in priimek naročnika:........................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Kraj in datum Žig' Podpis naročnika Prvi nas je v svetu uveljavil šport_________________ V času, ko se stranke v domačih logih intenzivno pripravljajo na volitve, doživlja mlada republika ob obletnici neodvisnosti in vojne pomembno mednarodno uveljavitev. Verjamete ali ne, prednjači šport s športniki. Doletela nas je pač sreča olimpijskega leta in tako možnost afirmiranja »na najbolj gledan način«. Tako kot je svetovni tisk poln preostanka Jugoslavije in vojne v Bosni in Hercegovini, je športni tisk poln Slovenije in naših športnikov. Šahisti so nas ponesli na daljne Filipine in vsako jutro lahko zvemo, kako se možje in dekleta držijo čvrsto in dobro. Boljših ambasadorjev ne moremo imeti. Košarkarji so kot za šalo opravili z Bolgari in opozorili nase in svoje sposobnosti. Sledili jim bodo drugi. Hvala bogu smo uspeli šport izmakniti politiki in ga obdržati v avtonomnih sferah, verjetno prav zato, ker nima svojega lastnega ministrstva, ki bi ga lahko ideologiziralo, tako kot se je to dogajalo s kulturo. Šport obvladujejo društva in njihove zveze in nastalo je uspešno olimpijsko gibanje, s komitejem na čelu. Distanca do države daje prve pomembne rezultate in vsaj mene opogumlja v naporih za razdržavljanje človekovih svobodnih dejavnosti. Nogometno prvenstvo se je izteklo brez afer, kar je mali čudež glede na preteklost. Brez afer se končujejo tudi druga prva državna prvenstva. Med športnimi delavci je slišati, da je hudo, vendar so vezi z gospodarstvom močnejše, kot so bile kdajkoli. V športu se na obzorju počasi kaže Evropa, od katere pa ne gre jemati vsega. Zlasti razbi-jaškega in pijanskega navija-štva ne! Ta zrelostni izpit nas vse skupaj še čaka. Te vrstice sem zapisal ob obletnici, da ne bi pozabili na športno mladost in njen zanos, ki nam je prvi utrl pot v svet in ponesel glas o Sloveniji v njegove širjave. Milan Bratec Premiki in premikači_________________________ Takšni smo pač Slovenci: namesto da bi prvo obletnico uspešne osamosvojitvene vojne proslavili vsaj približno tako, kot smo jo tudi dobili, se pravi složno in (gospodarskemu) trenutku primemo, se kregamo med seboj, kdo je bil zanjo bolj in kdo manj zaslužen. To pa je prepir za oslovo senco, iz katere se utegne komu izcimiti morebiti kakšna volilna točka, medtem ko kot narod s tem izgubljamo dragoceno energijo, ki bi jo krvavo potrebovali pri reševanju ključnih gospodarskih in socialnih vprašanj. Ni kaj: Janez Janša je brez dvoma naredil veliko (politično) napako, ko je izdal (politično) knjigo, v kateri demonizira svoje politične nasprotnike, in vse to v času, ko mu teče mandat obrambnega ministra. Nihče namreč ne more zanikati, da imajo Premiki drugačno refleksijo, če jo napiše in izda obrambni minister, kot pa če bi jo napisal, denimo, upokojenec Janez Janša. To pa pomeni, da knjiga kljub morebitni najboljši volji avtorja, da bi po svoji vesti in prepričanju »objektivno« popisal zgodovinske dogodke, ne daje pravega pomena tem dogodkom, temveč tistim, ki bodo šele prišli. Janševi Premiki torej niso premiki, ki so se zgodili, temveč tisti, ki šele prihajajo. Zastavlja se načelno vprašanje: ali lahko obrambni minister demokratične in parlamentarne države izda knjigo, v kateri obračunava s svojimi političnimi nasprotniki. Da bo stvar razumljivejša: svojčas je nemški obrambni minister dal neko politično izjavo in pri priči letel s položaja. Ali še drugače: ali lahko obrambni minister v parlamentarni demokraciji nadaljuje svoje politične duele v parlamentu (denimo z Jašo Zlobcem) z iz-venparlamentamimi sredstvi, kar Premiki nedvomno so? Stvar je jasna kot beli dan. Janša tega ne bi smel storiti. Resda gre v tem primeru samo za knjigo, toda z njo tudi za princip oziroma parlamentarni bonton. In če je princip kršen enkrat, potem je lahko zelo hitro tudi drugič in tretjič... Tretjič potem ne govorimo več le o knjigi, temveč lahko tudi o policijskem zbiranju informacij o tem ali onem, kar nima nič skupnega s pravili igre v parlamentarni demokraciji. Seveda mi niti na kraj pameti ne pade, da bi o Janezu Janši razmišljal v tej luči, toda princip je princip. Ob Janševi knjigi pa se človeku utrne še ena, morda ne tako nepomembna misel: hvala bogu, da so krvavi dogodki pred enim letom trajali le devet dni. Najprej seveda zaradi nas samih, potem pa tudi zaradi »junakov« in junakov, ki so jih navrgli. Tole bi rekel: pripnimo pravim junakom medalje in jih okitimo še z vsemi drugimi potrebnimi častmi. Potem pa nehajmo z neumnostmi. Nehajmo živeti v lažnih in varljivih evforijah, kar smo nekaj pred lanskimi dogodki počeli 45 let. In, kot bi rekel preprost Slovenec, začnimo delati. Da pa bomo to lahko uspešno počeli, se moramo najprej kot družba znormalizi-rati. To pa predvsem pomeni, da je v najkrajšem času potrebno ustvariti razmere, v katerih bo obrambni minister bolj tiho kot glasno, a seveda uspešno, skrbel za obrambno sposobnost dežele, v katerih bodo zgodovinarji proučevali zgodovinske dogodke, pisatelji pisali romane, direktorji vodili firme, kmetje orali in sejali, delavci imeli delo in delali itd. Zdaj je pri nas vse pomešano. Kmetje se gredo politike, doma na njivi pa jim medtem raste plevel, obrambni ministri pišejo knjige, direktorji tuhtajo, kako bi si prigrabili lastnino in ne kako bi uspešno vodili podjetja, itd. itd. Dokler pa bo tako, smo slej ko prej obsojeni na periferijo razvitega sveta. Vse dotlej, dokler premikači ne bodo zavzeli mest, ki jim pritičejo. Pravi premiki utegnejo priti šele potem. Iv0 Kuljaj • Delavskaenotnost je bila ustanovi iena20 novembra1942»DE-glasiloSvobodnihsindikatovSlovenije»lzdaiaČZPEnotnost,61000Ljubljana,Dalmatinova4,poštnipredal479»Direktonnglavniurednik:MarjanHorvat,telefon313-942,311-956 • Odgovorni urednik' Ciril Brajer telefon 116-163 311-956, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Majpomembnejsa stran), Damjan Križnik (Kažipot) Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321 -255 • Posamezna številka stane 72 tolarjev • Žiro račun- 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jersan, Dušan Semolič Včasih so vrači, padarji pa tudi dohtarji bolnim puščali kri. Vrači so verjeli, da bodo iz telesa spravili zle duhove, padarji so to počeli, ko si niso mogli domisliti nič pametnejšega, njihovi malce bolj učeni kolegi pa so si mislili - manj krvi, manj bolezni. V modernih časih krvi več ne puščajo, tudi vampirjev ni več. Škoda, si mislijo ljudje, saj bi nekaterim bilo dobro malo znižati napetost, recimo tistim v parlamentu. Oni dan, ko so pravkar besedičili o soodločanju delavcev, jo meni nič, tebi nič pred poslance primaha »topogledno« pristojni minister in tribune naravnost vpraša, če bi si hoteli pustiti puščati kri. V dandanašnjem jeziku se seveda reče darovati kri. Krvi da je premalo, še več, da gre za hudo krizo in da morajo celo operacije odpovedovati. Puščanje krvi Sedem jih je takoj dvignilo roke, dr. Božidar Voljč je bil nadvse zadovoljen, tribun Jože' Smole pa je takoj izkoristil priložnost in soodločanju ali soupravljanju poskušal podtakniti samoupravna jajca, da morajo namreč o vsem odločati vsi zaposleni. Na primer, ali bo podjetje-proizvodnjo napetostnega stabilizatorja za napajanje integriranih vezij finansiralo s pomočjo hipotekarnih ali lombardnih kreditov ali pa z odprtjem terminskih kreditov z upoštevanjem depreciacije tolarja. Ministrski doktor Voljč o soodločanju o vsem ni govoril, saj mu je jasno, da so Klinični center »skupaj spravili« kurjači, zdravniki pa so izbrali pravo centralno kurjavo. Voljč se je sicer spomnil tiste partizanske - skojevci in komunisti naprej, kakšnih pet litrov poslanske krvi pa mu je le uspelo pridobiti. Poslej bo v parlamentu še manj poslancev. Kdo pa bo hodil tja, če je lahko mimogrede ob pol litra krvi. Jutri lahko pride kmetijski minister in zahteva, naj gremo vsi kidat gnoj in tako naprej. Voljč je v stiski, ko primanjkuje krvi, najprej dal svojo. Ni pomembno, ali kot minister ali zdravnik ali človekoljub. Lepo pa je vedeti, kakšne sorte človeka imamo za zdravstvenega ministra. In če se bo kdo poniglavo domislil, da je šlo za predvolilni trik, naj pač posnema ministra Voljča. Darovane krvi ni nikoli preveč. Čeprav je rdeča. Našo TV in še radio zraven napadajo neke mračne sile, najbrž temno rdeče barve. To so hudičeve sile, ki se plodijo kot Gremlini, rijejo v temelje TV graščine, se kot nevidno zlo pretakajo skozi špranje v samo drobovje RTV, ga razžirajo, srkajo vase, se z njim oplajajo in rastejo v grozljivo hobotnico. Grozno, gnusno, ogabno, pravi horror. TV graščak je v stiski. Po dolgih in zapletenih hodnikih njegovega dvorca se bijejo hude bitke. Rdečkasti hudiči morijo, in v plamenih, tudi rdečih, izginjajo njegovi najboljši vojščaki in vojščakinje, rdečkastih hudičev niti razpelo glavnega v.d. duhovna ne zaustavi, v nič gredo najboljše graščinske zaloge, skupaj s Košnikovo gostilno. TV graščak se je zabarikadiral na samem vrhu svojega dvorca, kot se za gospoda spodobi. Ne sme z mečem v boj, saj niti hodnikov svoje graščine ne pozna, izgubil bi se v njih. potem pa bi mračne sile mrmrale, da je pobegnil in se skril in da je take treba obglaviti. Blodnje apokalipse. Zato je bolje javno abdicirati in rešiti pred rdečo nevarnostjo, kar se še rešiti da. In dr. Janez TV apokalipsa I Jerovšek napiše ostavko in za zanamce popiše vso to rdečka- I ’ sto golazen, ki spodjeda in napada njegovo graščino. Naj ll f*'- lliiiill ^ Ir " njegovi usodi odloči Veliki svet tribunov, ki ga je poslal, da V iz. TV trdnjave prežene rdečkarje in iz nje naredi tempelj, v katerem se bosta častili samo resnica in pravica. 1 Ni šlo. Kljub zvestim vestalkam in duhovnom so bili bo- ■' govi nenaklonjeni. Bogovi pač ljubijo žrtve in žrtvovanja. , sJf Požrtvovalnost je zanje nevredna svetosti templja. Najbrž so jšSk K \ hrali Petrovo načelo: za sindrom nihanja je značilna popolna w"mm ' i > nesposobnost človeka, da bi odločal svojemu položaju pri- wK' fPSllI« merno. Tak nameščenec lahko ob kakem vprašanju ne- - , , skončno in natanko tehta vse za in proti, ne more pa se odločiti ne za eno ne za drugo. Svojo togost bo resnobno 'IjF razložil s tem, da je potreben »demokratičen postopek« ali »dolgotrajno premišljevanje«. Probleme, ki nastajajo, ponavadi odrine na stran, dokler ne odloči kdo drug ali dokler za rešitev ni prepozno. Morda so bogovi brali napačen odstavek. Morda pa je Petrovo načelo bral tudi TV general: deset dekagramov vtisa je vredno kilogram dejavnosti. Še posebej, če vtis zaviješ v grozljivo rdeč celofan. Boža Glflda »STRAŠILO LAZI PO EVROPI - STRAŠILO KOMUNIZMA.« Kje smo že to brali? Zapisano je bilo leta 1847. Pa je videti, da je leta 1992,145 let kasneje, še vedno aktualno. Kot lahko berem, so Poljaki celo svoj simbol protokomunizma, Walenso, osumili komunizma in »levega udara«; na slovaških volitvah so zmagali »preoblečeni komunisti«, in v nam vsem tako dragi Sloveniji se je ne le zgodil »levi udar«, ne, videti je, da so bile celo volitve z Demosom in vsemi ostalimi blagodatmi demokracije zgolj perfidna komunistična igra! Pa se je od leta 1847 vendarle marsikaj spremenilo. Komunizem kot družbena praksa je propadel. Morda je bila komunistična diktatura realna grožnja, dokler je obstajala vojaško močna komunistična velesila; zdaj, ko se za »komunistične« razglaša le še nekaj eksotičnih držav, komunistične diktature v Evropi nimajo več nikakršnih možnosti. Človek ali stranka, ki bi gojila takšne namene, bi morala biti res popolnoma nora. Od kod potem tak skorajda vraževeren strah, ki vidi po diktaturi hlepečega komunista celo v dovčerajšnjih junakih protikomunizma? Del tega gre verjetno pripisati čisto praktičnim razlogom pri prerivanju za boljši prostor pri koritu. »Komunist« je pač učinkovita psovka. In če vso reč zabeliš še z namigom na tajne službe, pred čimer se ni mogoče učinkovito braniti, saj je del arhivov (poljubno velik; pač glede na potrebe tistega, ki namiguje) uničen, je mogoče diskreditirati vsakogar, ki je imel to smolo, da se je rodil pred 1990. Toda pomembnejši del pri tem sejanju strahu je dejstvo, da so se vse »nove demokracije«, vključno s slovensko, zgodile na osnovi »negativnega programa« (zrušiti totalitarizem), »pozitivnega programa« pa niso sposobne oblikovati, in to paradoksalno, zaradi istih razlogov, zaradi katerih niso uspeli komunisti. Namreč, tudi nove politične elite povsod poudarjajo, da je predvsem potreben »nov način mišljenja«, z drugimi besedami, tudi oni bi radi najprej zamenjali ljudstvo, potem pa bi lahko uvedli nov, boljši sistem. Ljudstvo pa kot ljudstvo. Z vsem srcem bo podprlo demokracijo, ampak čez nekaj časa si bo zaželelo tudi takšnih posvetnih stvari, kot so kruh, delo, standrad. Če je vsak dan slabše, če so ob vse večji brezposelnosti plače vse nižje, če se pravice kar naprej krčijo in če slabšanju ni videti konca, bodo ljudje slej ko prej začeli razmišljati, kot se je duhovito izrazil neki češki politik, da je »demokracija to, da nam je slabše kot prej, samo da lahko to naglas povemo«. In našli se bodo Judeži, ki bodo voljni zamenjati demokracijo za kruh! Samo da ta diktatura zagotovo ne bo komunistična, zakaj s to