Posamezna številka 10 vinarjev.
SIIV. 281.
V Mnl, v som. 6. decemnra m
Leto KLI.
Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 26 — za en meseo „ . . „ 2'20 is Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	L|obl|aoi oa dom:
Za celo let* naprej . . K 24-— za en mesa „ . „ 2' —
V	opravi eretena RHitas „ 1*70
s Sobota. Izdaja- s
ia celo let ....... V—
ia Nemčijo oeloletno n B-
za ostalo inozemstvo
12-
Inserati:
Enostolpna petitTrata (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat .... „ 19 „ sa večkrat primeren popust.
Poratna oznanila :iimi. isirtun iti:
enos olpna peiltvrsta po 18 vin.
' - Poslano: .......h
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, tzvzemll n«. delje In praznika, ob 5 url pop.
Redna letna priloga Voza) red,
Bar Uredništvo jo v Kopitarjev! nltot štev 8/01 Rokopisi ne no vračajo; neiranklrana pisma se ne a sprejemajo — Uredniškega teleiona štev 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštno hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-bero. št. 7563. - Opravnlškega teleiona št 188.
Volilci S. L. S.!
Pretekli ponedeljek ste znova pokazali svojo moško zavednost ln skalnato-trdno značajnost. Izvojevali ste sijajne zmago na celi črti. Čast in hvala Vam! Naprej do novih zmag!
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, 4. grudna 1913.
Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke.
Dr. Ivan Šusteršič.
načelnik stranke.
VOliiCi!
Kandidati S. L. S. v kmečkih občinah, ki volijo dne 9. decembra t. 1.:
1.	V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Prane Povše, državni poslanec v Ljubljani, in Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v Ljubljani.
2.	V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani.
3.	V volilnem okraju Kranj—Tržič —Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici, in Ivan Zabret, posestnik in cesmi načelnik v Bobovlcu.
i. V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče—Lož—II. Bistrica— Cirknica, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke, in posestnik v Novi vasi, in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani.
5.	V volilnem okraju Radoljica— Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu.
6.	V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslanca: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi.
7.	V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca.Josip Zurc, župan v Kandiji.
8.	V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora—Žužemberk—Mokronog— Litija—Radeče, ki voli skupaj tri po-slance:Franc Košak, župan na Grosupljem Dr. F.vqen Lamue, deželni odbornik v Ljubljani, in Ivan Vehovec, župan v Žužemberku.
9.	V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj d v a poslanca: Anton Lovšin, posestivk v
Jurjevici št. 3 i, in Karol škulj, kaplan v Ribnici.
1C / volilom okraiu Črnomelj— Meilika: Karel Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Lii'10' ni.
Kandidati za mesta ln trge se razglasijo pozneje.
Za"5r?rno na glasovnice samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciniinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada.
Naprej za Hudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo!
Za izvrševa!ni odbor S L. S.: dr. Ivan šusteršič.
Slovenski Kmetom!
V torek stopijo na volišče kranjsko kmečke občine, da oddajo svoje glasove za deželni zbor.
Kmetje naj sodijo med S. L. S. in med liberalci. Sodba nc bo težka, kajti kakor dan in noč si stojita nasproti ti dve stranki, katerih ena združuje v sebi vse poštene, za ljudsko delo vnete elemenle, druga je pa sestavljena iz samih laži, nesramnosti in lopovščin.
Primerjajte, kmetje!
S. L. S. se je borila za izpremembo lovskega zakona v kmečkem smislu. Liberalci so lovski zakon obstrui-rali in pri tem sramotili in zaničevali kmeta.
S. L. S. je priborila zastopnikom kmečkega ljudstva odločilno zastopstvo v šolskih svetih, liberalci so pa pobijali ta šolski zakon in kmeta sramotili, češ, da ne sme dobiti kmet besede pri šoli.
LISTEK.
A. P. Čehov:
V brivnici.
Prestavil Fedor Aleksejcvič.
Zgodaj zjutraj je. Ura ni še sedem: toda Makar Kusmič Blestkin ie že odprl brivnico. Lastnik, mlad mož, star približno triindvajset let, neumit, v umazani, a gizdalinski obleki, sc trudi da bi pripravil sobo. Sicer je ni treba veliko pripraviti; vendar jc ves po-tan pri tem delu. Tu briše s cunjico, tam praska s prstom, tam najde stenico in jo obriše s stene.
Brivnica je majhna, ozka, nesnažna. Stene so olepljene s tapetami. Med motnima, mokrima oknoma so ozka, cvileča. potrta vratica in nad njimi zvonček, ki je že ves zelen vslod vlage, in ki se krčevito pregiblje in zvoni brez vzroka.
Ce pogleda kdo v ogledalo, ki visi na steni, mu raztrga obraz na najgroz-nejši način na vse smeri, ''red tem ogledalom brivec striže in brije. Na lru/lrf. ki je ravno tako nepobrisnna in iM'v.znna kakor Makar Kusmič. leži vse ondjo: glavniki, škarje, britr-v. razne poraa.de po kopejki, pudra eno ko-
pejkr in razne druge nripravc in vse po kopejki. Da, vsa brivnica ni eč vredna kot petnajst, kopejk.
Nad vrati se oglasi ječanje bolnege zvonca, in v brivnico stopi že star mož v obnošenem kožuhu in čevljih iz klo-bučevine. Glavo in vrat ima zavito v žensko ruto.
To je Erast Ivanič Jagod">v, krstni boter Mokara Kusmiča. Prej ie bil nastavljen pri konzistoriju kot čuvaj; soda' pa stnnuie ob Rdečem ribniku1 in sc peča s ključavničarstvom.
»Dobro jutro, ljubi Makar. moj dragec!« ogovori Makara Kusmiča, ki ima strašno veliko dela s čislenjeni.
Poljubita se. Jagodov odvije z glave ruto in se prekriža.
»To je daleč!« je rekel kašljajoč. »To ni šala: od Rdečega ribnika do kalugejskih vrat.«'
»Kako se vam godi?«
»Slabo, moj dragi. Imel sem legar.«
»Kal pravite? Legar?«
»Da, legar! En mesec sem ležal; misij! sem. da bom umrl 7.o so tne bili dejali v poslednje olje. Sedai mi izpadajo lasje. Zdravnik mi >e pilporo-čil, naj jih dam odrezati. Rekel je:
1 V severovzhodnem delu Moskve.
1 V južnem dolu mesta.
S. L. S. so bori za to, da dobi dežela s svojimi občinami odločilno moč do prirodnih sil in s tem vpliv na razvoj industrije, liberalci pa, kot hlapci Judov in tujih kapitalistov, temu nasprotujejo in hočejo podreti, kar naši možje v korist ljudstvu snujejo.
S. L. S. je sklenila cestni zakon, po katerem bo mogoče zboljšati od prejšnjih časov skrajno zanemarjene cestne razmere. Liberalci so temu cestnemu zakonu z vsemi silami nasprotovali, ker niso privoščili kmetom dobrih cest.
S. L. S. v krajih, ki so nad vse potrebni vode, gradi vodovode in vodnjake. — Liberalci pa temu nasprotujejo, obrekujejo deželni odbor in trdijo, da je denar, ki se za to izdaja, zapravljen.
S. L. S. hoče deželne izdatke pokriti z davščinami na bogate sloje, in varovati kmečkega posestnika. Liberalci pa trdijo, da se mora za 100 odstotkov zvišati doklada za kmeta.
S. L. S. skrbi za živinorejo in za povzdigo vseh panog kmetijskega gospodarstva. Liberalci pa čez to delo samo zabavljajo, ga preklinjajo in obrekujejo.
Pa to so že tako znane stvari, da jih ni treba več ponavljati.
V torek stopite kmetje na volišče, da zopet za šest let ustvarite večino kranjskemu dež. zboru. Kajti po zaslugi S. L. S. odločuje kmet v kranjskem deželnem zboru na jezo liberalnih zanikarnežev.
In zdaj se spomnite, kmetje, kako sc je liberalna stranka borila proti političnim pravicam kmečkega stanu!
Ko je naša stranka zahtevala za kmeta enakopravnost z drugimi stanovi, je načelnik liberalne stranke dr. Tavčar na shodu v Kostanjevici upil, da je kmet »farovška cunja in podba-ba«. Kmetom se ne sme dati večja politična veljava, kajti kmetje so »popolni analfabetje, ki ne vidiio dalje, kakor v skledo.«
O našem kmetu jc pisal »Narod«, da je »zateleban in zabit«. »Kmetje so zabiti kakor zamorec iz Srednje Afriko, kanibalsko zabiti ljudje.«
Tu je torej našega kmeta liberalec primerjal z ljudožrci, na drugem mestu pa piše »Narod«: »Kmet je po-tuhnjenec, pasje narave.«
Zdaj lazijo liberalci okoli kmetov in beračijo za njihove glasove. Tega pa ne povedo zdaj, cla je na shodu v Črnomlju dr. Tavčar zmerjal kmete, da
,Zrastli bodo novi, močnejši lasje.' No, in tedaj sem si mislil: k Makarju pojdi. Na mesto k drugim, raje k sorodniku. Prvič naredi veliko boljše, drugič noče vzeti denarja. Sicer jo precej daleč, to je res; a kaj to! Se vsaj nekoliko izprehodim.«
»Postrežem vam prav z veseljem Prosim, tu.«
Makar Kusmič se nerodno prikloni in pokaže stol. Jagodov sc vsedo, sc ogleduje v zrcalu in jc s tem, kar vidi, popolnoma zadovoljen: ogledalo mu kaže čudno karikaturo s širokimi usti, topim, širokim nosom in z očmi na čelu. Makar Kusmič ga pokrije z belim prtom z rumenimi madeži in vzame v roko škarje.
»Ostrigel vas bom čisto na kratko, čisto golo,« jc rekel.
»Naravno. Glava mora bili ravno taka, kakor kakega Tatara, kakor topova krogla. Lasje bodo potem mnogo gostejši.«
»Kako se godi kaj gospej teti?«
»No, tako, se že živi. Precl kratkim je bila šla po nekem opravku k major-jevi ženi. Dobila je en ruhelj.«
»Tako, tako! Ruhelj! Držite vendar liho!«
»Lepo. lepo! Nikar me uo oreži, lo pazi. Au, to boli! Ti me cukaš aa Itise.«
so »nečedna druhal, ki je prilezla ix
hlevov in svinjakov!«
Kmetje, tako govore o vas liberalci. In to liberalne sirovine, ki so se z vsemi močmi upirale predlogom Slovenske ljudske stranke za razširjenj© političnih pravic, lazijo zdaj okoli kot »neodvisni kmetje« in obrekujejo stranko, ki je tako pošteno vršila svojo dolžnost!
V nedeljo in ponedeljek — dva dni in dve noči — bodo zdaj lazili okoli, lagali, kleli, za pijačo dajali in glasovnice popisavali.
Kmetje, oglejte si zdaj te liberalno agitatorje!
Kdo so pa ti liberalni agitatorji?
Največje propalice vsakega kraja.
Lc poglejte jih dobro ta clva dneva!
Vprašajte, kaj delajo v vasi?
Za liberalce agitirajo in kolnejo vaše poslance.
Kaj počno sleparji, kaj delajo naj* večji pretepači v vsaki občini?
Za iiberalce agitirajo!
Kaj delajo tc dni najhujši prekli-njevalci, kvantači in nesramneži?
Slovensko ljudsko stranko sramote in za liberalce agitirajo!
In kdo se jim na lini vsede?
Pijanci in izgubljene duše.
To je liberalna stranka na deželi!
Saj jc prav , da se ljudje ločijo!
Kmetje, glejte jih ta dva dneva!
Ne poslušajte jih, ne menite se ž njimi!
Ampak opazujte jih in zapomnite si jih!
Dobro opazujte tiste trgovce in go< stilničarje, ki za liberalce agitirajo!
Lc to jim recite, da je liberalna stranka v konkurzu!
Dobro si zapomnite tiste »može«, ki imajo tako malo zavesti, da se dajo preslepiti od liberalnih agitatorjev! Povejte jim, kako liberalci — po volitvah — o njih govore!
Izkušnja pri teh volitvah nam bo pokazala, cla v bodoče še bolj očistimo svoje občine.
Liberalna stranka mora priti popolnoma na kant!
Volitev v splošni skupini je pokazala, da stoji ogromna večina vsega ljudstva v taboru Slovenske ljudske stranke.
Kajti ogromna večina je poštena,
Brezverci in propalice pa gredo k liberalcom. Kajti mi živimo od resnice, oni pa od laži!