idejo ljudi ne bo več mogoče pridobiti. Kar je torej treba, ni obračunavanje s strahovi za nazaj, ampak pozitivni program za naprej. In tu so nove demokracije napravile napako: podlegle so iluziji, da je moč potegniti črto in začeti na novo. Toda človek ali država v »novo« zmeraj vstopa z vsem tistim, kar je doživela doslej. Nekatere stvari so funkcionirale celo v komunizmu; celo nekateri komunisti kaj znajo in vedo. Predvsem pa je treba priznati, da so bile nekatere ideje, iz katerih je komunizem rasel, ideje, ki jim mirno lahko rečemo občecivilizacijske. Zamisel o družbi, kjer bi položaj posameznika določale predvsem njegove osebne kvalitete, ne pa rodbina, status ali bančni račun, o družbi, kjer bi bile dobrine, kot so izobrazba, zdravje, varna starost, dosegljiva tudi revnejšim, tistim, ki si lahko vse to plačajo, ni pomembna; za tiste, ki živijo v revščini, pa je magična. V revnih družbah bosta pojma »socialno pravično« in »socialno krivično« vedno privlačna; edini način odpravljanja teh »bacilov komunizma« je odpravljanje revščine. Leve zarote in levi udari so na trenutni slovenski politični sceni predvsem alibi tistim, ki v času svojega vladanja ljudem niso znali ponuditi nobene perspektive. Strahovi iz leta 1847 najbrž tudi niso ravno obet za 21. stoletje. Toda socialne stiske in strah pred revščino so realnost in sem bi bilo treba usmeriti politično energijo! Marija Cigale VEČ KOT 300 udeležencev naših seminarjev je bilo zadovoljnih in so v anketi zapisali, da hode pridobljeno znanje koristno uporabili. Anketa je tudi pokazala, daje privatizacija podjetij, lastninska zakonodaja ali lastninska preobrazba podjetij, v vrhu njihovega zanimanja. Zato smo se, kljub nejasni usodi osnutka lastninskega zakona v skupščini, odločili pripraviti seminar na temo DELAVCI IN LASTNINJENJE Seminar bo v torek, 30. junija ob 9.30 v veliki sejni dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4/VI. PROGRAM SEMINARJA: 1. Sindikati in lastninjenje - pogledi ZSS Slovenije - predstavil jih bo član predsedstva ZSSS 2. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - mag. Emil Milan Pintar, soavtor predloga zakona o lastninskem preoblikovanju 3. Lastninjenje z vsebinskega in metodološkega vidika - mag. Janez Tršan Kotizacija za seminar je 3.500 tolarjev. Nakažite jo na ŽR ČZP Enotnost: 50101-603-46834. Vplačilo kotizacije boste na seminarju, kjer boste dobili tudi delovno gradivo, dokazali s petim izvodom nakazila. Na voljo je še nekaj mest! PRIJAVNICA--------------------------- za seminar Delavci in lastninjenje Podjetje: ________________________ Ulica: --------------------------- Poštna štev., kraj: ______________ Ime in priimek prijavijenca: _____ Kotizacijo 3.500 tolarjev bomo poravnali na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4/NI, Ljubljana, štev.: 50101-603-46834. Potrdilo o plačani kotizaciji bomo predložili na seminarju. Datum: ----------------------------- žig Podpis: ____________________________ □ It 26. junija 1992 OBISK OB (NE)PRAVEM ČASU Na povabilo sindikata mariborske Metalne sta se v torek, 23. junija, v Mariboru mudila predsednika ZSSS mag. Dušan Semolič in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Albert Vodovnik. Prišla sta ravno v času stavkovnega vala, ki je Maribor zajel konec prejšnjega tedna. V torek je poleg Cevovoda, Tovarne tkanin Melje, podjetja Tippo začelo stavko še okrog 2.500 delavcev TVT Boris Kidrič. Skupno je ta dan v Mariboru stavkalo okrog 4.000 delavcev. Konec prejšnjega tedna so stavkali tudi v Metalni in v TAM Gospodarska vozila. Glavni vzrok je seveda izplačilo plač. Tam, kjer so stavkali v torek, jih sploh še niso dobili, ponekod so dobili prenizke ali niso dobili regresa za letni dopust. Dušan Semolič in Albert VoL dovnik sta najprej obiskala Metalno, kjer sta se pogovarjala s sindikalnimi zaupniki. Bogdan Ivanovič, predsednik SKEI v Metalni, je najprej predstavil organir ziranost podjetja in sindikata v njem. Metalna se je ravno v torek preoblikovala iz dosedanjega družbenega podjetja v delniška družbo z 10 družbami z omejeno odgovornostjo, ki naj bi v prihodnje tudi postale delniške družbe. V celi Metalni je sedaj zaposlenih 2.713 delavcev, od tega jih je 2.343 članov svobodnih sindikatov, 234 jih ni organiziranih, 136 pa jih je v drugih sindikatih. Sedanje število delavcev naj ne bi bilo dokončno, ampak bi ga bilo treba, po mnenju vodstva, zmanjšati šf za kakšnih 200, s tem da je nekaj delavcev že določeno za trajni presežek. Sindikat se s tem seveda ne strinja in se zavzema, da bi Metalna po reorganizaciji pridobila še nekaj delovnih mest. Podjetju so sanacijski program pomagali pripraviti tudi tuji svetovalci, ki seveda kupa stvari na makroekonomskem področju niso mogli popraviti oz. urediti, prav tako kot ne morejo urejati notranjih zadev Metalne. Mednje spada kriza vodenja, kajti po besedah Bogdana Ivanoviča so vodilni med seboj skregani. Zato bi potrebovali človeka, ki bi postavil jasno vizijo prihodnosti sistema Metalne, njegov razvoj in povezovanje. Stečaj grozi šeststo podjetjem Sindikat je organiziran po posameznih podjetjih, na vrhu pa je konferenca, ki se sedaj vsak mesec posebej z vodstvom pogaja o plačah. V razpravi so spregovorili o enem izmed direktorjev družb, ki se obnaša že kot lastnik podjetja in se sindikalisti z njim praktično ne morejo sporazumevati. Dušan Semolič je spregovoril o vladnem ekonomskem programu. Ne kaže se prezgodaj veseliti, upanje pa daje vsaj to, da je v ospredju tega programa sanacija gospodarstva. Sindikati pa morajo biti previdni zlasti do tistih predvidenih ukrepov v podjetjih, ki jim grozi stečaj. Takšnih je menda v Sloveniji okrog 600! Mnoga od teh podjetij so se namreč znašla v težavah zaradi sistemskih sprememb, zato bi jim morala država pomagati, še posebej, ker so med njimi podjetja z uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Če bi upoštevali le ekonomske vidike upravičenosti za stečaj, na uspeh ekonomskega programa ni moč računati, saj bo v tem primeru prehudo na socialnem področju. Že sedaj imamo sto tisoč brezposelnih. In med njimi sta že celi dve generaciji mladih, ki jim družba sploh še ni dala možnosti za delo. Dušan Semolič je poudaril, da bodo svobodni sindikati branili interese delavstva; vendar ne za vsako ceno, ampak na realnih osnovah. Tako se sindikati ne morejo sprijazniti s predlogom vlade, da lahko plače rastejo le, če je mesečni skok drobnoprodajnih cen več kot petodstoten. Proti temu določilu se bo treba postaviti , z vsemi sredstvi, tudi s splošno stavko! Treba bo gledati pod prste vsaki vladi, v podjetjih pa menedžmentu. Albert Vodovnik je sindikali-stom poročal predvsem o srečanju s podpredsednikom vlade Hermanom Rigelnikom in z ministrico za delo Jožico Puharjevo. Po njegovih besedah so kovinarji predsta-vili vladi vse svoje tegobe, in predloge in zahteve tudi pisno predložili. V tem paketu je najosnovnejša zahteva, naj delavci redno vsak mesec dobivajo plače, da jim ne bo treba vsak mesec znova stavkati. Sindikalne predloge in zahteve bo vlada preučila do konca tega meseca, potem pa bo znano, kaj bo upoštevala in česa ne. Temu primerne bodo nadaljnje poteze sindikata. Dušan Semolič in Albert Vodovnik sta si nato na hitro ogledala del proizvodnje v Metalni. Sledil je pogovor s stavkajočimi delavci v TVT Boris Kidrič. Na koncu sta se udeležila še seje območnega odbora SKEI. Za enakopravnost gospodarstva z negospodarstvom Člani odbora so razpravljali o vse bolj perečem stanju v tej gospodarski veji in ugotovili, da brez razbremenitve gospodarstva ni rešitve ne za lastnike in ne za delavce. Zato so zahtevali enakopravno obravnavanje gospodarstva in negospodarstva, zlasti kar zadeva izplačevanje plač, To zahtevo so naslovili na slovensko vlado, nekaj zahtev pa so namenili tudi občinskim vladam v podravskih občinah. Te naj bi se predvsem strokovno vključile v priprave in uresničevanje sanacijskih programov podjetij, zlasti manjših, nudile pomoč pri zamenjavi nesposobnih direktorjev in pomoč pri oblikovanju programov v tem prehodnem obdobju. Sindikati v Podravju prav tako zahtevajo večjo aktivnost območne gospodarske zbornice za Podravje pri reševanju gospodarskih problemov, nadalje reorganizacijo družbene nadgradnje, javnih služb in družbenih podjetij, olajšave za izvoznike in nadzor nad početjem monopolnih podjetij. Po besedah sekretarja območnega odbora SKEI Edntunda Ozi-miča so dali tudi pobudo republiškemu odboru tega sindikata, da bi bila v Mariboru 7. julija seja republiškega odbora s predstavniki vlade in Gospodarske zbornice Slovenije, saj ima vlada do 15. julija čas povedati, kaj bo storila za razbremenitev gospodarstva. Če primernega odgovora ne bo, bodo kovinarji začeli pripravljati splošno stavko. Območni odbor SKEI je dal republiškemu odboru tudi pobudo, naj v prihodnje prevzame koordinacijo vseh odborov svobodnih sindikatov iz gospodarstva, da bi skupne zahteve poenotili in tako dosegli skupne cilje. Blaž Grča Vodilni slovenski sindikalisti s predsednikom mag. Dušanom Semoličem, so bili pred kratkim na krajšem obisku pri OGB Koroške. S predsedujočim Adamom , Unterriederjem in deželnim sekretarjem Gerhardom Hausenblasom so obravnavali sindikalna vprašanja obeh dežel. Le delavci lahko delajo z izgubo Svetki Vesel 1933-1992 Tiho in neopazno, kot je desetletje in več prihajala med nas na Dalmatinovo 4, nas je za vedno zapustila naša zvesta sodelavka Svetka Vesel. Dolga leta je opravljala delo sekretarke republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije. Delo, za katero je bilo poleg znanja, ki ga je kot diplomirani agronom imela, potrebno ogromno izkušenj. Te si je pridobila kot asistentka na fakulteti, raziskovalka v Ljubljanskih mlekarnah in pred delom v sindikatu z delom na Gospodarski zbornici. Izkušnje, združene z izredno človeško odprtostjo in dovzetnostjo za težave stroke in delavcev, so iz nje napravili izvrstno sindikalistko. Borko za sindikalne pravice, ki so ji bile tuje politične floskule, saj je poznala in priznala edinole moč argumentov. Ta metoda dela je postala vodilo našega sindikata, dasiravno je to pomenilo težjo in nemalokrat daljšo pot. Med prvimi je dojela nujnost preobrazbe sindikata in nujnost reorganizacije po panožnem principu. Združenost v različnosti je utemeljevala s samostojnostjo v zvezi sindikatov, pogojeno s specifiko dejavnosti. To je bil model, ki nam je zagotovil minimalen osip članstva. Nikoli si ni za to pripisovala posebnih zaslug, kot tudi ni pustila poudarjati svoje vloge pri podpisu panožne kolektivne pogodbe. Marljivo, z neizmerno natančnostjo in po točno določenem sistemu je zbirala podatke, ki smo jih operativci lahko kot argumente uporabljali v boju za pravice iz dela. Nepopustljiva, kadar je Šlo za argumentirana dejstva, je bila cenjen nasprotnik vsem, ki so se tako ali drugače znašli v vlogi zastopnika delodajalcev. Kot oster, vendar pravičen kritik vse večjih nepravilnosti v našem gospodarstvu se je nemalokrat izpostavila kritikam tistih, ki so za dosego političnih ciljev prodali stroko 'in pošten odnos do delavca. Nikoli ni nastopala s pozicije politične opredelitve, marveč vedno in povsod s pozicije sindikalnega boja za pravice iz dela. Modele je iskala v sindikalnih zakonodajah sosednjih držav, zlasti pa se je navduševala nad rešitvami Skandinavcev. Bila je pristaš zakonsko urejenih sindikalnih pravic, ki bi na človeka in delavca vredni ravni opredeljevale odnos med delom in kapitalom. Stiki z italijanskimi sindikati so pomenili začetek njenega iskanja opore v že razvitem kapitalizmu. Sodelavke, kakršna je bila naša Svetka, ne bomo več našli. Z njeno prezgodnjo smrtjo je nastala praznina, ki jo bomo zlasti v tem za našega delavca usodnem trenutku le s težavo zapolnili. Nedokončano, vendar dobro zastavljeno delo na področju lastninske zakonodaje, sprememb panožne kolektivne pogodbe in reorganizacije zadrug nas obvezuje, da ga ravno v spomin na njeno delo in prizadevanja tudi dokončamo. Uspešno nadaljevanje njenega dela bo prav gotovo naša največja zahvala. Svetki, ki je odšla, a nam je v opravljenem delu in začrtanih nalogah pustila del sebe. Srečko Čater Z Mirom Podbevškom, sekretarjem svobodnih sindikatov ljubljanskega območja sem se pogovarjal o potapljanju Utoka iz Kamnika, ki je pred leti pomenil vrh usnjarske industrije. O tem pišemo v rubriki Ravbarkomanda. Najin pogovor so ves čas motili telefonski klici direktorjev, ki so od njega pričakovali pomoč pri iskanju sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Podbevšek pravi, da so podjetja, ki so se po izgubi jugoslovanskega trga uspela preusmeriti na Zahod, stisnjena zaradi izrazito neugodnih kreditov in jim izkupiček ne zadošča niti za plačilo oderuških obresti in vse tisto, kar je treba dati državi in njenim ustanovam. Miro Podbevšek je bil, te dni večkrat tako v Utoku kot v Tekstilni tovarni Medvode, Tkalnici Vižmarje, Angori, Konfekciji Logatec in še bi lahko naštevali. Vsem tem podjetjem je skupno, da delavci dobivajo izjemno nizke plače z zamudo, v dveh ali treh delih in v obliki bonov. Podbevšek misli, da direktorji in drugi poslovodni delavci niso glavni krivci za takšen položaj, krivce vidi bolj med bankirji, politiki in različnimi monopolisti. Sekretar ljubljanskih sindikatov ugotavlja, da »le delavec kot podjetje« lahko gospodari z izgubo, medtem ko vsi drugi na njegov račun donosno gospodarijo. O akcijah sindikata za izboljšanje položaja delavcev v podjetjih tekstilne in usnjarske industrije, ki jim je menda celo bog obrnil hrbet, bomo več pisali v prihodnjih številkah. SEnEM DNI V SINDIKATIH PIIIIIOČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,000 SLT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,000 SLT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski Zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,000 SLT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,000 SLT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,000 SLT • več avtorjev: KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 590,00 SLT • • Aleksej Cvetko ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti - Sprejemni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - Organizacijske spremembe - Kako s pridobljenimi pravicami. Cena 500,00 SLT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SLT • Jože Smole SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA Willy Brandt: nemški krediti ali vojna odškodnina - Gadafi je pustil Tita čakati dve uri - Kdo je sesuval Staneta Kavčiča - Hlače je nosila Jovanka - Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh - Koliko je Tito kriv za klanje na jugoslovanskih tleh in koliko zaslužen, da ga prej ni bilo Cena 500,00 SLT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 NAROČILNICA NA ČASOPIS »DE« Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, naročamo (do pisnega preklica) .....izvod(ov) tednika »DE«. Pošljite nam ga na naslov:.................. Ulica, poštna št., kraj:. Ime in priimek podpisnika:. Dne:..................... Podpis naročnika Naročnino bomo poravnali v zakonitem roku. NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Moje pravice na izv. • Nova del. zakon, izv. • Kako postati podj. izv. • Plačni sistem ......izv. • Kako uveljaviti ......izv. • Stanov, razmerja ......izv. • Delavci in uprav. ......izv. • Zakon o pokojnin.......... ......izv. • Dnevnik Titovega sekr. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................... F. K. Podpis naročnika J* ■ Ml 26. junija 1992 KAŽIPOT Danes, ko smo ob svoje morje in je na kocki vse tisto, kar smo pred leti z muko in odpovedovanjem postavljali na nekdaj naši obali, pa se tolčemo po glavi. Prav na Hrvaškem imamo namreč največ svojih počitniških objektov. Stanovanj, celih naselij, bungalovov, bivalnih prikolic. In sedaj, ko smo po svoji neumnosti v minulih letih tako veliko spustili iz svojih rok, nas glasovi s sosednje Hrvaške strašijo, da bo šlo vse, kar imamo tam, v nekakšno meddržavno delitveno bilanco. Sicer pa, brez panike, kot je dejal nam vsem znani prijatelj. Hrvaška oblast še ni rekla zadnje besede. Zato lahko upamo, da se bo odločila v obojestransko korist. Če bi nas oropala, bi imela še manj prijateljev, predvsem pa - turistov. Prav za te slednje, še bolj kot za prijatelje, pa gre tej državi v tem trenutku tako kot nobeni deželi na svetu. Torej - brez panike. Samo na videz je vse skupaj zelo preprosto V sosednji državi imamo Slovenci kar dvakrat več počitniških domov, kot jih imamo doma. Vrednost vseh teh objektov je, brez opreme in dragih zemljišč, vsaj dve milijardi nemških mark. Torej ne gre vreči puške v koruzo tudi iz tega razloga. Še kako velja zavihati rokave, da ostane naše tisto, kar ni bilo nikoli od koga drugega, in da bomo lahko tudi v prihodnje hodili na dopust - na morje. Ob tem, ko poslušamo vse mogoče viže, kaj bo z našo lastnino v nekdanji Jugoslaviji, je razumljivo v precejšnji zadregi tudi naše zunanje ministrstvo. Zelo verjetno ima vsaj malo slabe vesti, saj naši počitniški domovi še zdaleč niso edino jabolko spora s sosednjo državo. Kar precej jih je, medsebojno sporazumevanje pa poteka precej po polževo. BREZ PANIKE, NI ŠE VSE IZGUBUENO Nespameten in v prenekaterih primerih prav mačehovski odnos do slovenskih počitniških domov v minulih letih danes, ko je malce pozno, še kako obžalujemo. Razen izjem, med katerimi so, denimo, počitniški skupnosti iz Murske Sobote in Krškega, pa slovensko železniško gospodarstvo, Krka iz Novega mesta..., smo to svoje dragoceno premoženje močno podcenjevali. In zato v nemalo primerih tudr zabarahtali, i razprodali, prepustili zasebnikom ali, po domače povedano, kar pojedli. Poceni prodali in s kupnino malce odebelili svoje plačilne kuverte. _ »olevtt ■I Vrttf fcan''n ’ II Vsak teden nova priložnost za bralce Večera! vtv:-: Nagrade tedensko, VEČje mesečno, še VEČje v super nagradnem žrebanju! Vse o nagradni igri in nagradah vsak ponedeljek v dnevniku Večer! ^SIaviohisa kRENAULT ArtoMjefla VEČER i|i lil Zato je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve te dni nekoliko bolj na široko seznanilo slovensko javnost z vprašanjem preoblikovanja naše lastnine na Hrvaškem. Zakon o preoblikovanju družbenih podjetij, ki so ga sprejeli na Hrvaškem, pravi, da so se v skladu s tem zakonom dolžna vsa podjetja preoblikovati do 30. junija 1992. Zakon velja za podjetja, ki imajo sedež na Hrvaškem. To pomeni, da ne velja za slovenska podjetja s sedežem v Sloveniji, pravi naše zunanje ministrstvo. Zato 30. junij ne more biti rok za preoblikovanje poslovnih enot ali premoženja naših podjetij na hrvaških tleh, čeprav je na dlani, da bo potrebno čimprej urediti status le-teh, da bodo tudi vnaprej lahko poslovala. Nova hrvaška zakonodaja nudi s tem v zvezi dve možnosti. Prva je ustanovitev podjetja, če ima lastnik na Hrvaškem poslovno enoto ali premoženje v obliki nepremičnin. Druga varianta pa je ustanovitev mešanega podjetja, ki ga ustanovi eno ali več podjetij iz Slovenije skupaj z enim ali več podjetij s sedežem na Hrvaškem. Na videz je torej vse skupaj zelo preprosto. V resnici pa ni tako. Posebna uredba namreč prepoveduje razpolaganje in obremenitev nepremičnin na ozemlju Republike Hrvaške, ki so v lasti ali posesti podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem zunaj Hrvaške. V drugem členu te uredbe je sicer dana možnost, da lahko hrvaška vlada na predlog zainteresiranega odloči, da se nepremičnina izvzame iz prepovedi, vendar vse to še dodatno zapleta položaj naših pravnih oseb. Problema ne bi bilo več, kakor hitro bi Hrvaška ratificirala sporazum o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo, ki določa medsebojno obveznost obeh držav, da bosta pravnim osebam s sedežem v drugi državi pogodbenici vzajemno omogočili, da bodo svoje premoženje uporabile za ustanovitev podjetja. Vse ali skoraj vse je torej v rokah hrvaške vlade. Naše zunanje ministrstvo pa je sosedom že predlagalo najustreznejša izhodišča za razgovore, ki so predvideni v bližnji prihodnosti. Navala na jug v nobenem primeru ne bo Problem beguncev in nameščanje teh nesrečnih ljudi v naše počitniške domove je poglavje zase. Naše ministrstvo za zunanje zadeve je sicer opozorilo hrvaške oblasti, da je treba za zasedbo naših počitniških zmogljivosti dobiti soglasje lastnikov, vendar sosedje ukrepajo po svoje. Begunce nameščajo v domove tudi brez soglasja lastnikov. Na obronku Rovinja, na primer, kjer imajo svoje naselje za dopustovanje Počitniška skupnost Murska Sobota, so Hrvatje vse zmogljivosti izkoristili za namestitev beguncev. Lastniki so ostali povsem praznih rok. Dobili so le zapisnik o predaji svojega počitniškega mesteca, ob tem pa nikakršnega zagotovila, kdaj jim bo premoženje vrnjeno. Nekateri begunci so sicer že zapustili počitniške apartmaje, toda prihajajo novi in novi. In kdo ve, če bodo lastniki lahko letošnje poletje preživeli kak dan na svojem, ob istrskem morju. Slabo kaže. Sicer pa takih in podobnih primerov ni tako malo. Tudi mariborska Metalna, ki ima svoj počitniški dom v Novem Vinodol-skem, je morala zgradbo predati beguncem. Brezpogojno. Enaka usoda je doletela počitniški dom Konusa, pa Elektrokovine in, kot že rečeno, še mnoge druge. Upreti se temu početju seveda ni bilo mogoče. Nikakor pa se ne piše dobro tudi vsem tistim lastnikom počitniških zmogljivosti, ki so za zdaj še v nekakšni milosti in jim nihče ne grozi, da jih bo prikrajšal za premoženje. »Z naše strani smo postorili vse potrebno za ustanovitev mešane firme in na Reki vložili vlogo za registracijo podjetja. Pa še nismo prejeli nikakršnega odgovora,« pravi Jožica Mencin, v.d. upravnice Počitniške skupnosti Krško na Malem Lošinju. »Trenutno imamo le 167 gostov, sedaj, ko bo konec šole, pa jih bo precej več. Ne vem pa, če bodo vse zmogljivosti izkoriš- čene. Dvomim. Vse visi v zraku, ljudje pa so kajpak nezaupljivi-Ne vem, kaj nas čaka. Pomembno pa je, da zaenkrat lahko poslujemo...« Kot pribito je, da letos ne bo pretiranega puljenja za letovanje Na delitveno bilanco bomo zelo verjetno še dolgo čakali. Posebno Slovenci, ki imamo na ozemlju nekdanje Jugoslavije kar 2776 poslovnih enot, medtem ko je v Sloveniji le 679 poslovnih enot iz drugih republik. Na Hrvaškem imamo Slovenci dve tretjini svojih počitniških domov, njihova vrednost pa je več kot dve milijardi nemških mark. Tako v interesu Slovenije kot tudi Hrvaške je, da naši počitniški domovi tudi vnaprej ostanejo v rokah slovenskih delavcev. Zato, da bomo mi imeli kam na morje, pa tudi zato, da bodo Hrvati imeli kaj turistov. Ja, vse to je v interesu obeh držav. Pa kaj, ko marsikaj ni odvisno od zdrave pameti in je pogosto v »božjih rokah«. Da bi bila v teh rokah vsaj trohica razuma! na hrvaški obali. Posebno ne za počitnice južneje, denimo, od Poreča ali Rovinja. Zato pa bo toliko več interesa za oddih na slovenski obali, na vasi, v hribih. Le cene bodo zabeljene in za povprečni slovenski žep odločno previsoke. Andrej Ulaga Pokrajinski tednik, ki poroča * 0 vsem, kar se zgodi zani-m/vega na Dolenjskem, Be-krajmi, Posavju, na Kočevskem in da/god ' svojim bralcem ^ m«, * v njem ^ - jo glede na obseg med ^Podobnimi l!opisi 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 gslsl ■S cL.Si. Cu I O > s > ca 2 S "3 S I *> c O « I - I ■“ sf-a^ as S2-5.|a,S^ •■« g ^ or o 2 « S OTJ a^;§ a-s ° a- ° ga OJ ^ Jh CT5 ■"-S3 g.3 1ll-;| CO rrt C\3 /—> > N .2, c> o tlSiJ tllal 1^P-S stil! ^ TJ -' CQ S c/} tuo o ■2 Ir o a/ 5P O tu0-r3 ^ g sag a« a^ g a^l »* TJ -ti . • “ « g 3 ” ~ S 3 gj- O S O 2ellp^ll > N > 2 v ^ «.s n® jfi CB " >n r; ^ S ^ "ti Qn ? ’t> •rH TJ ^ ec C I«f^II|«l|||s5| ca -a > i Nl ga •gj, > a oj >K1 Fin > g 3 8 •£ Ph N « > 3 1.S.S- > 3 C O g>g M C/3 •>-* s „ 4 '3 ;r, g a.a •»H • f—( S | w C tuo ož ''^03 IllSit 3 til"1« ^ N- a .s 1 -^a a s ^sa •silila« llldla Jtliisii* Isssof 3 N v C O >N O C S 3J T3 P. a a a s N-53 as ra a o ^ pj.§ >s g-sa s g I > >« ^ « N N -M -6 |.§-8^551 O-i TJ > oT Ifal^l 3 a _ ^ ^3 -3 a ca 2 a ^ 3 o iS a-g o a3 -3 m > C/3 •s!ll M ^ S? ® J w ,3» M o 3 c TJ 3 all| a>32« «^«.«a^ •2,.« rg >S5 ag-a^ a^-g-s-a ® Sl s £>s oS a^-s-o s § ^ “h oT-S ^ - a S > -5 ca S? o -2, S a-- N >o f-"Q ^ c S a > o g 3 g 2;3-S,g 3 cu a-a ' ■w “ 3^ ~ UJ ^ o ,s|=2°fSl«ES-s«S|2=7l :S®I 2 P! tte J3 +3 •pH -i-H c •S -2 ^ > a a Š O «a 37 « > 1 •aS l-° a o > g «1.23 o s a -g ga oj 3 ca § o of tj § a o a ,3 0 =a .a i- c CJ 4-J +J 0) 0) J- i- Cc CO C O e (/3 JL hn O ^ a°ac s|g:a -3 &< 2 ^a . s > 3* .a -g Sili sa° a° a o -3 3 3 Sc>y pa|a ^ o g tJ ,Q a&al ° 3a 3 Q O Ch -“< > 3§ »CJ “ « ^ S g 23 « "-a .« > T3 3«) o « 2 CB g S > a 1 ia &tj 3 d o; a lil m 2 3 •■g g.2, o a « ■ga n g 3- asa C/3 03 2-°« >N cd^ N 03 aT—H •^ > O r^a gj "o3 cd >c/3 a’?.a O M-.tr; ia-g ga a, _ > j2 3 s-a gs 3 3?'3 O w “ •-! ca ° oTtJ W o m O ° g ‘0 2 > S g“a 33 a 'r~‘Ji a 3 Jo g"'S N c3 ca pg aj -3 73 TJ -O |f| a° ° _ o re >OI o S oj n g*. . o 3 y 3 o ca ja o -3 ^ d S' d ca J3 u m o 3 ^2 N E » Nftd-g “os- ® § ^ a a ^ o Mddcao>dcaa J.3 J '^O g O N ."2, g g, Mo a 3 M.ph C iH 3 „ „ O jej o a 3 d d 53= 2 * d o s d^ a I ^ g*-1 c? « '57 g tj M :s S ds s M a a-a ri iniil H cd S N '8 1-5- aa.|o a |J sJoSSa lll^a^a: -Sass^g-gšrs«, as o,- 3- s galla •2.a a a .«„§ j§ i ttfilfli ■" !>S d-stgf S>ls€>«al •¥.§•3 1 •15 P > g ° . “ '5 d 'P o 2 rt-S 'S g m ^lli-”S? Hit 1^0» g a-| p a > s ^ a o.3 s.2'3 §a 'š>PSg>o5 ca > s ^ g,^ ,g a g5 g a o § a I.3.S oSUaf § a a >i a ^ g a -d a ^a s « I a «>s 53 Š "pd O 0 ^ {^ § > «3 C« '4-3 ' Mm - ca d .2.« 3g3 aS-S.2 fc; d S > o o g g S s a-alf o ■gos^^a« •2. o 'o S g 3 -2, 'Paglt§- a a«i -g a a i Efjp > ^ o Ef o g> o jd 2 2 'ca* o Ti q oj :3. ^ ca >3 j; -g o >s ° j3 ^ m>s p« a St0 a.s «a 0 o cd 1 s §a 3 ° S g o d3 ^ O^^ °-§^| +J rt O'*4 >+j«‘oi ^ .3 g ca-g^^^-S 3--^ g ^ :flIl!llfi!il!II1l!lllSIIIlill!t!ll§ g,a audi g “-b-jh > -ar > >■« §>al'3 o ca a M 3 :d, ° N g^^pdojd a S >n ■r^ QJ rt «, I J-( r-H sfl*H|fi«. S B.-a^1l2^a=v 3 8.? = 11« s ®''8 .pP-0 '■ . o I s > a a 8«:špft»-a TJ cd d o .2 >g > a 0.43 W O O) > £8 4 Hi •sr .s JH TJ O. o *I»ISl2-Is 4*Ž 11 *J ia.I81* '•slHltlss. Ss^S-Si^S I 2 O -srm g “ § 1:11 g ii-g.!: > O a p ?h čd oT s 5 a « > 's ^ 'P 3 M « -3 O rt 3 .3 u rt > Td cd .. i-o N _. 'g M 3 ^-CJ _ ca fs:iifv tUD cd co N TJ co *r—» cd X3 ‘S T5 la s | e s l*s| ■^m o -sr m g > §=•« 3 ^ l ° Š O '3 ^ ^ s a^ ^ " >u 2 1 TJ -s | ^ TJ P s S 0 O. h rt S?o TJ >w >N ‘ 'S3 o o >0 O T-. o ^3 3 JP ° '5 aa 3 g ca rt d « g o< P w S §) ž 3. "o pp > Q TJ ^ cd 0 cd s la S 'm ^ >;sa «5 sm d g 5?)