Tudi volitev v torok bo pokazala, da v naši deželi ne bo zmagala laž nad resnico, lenoba nad delom, sebičnost
»O, nič no de. To je v našem obrtu neizogibno. Kako se godi pa kaj Ani Erastovni?«
»Moji hčeri? No, čisto lobro; vedno skače okrog. Prejšnji teden, v sredo, se jo zaročila s Šcikinom. Zakaj nisi prišel takrat k nam?«
škarje so prenehale ropotati. Makar Kusmič je spustil roki ob telesu in prestrašen vprašal: »Kdo se je zaročil?«
»Ana.«
»Kako to? S kom?«
»S Prokofom Petrovičem išeiki-nom. Njegova teta jc hišna posestnica v Zlatoustenski ulici. Zelo lepa ženska, Sevecla_se vsi zelo veselimo in hvalimo Boga. Čes osem dni bo poroka. Pridi tudi ti; zelo prijeten dan bo.«
A kako je to mogoče, Erast Ivanič?« reče Makar Kusmič; zelo je bled in potrt, in vznemirjen premika roki. »Kako jc to mogoče? To . . . to ne moro biti resnico! Ana Erastova jo vendar . . . jaz sem imel . . . jaz sein ime! nagnjenje do nje; imel sem upanje, Kako se jo pa vse pripetilo?«
»No, čisto naravno. Odločili smo sc in jo zaročili. On je zelo dober človek.«
Makar Kusmičev obraz oblije mrzel pol. škarje položi na mizo in se obriše s pestjo pod nosom.
nad požrtvovalnostjo, hajduštvo nad poštenostjo!
Slovenski kmet, porazi svoje sovražnike!
Visoko se dviga prapor Slovenske ljudske stranke!
K zmagi!
Pred sklepom iinančnega načrta.
Finančni načrt je zagotovljen, preko vseh težav ga bo še precl Božičem sprejela zbornica. Potrebno se nam zdi, cla ob ti priliki poudarimo nekaj, kar se splošno popolnoma prezira. Samo dve reči se ponavljata, ko se govori o finančnem načrtu: službena pragmatika in deželne finance. Umevamo, da se vesele tisti, kateri bodo deležni dobrot službene pragmatike, in cla uprave vseh dežel iskreno pozdravljajo znatne odkaže državnih dohodkov, ki se jim zagotove za prihodnjost. Kranjska dežela clobi na primer okrog 1,200.000 kron na leto več, nego doslej. To pomenja dobrih 30% deželnih doklad.
To dvoje — službena pragmatika in zboljšanje deželnih financ pa ni edino, kar je veselega pri finančnem načrtu. Rekli bi skoraj, da ni niti poglavitno. Nam se zdi sila važno za vse ljudstvo, da se s tem utrdi državni kredit in vsled tega oplodi vse gospodarstvo v državi. Že zdaj, ko finančni načrt ni sklenjen, ko se šele bliža svoji rešitvi, je avstro-ogrska banka svojo obrestno mero znižala za pol odstotka. To pomenja za obrt in trgovino veliko polajšanje. Ko se državne finance ustalijo, ko bo primanjkljaj pregnan, poj-de znižanje naprej. Drugo veselo novico nam zadnje clni poročajo borzna poročila. Naša renta gre kvišku. Država potrebuje novih posojil. Vsako zvišanje rent nega kurza pomenja ogromne prihranke pri bodočih posojilih in s tem koristi vsem državljanom. Že zdaj nam poročajo na borzah, cla se državni appirji, za katere pred kratkim ni bilo nič zanimanja, živahno kupujejo.
Polajšanje sedanje denarne krize, zboljšanje na denarnem trgu je v nujni notranji zvezi s finančnim načrtom. Kdor mu nasprotuje, dela ljudstvu naravnost, ogromno škodo. Naša tekstilna in še mnogo drugih industrijskih panog ima težke čase. Moti se, kdor trdi, da je treba najprej zboljšati zunanje politične razmere. Prva reč, ki je potrebna, je pocenitev kredita. Brez njega se ne da nič doseči. To je predpogoj, da se more potem delati razumna trgovska politika.
Omenjali smo tekstilno industrijo, ker je ž njo zvezan velik del našega delavstva ; dodajemo še papirno, ki je tudi za nas velike važnosti in ki tudi zdaj ne more naprej; ravno tako železno, pri kateri tucli gre za tisoče naših ljudi. Prav posebno pa poudarjamo stavbno obrt. Zdaj je na tleh: apneni-čarji, opekarji imajo ogromne zaloge in nič kupcev. Po mestih se k večjemu kaj starega popravlja, novih stavb ni takorekoč nič. Pri tem pa ne trpe samo denarni mogotci, marveč v prvi vrsti mali obrtniki: mizarji, kovači, ključavničarji, steklarji in drugi. Revščina se seli med vse stavbne obrtnike. Zato pa zlasti s stališča teh malih, pridnih ljudi pozdravljamo finančno reformo, ki
bo brez dvojbe v kratkem času poživila njihove domala prazne delavnice in dala velikemu številu naših sinov dela in zaslužka.
Tudi kmet bo imel obilih koristi. Prihranki pri državnih posojilih bodo zadeli tucli njega. Dozdaj so v poljedelskega ministrstva proračunu črtali velike vsote, ki so se prejšnja leta izdajale v korist in podporo kmetijstvu. Urejene državne finance bodo preprečile to škodljivo Črtanje. Za melioracije je grozila naravnost katastrofa. Vodovodi, regulacije rek, zboljšanje travnikov in planin, vse to je zvezano s tem, cla državni finančni voz pride iz blata na trdo cesto. Kmetijstvu so se zapirali viri, s katerimi bi se moglo dvigniti, obenem pa ie doslej davkar po višjem ukazu vrtal s svojim svedrom vedno globlje. Ta kruti lov na davkoplačevalce se bo Šele po sprejetem finančnem načrtu mogel preprečiti. Ako bi se finančni načrt ne sprejel, potem bi prišla za kmečke davkoplačevalce res žalostna doba. Vsakega kmeta bi si poiskal davčni nadzornik in mu nadivi-diral dohodninski davek.
Poglavitna reč sc nam pa zdi, da se bo s finančnim načrtom splošno dvignil konsum. Užitnina vedno manj nese, ker so se ljudje v svojih potrebah silno omejili. Konsum mesa je znatno padel in to je med drugimi tucli velik vzrok, cla vkljub temu, cla nam tujina ne dela nobene konkurence, cena živini padla. To padanje pomenja za kmečki stan ogromno izgubo. Za mesta pa nobenega dobička, ker so cene mesa ostale pri starem.
Ni torej samo sebičnost tistih, kateri so udeleženi pri službeni pragma-tiki in pri deželnih financah, vzrok veselju nacl tem, da se bliža finančni načrt, svoji rešitvi, nego po pravici to pozdravlja vse ljudstvo. Rešitev finančnega načrta ni samo državna in deželna, marveč tudi ljudska potreba.
Proračun mestne občine milanske za leto 1914.
Redni izdatki.
I.	Upravavobče, to je funkcijska pristojbina župana, plače uradnikom, oficianti in pomožni uradniki, uradni sluge, razno osobje, nagrade in podpore, pokojnine itd. pisarniške potrebščine, potni stroški, oskrbovanje jetnikov, razni upravni stroški, dispo-zični fond, telefon, prevažanje odgon-cev, članarina, vrtnarstvo in gozdarstvo: 521.600 K. Računski zaključek za leto 1912 je izkazal izdatkov pod tem naslovom: 370.059 K. Torej za leto 1914 več za: 151.541 K. Izdatki so sc oosebno pomnožili pri plačah uradnikom, od 176.817 K leta. 1912 na 215.833 K, pri drugeni osobju od79.576 K na 102.227 kron to jc, pri uradnikih znašajo scclaj plače več 39.016 K, pri drugem osobju 22.651 K.
Med »r a z n i m i upravni m i stroški« se nahaja prispevek za c. kr. drž. policijo 80.000 K.
II.	Uprava mestne imovine : 72.267 K. Računski zaključek leta 1912. izdatkov: 68,578 K.
III.	Ceste, ulice, trgi in sprehajališča: 214.300 K. računski zaključek 1. 1912. izdatkov: 193.215 K.
Za popravo, vzdrževanje in čiščenje več 21.247 K.
IV.	Zdravstvene in blago-t v o r n e z a d e v e: 144.167 K, rač. zaključek 1. 1912: 123.291 K, torej več za: 20.878 K. Zvišal se je donesek ubožnemu zakladu od 84.932 K 1. 1912 na 100.676 K, torej za 15.744 K.
V.	Šolstvo, z n a n o s t i n umetnost: 185.195 K. Računski zaključek 1. 1912.: 172.881 K, torej več za 12.314 K.
VI.	Vojaška nastanitev: 2912 K.
VIL Raznoterosti: 7160 K.
Skupaj :1,147.601 K proti 936,453 kron 1. 1912, torej za 211.144 K več pri rednih izdatkih.
Redni prejemki:
Skupni r e d n i prejemki: 1,487.666 K proti 1,252.136 K 1. 1912., torej je dohodkov za 1. 1914 več proračuni enih za 235.530 K. Ti večji prejemki bi sc dobili sosebno: 1. Obresti od obligacij 53.696 K proti 10.312 K 1. 1912. Pojasnila bi bilo treba, kje so se te obligacije dobile. 2. 35% mestna doklada bi znašala 560.000 K proti 482.846 K 1. 1912. 3. Gostaščina bi znašala 200.000 K proti 131.427 K 1. 1912. Tu je gotovo všteta kanalska pristojbina, ki pa še nima potrdila. 4. Davek od prirastka na vrednosti 20.000 K.
Redni dohodki . „ , . , 1,487.666 K Redni izdatki..... 1,147.601 »
Prebitek proračunjen rednem gospodarstvu
340.065 K
Izredno gospodarstvo:
Izredni izdatki: 1. Obresto-vanje in amortizovanje posojil: 303.565 kron. 2. Druge izredne potrebščine: 191.140 K, skupaj; 494.705 K. Leta 1912 so znašali izredni izdatki: 809.581 K. Skrčili so se torej izredni izdatki za: 314.876 K. Obrestovanje in amortizovanje posojil je znašalo 1. 1912. 273.008 K, torej so se ti izdatki za 30.557 K pomnožili. Med izrednimi potrebščinami se nahaja tudi vsota 80.000 K za posojilo 1,200.000, ki se bo 1. 1913 in 1914 re-alizovalo, tako, da znaša skupna vsota za amortizovanje in obrestovanje občinskega dolga 3Š3.565 K ali skoraj vsa 35% doklada, ker je ta za 1. 1914 z 560.000 K preoptimistično računietia. — Slov. filharmoniji se jc dovolilo 20.000 kron, clramat. društvu izrednu podpora 20.000 K, redna podpora 12.000 K. Za nakup parnega valjarja 24.000 K.
Rekapitulacija:
Redni prejemki .... Izredni prejemki (prodaja
sveta)
Skupaj
Redni izdatki . . . Izredni izdatki . , .
1,487.666 K 150.000 «
1,637.666 K .1,147.601 K
494.705 »
Skupaj . . 1.642.306 K Proračun je tedaj pasiven za 4640 K. Če pa vzamemo v poštev, da je znesek 150.000 K, ki bi se naj dobil z prodajo stavbišč starega vojaškega pre-skrbovališča, jako problematičen, in da je 35% cloklada z 560.000 previsoko ra-čunjena, je primanjkljaj de facto še večji. Izredni izdatki so se izdatno zmanjšali, ali kljub temu ni mogoče dobiti ravnotežja med dohodki in izdatki. Obresti in amortizacija velikanskih
dolgov občine leže kakor mora na proračunu, in bodo še ležali desetletja. Za vse te velikanske dolgove pa nima občina ničesar pokazati. Kdo ie temu kriv? Samopašnost in prevzetnost liberalnih mogotcev, ki so spravili občino na rob prepada. Župan dr. Tavčar že napoveduje nova posojila. Ali kje le dobiti, če še za prejšnje milijone niso dali pojasnila, za kaj so se porabili. To posojilo bo treba istotako amortizirati, in če že sedaj pravzaprav znaša primanjkljaj 200.000 K, koliko bode ta znašal, če se bode moralo najeti novo posojilo. Dva milijona ne bodeta zndosto-vala, in bo treba najmanj zn to anuiteto 120.000 K. Torej poprej 200.(100 K, sedaj nanovo 120.000 K, je 320.000 K, ali okroglo 300.000 K, kar reprezentujo najmanj 20% doklade. Kljub temu ne bo občina imela nobenih razpoložljivih sredstev za izredno izdatke; če bode hotela le količkaj za to žrtvovati, ne bodo skupaj zadostovale 30% zvišane doklade. O to vzorno gospodarstvo Hribarjevo in njegovih oboževalci je v, še bolj pa ubogi ljubljanski davkoplačevalci. Cc pa vlada še ne potrdi kanalske pristojbine, mora napovedati občina — ban-kerot. Morebiti bodo pa takrat poiskali na magistratu tiste prebitke in blagaj-liične preostanke iz Hribarjevega gospodarstva, ali bo pa on pomagal s svojimi milijoni.