^ QJ '-T* H ^ « S).l g .S a § fa | C ^ rt P rt ?2 .2 g -2. « 0 33 a> a3-3>N ?H Tj O « M ~ g a Hrtu j r i -i « u^ifsri«« ^ ^ rt Tl > s: S ’2 -S ^ 8- 2 « S ;=•ft C_i •2, '8 > OT .i-t' p a § g ^ as n4jl^|l^|||;|g:2._d3S 3^0 .a3ca-3^:>§>2 2aag^g^2o § ^ 1 o § tž 1 s 3 > J s a« 3 a s ^ g| gJKŠoS^oggšS^Š^pSg* ^iiiiliiii li r OJ ^d g > > '" -2. s 2 rt > a '3 5 S3 3 g §0 > N^rtjm w TJ 2 s a d «3 ca s a ' p~!š”.g i*0a ^ M O S P N S.S ^ a 3.2.-s S|g£ Is 2 . ž-žl« o tuO OJ > o N T3 0 OJ .^'o s g3 •0 o. rO 6 tuo OJ o >OT 4d cd ^d .8 OJ OT S -2. 3’ “g 3^ > > OT . . OJ o .2, ? " «1 gS w & Pp § a H ? S ^pa|§1 cd to o >OT •i-H m cd id- p o S d g - ^ N o > 3 .2,3 .2, ri s^ll^ ^ 3 'g > > a a s p 3 a > 3 tj a w § cd fla-SgIp O )CO >0 > d. -in ‘T5 o ž ‘S .2, pa > >1 ^ 1 g | S1 d > Tj 0 O OJ •'-' cd -r-. £ ^ r0> oj > >3 -P ^ ^ rt > a ^ tj 2a © ca 0 > g 2 o ^ OJ o o g 8 TJ rt 1 g I -P > p£ 3 ^ ca ^ cd TJ ^ 3 a n TJ Sl gp? |1>S ^ d A e,o a ull| g 2 a .2^.^ d o o a 3 3 ;« 33r3>' 'Srt-dOp^-g^go) am_§la’HpSa^ga'i)al a .2 QJ >CJ pr>uii^r OJ rid OT _ g H o ^ s a 3 a g ” a 3 a OT TJ r-H O 1 A 3 o ~ £ >N O TJ g s e TJ a 0 P ^ 3 P TJ s a § ittJlc -S|-5'l cu ^ -d ij *- i •~ o a 11 ^ 14:|'« faai § o-ii-i- e •2,'g' 2 s Sra.iS<2 ^ -0 . -^ § ■■§ ^ | .g d O O § aa 'g s -la a s I 3 ,-g >gG'«aafeErt-3a,T3 | rt Tj 2 « 'O d « s » e -3 8 f O Sl « § ^ s ^ | ” 2 e » .g^ tž p2 tS l.o g 3s -. aa g.s>s 3^ 3 ^ 3 g-gtSf g g-g^S aS p,3«-g aja.^tuuiEavt-cpurs cp*'prp ^ t: -g, _ ^ ^ odbili o ’§lt3|ilsal 3p.Sogi8.d§rt|°3«3 a-s “ tf|:aia'^ 11 Yl;gg |! aifal ^ e-R)o|’^3'2^2Se§p^p-?;|u.3S^o3t5eg;o||e.-:o •~ .3 ^ o >3 8 s a g N a''^ ^ -S cu e » •'0,eaao88oao"l^a|a f fs a': §»« s "as ” s e'~ Spi-i*N^ | aaas^a-s^i a a- g 3 o ^ o s o g 3 a g «. o g g-Tp 0 s Ts ^ a s a l|>8 ■pp •“ o g 3 « ■S. o >0 Išf CO ^2 35 §.^ '2 :&■§ lif ■s §4 ^ p a o 3,8 TJ u o-^f g O •^a £ cd 4d cd >0 cd rid cd 0 tuo C oj o O TJ ličili II | 3 ^ i a 3“«|au sa asi mI i^3 | co' 3 rt 3 ° O,-" « r§ TJ CJ W OW .r^ O M 5 “ O« T3 I .|U1=! Np3-rtPp_pdO^^ - u O i i rt -g >tj;stj _rt d N o iS 'd ^ 3 .2 CB ^ Op 3 3 n > +t o n ;2, 8 g 3.2 ^3 s 2 s-a|al-^ CB TJ d “! cd TJ^ ct cd ^d TJ gdiPM2oM3 § > 2 3 8 p § ca--« gs-a N.rtaa p' s 3 s« 3 “| rti- g g .p s CO OJ o ^ n -o T cdQ^ CO 0 > cd tU0>OJ OJ *|l s| 1 kitili •- OJ •3 S-g rt 2^ - >m S 0 CB TJ TJ a 0 "S? rt aa '3 a w ¥:: Si: >:::* i 1 •a &'« g g -a 8 E is llfl« U ^ 13 TJ . .d 3.2.d AŽ 3 rt m cg -- rt ^ o 0 a“ Pp 3 1 Š o' tli! ipi ^ rti"« im lili >u p« rt n) (O ,g JU- 3 ^ 3 a s s a m TJ ^ 3 cd CO • 1>8aa«a s 3 >u > ^^SSggjSd' o > > " Ef.s hv TJ cd w TJ i« a > > a a ^ sgrtrt- i s>S! va ^ S rt ^ A :j? o § u p d M_r o u^>i § ^OJ (2 PQ . >CJ d N rt 3 CB3 g ? rvg — N-N^H IlUalšl sl §aaa ^ 3 -a 3 g p 3 g «0 >0- a” saas s. § a a 3 ^ a -g A a A A a-A u a a TJ TJ N Pp d o -d _ u a 0 a»•u^ g " Ul -Uf «41|5 - S>a A S A^a gbA^ cd tUD ■* u OJ .2, - o a “> g ^ d 3 >N ^ TJ TJ N -pp :a-S ^ > 2 'g s a 2 ^ 1 a >g:!. pp.pp^oSgnjP > d™ mtJpP PpP, pl II sp tli sf a-s “ S 3 s a 'u-% S ^ > OJ >CJ t! rtS s 8 d^ m 3 PpP a 3^ 8 a gia cb^ > 2 ^ a 2 Ph OJ > ^ g 'oj • M ^ TJ cd cd < g t cd ^ ^ oj N oj n cd P >0 2 cB-a a a a g g 2 8 SP Sl g « ga 25^ ^ 0 o cd K TJ tuo -J OJ c ” §<- S a a O - rt - ^-g^-P^obP 3 2 rt š ^a >CJ -M IHttlliU = s;.| e o Sij cd 2 ^ ’8 ^ O, ^ P. ^ w oT n tuOrrt • ^ S i? cd ^ _p TJ d3 £ > S 2 2 £ ‘S .2/3 n O * O snnml$im _ _ ^ a .2: i 1 lipsr i sU-si? :<< N cd ^ b - 1 « VN ^ ^ 3 m . N^ Pp ..TV^r ■% .2. S a -t d oj d-C ^ 5. J ^ - d p. o 8 a p S ^ 2 o § aal^M Sop^s ^ža-oprtor ^ -‘AiS cd -0 TJ ' C »ll ■-'|s§. co d r> > N 1 > 3 d £ rt g 3 > 2 aa M.S £ d g 2 w ^^ nS a a o d pp.saa-S Pp£.5 s > d t! a 1 iti cu g Hiteli m^P- ^a.3^''3 aasss^o.e •sl.s|l;l! g 3 ssg^^^usag^šažpšg^e ^3 p 8^i° l^aa Ia| &a?a^;ffs ^Hli. Ill!| »um TJ B O „, § »-pp-« a a a -s '--pa *■ a 8;|.3 S.3 a S p S« .2.5 rt « m* & *n »i 1 Hf?! gii1 sriit« *■ ^!S,S'§k0N-~.s,e5g„ae8>!=o' 'SN CD S O 11 a e ^ §>a n ^ g a fi 's §> e a s s cp š ^ g -š o g . . alaso^-gg-Sa.« g §,•?•§ «§ gc&a-rttopg.ss go? o| S S g S ■^PpC >0 0 £ o S ^■§ rt 6^ 8 ^ e •c~^ O 1 3-i •*" 2« u 8 u « a,» 'gr» 3 -pp 2 rti 8 rS^IŠf.O- H i O O g ^ ■ £ -2.^ a, £ n 53 ?! > S 2i § ’3 0a ^o?! ^ .2 rt PTJ „ 'rt e 2 .g o » g ~ a, o *~ o rt « a u e » u lltflt- 1 o S* O g/B 73 ■■C N 'rtUpJ^S^pp*'-.03 N ° S«,§p8 § 8 3 I .p-grSrtg«rt« » 8 g •«- fi o ^ liiiii ti«uti! iiiiiii liitsl« litl-fSl •****’“ -sl !■&•§! s-t aartHrto.8,8d! e .rdj 2 ^ © o u o a a'^ . I ^ 1 -2; acg a-rt-f^Urt-- - o s a a a e g 3 g U TJ _ 3 ._ CO 0 ' '~T “alš!tl>§ e“aSŠ^J «'g 11 silili o silili !P iaišai rtllglsfol^alsllll ^•2rt:||5m3«18a.||-§ '.s s CO >0 000 OiTJ -O išl-r § TJ ^ ^ - Sp 8’8 5 ^ " •S 8 2 •C ^ g g-S-| g ^ I rt'? -o ^ CD ti CD CO o » ti S-|o m a ■■s a a 1 § 11 “! 11^1 !l a..--g-as a?^!81 dž 8 8 8-jj^ § s _.|«.il|lSf||JI!1it11{|||||H|||l|| l.ltillIIj-sšll-Sc !l!U;Hl!l|!lllUl|As|Iti t**i*n$**s i°]| Milili?« mmm n u it i^ill^lfP!1 ?s|! «lUi.|SUl |l|lfšs«3„„|it •Uifsipllj-t! - P ^ 2|fu —'oj^OJOO o 03 ^ OJ -Q O > -rH ašsfpfr ai^uuSop^ pp I p?-, M rt PTt PTt P s d 1 aaaaa s 3 ^ 21 ^ g .ti 2 o OJ 0 o tuo ^ P 0 iJ PhTJ 3,m ojl-3 ^'S-a2U^^.rt,g ^ O>0 ^ ^ R ^ prt g +i "w § ° 3 >N O 2. 2 § 1 35 h § Qa. «>rs oj ti •»>. S 4-> >co ^ co Ti ' ' £ >8 ti S p,-* p.'a a ^ » 8 ■a □ s s S ri( B~ • O3 S >N W $ m 1 •v. :*: :š: & •:•:• •:•:• ::::: •:•:*: V* .*.•- 'rt' rt e ~ d § :“ O A e g I •S’ S, • ^ ^ mj^o' s, e .TJ „-e2 ^ « o5 J 8-g 3 S-0 3 'rt 5 | 5 S >« rt >co ti ir N rt ti ^ S s «'Sp 8 3 - >m •,T> N 03 g a **»»*'i:ii|f « pSl § iL/s' .2 ^ a «-g g s g • a d- g ■« o a I ^i1 s ^ I 8 5 •1,1 o (S cd C o cd N JJ rt rti KJ to S-S •®S :a ^aa-srl* ; trt OUN Oi ^ -S •v. •.v. & s; I 1 i 1 i Ss I i i iv: >Iv 1 ::::: •X*! I :•:•:• ::::: ^.S.d-Š 3 °>g ^Sa«S3da :3*>o > -rt Is a N g '|| 31 a'd £ »10 O tuo'S an 2 &f£ "'8'ia a a' p-, ° 'S 'R Eb Cd rt -0 >N m TJ OJ rt ^ a.s|3>a •S 3 M o o .Zb g-s# si §n p 1 i 1 Sij Ufflfl ssMs a a ___>s >c cvj .2,> o ^ 'S ;0 w yii§!i|flšs|sl"i»lf a.soS|u2|’ 1 ts-f£ Š II “'c* S. , >OcBdcBrdN?33U(g-:,>_Q“JrdQj.rtpp ga ža o 2 cB^g I a-a •S’S'Sd.3 8 3 a8 “3 rt| U S 3 33 d g g ^ rt .2,^ i I S ^ £ s .Ort > -3 .....:=*•* ti >ti >0Q a •-•2,^3"3g:>0>uaM3a)3gTja23 0r§^|g2>saB>^.|a:sg>j|^| -r^ o -p -rjco ^cOd^o^cs-d-SnjO ajs 2 n o ® ” °-aa'»« £ 2 <^K p 2 o, 31 m 6 ssfs r: I g 3.2,12 «^'3 al s s m IS 1 10 I I cd ^ o oj 2 a 8 3 o O Cfi cb m N Cfi n cp ^ a g.rtO ^ Ef'3 3 .2, °>'rt8 -p 0 3 Sip cd rt. > cd rt ^ o "> oj ^ ^ 2 cT "o pdg-Sa0"- ' 2 -.t Plini | ard'« OT >CJ oj cd 2 “-p ša s -u4.ri 1 1 ii I I iš S:! ... ^ S 3 g ^ O ^ rt cd* 0 rt W o Ert o e g s & IlllPItllfll ° -g-.« « u a a -g a | ? > ■? i g > pgo.jrt.-g-g - s ra Pl3 ,rt o ^ Sa a- 2a ■SIJI ”11 H •?,” a-3 l^a, •a^ .s, 8 ... 2 CB >3 2 0 trt OJ :!=?J5 sl oj 0 •—1 irt <-0 +_> • ^ 2tž j SS pa > tj rt cd o ^ llflllll s s.«r M-,-3 pM 3 d , ^ a .2,3 A £ 8 8035^ CB CB pb OJ .2 ^ 3 >2 O 5 -o > TJ 3 a!« P g £ > S) o -2 > o :£ rt ,73 ,bj 73 O cd rt q c cd > B 'd CVm •« gjTj-P O 3 >N ° p §a|a u n a -p t1® •.£ 3 CB o .S 3 liji!! o-w 2 cb a a > g g n g a 2 ?'8 o £.a a-2, £ B r 3 ■2,> § 2 a " CB > Pt aa T3 JP pilil l§p -sl £p>S C2 -aPgo3a> s.2,d 85a>Sa >N § rt S *3 cB -d ^3 § S'2^ S’2 «53 llP .0,1 b-S 3 “ > 2 £ £72 “ '■S “ 3 g b o g"^ |tl| JIH s|šf|i|| - OjS-^TJ^rtOO 3 aB o 2’S a 3tJou30>0 a2375 tj B,a m5 .a p°oa^g^g ^ ^ P* .d •0 -f-l “ 2 of&pS ■£§dl-S|° «"P!l8a rt 0 n rt ^ N rt '0 OT 3 «a rt o 0^5 o p Sa ^•aSfas^i-g^a d r d o -2,a Pp M > od 323 tt-p a a5S§«a>aB •a 3•--3 I 3 a“| a.3^pS 0^^ lllap-sl.stlflafl d d d >n d'a>NdMN§" 3 d 8 § 1« OJ g -o a 2 o £ >u rt trt M. 8 rt S N d ^ S'B ^ ° 5 > >U .S, cd oj i •H '£ cd oj N 42 >N 'd g 2-0 -S a 2 a fH rt aa a 3 U >a O < :sjjgjg*» m o < “O fS \JB 3 CD SSiSsisisS; « 3 CD U >A 2 2 'o'-^ plal,3 ^'S £ :a,> > >m a_g rt|'ga_p a 3 „73 g a d m c ^ > 42 a-s p rti — d :>--.rta3j ^ 5 a o s i-iiss 3 TJ o. rt > u £,£ O N ;0^ ^ ! 8rt !a £ | 2 a g s;8;0.2a3d^g — g. rtoSSPls^vaa? lši| U3! a3^ “ o 3 N TJ TJ d o 8^ "" 3 Spl rš-r o • OJ OJ oa >'g 4D cj cd rt pggfil p?2 rt o^SjS.2,, |1“1£>8m^3- ^ 2 a ■B’ a,g 3 > ^ g . ° q || I g •g’ S f | 5 O .rt > t | £ rt-So.Srt^rtga^piggpOi p. s Ph cd N bP p. >iS ^V, 11'bS^ ^ ^'S • - o ^ H .-0^ w ^ P. cd .ti cd ^ «•£>! '« « a 5 3 3 n Sp^ 8 'S S « B d s.j.8 d sl rt 2 o p 6 rt 0 J £ ^:p § a^ > o sa § a cb s g csa^ 8 >a °aa;u a«.S^'d.££!- -«i3rt2BO'g£a a S5 3 :a -3 s .rt o B tp N g aa 3,5 .“•g CJ cd N N QJ aa > Sp. lili > a CO 0 O >0 OJ cd "m oj g 43 -o P JI sil2 rt 3 > -p Jlll 2^1-^ l! .ra 4D OJ 2 P 0 TJ V-tfJ T-1 C3 ■£ ti ti g r^e ti ti OJ l OT -0 p r-i OT .£ " o £a a u -^a g p P. rt 0 05 p > 3TJ cd • • oj oj P U g P P w o S ‘-P > -P OT 4c| -—I OT ‘ 0 OJ Cd n 0 S £ N tl£) 0 O a S a o 3 O P r^ 0 4^ N ‘crr § >OT OJ >0 P cd QJ r—< 42 Ph > ©Ja Mrt-§ž s oa^Ts^ o . g -c a s o a£da a-tNa pO^s^Opc^a^j.^a^Ea >y ^ q 2 ^ S s a a '£ a n >8 § .2,a .3 cb g o; a «>8 a >n a d d a 5 CD U ■= ca 7* E S N CO .= k* -+-0 ^ cd p n O cd OJ n P >n o, ^Sla^g-gr Ull^aS rtl>s|HU rp Pti 0 .0-0 bP g 0- 0 B** n -0>.^ a a a ia s -2-^ m b a a d a x ■ a a m 3p O TJ .,—, > > 3 O d a ot Mrt |.S-2| P. OT -r-J> Jh P. TJ O O 0 > 8 X - 2-3 a a d ■s'| ■SlilftJIHFTIttti 3 K d A A a? 3 g® g a .2, logS-g a § §-3 1'« a n 94N>°ON^‘1i isznfjk o S a o a a a-c o 18-art'§rd|,^l S? o^ >u'a^J'23aril£ °5 *•»>«*•*« 8fes»J|.at •p 3 ° £ -o | O o? — 0 cd -+3 o Oi^D OT .„- g td > ^a^a ^ Sr- ti e a-S ■g,« a a a a a § a g :a s a 2 a a g a > 2 '1 a § a v a a >s s g 5 a 3 § a .rt B I a >1 31 a 5 ;u a >:».rt d « -g >3 3 ^a a _ g > ^ ^ 5 3 S^.rtB 2 ^|grt 3 a' P W o S 3 - >OT “aa olaoB “ g w Ma w a 3 « g mmimm nii 'sta 3, bn-d” 3 Hg « I P Irt S 3 3 rt 3p ;u a > >« .3 d >£ S >U 3 g^a a 1 g > | 'g “'g 25 8 gd « 2 2 2 ^ c:a £'||ei-SNa5«| B 2 |'S aga^l N?x 2«o ? > .°g2:: a ‘ OT . Ph-^3^ N P< “a-S|l ga p-a 8|a- CD U 09 cn &s;n;orddg3-'2rt.S ^rsaB.sa^ld^oM« 3 SCO.5,g g,rtal|g g rt H a 2.2,| Q a d h £f o rt Op n a a 3 £ w a a n Bo, n « a £ 3 oda 'rta g -H g -gj g jj 1 o^š1^ 3 a i:il!ft!fsilflilfl! i-tl*l|| pili *! IfIllli-lit!!j|ii|ii!i|i i ffli —1 lisi! milili !!ll! JE i 03 _ illli nur izlili 5 3 g Op M o O £-;:s £--|¥'§ 11“ 3 g 2>2^s š^a 0 o o-3 3s 3 £ — 8 ^3^ 3“ 3 al 05 ft.2,3 |o-rt-:^5^r§NSlrt£.d3| P g| S s! ia&3a>8 CB aa A tuD O P. 0 P ti^ g’ S ti p. ,-§g P. N >0 > P 0 O OT ^ 2 P 55 0 OJ •i 0* 'j? ^ c 'J N o § a M rt 5 3 rt a-g g rt N ^ g ^ b a -- ^5.3 3 o £ rt^ ti ti 05 >0' 3 a a -g 3 P |> L « "a !|6il|t|p5SBaso| 8 a I -a -33 .3 ^ rt 3 sj - g o a « SflTp6 ličili •af§|ill|ls.aps=l PlJs-aJirs-ja, slJP‘lfjšlBSIlll.1 a 3 g|t; Sandal g >a.g ?£^a a cb > o'a is! 121 m s 3 d 3 c; 0 • r-H • r—S tf! |h Ž kgl •2,;3 a CO 3 N B M |§-SI 8a Ule rt5|^ OT ti 0 gll a ^11 Q “ 1 | O-S ¥ N Silil Ililll l|S3£i.o3 s M.a g ,04 :d,a artSgaCOog-^P-, xOT'" aa-Sa 0 •-2,3 p^a -si a cb a • m a 1811 Šo|f8a-drt3 - ! a £ fK 51č o a s ^rt^^cpOp^^M r-t <1J ^ £ ■ g- |s||sUi "lursl - P P HI 11 Pl ” H iplI-U«l|l-a r fc. il| 31lili!! 1 Ml!!!tfl»|t|p«ff11 UllKI 511 Sl II llipIlH|jP!fIi 1 ^8g-S>g33aad3ao.-.s-rt.a^3,3|^ |^0p |u ? Mrt ou.-,n §,5 g a,£ u2a>-3-g n5 “ogioal >5 > £-3 > drPBP^OTBrtortSTjJ^g O O O p rt ’ 3aa.3"o o cb o d' a ^ .s .s § ^ g ^ aa- d a a a ...9 a m a . o 0 d N 3 g &a .3 oT o BS 3 -3 o -g 5 3 g,.3 d 5>g33:g“|g^£ P r> 2 _ P^JHrntiCtituo^P-^^ iUf!l!f:lpI!!tr 1 Ž £ |j5§.«Sa-2,^“a 1-g?^ a ^SS^5o3^alI°>X5c>SQ o d a a :d\_z:a ° rt a .« a ^ 55 N 3' B - M ?H 1 Q 0 £ Bao^a .a- 3 d P g, MlltlialllsIlilU —a 1.2 Op 1 > 3 o5 a aagM^rtSo^li-gg l •adOrrt.o^g^^OT^fa^ - .rt | g N 3 3 a w a ^ CB ^ g ™ OT 0 g ,g ^ w .„ a).3 rta oa o|¥l £ sjS rt?1|| 3a;-Bg^^aa !>¥^lsl¥£pP2 B£?>^"-3§l11°f Jlola^'^ Z >5dadaa>m>cNart c .« > c N M ^ > g 0 N 4-« ^ > - .ra ti •g ft 0 ^ a- 8, d 3 a Illlf-S "IsalrsPl?3 eo M CD o8-8£3p->d rt ^ o r rt a al-asarl-B, 0 +3 -M B.B-H O ti 44 .0_ TJ ti J-| P 003 .2, QJ = "lell3i1l|s1pirs-|? 3 a B a-^ 37Ja>Baui-,>rNya>ga 5 u.3 rtd 8.S || o-S-U^a 111 o a.3 ^•Ga^rt^lg^E-gpl^ao^g.^ p an > > O • >n 2 ■-- 3 2 OT P o tJ £a 0 ^3 s a o ^ B^ OT N Aaa!a| ^UalHU e ^^S2^|fs,:|i5a| > ! 8 rt CO > > > o . rt '15 p»p6 at 2 O 0 0 > ,-. •^5 ^ o 44 P Hp.,—, 03 44 iP OJ OT 0 Trt KJJ >OT .,—I >’ot -rH iPJPi^splPPPCPrl I^lllillš|lNH-pt;-a|fšž ??3-iPiIppii!-|Sfž ^ ^ M U ^ NX) p^K;, gp aU g C fP O W ti ti 03 ti ti >ti iš > i a? o p _ti^ ti > ■S> tu a 0) ¥ 1 t > OT TJ 8 •£ ?H O ti ^ 0.-^4 TJ 26. junija 1992 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 23 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in strokovna potovanja. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298 - poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. ure do 15.30. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini v juniju. Cena 900 tolarjev. 2. Pokljuka - mali in veliki apartmaji za dve oziroma štiri osebe. Sedemdnevni termini (ob sobotah) do 30. septembra po 24 DEM oziroma 40 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Sobe v Kranjski Gori - s TWC, za dve, štiri ali pet oseb. Cene nočitve od 10 do 15 DEM, polpenzion 25 do 29 DEM. 4. Planinske koče na Veliki planini - dnevni najem male enote za tri osebe 37 do 47 DEM, večje enote za štiri osebe 52 do 62 DEM. 5. Opremljene sobe ob Kolpi pri Starem trgu - sobe za 2 do 5 oseb, skupna jedilnica, TWC. Najem 12 DEM na osebo na dan. 6. Apartmaji na Rogli - za 4 osebe v celoti opremljeni, barvni TV. Termini po dogovoru. Cena 45,5 DEM. Za 6 oseb - 62 DEM na dan. 7. Apartma na Kopah - za 4 osebe - opremljen - cena dnevnega najema 32 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Apartmaji v Kaninski vasi - za 4 in 5 oseb; več terminov v juniju, juliju in avgustu. Cena 27 DEM. Zdravilišča 1. Čateške Toplice - počitniška hišica za 4 + 2 osebi; dnevni najem od 52 do 72 DEM, odvisno od sezone, vključene so 4 kopališke vstopnice. 