Jeseniške novice.
j Demonstracijo so napravili naši sociji in sokoliči v ponedeljek zvečer po Jesenicah, nahujskani in napojeni v Humrovi in Hauptmanovi oštariji. Pijana tolpa se je gugala po Jesenicah ter rjula pred župniščem, trgovino g. Moriča, pred občinsko in županovo hišo in precl kolodvorom. Nekateri so hoteli špogati nekake govorance, pa so bili tako pijani, cla jim je zmanjkovalo tal. Kopita orožniških pušk so jim dala strah, cla so se ponočni ptiči skrili po svojih beznicah in šnopsali naprej — v objemu socij in liberalec! »Narod« ve povedati, da jih je bilo 600, naši ljudje pa pravijo, da je v »Narodu« tiskana ena ničla preveč! Mi pa smo enkrat na lastne oči videli cvet socijev in liberalcev. Na lepi družbi čestitamo našim — inteligentoni!
j Najhujši agitatorji zn Trebušnika so bili licejski profesor Janko Pretnar, ki je po vseli krajih vezal svoje dolgočasne otrobe kot pokrovitelj zgo-rajopisane tolpe, poštni uradnik Slave, ki se tako rad obrača na našega poslanca viteza Pogačnika, kadar mu diši kaka služba, in trgovec Peter Sitar, ki tako rad prodaja klerikalnim ženskam kofe. Naši ljudje so imeli torej dovolj prilike te liberalne prvake nekoliko natančneje ogledati. Naj si jih globoko vtisnejo vspomin!
jMožje volivci! Nas veseli, da se je sodrga Ilumrova in Havptmanova pokazala pri demonstraciji v pravi luči. Mi bi te tolpe ne mogli nikoli v taki luči naslikati, v kakršni se nam je sama pokazala. Sami sociji in liberalci se je danes sramujejo. Pametni možje se pač menda ne bodo dali vladati taki poulični druhali, ki nima ničesar dobiti in ničesar izgubiti. Zatorej na noge zoper to bando! Liberalne in socialdemokra-ške agitatorje pomečite iz svojih hiši
»Imel sem upanje,« je rekel. »Saj ni mogoče, Erast Ivanič! Jaz ... jo ljubim in sem ji ponudil moje srce . . . in teta mi je bila tudi obljubila . . . Vas sem ljubil vedno kot očeta . . . vselej sem vas zastonj ostrigel . . . Vedno sem vam izkazoval dobrote, in ko je umrl moj ljubi očka, ste dobili od mene zofo in deset rubljev, pa mi niste povrnili. Ali se spominjate?«
»Kako se ne bi spominjal? Gotovo! A kakšen snubač pa si ti, Makar? Ali te je sploh vredno opazovati kot snu-bača? Denarja nimaš, uradnik nisi, le neznaten rokodelec . . .«
»Šeikin je gotovo bogat?«
»Šcikin je član delavskega društva. Ima shranjeno kavcijo v znesku tisočpetsto rubljev. Taka jc ta stvar, dragi mladenič . . . Čemu bi se še pregovarjala, stvar je že končana. Ni mogoče več popraviti, ljubi Makar. Poišči si drugo nevesto. Saj je na svetu veliko deklet. No, striži vendar! Kaj stojiš!«
Makar Kusmič stoji in molči; potem potegne iz žepa robec in prične jokati.
»No, kaj takega!« ga tolaži Erast Ivanič. »Ne žalosti se zaradi tega! Naj U kdo vidi; jokaš, kakor stara ženska! Uredi najprej mojo glavo in potem .jokaj. Vzemi škarje!«
Makar Kusmič vzame škarje, jih nekaj časa ogleduje, nato mu pa padejo nu mizo. Roki se mu treseta.
»Ne morem!« je rekel. »Ravno sedaj nc morem nimam močil Nesrečen
človak! In tudi ona je nesrečna! Rada sva sc imela in sedaj so naju ločili brezsrčni ljudje. Pojdite proč, Erast Ivanič! Ne moreni vas videti!«
»Potem bom pa jutri zopet, prišel, ljubi Makar. Me boš pa jutri ostrigel, kar je še ostalo.«
»Dobro.«
»Le pomiri se; jutri zjutraj pridem torej k tebi, kolikor mogoče zgodaj.«
Na Erast Ivanovičevi glavi je ostrižena polovica popolnoma čisto, da je bil kakor kak kaznjenec. Sicer je neprijetno imeti tako glavo; toda ni mogoče pomagati. Glavo in vrat zavije v ruto in zapusti brivnico. Ko je bil Makar Kusmič sam, se vsede in tiho joče.
Drugi dan zgodaj zjutraj pride zopet Erast Ivanič.
»Kaj želite? ga vpraša hladno Makar Kusmič.
»Poreži mi lase, ljubi Maknr. Pol glave jc ostalo neostrižene.«
»Prosim, prej dajte denar. Zastonj vas nc bom strigel.«
Erast Ivanič tiho odide, in od tedaj nosi na eni polovici glave dolge lase in na drugi kralke. Da bi si dal ostriči lase in vrhutega še plačal, se mu zdi potrata; mirno čaka, cla mu zrastejo lasje na ostriženi polovici sami od sebe. s tako glavo se jc zabaval tudi pri hčerini poroki.
Nekdi in zdej.
No zdej sm pršou pa tud jest. du ne-publtnga prepričajna, de se naš svet res suče; pa še kuku narodu se suče.
Kene, še pet slu let ni ud tega, ke sa kršansk Iblančani tku temelit Turke naluftal in jh nadreul izpred Iblane, de je marsker Turk puzabu u nagle, soja glava gor za svetmu Krištufam in ni pršou nekol več pujna.
Pa kakšn sa bii tekat Turki. Bri-htn, navihan ket kozi ruh in za tiste čase še zndost učen Ide sa bli umes; pa Iblančani jh usen nisa maral in nisa maral, de b jm kumnnderal pu Iblan.
Kuku pa je dondons! Usilja nam onga čluvekn, ko ni ne Turk in ne kristjan. ln ta »neudvisn« Iblančani spre-
vidja, de je zajne res dobr ta člouk in de bulšga prou za prou še na zaslužia ne, in volja ga za sojga puslanca. Pu-temtakm s pa lohka sami mislma, kašn morja bt še le ta clruli ,neudvisn' in ,na-predn' Iblančani, če maja Turka, pa. še ne prou ta prauga Turka, ampak sam titular Turka, za ta nar bulšga med sa-ba in ga res izbereja in izvolja za sojga zastopnica u dež. zbore in ga pošleja za mušter, čš: takla pr en glih sma ta »napredne Iblančani, u deželna zborn-ca.
Men b blu nazadne use glih, kdu zastopa »napredne« in še clu ud sojo lastne pamet neudvisne Iblančane, al sram me je pa le tkula pred našem mlc-karcam, ke prpelaja usak jutr mlek iz ukolee u Iblana, pa sc nam tkula čez rama smeja ja in s misija na tihem: dobr ste ja pugruntal. Ta u pa glih prou za. vas.
Zadnč se m je pa ena mlekarca ži tku predrzen in zanečliv režala u ubraz dol pr štepansknio mu ste, dc sm biu vorng jezen. In prou pušten ia uzmer-ju in mejčkn je mankal, de*ii nism vs nilek ke pu cest prekucnil.
»Puglej me vnder, mrcina«. sm ji reku. »A jest tku naumen vn videm, de b me mou lohka. kdu za »naprednga« vuliuca?« In zagrabu sm za vuziček in ga puniektou tku, de sa use kangle za-šklepetale u nem. In ke sm pol htnal nu tu naletu na gespuda dohtar Taučarjn pred rotužam, sm mu jh tud puvedu naraunast u brk, in take sm mu pu-
Zapišite za v torek na svoje glasovnice za kmečko skupino ime našega kandidata: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartul
j Jeseniški Haupfmann se je silno raztogotil v svojem žurnalu, ker smo dejali, da prodaja telečjo kri od 56 litrov dalje brez daca, češ da namiga-vamo na to, da prodaja nezadacano vino in nas bo zato potegnil za ušesa. Naj pač rajši prime za ušesa tistega divjega zajca, ki ga je imel v kleti, in mu je, kakor sam trdi, pojedel pečato s sodov. Pri Hauptmanu torej še za-jcc v sod sili! Takega zajca pa še ni imela kranjska dežela! Morda bi bilo dobro, ko bi Hauptman tega zajca razstavil v svojem oknu!
j Jugoslovanska Strokovna zveza priredi jutri v nedeljo dne 7. dccembra na Savi v Delavskem domu socialni delavski tečaj, ki traja dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure. Ako bi kak naš delavec ne dobil pristopnice, jo dobi v Delavskem Domu ob začetku tečaja. Tudi natančni spored se naznani ob otvoritvi tečaja. Udeležite se vsi naši delavci tega pomembnega in potrebnega tečaja! Pristop imajo tudi ženske.
j Predstava bo v Delavskem Domu v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Uprizori se šaloigra »Luknja v namiznem prtu« in Silvin Sardenkova »Skrivnostna zaroka«, igra v štirih dejanjih. Pri predstavi sodeluje društveni orkester.
Na deželi.
Pozor!
Resen opomin vsem našim zaupnikom!
Izkušnja pri prvi volitvi je pokazala, da liberalni sjfeparji delujejo posebno zadnji dan in zadhjo noč. Vse barabe so najeli to pot liberalci, da terorizirajo naše voiilce, da hodijo od hiše do hiše, trgajo naše glasovnice in usiljujejo liberalne kandidate, črtajo in svoje zapisujejo. Po nekod so že zadnjič celo noč dajali za pijačo.
Najhujše pa delajo pred volilnim lokalom. Tu je še zlasti treba velike pozornosti in nastaviti zaupnike, ki ves čas liberalnim agitatorjem na prste gledajo ter v vsakem slučaju nasilnosti takoj posežejo vmes.
Zato treba, da se v ponedeljek — na dan pred volitvijo — še enkrat pregledajo vse glasovnice od moža do moža po zanesljivih zaupnikih. Na dan volitve pa naj bo stroga kontrola pred voliščem. Ako zagreši liberalni agitator kako nasilnost, jc to takoj zapisati in zabiležiti priče, da se lopov izroči sodišču. Paziti je tudi na laži, ki jih razširjajo zadnje trenutke liberalci, ker razširjanje neresničnih vesti o kandidatih zadnji trenutek je kaznjivo.
Bodite pripravljeni od liberalne strani na vsako lopoščino in jo preprečite!
Prosimo brzojavnih poročil z vseh volišč!
Prosimo somišljenike, naj nam v torek takoj po volitvi z vsakega volišča brzojavno naznanijo izid. Na brzojavkah naj bo pred številkami označeno tudi volišče.
Pozor, volilci kočevsko-ribnlškega okraja!
V kočevsko-ribniškem-velikolaškem okraju delajo liberalci s polnim parom
vedu, de jh u pounu en lep čas. če ga spumin na zapuša.
»Tlela naj pugledaja gespud dohtar! Kar tresem se ud jezo in usega tega sa ta nar več uni uržah.«
»Jest, de b biu uržah, dc se ti ud jeze treseš, jest, ke te že pot laškeh let še vidu nism?« In pumigu jc iz ramam in tou jt naprej, mene je pa mislu pestit tam na sred ceste ket Markuga psa.
»Oho, gespud dohtar; tku se pa nisma zmenil!« in zagrabu sm ga za rukau in nazaj prdržu: »Uni uia men ta peru dal udgovor, za kua sa urini Iblančanem Bolčuga Pcpeta za puslan-ca in tku blamiral purgarje du smrt.«
»Jest nism nubenmu nubenga urinu. Bolču Pepe se jc sam urinu in pu-gervu, dc ga morma pustaut za kande-data mi, čc ga pa mi nočma, sc u pa puslavu sam, je reku.«
»No in uni sa ga pol pustaul...«
»Jest ne. Men jc use glih, če je Pc-terbajzel u deželnem zboru al pa Bolču Pepe. Druli sa se putegnil zanj ga in trdil, do u Pepo. dobr puslanc. napredn puslanc, ko on u ta nar bi čez voda za-baulu — jost mislem čez Završnca --ko ja že ud nokdi na moro videt, sa reki. No, in druzga so ud enga napre-dnga puslanca pugervat na moro. In tku jo Bolču Pepe prlezu u deželn zbor; sccr je prlezu skus ta voske ura ta, al prlezu jo lc, če jo men prou al pa ue.:<
»O nm jc žo prou moncle...«
»Kuku morš tu trde t, ko na veš! V misleš de je men prou čc m Pcpc reče tkula: Serbus dohtar! Kuku s pa kej spau ncoj? A se jo tud teb kei tku na-umnga sajnnl kokr unkat Boltatumu Pepelu, do sma na. cel črt zmagal? A misleš. dc ju jc tu prou? Pa m lo more 1
za svoje kandidate. Glavarstvo jim gre kolikor mogoče na roko. Za komisarje je imenovalo mestoma najstrupenejše liberalce. Tako je v Ribnici t a j n i k 1 i -beralne posojilnice strupeni Ar k o. Vsi liberalni agitatorji imajo na razpolago vse polno glasovnic, ki jih zamenjavajo volilcem. Kandidat Pucelj sc vozi okrog in deli glasovnice. Bavnotako so delali oh državnozbor-skih volitvah. Najhujši liberalci so bili komisarji in potem so imeli liberalni agitatorji na razpolago glasovnice. Postopanje vlade si bomo ogledali kes-neje. Pa vse sleparstvo jim ne bo nič pomagalo! Tepeni bodo tudi pri teh volitvah, kakor so bili še vselej. Somišljeniki, na delo! Bodite vedno za petami liberalnim agitatorjem! Skrbite, da bo zmaga sijajna!
Litija.
V našem okraju so liberalci za trdno pričakovali ožjih volitev. Saj so morali verjeti Tauferju, ki je bil tako gotov svoje zmage, kakor nobeden. Koliko je ta človek načečkal v »Dom« in »Dan«, koliko obhodil vasi po hribih, neprenehoma oznanjujoč svoj evangelij: »mi kmetje, mi sami in samo mi«! Pa kmetje so ga grozno vlekli za nos, saj ga povsod poznajo, kak kmet je on. Taufer je računal na nezavednost, pa se je grozno uštel; kmet je dandanes prebrisan, prepirati sc noče, toda z glasovnico v roki jo dovolj govoril, da se ne pusti za norca imeti od »samostojnih kmetov«. Kdo se ne spominja svetogorskega shoda; koliko je Taufer v svojem časopisju nalagal o tem shodu; da je bilo na shodu navzočih na stotine njegovih pristašev, »klerikalcev pa samo 20 do 30?! Ta shod je bil velevažen za svetogorsko pogorje; brez tega shoda bi Taufer ondod dobil gotovo več glasov, toda ljudje so sc na svoje oči prepričali, kje jc laž in kje resnica. Naravnost presenetil nas je izid v Št. Lamberški občini.Ne le Taufer, celo mi smo sodili, da bo ondi dobil Taufer večino glasov. Toda dobil jih je 20, beri in reci dvajset; dr. Zajec pa nad 200! Številke govore, pa ne le govore, ampak zvenijo Tauferju po ušesih! Ravnotako v Polšniku je dobil samo 25 glasov, dr. Zajec pa 218 glasov; dasi je bil Taufer trikrat gori, in ker ni dobil prostora za shod, je agitiral od hiše do hiše. Za Litijo so izračunali liberalci, da dobi Taufer dve tretjini glasov, dr. Zajec pa eno tretjino (kako milostno!), toda zgodilo se je ravno narobe! To pot. je dobil naš kandidat celo nad 50 glasov več kot pri zadnjih volitvah. To da misliti tudi na prihodnje občinske volitve. Gotovo je, da liberalci ne bodo nikdar več gospodarji Litije. Ko je bil znan rezultat v Litiji, je zaklical nok liberalni agitator: »Za
petdeset let nas je h____vzel!« Edino
v Hotiču jc dobil Taufer 6 glasov večine; to pa odtod, kor se od naše strani ni nič poskrbelo za kakšno agitacijo in tako je nemoteno Bregarjev študent v Gradcu popisoval glasovnice, ljudje so mu zaupali šc celo, ker je pripovedoval, da podpisuje za »katoliško« stranko. V Št. Vidu so bili naši ravno
bt prou, zatu ke ma kot moj kulega pravica tku iz mana guvort.«
»Tok jm tu ni prou, prauja!«
»Kuku more bt men tu prou, lepu te prosm! Pu pravic rečem, de keclr me na ta viža naguvari m je hujš. kokr če b m edn nož iz usa mučjo zasadu u želodec ...«
»Ho, ho, ho! Tu sa pa dobr puve-dal! U želodec prauja, ho, ho. ho! Kej tacga pa še nekol nism slišu. Punavad prauma, čc čma prou kašna huda reč puvedat, kokr do b m edn nož u srce zasadu, ne pa u želodcc. Srce ic ja pr čluvck ta glauna in ta nar bi važna reč.«
»Oho, pr nas leberalnch prvakarjih jo. srce pustranska reč. Srce je. no, tulk de je, ko že more bt; želodec je pa kapo, želodec. K src nam nekol nubedn na prrase, u želodce mama pa marskerga; prou za prou, če čm bt, udkritosrčen, morm rečt, de mama u želodce use klerekalce in pa še ene par našeh prstašu, ko čja pu sojem pulitka uganjat kokr urila, tam za flečkajnarska cerkuja. No, in de use tu prenese en želodec, tu moro bt že kapital želodec.«
»Uni že, tu verjamem. Al gespud dohtar Trillar pa na kaže, de b mou tak kapitalželodoc. Sej ga nč ni.«
»Gespud dohtar Trillar je pa hud kot sršen in zmeri nataknem zatu mu pa nč na zaleže. Puglej mene, kuku sm lepu ukrogu, ampak gespud dohtar Trillar jo. joznarit, kokr sm reku, jost sm pa dohravoln člouk, kc m jo use glih, če so ceu svet u Malgraben prekucne, sam de jest ustanem žepan iblansk.«
Poj su na pr svet glih tak. kokr
Boltatu Pepe s Kudelnga.
tako brezskrbni, da niso opazili, kako sejo ljuliko Lebingerjcv poba, kateremu gre zasluga, da je Taufer dobil tisto glasove. Liberalna stranka je pri nas tako na slabem glasu, da je vsakega količkaj dostojnega človeka sram, da bi agitiral za to stranko; zato so poverili glavno agitacijo Lebingerjeveinu Ilinkotu. Dokažemo pa lahko, da je volilcem kupoval pijačo, cigare, šnops, salame; samo da so mu dali glasovnice podpisat. Poleg tega jo razmetal cele koše papirja liberal. letakov." Posebno po trebeljevski občini je razdal veliko toga papirja; uspeh seveda je bil ravno nasproten; v celi tri fare obsegajoči občini je dobil Taufer 20 glasov. V spričo silne liberalne agitacije z n£v-siljem, letaki in lažjo kakor v nobenem drugem okraju nismo pričakovali tako krasne zmage v našem okraju! Zastonj je bil ves napad liberalcev, zastonj shodi in laži po časopisju; moško jc vztrajalo ljudstvo in z glasovnico v roki sodilo in obsodilo liberalno lažnivo bando. Isti proces se bo vršil v torek dne 9. t, m.! Storili smo svojo dolžnost in smo prepričani, da bodo poslanci vedeli to upoštevati; zvestoba za zvestobo! Liberalni volilci naj pa lc ostanejo pri svojih kandidatih!
Dolenja vas.
Dne 3, decembra je bil tu shod, ki ga je priredil kandidat g. Škulj. Bila je udeležba najboljša. V po'drugo uro trajajočem govoru je g. kandidat obrazložil delo S. L. S, od 1. 1908 v prilog kmetskemu stanu. Pobijal je laži liberalcev, ki jih trosi tu in agitira za lo stranko mlad davčni uradnik iz Ribiote, ki je s polnim parom delal za Andolska. Zavračal je lažnjivc trditve, ki jih trosijo tu razni liberalni agitatorji, zlasti o davku na prirastek in garanciji dežele za Ljudsko posojilnico in drugo. Mnogo voiilcev je šio tem lažem 1. decembra tudi na lim. Govornik je odgovarjal še na razna druga vprašanja, ki so navzoče v polnem obsegu zadovoljile in pokazale zvijačo in laži liberalcev.
Rakitnica.
Dne 4. decembra jc bil pa volilni shod v Rakitnici (Dolenja vas). Tu in po sesednjih vaseh je z največjo vnemo 1. decembra agitiral za Andolška, davčni uradnik A. iz Ribnice. Kandidat g. Škulj je v daljšem govoru orisal pomen volitev, pomen raznih strank, ter delo S. L. S. in gospodarsko »delo« liberalne stranke. Na posamnih vzgledih so volilci jasno uvideli, kdo ima smisel in delo za kmetski stan. Jasni govor je vo'ilce v polni meri zadovoljil, sklenili so, še manj se ozirati na ljudi, ki so pri volitvah tako zelo prijazni, sicer pa se norčujejo iz kmeta. Udeležba na shodu je bila najboljša.
Volilni shodi v Beli Kraiini
bodo vnedeljo 7. decembra po rani maši v Metliki in Semiču, dopoldan na Suhoru in Radovici, zvečer v Črnomlju, v ponedeljek 8. t. m. po rani maši v Podzemlju.
Častna izjava poštenega gorenjskega moža.
Na slavno uredništvo »Slovenca«.
Podpisani tem polom izjavljam pred pričami, da iaz pod nobenim pogojem ue kandidiram na liberalni program in izjavljam, da so me liberalci pro I moji lastni volji postavili za kandidata v okrajih Kranj — škof ja Loka.
Spoštovanjem
Matevž Barle 1. r.,
posestnik, Luže št. i.
Luže, dne 4. decembra 1913.
Jožef Kristane 1. r., posestnik in trgovec v Srednji vasi 16.
A n t o n U m n i k 1. r.
posestnik v Šenčurju št. 20. priči.
■Gorenjec« pristavlja k lej izjavi: Mi smo že zadnjič po/edali, na kakšen način je bil g. Matevž Barle na »Novi Pošti« v Kranju postavljen za kandidata. Izvedeli smo potem, da se je g. Barle proti možem izjavil: »Jaz nisem liberaiec; nisem še nikdar liberalno volil in nikdar nc bom.« Lahko ga jc tedaj pogrelo, ko so najbolj svinjski liberalni listi začeli priporočati njega kot svojega pristaša. Temeljito se jc g. Barle z zgoraj navedeno izjavo otrebil vsiljivih liberalcev, kar je tudi pouk za g. Jožo Novaka na Jami.
Št. Jernej.
Napredni Zupančič jc dobil v Št. Jer-nejski občini le 224 glasov, nc pa 244.
Iz kranjskega okraja.
Liberalni kandidat Jožo Novak iz Jame jc postal »vdovec*. Izgubil je namreč kompanjona, Liberalci so po sili proglasili kot kandidata Mateja Barle iz Luž. Pred pričami pa jc slednji izjavil, da nc kandidira na liberalno trobilo. Danes pa celo naši somišljeniki kar v kuvertah dobivajo tiskovine, na katerih ljubljanski Ravnihar poleg jamskega Jozc še vedno priporoča Mateja Bareta kot njihovega kandidata. Pač znamenje, kaki reve/i so li-
beralci, celo pri iskanju kandidatov. Tako jc že večkrat propali Jožo ostal sam, v torek bo pa še bolj osamel.
Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar v Zagonu ob Savi.
Dne 2. t. m. nas je poselil Ivan Hribar, spremljal ga je propadli kandidat Ivan Taufer. Hudomušneži pravijo, da ie prišel Hribar na pogreb liberalne stranke v Zagorju. Delala sta tudi kompromis med liberalci in socialdemokrati, češ, nai bi skupno volili", dne 9, t. m. Hribarju sc je baje tudi to posrečilo, da je socije pregovoril-da nc postavijo svojih kandidatov in volijo z liberalci skupaj. Toda Hribar in Taufer če se še bolj trudita se njihov trud ne bode izp'ačal. Taufer je računal, da v splošni kuriji spravi zanesljivo dr. Zajca v ožjo volitev, pri kateri bi bil potem on izvoljen, a se je preklicano vračunal. S. L. S. je v Zagorju napredovala od leta 1908, za 18 glasov. Obe nasprotni stranki pa sti nazadovali. Še na dan volitve je Taufer kričal, da bodo klerikalci dobili kakih 40 glasov v Zagorju, tako je bil svoje zmage svest, a se je vračunal. Povemo pa Vam, libralci v prvi vrsti, da nikar ne vpijte venomer, da ste Vi vladajoča stranka v Zagorju, čc ste pa morali vse moči napeti, da ste za Tauferja spravili 20 glasov večine nad kandidatom dr. Zajcem. In še pri tem ste do cela pijane ljudi na volišče vlačili. Stranka, ki ima tako majhno štcvilce glasov večine nad drugo, kakor io ima liberalna v Zagorju nad S. L. S., je žc propadla, le še nekaj ostankov na razvalinah kriči in kliče na pomoč Ivana Groznega iz Ljubljane. Dne 9. t. m. stopamo zopet na volišče. Volilci! Kakor en mož oddajmo svoje glasove kandidatom S. L, S. Pričeli smo dobro, ne obupajmo! Bodimo trdni in neupogljivi. Volilci! Somišljeniki! V boj do končne zmage. Vsak somišljenik, naj pridobi samo enega in zmaga bode naša!
Kako agitira postojnski župan.
V sredo sc je pripeljal na Vrhniko liberalni kandidat župan Lavrenčič iz Postojne. Nastanil se je pri svojem svaku. To je naravno. V četrtek je lazil od volilca do volilca, od ene agitacijske gostilne do druge beračit za glasove. Pri tem ga je podpiral znani nemšonacionalni grajščak Karol Mulley, urednik nemškutarskega lista »Domačin«. Gotovo je tedaj tudi naravno, da se pajdaši slovenski liberalec z najbolj strastnim nasprotnikom Slovencev. Ker Mulley ni osebno naklonjen kandidatu Lavrenčiču, bilo je brez dvoma izdano iz Ljubljane povelje, da mora iti nemška stranka z liberalci zoper Slovence. Gotovo bode iz hvaležnosti Lavrenčič pomagal Mulleyu zidati nemški most iz Bero-lina preko Vrhnike in Postojne do Adrije! Ko je pred petimi leti neodvisni kandidat bil z Mulleyem skupaj v Postojni, izdali so liberalci v Postojni parolo: Takega ne bodemo volili, ki hodi z Mullevem. Potojn-čani opznajo namreč Mulleyevo strastno sovraštvo zoper vse, kar je slovenskega izza časa, ko je bil še sodnik v Postojni in v Celju. Ali bod sedaj Postojnčani svojemu županu to odobravali, kar so drugim obso-jevali. To naj pokažejo volitve. Vrhničani in Ložani ne marajo takega kandidata. Heil Laurentschitsch!