2. Bivalni kontejnerji v Podčetrtku - za 4 osebe, cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Naravno zdraviliške »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah. Cena polnega^enziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. Morje 1. Počitniške hišice v Bašaniji, Savudrija: objekt s 4 sobami s po 4 ležišči. V vsakem objektu so skupne sanitarije. Termini od 10. julija dalje. Cena penziona 20 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. Cena 950 tolarjev. V juniju dnevni najem 22 DEM, v sezoni 32 DEM. Možen najem več stanovanj za celotno sezono 3. Počitniški dom Poreč - tri- in štiriposteljne sobe, skupno 50 ležišč. Sedemdnevni termini od 26. julija dalje. Cena polpenziona 18 DEM v tolarski protivrednosti. Brezplačna uporaba plovil in surfa. To ponudbo priporočamo. 4. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmajev v Lantemi, Picalu od 6. junija do 28. avgusta. Cene od 21. do 51 DEM: triposteljni apartma od 21 do 27 DEM, štiriposteljni apartma od 27 do 35 DEM, petposteljni apartma od 33 do 43 DEM, šestposteljni od 39 do 51 DEM. Apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, spalnico (4-, 5-, 6-posteljno), kopalnico in verando oziroma balkon. 5. Otok Pag - apartmajsko naselje v Stari Novalji. Apartma ima dve spalnici, kuhinjo, kopalnico in lastno teraso. Vsak objekt ima svoj parkirni prostor. Desetdnevne izmene od 20. junija do 19. avgusta. Cena 24,5 DEM dnevno. Turistična taksa ni vključena. 6. Garsonjera v Maredi - za 4 osebe, od 6. 7. dalje - cena 1790 tolarjev. 7. Apartmaji v Poreču - cene junija in septembra za štiri osebe 43 DEM, za tri osebe 33 DEM; julija in avgusta za štiri osebe 62 DEM, za tri pa 46 DEM. 9. Počitniško naselje Miholaščica na Cresu - počitniška hišica za 4-6 oseb; cena junija 44 DEM, julija in avgusta 62 DEM. 10. Počitniški dom Vrsar - tri- in štiriposteljne sobe; cena polnega penziona 30 DEM, otroci do 7. leta 30% popusta. 11. Garsonjera v Miholaščici na Cresu - 4 ležišča, najem 15 DEM. Pokličite (068) 21-507. 12. Dom v Portorožu - eno-, dve- ali triposteljne sobe s toplo in mrzlo vodo, etažni TWC. Sedemdnevni termini od 6. julija dalje. Cena penziona 24,5 DEM, otroci do 3. leta brezplačno, do 10. leta 50% popusta. Turistična taksa ni vključena. Ugodne možnosti za športno rekreacijo. 13. Počitniški dom v Fiesi - ob obali prijetnega zaliva, tri- in štiriposteljne sobe, etažne sanitarije. Termini od 26. junija dalje (od 4 do 10 dni). Cene: penzion odrasli 29,5 DEM, otroci do 10. leta 24,5 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. 14. Počitniške hišice v Savudriji, Zambratija - za 4 osebe, predprostor, TWC. Cena penziona 27 DEM. Termini od 26. junija do 5. septembra. Cena za šole v naravi 18 DEM v tolarski protivrednosti. 15. Počitniški dom Piran - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe s toplo in hladno vodo, etažne sanitarije. Termini v juliju in avgustu. Cena polnega penziona 29 DEM, polpenziona pa 24 DEM. Ugodna ponudba. 16. Apartmaji v Červarju - s tremi, štirimi ali petimi ležišči od 16. junija do 6. julija in od 25. avgusta do 4. septembra; sedem ali desetdnevni termini. Cena od 1.000 do 1.600 tolarjev. To ponudbo priporočamo. 17. Počitniški dom Veli Lošinj - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe, etažne sanitarije, možnost polpenziona: odrasli 900 tolarjev, otroci od 3. do 10. leta 570 tolarjev. Termini od 16. junija dalje. Primerno tudi za skupine. 18. Naselje v Nerezinah - otok Mali Lošinj - dvosobno stanovanje za 6 oseb po 44 DEM in garsonjera za 3 osebe 33 DEM. . 19. Počitniški dom v Selcah - v 8 sobah. Možnost lastne priprave hrane. Cena 270 tolarjev na dan na osebo. 20. Apartmaji v Maredi - za 6 oseb, termini do 10. julija in po 20. avgustu; cena 1300 tolarjev. 21. Počitniški dom v Pineti - Novigrad - termini po 4. juliju - penzionska storitev 25 DEM odrasli, otroci od 4.-12. leta 19 DEM, mlajši pa 4 DEM. 22. Penzion Piran - tri- in štiriposteljne sobe, TWC ali etažne sanitarije; cene od 20 do 30 DEM, odvisno od storitve in terminov. 23. Zidana hišica v Vrsarju - Fontana - za 4 osebe, termini od 20. julija naprej. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine v času dopusta, vabimo k sodelovanju in trženju na naši Borzi. Veliko povpraševanje je po prostih zmogljivostih v naših zdraviliščih. D. PRODAMO 1. Počitniški apartma na Treh kraljih na Pohorju. Velikost 21,30 kvadratnega metra, cena 765.000 tolarjev. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli že ste - Borza sindikalnega turizma. direktor borze Metod Zalar KAKO BITI POCENI IN RENTABILEN POT DO BOdASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o.____________________________ Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 6. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo______________ Revolarizacijska stopnja za junij 1992 znaša 6,5% mesečno, preračunano na letni nivo 116%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: polog se o’" ' - komisijski krediti pod pogoji, ki jih naroči naročnik. Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE: KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, Konec aprila sta v Mariboru odprli vrata prvi dve sindikalni trgovini. To sta prodajalna Sintro, ki jo je odprla družba z omejeno odgovornostjo z istim imenom, katere ustanovitelj je območni sindikat Podravja, in trgovina Štacuna podjetja Sinpro d. o. o., katerega ustanovitelj je sindikat kovinske in elektroindustrije TAM Maribor. Po dobrem mesecu in pol poslovanja smo prodajalni obiskali, da bi ugotovili, kako sta zastavili svoje os- dikalni prodajalni. Enako velja za brezposelne delavce. Sonja Vaupotič pravi, da veliko prodajo tudi mesnih izdelkov iz zasebne mesnice Fekonja, pa sirupe v petlitrskih plastenkah, jetrne paštete ... Še več bi lahko prodali, če bi smeli vzeti bone, ki jih delavci dobivajo v podjetjih namesto denarja, toda te bone delavci skoraj po pravilu lahko porabijo le v trgovinah z najdražjim blagom! Pač pa na veliko kupujejo v prodajalni Sintro sindikalne organizacije. Te zbirajo med Sintro, trgovina območnega sindikata Podravja novno poslanstvo - omogočiti članom svobodnih sindikatov čim ugodnejši nakup raznovrstnega blaga, od prehrane do tekstila in šolskih potrebščin. V prodajalni Sintro na Meljski cesti 9 v Mariboru nas je sprejela poslovodkinja Sonja Vaupotič. Trgovina, ki skupaj s skladiščem meri dobrih 76 kvadratnih metrov, je dobro založena predvsem s prehrambenimi izdelki, pijačami in čistili. Prizadevajo si, da bi bile cene čimbolj konkurenčne, vendar jim to le s težavo uspeva. Poceni blago je težko dobiti, sploh pa tako poceni, da bi ga lahko članom svobodnih sindikatov prodajali ceneje kot druge družbene in zasebne trgovine. Pomagajo si z minimalnimi maržami, samo tolikšnimi, da se trgovina »pokriva«. V tej prodajalni lahko kupujejo samo člani ZSSS, ker pa je začelo vanjo zahajati veliko upokojencev, tudi bivših članov svobodnih sindikatov, ob prvem obisku tudi njim omogčijo nakup. Potem pa jih napotijo na območni sindikat, kjer lahko za letno članarino 240 tolarjev znova postanejo člani sindikata in kupujejo v sin- članstvom denar za pomoč beguncem iz BiH, potem pa zanj nakupijo zlasti potrebščine za osebno higi-eno. Druga sindikalna prodajalna Sta-cuna je v Panonski ulici, v kleti Tamovega samskega bloka. Na okrog 120 kvadratnih metrov prodajnega prostora ponuja zares raznovrstno blago, od prehrane do tekstila, obutve, sadja, zelenjave, pijač. Prizadevajo si, da bi ponudbo še popestrili. Direktorica družbe Sinpro Majda Slokan, ki je tudi republiška poslanka, je razložila osnovni namen ustanovitve družbe in trgovine. V TAM-u so se vrsto let otepali raznih prodajalcev in akviziterjev, ki so hoteli v podjetju prodajati. Pri nekdaj osem tisoč zaposlenih je trgovina odlično cvetela. Bolj ko se je zaostrovala gospodarska kriza, bolj so delavci kupovali, še zlasti, če je bilo mogoče plačati z več čeki. Marsikomu je bil to edini možni način, da je oblekel družino, zato so se nekateri na ta način zadolževali čez mero. Tako je tudi sindikat postajal vse bolj zaskrbljen, kako urediti, da se take prodaje ne bi več opravljale v okviru podjetja. V Štacuni sedaj prav tako organizirajo akcijske prodaje, predvsem pa si prizadevajo na račun nižjih marž ponuditi kupcem čimveč proizvodov po nižjih cenah, kot so drugod. Pri tem lahko v Štacuni kupujejo vsi, od blizu in daleč, le da imajo člani Tamovega svobodnega sindikata pri nakupu nad 1.000 tolarjev dodatni 5-odstotni popust. S sindikatom Metalne in nekaterih drugih podjetij tečejo razgovori, da bi enak popust veljal tudi za člane sindikata v teh podjetjih. Po besedah Majde Slokan promet še ni zadovoljiv, čeprav podjetje posluje rentabilno in ni bojazni za pet redno zaposlenih, ki so dobili delo v trgovini, ker so bili v TAM-u presežek. Trudijo se pridobiti nove kupce, zato organizirajo tudi letovanje za delavce TAM-a. Izmislili si bodo še kakšno dodatno aktivnost, samo da bodo lahko prodajali čimbolj poceni blago. Blaž Grča KONZUMI SINTRO d. o. o. Maribor Sindikalna trgovina in storitve 62000 Maribor, Tomšičeva 45 Tel. 212-640, faks 212-577 Za ta mesec smo vam pripravili takšno ponudbo: Cena TOALETNI PAPIR PATRICK, pak. 10/1 (uvoz Italija, 200 198,00SLT lističev, dvoslojen) SREDSTVO ZA POMIVANJE POSODE LINDA PIATTI 200,20 SLT 1,51 (uvoz Italija, brez fosfatov) PAPIRNATE BRISAČE JUMBO SOFTI, pak. 2/1 (uvoz 125,30 SLT Italija, dvoslojne) PRALNI PRAŠEK NEO PLUS 5 kg (uvoz Francija, brez 998,00 SLT fosfatov) MEHČALEC STVLE 41 (uvoz Avstrija) 370,90 SLT ŽARNICE, pak. 10/1 (uvoz Avstrija, 40W, 60W, 75W, 90,70SLT/kom 100W) PREHRAMBENI PAKET: - pšenični zdrob T 400 1/2 kg 0,5 kg - namenska moka za vi. testo 1/1 2 kg - posebna bela moka 2 kg - koruzni zdrob 1/1 kg 1 kg - bele drobtine 500 g 1 kom - makaroni 1/2 kg 2 kg - špageti 1/2 kg 2 kg - olje za solato 1 /11 - sardine Ponos Jadrana 115 g 1 kom - sardine Delamaris 115 g 1 kom - goveji golaž Dom 300 g 1 kom - mesni ragu 200 g 1 kom - jetrna pašteta 80 g 2 kom - malinov sirup 1/1 - alkoholni kis PVC 9% 1/1 11 Cena paketa 2.166,10 SLT Informacije po tel. (062) 212-640 22-213. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. 26. junija 1992 KAŽIPOT NA REŠETU A Ta njegov (grenko-kislij nasmeh Maribor jutri: Z ZNANJEM IZ KRIZE -TODA KAKO DO ZNANJA Ko je Janez Drnovšek pred dnevi najprej na tiskovni konfe-renci, potem pa na TV na kratko obrazložil vladni program Makroekonomske politike (v starih časih se je temu reklo stabili-zacijski program), je občanom najbrže najbolj ostal v spominu niegov kiselkasto-grenak nasmešek in obotavljiv glas, ko je iskal najbolj ustrezne besede, s katerimi bi ljudem pojasnil svoj in vladin odnos do gibanja osebnih dohodkov. Zbral jih je v stavek: “Osebni dohodki se nominalno ne bodo zmanjšali...« Z drugimi besedami to pomeni, da je premier skušal svoje občinstvo potegniti za nos. Ob inflaciji, kakršna je zdaj pri nas, Podatek o nominalnem ne-zaostajanju plač ni nič drugega kot Metanje peska v oči, kar ob sicer resnem makroekonomskem Programu (čeprav ni brezmadežen) res ni potrebno. Recimo, da /e bil to predsednikov lapsus (nenameren?) saj je iz vsega ostalega, kar je povedal in kar smo lahko kasneje prebrali v kakih 20 strani dolgem ekonomskem programu, lepo razvidno, da se bo kupna moč prebivalstva morala zmanjšati, svoje prihranke pa noj bi ljudje posodili državi, da bi tako morda obdržali svoja delovna mesta. O tem, aii je koristno takorekoč vsa sredstva »vreči« v obnovo Gospodarstva, tudi na račun še večje mizerije prebivalstva, na lem mestu ne bomo razpravljali. Umestno pa je kljub vsemu vprašanje, ali k obnovi gospodarske rasti ne sodi - kot sestavni del - tudi oživljanje povpraševanja. In nismo prepričani, da je Povpraševanje prebivalstva, ki za prehrano porabi več kakor Polovico povprečnih prejemkov, tisto, kar spodbuja inflacijsko Mst cen. Zadnji statistični podatki ponovno dokazujejo tradicionalno uPadanje realnih osebnih dohodkov ali kupne moči prebivalstva. °a bi ugotavljali vrednost naših plač, smo jih preračunavali v nemške marke, zdaj pa to ni več pravi kazalec kupne moči Prebivalstva. Pravi prikaz je podatek, da strokovnjaki sodijo, da v košarico življenjskih stroškov ne sodi več piščanec, ampak samo perutničke, ker so cenejše. Glede na obete predsednikovega grenko-kislega nasmeška bo perutničke treba najbrže kmalu zamenjati: za še cenejše piščanje hrbte. In potem? Boris Rugelj Delavska-ljudska univerza Maribor je ob koncu izobraževalne sezone 1991/92 pripravila srečanje, na katerem so spregovorili o pomenu izobraževanja pri preoblikovanju mariborskega gospodarstva, o pomenu izobraževanja odraslih in o programskih usmeritvah Delavske-ljud-ske univerze Maribor. Srečanja so se udeležili predstavniki podjetij oz. njihovih izobraževalnih centrov, območne gospodarske zbornice, sindikatov in drugih institucij. Namen srečanja je razložila direktorica DLU prof. Melita Cimerman. Poudarila je glavno dilemo: kako z izobraževanjem iz krize ob dejstvu, da smo v Sloveniji od 60-tih let naprej izobraževanju posvečali premalo pozornosti. O prvi temi je udeležencem srečanja govoril dr. Erič Hansen, vodja projekta Maribor jutri pri svetovalnem inštitutu SRI International. Pri predstavitvi končne vizije in možnosti sanacije mariborskega gospodarstva je poudaril, da so temelj za uresničitev projekta Maribor jutri ustrezni kadri. Sanacijski program namreč predvideva velike spremembe v' mariborskem gospodarstvu, jki jih s sedanjimi kadri ne bo moč doseči. Izhod je torej v izobraževanju - pri generacijah, ki, se še f. REŠIMO, KAR SE REŠITI PA Primerjava gospodarskih dosežkov Slovenije v prvih mesecih lanskega leta in prvih štirih mesecih letošnjega bi se nemara komu ne zdela najbolj ustrezna, saj imamo od lanskega oktobra lastno državo, medtem ko smo bili v začetku lanskega leta še pod vplivom razkrajajoče se Jugoslavije in propadajočega Markovičevega ekonomskega programa. Primerjava pa je zanimiva vsaj z enega zornega kota: čeprav si ekonomsko politiko že od oktobra dalje krojimo povsem samostojno, rezultati ne kažejo, da bi to gospodarstvo kaj koristilo. »Seveda ne,« menijo na Gospodarski zbornici, »saj prejšnja vlada v zadnjih osmih mesecih ni ustrezno odgovorila ali pa sploh ni odgovorila na najpomembnejša vprašanja aktualnih gospodarskih razmer.« Nekdaj Lilet, potem Trend, zdaj samo še End. Zlasti za tiste Uletove delavke in delavce, za katere pod bodočim napisom na nekdanjem Liletu (verjetno bo to K&O) ne bo več prostora. Duhoviteža, ki je napis na Trendu spremenil primerno položaju v tovarni, žal, nismo odkrili. (B. G.) Stara (Peterletova) vlada se ni borila za stare in nove trge, ni se lotila finančne sanacije, ni uredila vprašanja preveč restriktivne monetarne politike, niti ni ustvarila pogojev za znižanje obresti, javnega sektorja in monopolov ni obvladala, niti ni načrtovala takšne javne porabe, ki bi ne presegla lani doseženega deleža v bruto družbenem proizvodu. Da o tem, ali je uspela spodbuditi domače varčevanje, ki bi ga bilo moč uporabiti za gospodarsko rast, ne izgubljamo besed. Skratka, nekdaj so vzroki tičali v gospodarskem sistemu starega režima, prilagojenem značilnostim Jugoslavije, kar razvitejši in v-svetovni trg bolj usmerjeni Sloveniji ni ustrezalo. Zdaj se je moč izgovarjati le še na delno izgubo jugoslovanskega trga, na posledice nekdanjega embarga, ki je zajel, tudi Slovenijo (pred priznanjem), ter na posledice zdajšnjega embarga zoper ZR Jugioslavijo. Poglavitni vzrok težav pa je vendarle prepočasno šolajo, to naj ne bi bil poseben problem, veliko težje pa bo s preusposabljanjem delavcev v podjetjih, ki se bodo morala organizacijsko in proizvodno preoblikovati. Izobraževanje in preusposabljanje bo moralo potekati tako v podjetjih kot v de-lavsko-ljudski univerzi in njej podobnih institucijah. Ob tem pa se pojavlja splet vprašanj, na katera tudi strokovnjaki SRI International še nimajo odgovora, namreč kdo naj izobražuje, koga, kako, za koga in na čigav račun. Dr. Ana Krajnc, ki je vodila razgovor o izobraževanju odraslih pri nas in v svetu, je menila, da mora biti vprašanje izobraževanja izhodišče vseh aktivnosti za preustroj mariborskega gospodarstva. Pri tem pa je treba ubrati prave poti, kajti naši ljudje so še vedno zaljubljeni v stroje. V sanacijskem programu pa je na prvem mestu beg od industrijske proizvodnje k storitvenim Sindikat bo sodeloval pri preobrazbi Na pogovoru o problematiki izobraževanja je Metka Roksandič, predsednica območnega sindikata Podravja, povedala: »Svobodni sindikati v Mariboru smo predlagali socialno partnerstvo v okviru projekta Maribor jutri in opozorili, da bo v mestu pri uresničevanju tega projekta ogromno ljudi z II. in lil. stopnjo izobrazbe ostalo brez dela. Ti ne bodo imeli nobene možnosti za zaposlitev pri preoblikovanju podjetij in njihovih proizvodnih programov. Ne moremo kar tako iz ene skrajnosti v drugo, ne da bi poiskali izhod tudi za te ljudi. Sindikati bomo zato v projektu Maribor jutri aktivno sodelovali in skušali svoje poglede uveljaviti ali jih kratkomalo vsiliti! Začeli smo že izobraževati sindikalne delavce, skušali pa bomo tudi delavce, ki prihajajo k nam po pomoč. Če ne bomo mogli drugače, jim bomo vsaj svetovali, kaj in kako, kajti povsem jasno nam mora biti, da se bodo hotela podjetja na vsak način znebiti odvečnih, predvsem nižje izobraženih delavcev. V ta namen bomo organizirali tudi predstavitev projekta Maribor jutri za sindikalne zaupnike.« B. G. NOVO-NOVO-NOVO-NOVO NOVO Stane Uhan: X PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Kritika in zasnova - Kam greš, strateška gospodarska usmeritev - Statistični podatki - Groba predvidevanja - Izkušnje - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače " Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje naj nižje osnovne plače - Opredelitev osnove - Obupne razmere - Cena delovne sile navzdol ni več gibljiva - Konkretni predlogi - Pomembne podrobnosti - Razmerja za bolj zahtevna dela - Podcenjeno znanje - Najvišje plače NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). ......izvod(ov) knjige PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI. Naročeno pošljite na naslov: ........................... Ulica, poštna št., kraj: ............................... Ime in priimek podpisnika: ............................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku S. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Nekaj primerov bruto zneskov za izhodiščne OB po kolektivni Pogodbi. Cena 400,00 SLT. Knjiga je izšla v založbi (ČZP) Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete tudi naročila. Telefoni: (061) 381-288, 110-033, 311-986, 313-942. Datum Žig Podpis naročnika dejavnostim. Prisilno preusposabljanje zlasti starejših delavcev, je opozorila, lahko povzroči socialne nemire, povečanje kaznivih dejanj in celo samomorov! To pomeni, da bo treba izobraževati povsem nove kadre, starejše delavce pa reševati s socialnimi programi. Govorili so tudi o večplastnosti izobraževalnih tokov, kot jih poznajo ekonomije razvitega sveta. V Avstriji in Nemčiji, denimo, se ukvarjajo z izobraževanjem na sedmih ravneh, poleg države še gospodarske zbornice, podjetja, sindikati itd. Pri nas pa poleg države le še izobraževalni centri v večjih podjetjih in dosedanje delavske univerze. Iz vsega povedanega sledi, da bo potreben pravi salto mortale v naših glavah, treba bo spremeniti mišljenje o izobraževanju, začeti pa bi bilo treba pri vodilnih in vodstvenih delavcih. Najprej je treba usposobiti menedžerje, ki morajo vedeti, da bodo lahko uspešni le, če bodo imeli primerno usposobljene tudi svoje sodelavce. Pri tem je dr. Ana Krajnc podvomila o pravilnosti ugotovitev strokovnjakov SRI International, češ da je treba v Mariboru opustiti industrijsko proizvodnjo in se preusmeriti v storitve, trgovino, turizem in podobno. Menila je, da mora Maribor ostati močan v sekundarnem sektorju, vendar naj se modernizira in dela z minimalnim številom ljudi, drugi pa naj se preusmerijo v terciarne dejavnosti. Blaž Grča Svobodni Sindikati W Slovenije spreminjanje ekonomskega sistema in to, da dosedaj nismo vodili ustrezne ekonomske politike. Posledice vsega tega je moč razbrati iz podatkov o gospodarskih gibanjih v letošnjih prvih štirih mesecih v primerjavi z dosežki v enakem času lani. Obseg proizvodnje se je v petih mesecih zmanjšal za 16,4 odstotka in je padel na raven, doseženo davnega leta 1975. Aprila je bila proizvodnja v primerjavi z enakim mesecem lani za več kakor petino nižja, maja pa nekaj manj kakor za petino. Toda strokovnjaki sodijo, da za rahel vzpon proizvodnje nigo zaslužni kakšni ukrepi prejšnje vlade. Potniški promet se je znižal za dobro četrtino, blagovni, turistov je manj za dobro petino (mišljena so prenočevanja), trgovina je prodala za četrtino manj. Izvoz je padel za pol odstotka, uvoz pa za 30 odstotkov. Inflacija je letos dosegla skoraj 60 odstotno rast, v zadnjem letu dni (od maja lani do maja letos) pa so se cene potrojile. Aprila letos je 1328 podjetij imelo žiro račun blokiran več kakor pet dni. Okoli 600 podjetij je zrelih za stečajni postopek. Število zaposlenih se je v letu dni zmanjšalo za 9 odstotkov, zdajšnja stopnja nezaposlenosti je 10,7 odstotna. Pri tem pa je zanimivo, nerazumljivo, a značilno, da se je zaposlenost v negospodarstvu v letošnjih prvih treh mesecih povečala... Kaj zapisati o večno previsokih plačah, ki pa nikoli ne odtehtajo košarice življenjskih stroškov? Realni osebni dohodki so bili v februarju in marcu malo boljši kot januarja in februarja: zaradi ukinitve odloka o omejevanju plač v začetku marca so plače v marcu in aprilu realno samo za 21,2 odstotka nižje kakor plače v lanskih primerljivih mesecih. Februarja so bile nižje za 27,2 odstotka, januarja pa celo za 33,2 odstotka. S plačami so zaposleni zdaj nekje na ravni leta 1962. Pri tem je delež sredstev za javno porabo rasel v družbenem proizvodu za kakih 30 odstotkov hitreje kot delež plač. Investicije v gospodarstvu so v prvih treh letošnjih mesecih dosegle dobro polovico lanskih v enakem Obdobju. Tečaj se je od lanskega oktobra povečal za približno 60 odstotkov, domača inflacija pa za 160 odstotkov. Zadnji čas pa tečaj na med-podjetniški ravni celo upada. In tako naprej. Podoba, pravijo na gospodarski zbornici, je dovolj žalostna, da je potrebna temeljitega popravka. Restavrator Drnovšek pa naj priprave na rekonstrukcijo gospodarske podobe močno pospeši, da ne bodo črvi pojedli vsega okvira in da ne bo odpadla še preostala barva. f Boris Rugelj 26. junija 1992 KAŽIPOT LEDINEKOVA POT V EVROPO Malo jih je, ki še niso slišali za Pavla Ledineka, diplomiranega inženirja in obrtnika, sedaj lastnika in generalnega direktorja podjetja Le-stro-Ledinek d. d. iz Hoč pri Mariboru, proizvajalca lesnoobdelovalnih strojev in orodij. Pred kratkim je njegovo podjetje slavilo 25-letnico obstoja. Začel je kot firma z enim zaposlenim, v dolgih in težavnih letih pa se je ta firma razvila tako, da danes v obrti in delniški družbi zaposluje 270 delavcev. stavnikom novo nastajaj oče elite na področju dela omogočiti po najkrajši oz. direktni poti v Evropo. Slovenija ima možnost postati evropska gospodarska država ali prostor, kjer se bodo križali evropski gospodar- Italijo, v Španijo in celo v daljni Čile, če nas pa doma sistem dobesedno stiska za vrat. Vlada nam je obljubila, da nam bo pomagala. Vendar mi zahtevamo samo pravno državo in tržno sprejemljiv kapital ali garancijo Pavel Ledinek ni znan samo po svojih unikatnih lesnoobdelovalnih strojih, ampak , tudi kot vztrajen zagovornik zasebnega Obrtništva in podjetništva. V prejšnjih časih so mu nenehno metali polena pod noge in skrbno pazili, da se ne bi preveč razširil in obogatel. Tako ravnanje se, na žalost, v novi, demokratični družbi ni kaj prida spremenilo. Prav te dni Pavel Ledinek opozarja na vrsto stvari, ki bi jih morala slovenska država v najkrajšem času urediti na področju privatizacije, denacionalizacije in podjetništva. Prvi dve področji sta ključni za nastanek in obstoj zasebnih podjetij, ki jim sedanja gospodarska politika slovenske vlade v nobenem primeru ni v korist. Poseben problem pa je visoka cena kapitala oziroma visoke obresti za sredstva, ki jih podjetja najemajo kot kredite za obratna sredstva. Pavel Ledinek pravi: »Lestro nima namena usahniti, pač pa priti iz tega nemogočega stanja in postati evropska firma. Nam je nekako uspelo, da smo se odtrgali od nekdanjega jugoslovanskega trga in se s silnim razvojem in napornim delom prebili na nova tržišča. Uspelo nam je preusmeriti proizvodnjo na zahtevni evropski trg, za to pa tudi potrebujemo kapital, ki je sprejemljiv za evropske ekonomije. Sedaj ugotavljamo, da smo prišli do točke, ko moramo v kratkem dobiti odgovor, kako naprej, kajti pri tej ceni kapitala za obratna sredstva vsaka ekonomija preneha! Če ima vlada namen prek bank lastniniti gospodarstvo, to še ne pomeni, da ima enako pravico nad zasebnimi podjetji, ki so že lastninjena. Če bomo kot izvozniki dobili garancije in zadovoljiv odgovor na vprašanje, kako bo v prihodnje s kapitalom, bomo pljunili v roke in bomo gotovo postali ena prvih tovrstnih tovarn iz realsocialističnega bloka, ki bo uspešno tržila na razvitem in zahtevnem Zahodu. Če ne, bomo tudi mi prisiljeni na pot nekdanjega združenega dela, zapreti in začeti znova tu ali zunaj. Če bomo prisiljeni k takemu koraku, bo to velika napaka in škoda za slovensko gospodarstvo. Kajti ko firma usahne, se pretrga kontinuiteta, zgubiš stik s svetovnim trgom in dogajanji na njem, saj tam velja pravilo, da moraš nenehno »teči vštric«, če se hočeš obdržati. Nam to še uspeva, če pa bomo nitko pretrgali, bo prizadeta tudi država, saj prek nas trži znanje in tehnologijo, ki ju ima lesarstvo. Menim, da je ta trenutek usoden, kajti po pro- Lestro - edina tovrstna »realsocialistična« tovarna, ki uspešno prodaja v razvitem svetu Inž. Pavel Ledinek cesu odmiranja se bodo morale znova začeti rojevati firme z zasebno pobudo, za kar pa »potrebujemo poleg pravne države veliko več kapitala in tveganja.