Gore nad Idrijo.
Tudi pri nas prihajajo ljudje do spoznanja, da gre pod liberalno komando vse navzdol, no pa navzgor. Pokazalo so je to pri zadnjih volitvah v deželni zbor. Padla jo ta liberalna trdnjava, zmagala jc S. L. S. »s 23 glasovi večino nad oborila kandidatoma. Kobi je dobil 95 glasov, Majdič 66 iu Štravs borili 6 glasov. Liberalci naši kar zapopasti niso mogli, da so tako sramotno pogoreli. Birič Peter, ki je raznašal glasovnice, jo prav pridno agitiral za liberalce in polog glasovnic raznašal kar vse tri letake za Majdiča, Štravsa. in »Mi sami in samo mi«, a vse ni nič pomagalo. Prišla sta kake tri tedne pred volitvami prav tiho Gangl in Tavzes snubit za liberalno stranko, pa sta jo morala odkuriti, ko so jim naši možje ravno na naši občini pokazali, kako je z liberalnim gospodarstvom. Ko pa jc v nedeljo potom S. L. S. priredila svoj shod, ni bilo blizu nobenega liberalca, da bi kaj oporekal. Na shodu S. L. S., ki se je vršil pod predsedstvom Matevža Kavčiča, je naš župni upravitelj g. Supin v daljšem govoru pokazal delo S. L. S. v deželnem zboru, nasprotno pa je posestnik in občinski odbornik Gnezda pokazal na delo liberalne stranke v naši občini. Ko jo prevzela liberalna stranka občino, je bilo lo 60 odstotkov občinsko doklado. Obljubljali so liberalci prod občinskimi volitvami, da se bodo doklado zmanjšalo, in ros, spolnili so to obljubo — seveda narobe, takoj drugo leto so zvišali doklado na 77 odstotkov, in lotos smo srečno dospeli do 99 odstotkov, naprej pa žo no moremo brez cesarjevega dovoljenja. Ljudje so kar začudeno gledali, ko so čuli, in klicnli: »A tako znajo liberalci! Teh pa že lic bomo volili več!« In ros. pokazali
so to, ko so 1. decembra oddali večino Klasov možu S. L. S„ in pokazali bodo to gotovo tudi 9. decembra ter oddali Se več glasov za Bogomira Perhavca, župana v Vipavi. Na omenjenem shodu S. L. S. se je izrekla tudi čestitka in neomejno zaupanje načelniku S. L. S. g. dr. Šusteršiču in dr. Kreku, katera blati liberalno časopisje. Tudi pri nas se dela dan!
Iz Slavine.
Ta občina, ki ima ves občinski odbor liberalen, je dne 1. decembra pokazala, dn po večini spada k taboru S. L. S. Občina je večino glasov oddala dr. Poganu. Zanimivo je, kako so volili posamoizni deli te občine. Vasi Slavina, Koče in Žeje so skoro vse volile dr. Pegana. Med tem pa je ves Orehek, ki spada v hrenoviško župnijo, in Ra-kitnik volil liberalno. Le to se ljudem čudno zdi, kako to, da naši poslanci (dr. Žitnik") in deželni odbor dobivata vedno od Orehovcev različne prošnje. Zakaj pa vedno klečeplazite kros: naših poslancev in uganjate hinavščino — zakaj pa vam no pomagajo različni vaši tako vsemogočni Kristani in župan Križaj, o katerem že vsak otrok ve, da je župan le po imenu, a županuje v resnici le tajnik Kanale, ki je znan po svojem surovem govorjenju in po svojem občudovanju vodiških Johanc. Liberalci pa naj zanaprej svoje prošnje naslovijo na naslov: g. Ferdo Gašpari, živinozdravnik v Postojni. Vi, g. Ferdo Gašpari, pa ostanite v penzijonu, kjer ste, in vedite, da so vam vsi pametni ljudje smejejo, ker se daste vleči od liberalne stranke! Možje, v torek zopet na volišče in pogumno v boj za našega Žitnika in kmeta Drobniča! Spodite pa stran različne Žnidaršiče, ki sramoto naše duhovnike!

Sovražniki kmeta se prilizujejo kmetu.
Liberalci dobro vedoč, da liberalizem sploh med našim ljudstvom nima več kre-dila, oblekli so se v : spokerno rašovnato obleko«. Malo manjka in obesili si bodo še rožne vence krog vratu. Delajo se pobožni, učiii bi skoraj hoteli duhovnike prave vere, dai pravijo, naj ostane vsak pri svojem poklicu. Pozna se jim, da jih je »Johanca« naučila svetniške umetnosti. Po deželnih cestah mrgoli liberalnih letakov; vsiljujejo jih vsakemu. V to papirno povodenj imajo liberalci svoj popoln up, da jim bo prinesla zmago. Tako podlih svinjarij, kakršne co nagromadene v teh letakih, je pač zmožna samo kaka propadla duša pri Učiteljski tiskarni.
Poglejmo kdo so sedaj tisti, ki se delajo našemu ljudstvu prave svetnike in od-rešenike. To so učenci »Slov. Naroda« in »Dneva«. V liberalnem »Narodu«, kjer so bili kmetje neštetokrat opsovani, so neodvisni kandidati debelo tiskani in priporočeni. Toda ne bo šlo! Naše ljudstvo Vas pozna, podli hinavci. Ali mislite, da je naš kmet pozabil, da je pisal' svoj čas »Slovenski Narod« (1, 1902, št. 149), da kmečki vo-Hlec ne vidi dalje, kakor v skledo, ali mislite, da je naš kmečki volilec pozabil, da je pisal o njem »Slov. Narod« (1. 1903, št. 166), da so kmetje zabiti, kakor zamorci iz Srednje Afrike, ni še pozabljeno, da je pisal »Slov. Narod« (1. 1901, št. 215), »da je kmet potuhnjenec iti pasje narave«. Lfe še dva dni nas ločita od dneva, ko bo naš kmet-volilec zahteval obračun za vse krivice, zapostavljenja in žalitve liberalnih škricev. Ta obračun bode temeljit! Naš kmet bo obračunal s tistimi, ki preklinjajo deželni odbor in njegov akcijo za povzdigo kmečkega stanu.
Št. Rupert.
Naši liberalci so bili vsled svojega poraza pri volitvah tako iznenadeni, da so najeli dva človeka, jih napojili in potoni nahujskali, da sta šla šipe pobijat na hranilnico. Ker vsa laž, vse obrekovanje, celo liberalna svetnica Johanca ni mogla pomagati liberalcem do zmage, so ste pa zatekli k razbojni-štvu. Daleč je prišel liberalni kandidat Zupančič, da njegovi ljudje vsled onemogle jeze celo javnih poslopij ne morejo pustiti v miru! Lajajo noč in dan ti ljubi liberalci čez S. L S., pa imajo v svoji sredi toliko ljudi, ki spadajo za zapah. Vsak pameten človek se mora obrniti od tako stranke, pa naj bo njen načelnik šo tako dober domačin ali sosed ali prijatelj. Gospod Hladnik jc dobil 356 glasov, Zupančič pa 222, in volitev je bila drugače mirna — lc po volitvi so liberalci in pijanci zbesneli in grozili z vsem mogočim. Če bi bili pametni, bi si lahko prihranili čast, denar in mir. In to naj bi razumel že enkrat eden, ki je pred par leti tako sveto zatrdil, da bo pustil politiko, ki mu samo škoduje, škoduje celi občini!
Zabavljači.
»Narod« &e posebno hvali s tem, da je večje število volilcev volilo takoime-novane neodvisne kandidate, kakor leta 1911. Vzrok je pač v tem, ker so bili nasprotni kandidati povsod domačini, splošno znani. Pri takih odločuje veliko prijateljstvo, sorodništvo itd. Velika večina nasprotnih volilcev je zapisalo ime takega neodvisnega kandidata ne zato, ker ga jc priporočala liberalna stranka, ampak zato, ker je splošno znan. Dostikrat so pa vplivale na volitve gospodarske okoliščine. Zoper onega naših kandidatov na Dolenjskem se jo agitiralo zlasti s tem, da je odločen nasprotnik žganjepitja. V zadnjem letu je prišla prepoved, da se žganje ob nedeljah zjutraj ne srne točiti. Zadnje dneve je bil v državnem zboru sprejet predlog, da sc žganje više obdavči. Vso to so prodajalci žganja spretno porabili in marsikaterega ljubitelja žganja pridobili, da je dal svoj glas za nasprotnega kandidata. Pripoznati so pa tudi mora, da je bila po nekaterih krajih agitacija liberalcev jako živahna. Posebno se jc odlikoval znani odvetnik dr. Dimnik v Krškem. Svojega kandidata Matijo Kožarja jo vodil od vasi do vasi in ga priporočal z vnemo, kakor da bi se šlo za bit' ali no bit' kmečkega stanu. Vse občine krškega sodnega okraja jo obiskal. Zabavljanje jc pa vedno lažje, kakor zagovarjanje. Za zabavljanje je tudi marsikaterega narava zelo sprejemljiva. Treba bo še marsikje delati, da bodo ljudje splošno postali bolj razsodni in ne bodo sledili zabavlja-čem.
K volilnim izidom v splošni kuriji.
Pod Gorenja vas priobčeni izid velja za občino Trata v poljanski dolin i, pod T u p a l i č e priobčeni pa za občino Preddvor.
Čudna pobožnost.
Sedaj pred volitvami so razni liberalci postali silno pobožni. Celo ljubljanski župan, ki »Narod - izdaja, govori, da ni proti veri. To so tišči ljudje, ki so pisali in pišejo, da ni Boga (»Slov. Narod« 1. 1904 št. 86), da je tolar Beg, pol tolarja Bog sin in 25 centov sv. Duh, (»Dan« 1. 1913, št. 491), ljudje, ki pišejo, da človek nima nesmrtne duše (»Slov. Narod« 1. 1907, št. 71), ljudje, ki pravijo, da se s smrtjo vse konča (»Narod« 1. 1912, št. 133), ljudje, ki pišejo, da je kristjanska vera v Odrešenika pravljica (»Slov. Narod« 1. 1901, št. 33), ljudje, ki so se predrznih zapisati, da je imeti križ v rokah poniževalno (»Dan«, 1. 1912, 12. junija). To so torej tisti svetohlinci, ki hodijo po naši deželi v spokorni obleki in trdijo, da niso proti cerkvi in veri. Taki hinavci bodo za ljudstvo kaj storili? Proč ž njimi!
Iz koša liberalnih laži.
Iz Krope.
Vsak dopis ni primeren razmeram vsakega kraja. Dne 25. ali 26. novembra je imel »Dan« dopis iz Krope pod naslovom: »Duhovniki, ki se sramujejo govoriti o volitvah, pa govore o p o d -n u.« — To smo sc smejali v Kropi, ko smo brali ta dopis, ker smo takoj vedeli, cla so »Danovi« uredniki tako brihtni, da so so dali od dopisnika pošteno potegniti. Vse od začetka do konca je popolnoma izmišljeno in zlagano! V dopisu stoji med drugim tudi: »Od klerikalnega ravnanja mi k m c t i -nimamo druzega kot škodo.« Uredniki »Danovi«, ali ne veste, cla v Kropi ni kmetov, da, prav nič! Da smo sami obrtniki. Eden in isti dopis res ni primeren prav za vsak kraj. Uredniki, fo slo so u rezali! Dopisnik, dobro si jih potegnil! Le še večkrat tako!
Iz krškega okraja.
Kdo je ta Kožar, ki se ponuja za poslanca v dežel, zbor? Ko se je Kožar slednjič ovženil, se mu je zahotelo med može v občinski odbor, toda smola je bila tudi na tem polju njegov delež. Propadel je kljub hudi jezičnosti zapored pri občinskih volitvah. Kožarje ko-rajžen. Sprijel se je nekdaj v Brežicah v krčmi z mestnim policajem. Dobil jin je s sabijo po koži. Povrh je moral šc v Celje precl sodnike, ki so mu priznali daljši zapor. Matija Kožar je priporočljiv oskrbnik. Svojemu svaku, ki je v Ameriki, je upravljal premoženje tako izvrstno, da ga je moral tožiti. Matija Kožar je mlinar. Bela moka mu jc tako všeč, da se pri merci ne more ločiti ocl nje. Da, gospod Kožar, kakor so Vam dekleta no Štajarskem osie kazale, tako Vam bodo v torek možje po Dolenjskem figo delili. Poprijeti se boste morali le edino svojega težko obloženega posestva, poslanstvo pa prepustiti možem, ki imajo za obupanega dolenjskega kmeta srce in pa brihtne glavice!