« Pavel Ledinek je prepričan, da smo v Sloveniji z lastninjenjem v veliki zamudi, kajti brez lastninjenja ni sanacije podjetij, ni tehnoloških posodobitev. Najprej mora biti znan gospodar, potem je treba imeti program, nato lahko teče vse drugo. Zasebna podjetja so se tako dejansko znašla v položaju, ko bi morala umreti skupaj z združenim delom, kar pa seveda do teh podjetij ni pošteno. Država bi morala zasebnim podjetjem kot pred- ski tokovi. Toda če ne bomo odpravili pomanjkljivosti, na katere opozarja Pavel Ledinek, bo Slovenija lahko le »viničariia« evropskega gospodarstva! Čas torej resnično priganja. Pavel Ledinek: »Če bomo do naslednjih volitev porabili dragoceni čas za politična merjenja in nagajanja, bo gospodarstvo utrpelo nepopravljivo škodo. Že za našo firmo sem zelo zaskrbljen, kajti imamo programe, tržišče, naročila, toda zaradi nerealnih obresti na kapital smo se znašli v nezavidljivem položaju. Kaj mi pomaga, da dve tretjini tehnologije, ki sodi v svetovni vrh, izvozimo v Avstrijo, Nemčijo, Švico, za njegovo najetje v tujini. Jaz sem predvsem praktik, fakulteta in teorija mi služita zlasti za to, da ne izumljam perpetuum mo-bilov, drugače pa sem zagovornik misli, da bi moral imeti človek poleg trdega dela tudi občutek življenja, ne vegetiranja. Zato sem proti vsem besedičenjem in neracionalnostim, ki smo jim priče tudi v novi demokraciji. Na koncu si želim, da bi tudi delavci dojeli odločilno stvar v tem trenutku, to je, da si iz svojih vrst ali od zunaj najdejo kvalitetne delodajalce, ki so pripravljeni sodelovati v tem pohodu do kruha, ki pa je, na žalost, samo v Evropi!« Blaž Grča • Kaj je participacija • CUji participacije • Vsebina in moč participacije NAROČILNICA • Organizacijske oblike Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naro-Aarnfnj izvodi"ovl knjige DELAVCI IN UPRAVLJA- • Prednosti in kritike NJE PODJETIJ. # Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih. • Evropski modeli participacije Naročeno pošljite na naslov: -- — • Od samoupravljanja k soupravljanju Ulica, poštna številka, kraj: • Kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju de- lavcev pri upravljanju podjetij« Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Dalmati- 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju. nova 4, Ijubljana, kamor lahko pošljete tudi Datum: Žig Podpis naročnika: naročila. Telefoni: 061/381-855, 110-033, 311-956, ---- - - -- -- - ^ l 313-948 J OBRATNA AMBULANTA Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Bo letos dopust drugačen? Kam pa letos na dopust? Boste šli na morje? Tja, kamor druga leta? V Istro? Vas ni strah? To so vprašanja, ki jih letos slišim zelo pogosto. Zato sem se odločil nekaj napisati o dopustu. Pisal in svetoval sem že lani, a lani je bilo drugače. Letala so še razburjala letoviščarje tako v Istri kakor na slovenski obali. Letos pri nas ni vojne in smo samostojna država. Moramo pa v Istro čez mejo, kar mnogim smrdi. Ne bom navijal ne za morje, ne za planine, ne za Istro, ne za Slovenijo, še manj za tujino, ki je bila vedno samo za tiste z globljimi žepi. Poskušal bom mnoge od nas spomniti, kako se je ta naš delavski turizem razvijal. Začel bom z vojnimi leti, ko je bila Ljubljana obdana z žico in smo bili mulci vsi veseli, če smo se šli lahko kopat na Ljubljanico ali na »Grubariš«, kot smo rekli Grubarjevemu kanalu. Povojna leta izgradnje so nas zlepa ali zgrda silila; v brigade, ki so trajale od zadnjega dne šole do prvega dne novega šolskega* leta, in z dopustom ali počitnicami ni bilo nič. Tisti ki so bili s kmetov, so moralij delati doma. Morje smo videli ob kakšnem maturitetnem ali še prej majskem izletu. Kmečki sinovi in hčere so po vojni morali zlepa ali zgrda v tovarno. Popoldan ali pa pred »šihtom« pa so delali na polju. Kakšen dopust neki! Dopust je treba vzeti takrat, ko je delo na polju, košnja, krompir ali na Primorskem trgatev. »Sicer pa tisto vaše delo v tovarni, to je samo lenarjenje, nekaj velja samo kmečko delo,« so dejale mnoge matere in očetje, ki so vse življenje posvetili polju. Potem so se ti otroci in mladi ljudje poročili, preselili so se v mesto, imeli so otroke. In začeli počasi, po malem hoditi na dopuste. In takrat je bil sinonim za dopust morje. Rasli so počitniški sindikalni domovi, ker za dopust v hotelu ni bilo za štiričlansko družino nikoli dovolj denarja, tudi v tistih najboljših časih ne. Potem so si nekateri omislili šotore, pa počitniške prikolice. Bolj imenitni in bolj petični so si gradili vikendice, kot z grdo spačenko rečemo hišici na morju ali v planinah. Te so bodle v nos mnogo ljudi, še najbolj, če je lastnik stanoval v družbenem stanovanju, na morju pa si je zgradil veliko hišo ali skoraj hotel, ki ga je poleti oddajal petičnim tujim turistom za dragocene devize. Danes pa ima s to hišo, hišico same skrbi, še posebej če je v drugi državi. Kaj hočem povedati z vso to zgodovino? Dopust ni samo morje! Dopust so tudi planine, dopust so naši čudoviti kraji v Sloveniji, dopust so lahko tudi toplice. Dopust je lahko potovanje, pa ne samo v tujino, pač pa po naši domovini. Ali sploh poznamo Slovenijo? Kupil sem knjigo SLOVENIJA, UMETNOSTNI VODNIK, avtorja prof. dr. Naceta Šumija in se zgrozil, koliko je lepih krajev v Sloveniji, ki jih ne poznam. Ker pa takšen drugačen način dopustovanja lahko prinese precej zdravstvenih skrbi, jih bom to poletje poskušal v tej rubriki opisati. ŽIVLJENJE TEČE... Piše: Mag. Aleksej Cvetko Usklajevanje pokojnin Zaradi gospodarskih gibanj bi se ob nespremenjenem nominalnem znesku pokojnine kupna moč upokojencev polagoma tako zmanjšala, da jim ne bi več omogočala socialne varnosti. Institut uskladitve pokojnin pa zagotavlja prav ohranitev njihove realne vrednosti. Z uskladitvijo se sicer povečuje nominalni znesek pokojnine, kupna moč pa načeloma ostaja enaka. Ker gre za enega pomembnejših institutov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, postopek in način usklajevanja pokojnin zakon predpisuje zelo natančno. Skupščina Republike Slovenije v začetku vsakega leta določi razmerje med povprečno plačo na zaposlenega v republiki in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. To razmerje nikakor ne more biti nižje od 85 odstotkov. Pokojnine se usklajujejo na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih na območju republike, upokojencem pa pripada usklajena pokojnina od prvega dne meseca, za katerega je ugotovljena rast oziroma porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah pokojnin. Tak način uskladitev pokojnin se bistveno razlikuje od starega načina, ki je veljal do uveljavitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. aprila letos. Po starem načinu so se namreč pokojnine obvezno uskladile samo 1. januarja in 1. julija, med tema rokoma pa le, če so povprečni osebni dohodki porasli za več kot 5 odstotkov. Usklajevanje pokojnin je možno opraviti na več načinov oziroma z upoštevanjem različnih meril, vendar se je do sedaj v praksi še najbolj obneslo usklajevanje pokojnin z upoštevanjem porasta povprečnih plač. Ker so se pokojnine, odmerjene po starih predpisih, ob odmeri bistveno razlikovale od pokojnin, ki so se sproti usklajevale, in to predvsem od tistih, ki so se uveljavljale v drugi polovici leta, je po novem določeno, da se pokojnina, uveljavljena v tekočem letu, ob odmeri najprej uskladi za odstotek razlike, izračunane ob upoštevanju 86,6 odstotka povprečne plače vseh zaposlenih na območju Republike Slovenije, izplačane za mesec december v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, in povprečja teh plač, doseženega v navedenem koledarskem letu. Tako odmerjena pokojnina se nato usklajuje na podlagi podatkov o mesečnih gibanjih plač v tekočem letu. Pri tem se upoštevajo vse uskladitve, izvedene na podlagi gibanj plač v letu uveljavitve pravice do pokojnine, ne glede na to, kdaj v tem letu je pokojnina uveljavljena. Podobno, kot je bilo določeno v dosedanjih predpisih, je tudi v novem določeno, da se tudi na podlagi razlik, ki nastajajo v ravneh pokojnin, uveljavljenih v posameznih obdobjih, opravi ustrezno usklajevanje, in to na način, ki ga določi Zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja. PLAČE GOR, PLAČE DOL Nova slovenska vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška je skrajnega koraka, to je stavke. *e kmalu po tistem, ko je komaj ogrela ministrske stolčke, Tako se lahko zgodi, da bo naredila nekaj nedvomno slabo premišljenih potez na področju prišlo na izplačilni dan, to je Plač. Najprej je družbenim dejavnostim velikodušno povečala okrog desetega julija, do 'labodke za celih 38 odstotkov - pred kratkim pa je zaposlenim stavke po posameznih zdrav- v teh dejavnostih brez kakšnih trdnejših argumentov vzela 7,4 stvenih ustanovah. Skratka, ali še več odstotkov plače, ob predvideni 10-odstotni inflaciji. sindikalni protest utegne še precej odmevati v javnosti. Plače v družbenih dejavnostih so se tako znašle na pravcati gugalnici: zdaj gor, potem Pa dol. Seveda pa zaposleni s takšno gugalnico nimajo no-benega veselja,! zlasti še, ker s° jim za povrh odmerili še rnizeme regrese. I* vseh topov Sindikati v zdravstvu in socialnem skrbstvu pa se ne pustijo tako zlahka opetnajstiti. Sklenili so, da fcodo v svojem sindikalnem boju z vlado streljali iz vseh topov. Tako lahko Razumemo njihov sklep, da bodo tožili vlado, ki je brez Poprejšnjega posveta s sindi-kati sklenila, da bo za mesec junij znižala izhodiščno plačo 2a 1675 tolarjev oziroma za Približno 7,4 odstotka glede 119 izplačilo v niesecu maju. Vlada je prav tako sklenila, ba se letošnji regres lahko izplača le v višini bruto zajamčene plače, ne pa v obliki tri-^ajste plače, kot je bilo to določeno v kolektivni pogodbi, prehod na 40-umi delavnik, ki naj bi ga izpeljali prvega julija, pa naj bi do nadaljnjega Preložili. Takšni vladni sklepi pomenijo še hujšo kršitev kolektivne pogodbe, kot so jih bili vajeni dozdaj. Zato nameravajo sindikati v zdravstvu in socialnem skrbstvu Slovenije o kršitvah kolektivne pogodbe obvestiti celo mednarodno organizacijo dela, katere članica je naša republika postala - z velikim ponosom - šele nedavno. Lahko si predstavljamo, da vlada nad tem ni ravno navdušena. Ne izključujejo pa niti Nobeno neupravičeno zvišanje Po sklepu vlade naj bi junijska plača za prvi tarifni razred dosegla le 20.991 tolarjev, po določilih kolektivne pogodbe pa bi morala doseči 26.238 tolarjev. To pomeni, da vlada ni upoštevala predloga sindikatov, podpisnikov kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, o postopnem uveljavljanju kolektivne Kaj pomenijo neto izhodiščne plače v zdravstvu in socialnem skrbstvu za mesec marec in maj in kaj bo to pomenilo za mesec junij za polni delovni čhs MESEC POKLICI NETO IZHODIŠČNA PLAČA MAREC MAJ JUNIJ razlika v -maj/junij čistilka 9.100 14.328 13.268 1.675 bolničar 11.842 18.626 17.248 1.377 zdravstveni tehnik 19.014 29.962 27.569 2.200 višja med. sestra socialni delavec 22.677 35.195 32.596 2.681 dipl. farmacevt 26.180 41.593 38.522 3.074 zdravnik 29.820 46.145 42.733 3.414 Primerjava razmerij izhodiščne plače v negospodarstvu in gospodarstvu in zajamčeni dohodek 58%-I 1.-20% priz. izhod. Izh. BOD zajamčeni gosp. dohodek januar 15.034 12.027 12.027 19.072 12.400 februar 16.100 12.880 12.880 21.586 marec 17.489 13.991 14.411 24.086 15.820 april 20.778 16.622 16.383 26.506 maj 28.332 22.666 22.666 28.168 18.500 junij 26.239 20.991 20.991 30.109 pogodbe, tako da bi plača za mesec junij bila enaka majski izhodiščni. Tako Igor Kodrič kot Erik Šerbec poudarjata, da v mesecu maju delavci, zaposleni v zdravstvu in socialnem skrbstvu, niso prejeli neupravičeno višjih plač, ampak je šlo pri zvišanju v bistvu za to, da je tedaj vlada le delno poravnala svoj dolg do usklajevanja s plačami v gospodarstvu v marcu. Sindikati v zdravstvu in socialnem skrbstvu so v dogovoru z drugimi sindikati v negospodarskih dejavnostih, kjer je več kot 150 tisoč zaposlenih, sklenili, da bodo vlado tožili. Če bo torej junijska izhodiščna plača nižja, bodo sprožili posamezne proteste, kar pomeni, da bo sodišče združenega dela dobilo najmanj 30.000 pritožb. Znižanje plač v juniju sovpada tudi z obveznim solidarnostnim prispevkom v višini enodnevnega zaslužka, kar zaposlene dvakrat prizadene. Sindikati bodo hkrati opozorili vse direktorje v zavodih, naj izplačajo regres na način, kot je predviden v kolektivni pogodbi, poleg tega pa naj s 1. julijem preidejo na 40-urni delavnik. To je namreč prav tako predvideno v kolektivni, pogodbi. Predstavniki sindikatov Zatrjujejo, d? je s sedanjo prispevno stopnjo, ki jo plačujemo za zdravstvo, možno kolektivno pogodbo uresničevati v celoti. Kam gre torej preostali denar? Kot je slišati, naj bi šel za poravnavo dolgov v zdravstvu iz prejšnjih let. Nezaslišano je tudi to, da vlada namerno zavlačuje ustanovitev skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje, prek katere bi imeli svoj vpliv tudi zavarovanci. Ti so doslej zmerom potegnili najkrajši konec, saj nimajo nobene besede pri upravljanju z zdravstvenim denarjem. Vsekakor pa gre vladi urejanje plač v negospodarstvu skrajno slabo od rok. Če drugega ne, si je najprej