Dnevne novice.
-f V kočevsko-ribniško-laškem volilnem okraju so liberalci popolnoma na kantu. Zalo so se oprijeli izključno le go-ljuiijc, da bi po možnosti zbegali par volilcev. Tako predrzni so, da še vedno okoli žlobudrajo, da bodo za kandidata Škulja oddani glasovi neveljavni. Nujno
prosimo in pozivljemo naše somišljenike, naj se za te prazne čenče prav nič ne zmenijo, temveč mirno in odločno oddajo svoje glasove za oba kandidata S. L. S.: Antona Lovšina iz Jurjevice in Karla Škulja, kaplana v Ribnici. Vsi glasovi bodo veljavni, nobena komisija nima pravice, razveljaviti glas, ki se odda za ta dva kandidata, odnosno za g. škulja. Vse nasprotne trditve liberalcev ali kogarkoli so prazne čenče, izvirajoče iz sleparstva ali *pa — neumnosti vsled nepoznanja ali nerazumevanja postave. Torej: vsi volilci v tem okraju volite dosledno Karla škulja, kaplana v Ribnici, in Antona Lovšina, posestnika v Jurjevici št. 34. Okolnost, če je kak kandidat vpisan v volilskem imeniku ali ne, je za volitev brez vsacega pomena, kajti po §§ 16. in 38. deželnega volilnega reda sme volilna komisija razveljaviti kako glasovnico samo v sledečih treh slučajih: L Če kandidat na glasovnici ni jasno označen, 2. če so na glasovnici zapisani kaki pogoji ali pa kak nalog izvoljencu, in 3. če je na glasovnici označena oseba (kandidat) vsled sodnijske kazni zgubila volilno pravico ali če je v konkurzu. Samo če je dan eden teh slučajev, sme komisij} glas razveljaviti, sicer pa pod nobenim pogojem. Če kdo nasprotno trdi, je slepar ali nevednež!
-f Državni poslanec dr. Ign. Žitnik je srečno prestal napad v želodcu, da je glasom zdravniškega izre"ka izven vsake nevarnosti. V kratkem bo zopet popolnoma čvrst pohitel v krog svojih volilcev.
+ Kako si delajo korajžo. Liberalci si po svojem hudem porazu v splošni skupini nc vedo drugače pomagati, kakor cla preobračajo številke. Se vedno so jim sanja, cla so dobili 31.000 glasov, samo to ne povedo, kako so jih neki izračunali. Mi se jim zato le čudimo, da ne pišejo rajši kar o 40.000! Kdor zna seštevati, ic že davnej izračunal, cla jc S. L. S. dobila 50.894 glasov, liberalci in socialisti skupaj pa, ako jim prištejemo 500 glasov, ki jih je prva komisija imela za neveljavne, glavna pa jih je potrdila, 26.648. Če torej imenujemo okrogle številke, je S. L. S. dobila malo manj kot 51.000 glasov, združeni nasprotniki pa niti 27.000. To se pravi, da liberalcev in socijev ni v kranjski deželi dosti več, kakor eno tretjino. In to imenuje »Slovenski Narod« o g r o m n o manjšino! »Narod« se nadalje tolaži s tem, cla so glasovi S. L. S. pridobljeni s »silo, zvijačo, kupčijo in goljufijo«, liberalni pa seveda so »najboljši posestniki cele dežele, prvi kmetovalci, najboljši delavci in vse iz-obraženstvo.« To je žc tako stara pesem »Narodovih« modrijanov, da bi sc bilo lc čuditi, če bi je tucli topot nc bili zapeli. Toda stvar stoji čisto narobe. Glasovi, ki so jih liberalci nase združili, so po veliki večini pridobljeni s sleparijo, vsled vpliva, ki je ima laž-njivo liberalno časopisje na neumne ljudi, z varanjem nerazsodnih elementov, glasovi, oddani za S. L. S., pa pohajajo od vseli treznih izobraženih in pametnih ljudi v naši deželi, ki nc verujejo lažem in obrekovanju in se ne dajo voditi za nos od brezvestnega liberalnega časopisja. In cla je teh skoraj dvakrat več kot onih, to jc dobro znar men je za kranjsko deželo. Zakaj povsod drugod bi bile take peklenske laži in taka zlobna sramdtenja, kakor so si jih izmišljali naši liberalci in jih že skoro šest let trosijo okoli ter skušajo ubiti ljudem v glavo — omajale več mož kakor so jih pri nas, kjer je velika večina ostala trdna in neomajna! To je rcsnica. In zato bo tudi dne 9. t. m. zopet vstala dežela in še enkrat vrgla ob tla liberalizem!
+ Voditelj liberalcev v ljubljanski okolici izstopil iz katoliške cerkve. Z Viča se nam piše: Nekaj dni se med občani čuje, da je Josip Tribuč pustil katoliško cerkev. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je to istina, da je res izstopil iz katoliške cerkve. Tribuč je bil zaupnik in voditelj liberalne stranke, ki je mislil, cla bo poliberalil vso za-liodnjo ljubljansko okolico, kar je posebno poskušal na Viču in na Brezovici. A mu je povečini izpodletelo. Bomo videli, ali mu bo izven cerkve sreča kaj bolj mila kot do zdaj. Zdaj imamo Vičani dva rojaka — verska odpadnika: Toneta Kristana in Josipa Tri-buča, oba propadla poslanska kandidata. Iz tega sc vidi, kak materijal imata nasprotni stranki za — poslanske kandidate. To naj bo v svarilen zgled g. Andrejki Knezu, ki bo v torek zopet poskušal s svojo kandidaturo, seveda brez zmage.
-j- Naših zmag se vesele Čehi. Povodom sijajnega uspeha S. L. S. pri zadnjih deželnozborskih volitvah v splošno kurijo piše »Den«: »Bratski slovenski narod se raduje nad veliko zmago. V ponedeljek so se vršile deželnozborske volitve v splošno kurijo. Slovenske razmere so našim jako podobne. Liberalni in socialnodcmo-kratski blok si ie prizadeval razbiti enot-
no, vzorno organizirano in ojačeno bojno vrsk) S. L. S. Nasprotniki so začeli z navadnim orožjem napadati voditelje katoliške ljudske stranke. Glavni napadi so bili naperjeni na popularnega dr. Kreka. Posluževali so se sirovega in infamnega orožja, kakor da je zavladal med njimi duh Stranskih, Stankov, Tusarjev. No, liberalec je vlit povsod na en kaliber! Ali vsi streli izstreljeni iz liberalnih in rdečih trumic so odletavali od trdne zgradbe S. L, S. Liberalci in njih rdeči zavezniki so delali na vse pretege, da bi S, L. S. ugrabili nekaj mandatov v splošni kuriji. Pa so strašno pogoreli. S. L. S. ne le da si je ohranila vseh deset mandatov splošne skupine z velikansko večino, ampak je prišlo do ožje volitve v Ljubljani sami, ki je bila doslej v rokah liberalcev. — Odločili bodo socialni demokratje, ki bodo šli v boj za liberalce. Čestitamo Slovencem k radostni zmagi. Pridno so delali, pridno so sc pripravljali in zato so tudi zmagali. Dokazali so, da se le z izborno organiza-cioj tiskom in gospodarskim delom polagajo temelji za boljšo bodočnost. Slovenske volitve so poučne tudi za. nas.«
Most pri Sv. Jakobu. To vprašanje hočeta deželni in cestni odbor temeljito rešiti. Sedanji, Maierjevi, most je slabo zgrajen na slabem mestu in s slabim materialom. Večkrat je preplavljen. Tudi se pobira na tem mostu m i t n i n a in ni dvoma, da se bo pobirala še nekaj let, če ostane most zasebna last. Kupiti ga pa cestni okraj ne more in dežela tudi ne, ker so ga sodni cenilci visoko precenili. Cestni odbor ljubljanske okolice je sedaj po nasvetu deželnega glavarja dr. Š u s t e r-š i č a sklenil, da se zgradi v bližini sedanjega mostu nov javen most, ki bo mitnine prost. Zadeva je že vpeljana pri deželnem odboru. Ker pa bo še nekaj časa trajalo, da se izgotovijo načrti in proračun za novi most in ugotovijo vsi tozadevni prispevki, se bo v tiru deželne (prejšnje okrajne) ceste začasno napravil brod, ki bo prost vsake brodarine. V deželnem stavbnem uradu se že dela načrt in dežela zaprosi za koncesijo. Tako bo takoj zapre-čeno vsako izkoriščanje prebivalstva po visoki mostarini in zasiguran promet čez Savo pri Sv. Jakobu v vsakem slučaju.
-f- Kako se libcralci norčujejo iz kmeta. Liberalci so si za svojo agitacijo med kmeti izbrali tudi veledično brošurico o vodiški Johanc i. Seveda Z zapravljenimi tremi milijoni »Glavne« ni varno norce briti, posebno ne pri tistih, ki so ob svoje prihranjene žulje. Zato pa so v svoje opravičenje prišli pred vo'ivce s celo vrsto pesmic in slik, ki ž njimi opisujejo vodi«ko Johanco. Toda če so se že hoteli ponorče-vati iz tistih ljudi, ki so hodili v Vodice gledat Jchanco, zakaj potem niso namalali tudi svojih gosposkih liberalnih dam in celo tistih liberalnih advokatov, ki so ravnotako romali k Johanci in jih je babnica ravnotako preslepila kot drugo ljudstvo. Toda liberalcem so naši kmetje najbolj neumna stvar na svetu in tega prirojenega svojega zaničevanja do kmetov ne moreio skriti niti v najbolj kritičnih časih, to ie celo takrat, kadar pridejo mednje zase agitirat. Zato je liberalni mazač v lej svoii nečedni brošuri pade! le po kmetavzarjih in kravjih deklah, jim nadel najzabitejše obraze, kar jih je mogoče naslikati ter jih gonil v različnih procesijah kot kako čredo najneum-nejših živaii. Liberalci niso še nikdar jasnejše pokazali, kako si oni predstavljajo kmetsko ljudstvo. Tako bi liberalci radi nase kmete psovinjili in jih napravili, kakor je sam dr. Tavčar rekel, za »druhal iz farovški h svinja k o v«. Kmetje, poplačajte liberalcem in njihovim podrepni-lcom »neodvisnim« kmetom to žalitev.
—	Izjava. »Slovenski Narod« je priobčil te dni pod naslovom: »Pravičnost katoliškega župnika« iz Tržiča lažnjiv dopis, v katerem trdi, da je g. župnik Potokar kot predsednik volilne komisije pri deželnozborski volitvi predlagal, da se razveljavijo glasovnice, glaseče se na ime Anton Kržišnik, posestnik v Žirovnici. Res je samo to, da se je komisija o tem posvetovala, da pa je - ravno gosp, župnik bil tisti, ki je predlagal, naj se vse glasovnice s tem imenom pri pozna jo za veljavne. Pristavil je pač, da bi liberalna ali rdečkarska komisija v enakem slučaju vse glasove našega kandidata razveljavila. To izpriča lahko vsa volilna komisija. Poročevalec »Naroda« pa se je tudi v tem slučaju izkazal nesramnega lažnika. — Člana komisije: P. Gregorec in J. Sat-berger.
—	Kako je v Ameriki. Iz Adlešič, dne 2. decembra. Včeraj sem dobil iz Rankina, Pa., v Ameriki od nekdanjega svojega učenca, 20 let starega fanta, pismo, v katerem mi sporoča, kako žalostne razmere so ponekod v Ameriki. Fant je tam komaj par mesecev. Ker smo ravnokar pre-čitali v cerkvi pastirski list glede izseljevanja, bo gotovo primerno, če tu priobčim
vsebino pisma. Piše mi:--Delal sem,
ali zdaj ne delam več, ker me bolijo roke. Tukaj v Ameriki se meni nič ne dopade, posebno mi ne dopadejo amerikanske nn-vade, Tukai so ljudje, skoraj bi rekel, ži-
vini podobni v svojem obnašanju. Ne vsi, so tudi izjeme. Enkrat sem bil šel, da Vam povem, z nekim tovarišem, ki me ima prav ratl, pogledat nekakov hrvaški bal. Tudi je on zame plačal vstopnino. Ali, žalibog, komaj pridem notri, že bi bil rad šel ven, no, pa vseeno gledam malo od strani. Bilo je kakih 50 fantov in skoraj še več deklet. Tam so počenjali take neumnosti, da med otroki na paši v stari domovini nisem enakega videl. Jaz sem vzdihnil: o Bog, ni čuda, da so vedno slabša leta! Pustil sem tovariša in vse skupaj, pa šel domov. Tam so bili, to se razume, pozno v noč. Takrat sem obljubil, zdaj in nikdar več. Ljudstvo je pijano in preklinja in se obnaša, kakor nekdaj izza časa Kolumba. — Tako sodi torej mlad, pošten fant,
—	V Idriji se je praznoval 4. t. mes. rudniški praznik sv. Barbare in 65. leto vladanja presvitlega cesarja. Ob 10. uri je bila slovesna božja služba, katere so se udeležili vsi uradi, Šole ljudske in realka, so imele prost dan, zvečer je pa orkester godbe 27. pešpolka — 17 Belgijcev — privabil veliko odlične gospode v kazino, Dvorni svetnik Billek je v svojem govoru statistično kazal, koliko napredka je v zadnjih letih ravno pri rudarstvu pod modrim vodstvom presvitlega cesarja. Godba je prav pridno in eksaktno igrala, ugajali so posebno narodni motivi, katere za vojaški orkester prireja g. Jaki, prejšnji kapelnik.
—	Škof dr. Krapac ponesrečil. V Zagrebu se je izpodrsnilo djakovskemu škofu dr. Krapcu, ko se je izprehajal, da ie padel in se ranil na koleno. Škof se ie moral vleči.
—	šišensko prosvetno društvo vabi člane k rednemu predavanju, ki se vrši jutri, 7. decembra, ob pol 5. uri popoldne. Predava č. g. P. Mariofil Holeček.
—	Požar. Iz Adlešič, 3. decembra. Ni še minulo šest tednov, odkar sem sporočil »Slovencu« o požaru v Tribučah, in že mi je poročati o drugem požaru v isti vasi. Minuli ponedeljek začelo je namreč goreti ponoči okoli 10. ure pri Mikotu Cvit-koviču, županu, hišna št. 20. Zgorela mu je kašča s trgovskim blagom in senik z vso krmo. Vsa škoda je precenjena na 2014 K. Od tu pa se je užgala tudi sosednja hiša Ivana Jakša hišna št. 19, katere gospodar je v Ameriki. Temu pa je zgorela hiša, stale, skedenj in svinjak. Raz-ven tega tudi vsa turšica in nekaj ajde. Provzročena škoda je cenjena na 4392 K. Zavarovana sta bila oba pri »Vzajemni«. Prvi za 1900 K, seveda tudi za ona poslopja, ki so ostala, drugi pa za 1200 K. Zažgala je, kakor se sploh misli, neka žena-vdova, ki je že v zaporu, in je stanovala v Zorencih črnomaljske župnije, in sicer iz maščevalnosti,
—	Miklavžev semenj v Litiji, županstvo v Litiji naznanja, da se letošnji Miklavžev semenj v Litiji vrši v sredo, dne 10. decembra t. 1.
—	Nezgode. Sprevodnik Franc Potočnik se je na postaji Rakek pri premikanju čez tir spodtaknil in si hudo ranil levo nogo. — 171etni Franc Gradišnik v Kregarjevem pri Kamniku je padel z voza in si obe nogi zlomil. — 201etnega Lojzeta Bregarja v Privinjah je podrl na tla bik tako, da si je fant slomil desno roko.
—	Samoumor. Blizu Kamnika se je obesil 601ctni posestnik Tomaž Hribar, ki se je nahajal v slabih premoženjskih razmerah. Bil je velik žganjepivec.
—	V Ameriko se z nevestami ne sme. Ameriški listi poročajo iz New-yorka: Franc Vidmar iz Velikih Lašč in Luka Orehovec iz Ilirske Bistrice sta prispela sem in sta seboj pripeljala neveste. Ker se. na v Ameriko z nevesto ne sme, sta se. morala oba para poročiti, preden sta bila, pripuščena.
SAVERNSKA AFERA. — DRŽAVNI ZBOR SI JE IZVOJEVAL RESPEKT!
Bethmann von Holiweg je poročal cesarju Viljemu o aferi v Saverni, nato pa se danes vrnil v Berolin. V Donau-Eschin-gen se je pripeljal kancler ob 11. uri 20 minut in je šel takoj k cesarju, pri katerem sta bi'a že ob 10. uri namestnik \Vedel in general Daimling. Cesar Viljem ie ukazal, da se garnizija v Savernu do preklica premesti na vežbališče in da se mora vojno sodno postopanje pospešiti. Bethmann-Hollweg ni ponudil demisije. Na cesarja je sta išče, ki je je zavzel državni zbor, zelo vplivalo, dasi, kakor se tudi trdi. cesar ni sta' popolnoma na strani vojaštva, (?) marveč zahteval, da naj vojaška in civilna ob-lpst v Alzaci i in Lovcrni skupno sodelujeta. S kanc'erjem, namestnikom Wcdel-nom in z generalom Daimlingom ie cesar konferiral poldrugo uro, nakar ie v Stutt-gart odpotoval. Pri konferenci o razpravljali predvsem o dogodkih v Saverni in kako naj se v bodoče take neprijetnosti onemogočilo. Garnizijo premeste na vež-bališče zato, da dobe Savernčani zadoščenje, a stem alzaški poslanci niso zadovoljni, češ, da bo mesto oškodovano. Besede komunikeja o avdienci, rda pospešijo tekoče vojno sodno postopanje« tolmači'o, da se ne bo vojnosodno postopalo samo proti poročniku Forstneriu. marveč tudi proti pol-
kovniku Reuterju. Polkovnik Reuter je prepovedal častnikom in vojakom obisk vseli gostilen, ki imajo »Zaberner Anzei-ger«. Celo uradni > Zaberner Wochenb att« ojstro napada vojaštvo. Pred 8. dnevi so peljali vojaki z nasajenimi bajoneti več are-tovancev k zaslišanju mimo polkovnika Reuterja, ki je nad enim aretovancem zakričal: Ti lump! Ne veš li, kdo da sem? Se li ne boš odkri'? Vas že Še naučim, da me boste spoštovali! Nič čudnega, da so mladi častniki sledili po'kovnikovemu zgledu in izzivali civiliste, kar so le mogli.Ko se gar-nfzija čez par mesecev vrne v Saverno, bo stala pod poveljstvom drugega polkovnika. Namestnik a'zaški grof Wedel ne odstopi, ker je afera poravnana z zmago njegovega pravilnega tališča.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
V armadnem odseku avstrijske delegacije je 5. t. m. poročal dr. Exner o obrtnih in industrijskih dobavah armade. Obžaloval je, ker domobranska uprava ne sledi vojni upravi in ne dobavlja potrebščin potom zadrug. Oclsek je odobril ocl pocloclseka predlagane resolucije. Vojni minister vitez pl. Krobatin je odgovarjal na resolucije. Vojna uprava izda nov službovnik, ki bo v prvem delu zahteval medsebojno spoštovanje ne glede na narodnost. V novi izdaji službovnika E. 12 se sprejme določilo, da morajo častniki v tistem jeziku poučevati, ki ga moštvo razume. Potrebne bodo jezikovne poučne skupine. častniki v fronti morajo jezik podrejenega jim mošiva popolnoma obvladati. Računski podčastniki morajo znati z moštvom občevati v materinščini.
GAI.IŠKI DEŽELNI ZBOR.
je bil 5. t, m. otvorjen. Namestnik clr. vitez pl. Ivorytowski je v daljšem govoru izvajal, da hoče postopati spora-umno z deželnim zborom. Predloži vladni načrt o volilni preosnovi. Sklene se o vladni volilni preosnovi nujno razpravljati in se izvoli oclsek 25 članov, ki bo o volilni preosnovi razpravljal. Vladni predlog o izpremembi ga-liškega deželnega in deželnega volilnega reda slove bistveno: Gališki deželni zbor tvorijo: virilisti, ki so: predsednik znanstvene akademije v Krav kovu, 3 nadškofje v Lvovu, knezoškof v Krakovu, dva škofa v Przemyslu, škofa v Tarnovu in v Stanislavu, rektorji visokih šol, 215 izvoljenih poslancev, ki so: 45 poslancev veleposestva, 24 poslancev mestne kurije, 12 poslancev splošne kurije, 5 poslancev trgovske in obrtne zbornice, 2 poslanca obrtnih zadrug. 99 poslancev kmečke kurije. Deželni zbor obstoji iz 8 izvoljenih članov, enega deželnega odbornika voli srednje posestvo, enega cenzus in splošna kurija, enega poljski in enega rusinski poslanci, tri volijo vsi poljski in enega vsi rusinski poslanci. Ženske, ki imajo volilno oravico -o.iio lahko ali same ali pa po pooblaščencih.
Glasna.
(za božične praznike).
Hribar p. Angelik. Adventne in božične pesmi za mešan zbor. Part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin.
Grum Ani. Pet božičnih pesmi za mešan zbor. 60 vin.
Chloiulowski dr. Ant. Božične pesmi za mešan zbor. 1 K 30 vin. Obsega tudi dva lepa božična latinska inoteta, zelo pripravna kot vložek za ofer-torij.
Hladnik Ig. Četvero božičnih slavospe-vov. 80 vin.
Bervar K. 7 božičnih napevov za mešan zbor. Part. 1 K, glasovi po 50 vin.
Faist clr. Ant. 12 pesmi za praznike za mešan zbor. Part. 2 Iv, glasovi po 25 vin.
Sichgrl Josip. Božične pesmi; Riharje-vi napevi za mešan in moški zbor. Part. 1 K 20 vin., glasovi po 30 vin.
Miheičič Al. Božične pesmi za solo, zbpr in orgle. 1 K 40 vin.
Dalje priporočamo najlepše božične preluclijo od skladateljev: Fiihrer,
.Klce, Pihert, Pazdirek, Macli, Hladnik,
Guttler, Hausmann, Zangel in Zimmer.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Književnost.
Lepo življenje In srečna smrt. Nauki, molitve in pesmi za vse oclrastle vernike, zlasti za bratovščine sv. Uršule. Izdalo vodstvo bratovščine sv. Uršulo pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Drugi pomnoženi natis oskrbel clr. Gr. P. Cena za trpežno vezan molitvenik z rdečo obrezo 1 K 40 vin., z zlato obrezo 1 K 80 vin. Poleg svojega posebnega namena ima knjiga bogato vsebino splošnega molitvcnika, obsega dalje natančen nauk o svetih zakramentih in posebno poglavje »Dušna pomoč v bolezni in smrti« s posebno pripravo na prejem svetih zakramentov za umirajoče in
ginijivo lepimi molitvami za umirajoče. Molitvenik se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Rožne stvori.
Ostre in mile zima. Zima je neljub gost in ljudje so od nekdaj radi ugibali, da li bo vsakokratna zima ostra ali mila, dolga ali kratka. Izredno hude ali pa izredno mile zime ostanejo dolgo v spominu in jih zaznamuje tucli zgodovina. Iz prejšnjih stoletij so znane naslednje .zelo ostre zime: v 16. stoletju: 1507, 13, 22, 44, 48, 51, 64-65, 68, 70-71, 76, 79, 86, 93-94; v 17. stoletju: 1602-3, 8, 15, 21-22, 24, 32, 38, 47, 55, 56-57, 62-63, 66, 70, 76, 83-84, 91, 95, 97, 99; v 18. stoletju: 1702, 9, 16, 26, 29, 31, 40, 44, 51-55, 67, 71, 76, 84-85, 88-89, 90, 99; v 19. stoletju: 1800, 9, 12, 26-27, 29-30, 37-38, 45, 69, 70-71, 79, 80, 92, 97, 99. Leta 401 je bilo Črno morje čezinčez pokrito z ledom, ravno tako leta 763., ko je celo del Dardanel zamrznil. V letih 860. in 1234. je Jadransko morje tako močno zamrznilo, da so čezenj v saneh prevažali blago iz Benetk v Dalmacijo. Leta 1081 je zamrznila reka Pad v Zgornji Italiji, kar je — kakor kronist izrecno pristavlja, velika redkost. V letih 1261 in 1292 je bil Katte-gat (zaliv) mecl Norveško in Jutlandi-jo z ledom pokrit. Lota 1323. so iz Lju-beka na Dansko potovali ljudje s sanmi preko morja; na zamrznjenem morju so bile zgrajene celo gostilnice za prenočevanje. Ravno tako je bilo v letih 1399, 1423 in 1160, ko se je s Švedskega prišlo na Dansko preko zamrznjenega morja; leta 1548. lecl ni segal čezinčez, vendar se je vršil promet s sanmi med Rostockom in Dansko in med Funenom in Zelandijo. Leta 140S. sc je priteplo na Dansko izredno mnogo volkov; prišli so z Norveškega čez zamrznjeno morje. Leta 1594. je zamrznilo morje krog Benetk. V zimi 1621-22 je led oklepal beneško mornarico, Črno morje je bilo popolnoma zamrznjeno in deloma tudi Dardanele. Leta 1658. je Karel X. peljal svojo vojsko iz Šlezvika na Dansko čez zamrznjeni mali Belt, l. 1670. pa je zamrznil celo veliki Belt. Splošno znana je ostra zima l. 1709. Vzhodno moje je bilo daleč pokrito z ledom, Jadransko morje pa je bilo menda čezinčez zamrznjeno. L. 1726. se je iz Ivodanja v Schoonen šlo preko ledu. Leta 1784.-85 je mali Belt zopet zamrznil. V ostri zimi 17S8-89, ko je na Nemškem vladal silen mraz od 27. novembra do konca marca, Vzhodno morje vendarle ni zamrznilo. V zimi leta 1829-30 je prvikrat, odkar se pomni, zamrznilo Bodensko jezero, kar se je — toda le deloma — ponovilo leta 1880, ko se je iz Bregenca v Linclau lahko šlo peš. Silen mraz je vladal na Španskem leta 1830. V zimi 1837-38 so imeli mecl Dansko in Švedsko več tednov zvezo preko ledu. Bila je to tekom stoletij najostrejša zima. Zelo mrzla je bila tudi zima 1815; zapadel jc silen sneg in Elba in Moldava sta zmrznili do tal. Ko se je začel led tajati in trgati, so se pripetila velika opustošenja. Zelo mraz je bilo tudi leta 1870-71, kar bi vedeli povedati vojaki francoske in nemške armade. — Med najbolj mile zime spadajo te-lc: Leta 1186., o kateri neka švabska kronika pripoveduje, da je sadno clrevje cvetelo žc meseca januarja in je bil na jablanah v februarju že za lešnik clebel sad; julija je bila že trgatev in maja so bila žita požeta. Leta 1289. je drevje glasom neke virtemberške kronike žo o Božiču poganjalo, februarja so bile jagode zrele, aprila je vino cvetelo, maja je pa nastopil grozen mraz in velik sneg. Leta 1420. je bila žetev v celi Nemčiji končana že o Binkoštili. Leta 1833—1834 je drevje cevetlo v marcu. Zanimivo je. tucli, kako je ista zima v različnih krajih različna. Tako je bila na primer leta. 1820-21 v južnozapaclni Evropi silno ostra zima, v Ameriki je bilo pa naravnost, gorko; nasprotno jc bilo leta 1834-35, ko so imeli v Bostonu 45 do 50 stopinj R. pod ničlo. Naj-ostrejšo zimo v minolem stoletju so imeli v Ameriki 1. 1821—1822, ko je v Srednji Ameriki stalno snežilo, medtem ko v Evropi v Rusiji in Severni Nemčiji živo srebro nikoli ni padlo pod ničlo. Zadnjih 50 let smo imeli v Evropi več ali manj mile zime in zlasti v 20. stoletju še nismo imeli nobene, ki bi mogla zanimati kronista.