z zvišanjem, nato pa z znižanjem ustvarila veliko nezaupanje. Gmotni položaj ljudi je težak, a še hujše je prenašati izgubljeno zaupanje. Marija Frančeškin , Nov obisk 'pri hrastniških četverčkih l^ušan Semolič, predsednik Zveze s}'°hodnih sindikatov Slovenije, I °b prvem rojstnem dnevu obi-skal hrastniške četverčke, ki so se r°rata iz Kobiljega, občina Len- noge. V začetku tega meseca pa se je začel stečajni postopek za delniško družbo Konfekcija, ki je nastala leta 1990 po reorganizaciji Utoka. Direktor konfekcije, ki je zaposlovala 170 delavcev, je v svoje poročilo med drugim zapisal, da je bila delniška družba organizirana brez lastnih sredstev. Od krovne firme pa so kljub temu morali po tržnih cenah odkupiti vse tudi nekurantne zaloge usnja in drugih surovin. Vodstvo krovne firme pa je fakturo za te zaloge pokrilo iz tekočih prilivov Konfekcije in ji za manjkajoči znesek najelo neugoden kredit. Za nameček si je krovna firma prigrabila tudi terjatve do kupcev Konfekcije, ki so takrat znašale 30 milijonov din. Lansko leto so šle v stečaj še: delniški družbi Usnjarna in Uni- maiKei m Krovna firma. Vsi ti stečaji so direktno škodili Konfekciji in eden od upnikov krovne firme iz Italije je svojo terjatev v znesku 85 milijonov lir vnovčil v račun Konfekcije. Ljubljanska banka, ki bi lahko Konfekciji pomagala, pa je namesto tega vnovčila kratkoročne kredite skupaj z obrestmi v znesku 6 milijonov tolarjev. Ljubljanska banka je odklonila tako premostitveni kredit kot možnost vnovčitve njenih delnic v približno enaki vrednosti, češ da bo to možno šele po stečaju. Stečaj za delniško družbo Konfekcija je sodišče uvedlo v dveh tednih od vložitve zahteve, verjetno zaradi tega, ker je analiza kazala 30 milijonov tolarjev primanjkljaja do konca leta 1992. Vse firme, nastale iz Utoka, so zaposlovale ca. 800 delavcev. Od petih delniških družb in krovne firme je ostala le še trgovina s 120 zaposlenimi, saj Gat nima nobenih možnosti za preživetje. Kot je povedal Miro Podbevšek, so delavci dobivali delovne knjižice kar v reprezentančni dvorani, kjer so si lahko ogledali vitrine z več sto priznanji za Utok in izdelke, ki jih je ta firma nekoč prodajala. Po nekaterih informacijah je stečaj d.d. Konfekcija povezan s povsem legalnim prenosom dela na zasebno firmo in temu prenosu ne bomo mogli očitati kraje, kot smo lahko rekli za delavnico iz Mengša. Franček Kavčič 16 26. junija 1992 NAJPOMEMBNEJŠA stran Humoreska Tržne zakonitosti Kot navadno je tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok slonel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in žulil svoje običajno pivo. Bil je videti nekam zamišljen, zato ga dalj časa nismo naskočili z vprašanji. Nazadnje pa le nismo mogli vzdržati in smo ga torej s kozarcem peneče pijače v roki povprašali: - Kaj vas tare, tovariš Neposredni? »Ah, tržne zakonitosti,« je zavzdihnil in ru- knil nov požirek. - V kakšnem smislu, smo vrtali naprej. »Ne razumem,« je dejal, »poglejte, pred kakšnim mesecem, so zoprni ljubljanski vladni demosovci, pa slovenski nacionalisti skupaj z zelenaškimi domačimi branjevci pregnali s tržnice južne prodajalce. In takrat se je na mah dvignila cena paradižnika s štirideset na osemdeset in več tolarjev za kilogram.« - In kaj je tu nerazumljivega? »No, do tod mi je bilo vse jasno. Grdi Slovenci so slovenske potrošnike na ta način ogoljufali s cenami.« - Točno. No, potem so se zaradi velike in koordinirane akcije potrošnikov južni preprodajalci vrnili na trg in cene so spet padle, celo še niže, tja do dvajset tolarjev za kilogram paradižnika.. . Zdaj torej spet jemo poceni paradižnik, ali ne? »Pa ste bili v zadnjem času kaj na trgu?« - Ne, na trg hodi moja žena. »Pa veste, po koliko je paradižnik? - Po dvajset menda, morda še po nižji ceni, saj zdaj je vendar sezona že v polnem teku... »Figo! Paradajz je po stotrideset tolarjev, in če imate srečo, slabšega dobite za sto tolarjev.« - Ali to pomeni, da so južne preprodajalce slovenski nacionalisti spet nagnali s tržnice? »Ne, ti isti prodajalci z juga prodajajo paradajz po teh astronomskih cenah.« - Ja, ampak koliko bi šele stal ta paradižnik, če bi ga prodajah Slovenci »Veste, nisem prepričan, da bi bil dražji. Ali veste, po koliko je liter borovnic?« - Pojma nimam, ampak mora biti zelo drag. Po moje okrog tisoč tolarjev... »Za dvesto tolarjev jih dobiš.« - Ali jih prodajajo južni prekupčevalci? »Ho, ho, kar mislite si. Kdaj pa ste že videli južnega branjevca, da bi prodajal borovnice. Saj ni nor. Prekleto velika časovna razlika je med tem, ko obereš kilo paradajza ali pa liter borovnic.« - Dragi moj, vi ste na nacionalističnih pozicijah. Skoraj demosovec, sem se pokrižal. »Jaz nisem nič. Jaz sem za tržne odnose. Samo zoprno je to, da jih ni niti na ljubljanski tržnici.« Bogo Sajovic v J Šef Ko je šef tuhtal, kako bi »uskladil« pluraliziranost slovenskih medijev po uspešno izpeljani konstruktivni nezaupnici, mu dolgo časa ni kapnilo nič pametnega v glavo. Potem se je pa le spomnil. Ugotovil je namreč, da je problem rešljiv samo z doslednim spoštovanjem kolektivnih pogodb. Šefom novinarskih hiš, ki najbolj kršijo kolektivne pogodbe, je preprosto zagrozil s tožbami. Po tem dogodku so se stvari začele odvijati kar same od sebe. Najprej je odstopil prvi mož RTV Slovenija dr. Janez Jerovšek, ki je nekaj stokal o »protestu zoper oživljanje sil, ki so bile nosilke prejšnjega (komunističnega, op.p.) režima«. Toda šef s tem še zdaleč ni zadovoljen. In tako bo vse dotlej, dokler se ne bo rešil tiste klerikalne napasti, ki ji je Lojze Peterle ob nastanku kapnil domala milijon DEM in ki je zvabila v svoje vrste novinarje z lažnivo obljubo o visokih plačah. Seveda je odveč poudarjati, da bo kot cerkvena miš reven in zadolžen Slovenec v primeru spoštovanja kolektivnih pogodb crknil kar sam od sebe. Da se bo to res zgodilo, šefu ni treba storiti nič drugega, kot samo lepo počakati, da bo predsednik SNS Venčeslav Japelj uresničil svojo grožnjo, tožil šefe Slovenca. Medtem pa bo seveda ves čas javno blefiral medijsko pluralizacijo, kar bo pred volitvami še posebej moderno. Horoskop Navdušenje Francoska pisateljica George Sand, s pravim imenom Aurore du Dudevant (rojena 1. julija 1804) se je nekoč seznanila z mladim nemškim skladateljem. Na njegovo prošnjo mu je napisala besedilo opere v francoskem jeziku in mladi skladatelj se je takoj vestno lotil dela. V francoščini ni bil posebno podkovan, pa tudi zaradi spoštovanja do velike pisateljice je bil prepričan, da mora vestno uglasbiti vsako besedo. Tako je v svoji vestnosti uglasbil tudi opazko »Odide skozi zadnja vrata«, ki je bila pripisana kot navodilo za izvajalce oziroma operne pevce George Sandovo je zaradi tolikšne navdušenosti spreletela groza in tedaj se je zaklela, da za nemške skladatelje ne bo nikoli več ničesar napisala. Najpomembnejši predstavnik flamskega baroka slikar Peter Paul Rubens (rojen 28. junija 1577) je nekoč, ko je bil še mlad začetnik, dobil od znane plemkinje naročilo, naj naslika njeno psičko. Rubens se je lotil dela in kmalu je bila slika gotova. Dama je bila navdušena in je Rubensu dejala: »Čudovito ste jo naslikali. Ko bo psiška imela mlade, vam bom dala enega mladiča, kot poseben honorar. Sedaj pa bi moj mož rad, da naslikate tudi moj portret.« Rubens je smehljaje odgovoril: »Prav rad, spoštovana gospa, vendar brez posebnega honorarja.« V tem tednu so bili rojeni še nemški filozof in matematik Gottfried VVilhelm Leibnitz, francoski mislec Jean Jacgues Rousseau, italijanski pisatelj in dramatik Luigi Pirandello, slovenski pravnik in skladatelj Gregor (Gojmir) Krek, slovenski slikar Lovro Janša, nemški pisatelj in Nobelov nagrajenec Hermann Hesse, slovensko-hrvaški pesnik Stanko Vraz in izumitelj ladijskega vijaka češki tehnik Josef Ressel. Deni Lojze Peterle, šef SKD, še naprej netaktno pere pred tujci domače umazano perilo. Tako je oni dan na Dunaju oznanil, da bo nova slovenska vlada v prihodnosti zašla v velike težave. Peterle deluje torej natanko po tistem principu, ki ga on in njegovi domobranski somišljeniki najbolj zamerijo komunistom, in sicer, da so pahnili narod v nesrečo (državljansko vojno) samo zato, da so si prigrabili oblast. Ker pa morata biti za takšno nesrečo najmanj dva, Peterle zdaj po 50 letih razlaga, zakaj je bila ta tako brutalna. Prav imajo tisti, ki pravijo, da ne bi bilo nič drugače, če bi zmagali domobranci. Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof, prek svojih podanikov prepričuje javnost, da z denacionalizacijo cerkvenih gozdov Cerkev ne bo nič vzela zase, temveč bo vse ostalo slovenskemu narodu. Zelo lepo, le to ni jasno, zakaj se potem Cerkev sploh puli za tiste ve- like hoste, ki jih narod še nikoli ni imel tako v svojih rokah, kot jih ima sedaj. Razlika je le v tem, da komunisti lastnine vsaj formalno niso imeli prepisane nase, Cerkev pa hoče zdaj tudi to. Dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister, se spominja hrvaškega predsednika Tudmana, ki je »z neverjetno lahkotnostjo komentiral dogodke v Sloveniji in na jugoslovanskem ozemlju med lansko vojno v Sloveniji«. Rupel je pozabil dodati, da je najbrž prav v tem iskati razlog sedanjega nerazumnega hrvaškega besa nad vsem, kar vsaj malo diši po Sloveniji. Vse se vrača, vse se plača. Stane Zupančič, funkcionar svobodnih sindikatov v Ljubljani, je več kot ogorčen nad Dragom Ščemjavičem, ki bi lahko v kratkem postal trojni funkcionar. Seveda bo Stane storil vse, da mu odščipne vsaj tisto na ROS državnih nameščencev, na katero je škilil že ob Ščernjavičevi izvolitvi. Tudi med sindikalnimi aktivisti se je začel zagrizen boj za delovna mesta. Kuli IVO v VREME :::::::::::::::::::::::::::::: ::: . Piše: Andrej Velkavrh O Petru In Pavlu Junij se počasi izteka. V spominu nam bo ostal kot mesec z muhastim vremenom in veliko deževnimi dnevi. Količina dežja pa bo verjetno le dosegla povprečje, ponekod še tega ne. Če je že tolikokrat deževalo, bi lahko vsaj nadoknadilo majsko sušo! Da je pravšnja količina padavin maja in junija pomembna za letino, so ljudje vedeli že včasih. Ljudski izrek pravi: »Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni.« Letos nam pa res ni bilo treba prositi, naj dežuje! In ker je Šentjanž (24. junij) že po kresu, bi bilo bolje, če ne bi deževalo: »Dež Šentjanža slabo letino nareja, sonce naj se raje pratiki smeje.« Letos je bilo na ta dan marsikje tako, zato upamo na najbolje. Morda pa le ne drži tako trdno... Pomemben dan za vreme v naslednjih »nekaj« dneh bo sobota. »Če Ladislava (27. junij) moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi.« To je pa že dober mesec, kaj pravite? V ponedeljek pa se bo (kolikič že?) odločalo o letošnji letini: »Če sta Peter in Pavel (29. junij) jasna, bo letina krasna.« Zadnje dni je bilo vreme bolj naklonjeno Štajercem in Prekmurcem. Tam so imeli nekaj sončnih, vročih dni, saj so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 29 stopinj, kar ni več zanemarljivo. V začetku tega tedna je kazalo, da bo, po dolgem času, konec tedna lep. No, zaenkrat še vedno kaže tako. Po prehodu fronte v petek zjutraj se bo zjasnilo. Hladnejši zrak, ki je od severovzhoda dosegel naše kraje, ni toliko hladnejši, da bi ga junijsko sonce ne uspelo ogreti. Vročine sicer ne bo. Temperature bodo v soboto okoli 26 stopinj, v nedeljo pa nekaj stopinj več. Ker je zrak suh, ne bo soparno. Burja bo v soboto postopno ponehala, tudi veter v notranjosti Slovenije se bo polegel. Kaže, da bo takšno vreme ostalo tudi še vsaj prve dni prihodnjega tedna. Morda pa bo konec junija le nastopilo pravo poletje. TE ŠOK NAJBOLJ RAZŠIR. RASTLINA MESTECE V BOKI KOTORSKI AM. FILM. IGRALEC (RICHARD) LARS ONSAGER OSEBNI ZAIMEK MANJŠA VOJAŠKA ENOTA NORVEŠKI PISATELJ (ARTHUR, »TIHOTAPCI«) AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC MARTIN DE' PRIMOŽ RAMOVŠ SLOV. GRAFIK DEBENJAK RUSKA REKA, KITEČE VLADOŠKO JEZERO ŽENIN ALI MOŽEV OČE NAPRAVA NA STREHI, KI ŠČITI PRED STRELO DELROKE ALI NOGE MENIČNI POZVANEC, DOLŽNIK DELGE0- METRIJE — — PLANOTA V MALIJU SMUČI VRSTA KONJSKEGA TEKA KOVAŠKO DELO PLEME, ROD — SMRTNI BOJ, UMIRANJE GESLO FR. REVOLUCIJE (EGALITE) VRSTA JELENA AMERIŠKI ŠAH. VELEMOJSTER (LARRV) REKA NA P0USKEM, PRITOK VISLE CIMA, POGANJEK — — RADI0AK. ŽLAHTNI PLIN(Rn) SLAVKO OSTERC ZOB PRI BRANI • PRELAZ MEDČRN0 GORO IN KOSOVIM UMET- NIKOVA DELAVNICA POKOJNIK 1 m ► 1 1 1 1 MODERNA UMETNIŠKA SMER — OČE AVTOR KRIŽANKE R.N0Č PALICAZA BILJARD MIK, PRIVLAČNOST UPANJE REKA V FRANCIJI, PRITOK SEINE MANJŠE PLOVILO ČED0 OBLAK ELITNI ODDELKI NEKDANJE TURŠKE VOJSKE STO KVADRATNIH METROV PROSTOR V CERKVI ZA PEVCE EDVARD KOCBEK Nagradna križanka št. 26 Rešeno križanko nam pošljite do 7. julija 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 26. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 24 SKABIES, ASESOR, KORESPONDENTKA, ALAVA, MANDARIN, LOKAR, BREL, IST, ORAN, KREKOVT, VAN, ANEKS, RAMA, IT, MER, TRAM, TULPA, OSAMA, RE, ORI-ANA, TRENTAR, SKANDINAVIJA, TAS, ANDRE, ET Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 24 1. Franc Družemerič, Valjavčeva 9, 64000 Kranj, 2. Marija Rus, Stična 115, 61295 Ivančna Gorica, 3. Vida Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje Nagrade bomo poslali po pošti.