10 najvažnejših iznajdb sedanjega časa. Neka ameriška revija ie letošnje poletje razpisala vprašanje, katere so desetere najvažnejše iznajdbe našega časa in za najboljše odgovore s primerno utemeljitvijo določila zelo visoke nagrade. Došle odgovore jc presodila posebna komisija najboljših strokovnjakov in prisodila prvo nagrado Wil-liamu Wymanu iz VVashingtona. On je naštel teh-le 10 iznajdb v zadnjih 25 letih; 1. Električna ueč, iznajdenu 1.1889,
katere visoka temperatura doseza naj-znatnejše natur. moči. S pomočjo elek. peči je mogoče na umeten način proizvajati nekatere drage kamene, glavno pa je, cla je ta iznajdba do temelja pre-osnovala jekleno industrijo. 2. Parna turbina iz 1. 1891., ki je prinesla izredne uspehe v porabi pare in potrebuie manj prostora nego prejšnji parni stroji. 3. Avtomobil iz 1. 1890., ki jo v transportni industriji povzročil velike iznremembe. 4. Kinematograf, ki ga je 1. 1893. iznašel Edison. Kinematograf ni samo važen činitelj za izobrazbo ljudskega okusa, marveč postaja ena najznamenitejših šolskih naprav, ki bo otroke rešila suhoparnega pouka iz knjig in omogočila živ nazorni pouk. 5. Brezžični brzojav iz 1. 1900., plocl dolgotrajnih del Italijana Markonija in Francoza Branlyja. Uspehi in pomen te iznajdbe so tako jasni, da jih ni treba še-le utemeljevati. 6. Aeroplan iz 1. 1906., ki jo izpolnil stoletne sanjo človeštva. 7. »Cynuraci-ja« kovin, ki vsebujejo srebro: bila jo objavljena 1. 1890. in je obogatila svet. 8. Linotypni stroj, ki jc tiskarsko umetnost, ki je še izza Gutenbergovih časov temeljila na isti icleji, skozi in skozi iz-premcnil. 9. Električni transformatorji, ki jih je 1. 1888. iznašel Nikola Tesla in ki omogočujejo napeljavo električnih tokov na velike daljave. 10. Električno varenje,katero je iznašel Elihu Thomson; ta tehnična metoda ie kovaško umetnost postavila na čisto novo podlago. — Večina drugih tekmovalcev jo navedla tc-le iznajdbe kot najvažnejše: 1. Brezžični brzojav. 2. Aeroplan. 3. X-žarki. 4. Avtomobil. 5. Kinematograf. 6. Železobeton. 7. Fonograf. 8. Električna žarnica. 9. mlatilna turbina. 10. Električni tramvaj. Največ glasov t. j. 97% je dobil brezžični brzojav; aeroplan in x-žarki 75%, avtomobil in kinematograf 65%; glecle drugih iznajdb se glasovi močno cepijo.
Edison in njegova žena. Edison je kralj na polju tehnike, tocla kar se tiče vsakdanjega življenja, je prav otrok. Težko njemu, ako bi nc imel svoje dobre žene, ki skrbi zanj kakor za nedoraslega sina. Eclisonova žena je sred-njevelika in nikakor ne vitka; ima rdeče nadahnjena lica in rjave oči in lase. O svojem možu jc pripovedovala neki časnikarici tc« le: Kadar Edison ni v svojih delavnicah, je njegova življenjska potreba mir. Varovati ga je treba pred vsakim šumom in motenjem. Časih dela v svojih delavnicah nepretrgoma 20 ali še več ur; potem pride domov, leže iu v hipu zaspi kakor ocl igre utrujen otrok ter spi 20 ur skupaj ali pa šo več. Kakega točnega dnevnega reda se seveda ne drži; vstaja, elela, je in počiva kakor mu delo nanese. Ko bi no skrbela zanj ona, bi časih kar po več clni ostal pri delu in ne bi tega niti opazil. Zato pride ona ponj z avtomobilom. Edison jo sprejme kakor kak dijaček svojo mater. Ko ga okrtačijo in opravijo, se peljeta z ženo nekoliko na izprehod — to je edina zabava in razvedrilo za Edisona. Potem jc kosilo. Edison ni vegetcrijanec, marveč prav rad je zlasti divjačino in perutnino. Belolasi, plavooki 661etni dečko smehljaje sprejema skrbno strežbo svoje žene, ko mu dovlje krog vratu svež ovratnik, ga počeše ali veli obriti. Slavni iznajditelj bi si v vsakdanjem življenju ne vedel sam prav nič pomagati — kakor razvajeno dete.
Socialističen napad na duhovnika. V Neder-Voiheembecku je streljal in smrtno nevarno ranil neki socialist nekega katoli-šk ega duhovnika in njegovo služkinjo. Streljal je, ker duhovuik ni hotel cerkveno pokopati nekega socialista, ker so prišli k pogrebu ljudje z rdečimi zastavami.
Nesreča pri zgradbi. V Solnogradu sc jc podrl zidarski oder. En delavec je ubit, eden pa smrtno nevarno ranjen.
Kitajci naročajo topove v Avstriji. Kitajska vlada je pri tvrdki Skoda naročila za 6,500.000 kron havbic.
Ženo in sebe usmrti! jc v Brnu. ker sta se skregala, voznik cestne železnice Fran Liepeld.
Boj na življenje in smrt. V gozdu pri Drohobyczu v Galiciji jc zasledoval orož-niški stražmojster Kacak dva roparja, ki sta nanj iz revolverjev streljala in ga na roki nevarno ranila! Kacak je nato enega roparja ustreli', drugi jc pa ušel, dasi ga je nevarno ranil.
Izsledeni deiravdant. Iz Draždan poročajo, da jc pobegli ravnatelj Stock, ki je 300.000 mark defravdiral, vstopil v francosko legijo tujcev in da ga francoska vlada Nemčiji noče izročiti.
Baronica toži in>li:onarja za 10 milijonov kron. Iz New Yorka se poroča, da toži baronica Uršula Kalinovska iz Wiesbadna milijonarja Kurleya, ker jc prelomil zakonsko ob'jubo in zahteva 10 milijonov kron odškodnine. Baronica trdi, da je za potovanje in priprave za poroko izdala po'drrg milijon.
Vlom v blagajno. V l.vovu so vlomili v blagajno tvrdke Tovvdinicki, Vlomilci so
odnesli 27.000 kron. Tresorja, kier je bilo 400.000 kron, niso mogli odpreti.
100.000 mark poneveril je prokurist Hiilshoff v Kolinu tvrdki Bamberger & Co. Defravdanta, ki je poneverjeni denar za-špekuliral, so zaprli.
Največje cerkve na svetu. Na prvem mestu velikih cerkva na svetu stoji milanska stolica, ki ima prostora za 37.000 ljudi; potem pridejo: cerkev sv. Petra v Rimu z obsegom za 32.000, cerkev sv. Pavla v Londonu za 25.000, cerkev sv. Petrinija v Bologni, katedrali v Florenci in v Ant\verpnu vsaka za 24.000, Aja Sofija v Carigradu za 23.000, lateranska cerkev v Rimu za 22.000, Notre Dame v Parizu za 21.000, katedrala v Pizi za 13.000 in končno katedrala v Mehiki, Notre Dame v Montrealu, dominikanska cerkev v Bologni in Štefanova cerkev na Dunaju z obsegom za 12.000 oseb.
Prvi turški ženski list je začela v Carigradu izdajati gospa Nurieh Ha-num, žena. odličnega turškega časnikarja. Novi list ima naslov: »Kadinear Dunjasse«, t. j. »Ženski svet«; izhaja vsak dan in so v tem oziru Turkinje na prvem mestu, ker ženske menda nikjer drugod nimajo lastnega dnevnika. Najbolj zanimivo pa je, da je ta turški ženski list velik in brezpogojen nasprotnik modernih ženskih stremljenj, izključuje vsa politična vprašanja in stoji na stališču starega turškega svetovnega naziranja. »Turčija Tur-kinji!« to je geslo »Ženskega Lista«. V" uredništvu sede same ženske in list se tudi obrača samo na ženske. Glavna urednica Nurieh se sama strogo drži vseh starih turških šeg in nosi zakrit obraz. Namen listu je, utrditi ženski vpliv v družini, ki je edino primerno torišče za njeno delavnost. List jc takoj dobil nešteto sotrudnic in uredništvo že skoro ne ve, kam s tolikimi rokopisi. Naročnic ima list, ki izhaja šele tri mesece, nad 6000!
Internacionalna razstava knjižnih in grafičnih obrti v Lipskem 1914. Proračun nemškega razstavnega vodstva znaša sedaj okoli 5 milijonov mark. Preje nameravani dve dvorani za stroje, kateri ste z 13.000 m"' zavzemali večji prostor, kakor strojne dvorane do sedaj na Nemškem prirejenih razstav, se boste radi mnogoštevilnih prijav pomnožile ša za tretjo dvorano. Lipski zavod za kulturo in univerzalno zgodovino bo priredil v kulturno-historičnem oddelku razstavo zgodovine umetnosti, katera naj bi podala v obširnejši in preglednejši obliki zgodovino razvoja upodabljajoče umetnosti od prvega začetka do sedanjega časa. Omenjeni oddelek bo razdeljen v koncentrične kroge tako, da bo obiskovalec idoč v smeri krogov, zamogel zasledovati zgodovinski razvoj umetnosti enega naroda. Tako bo n. pr. v zunanjem krogu predočena nemška umetnost od prvega početka do sedanjega časa, v notranjih krogih umetnost Egipčanov, Grkov i. t. d. povprečno skozi navedene kroge se bo obiskovalcu nudila prilika zasledovati posamezne kulturne narode enega za drugim v različnih epohah kulture. Iz teh primerov jc razvidno, kako temeljito se pripravlja ta svetovna kulturna razsiava. Po sedanjem številu prijav za avstrijsko dvorano je upati, da bo tudi Avstrija pri tem velikanskem tekmovanju pokazala svoj uspeh.
Nove irancoske poštne znamke. Kakor poročajo iz Pariza, namerava francoska vlada uvesti nove poštne znamke. Namesto žene, sejoče zrno, bo uvedena nova znamka z Eiflovim stolpom in aeroplanom, ki imata in bosta imela v francoski pošti važno viogo. Na Eiflovem stolpu so, kakor znano, najmočnejši aparati za brezžično telegrafijo, in aeroplanov sc poslužuje poštna odprava zlasti za službo v francoskih naselbinah.
Konec dragocenih gosli. Slavni goslar prof. Alcksej Pečnikov iz Petrograda jc priredil te dni koncert v Katovici na Pruskem. V trenutku, ko se je umetnik zahvaljeval občinstvu za burno pohvalo, so mu padle gosli iz rok, pa so se razletele na kosce. Strokovnjaki so mnenja, da jih ni mogoče popraviti. Krasne gosli so cenjene na 90.000 K. Virtuoza je ta nesreča tako pretresla, da so ga morali v njegovo stanovanje odpeljati.
Ruski medicinci v Švici. Ker so nemška vseučilišča obtežkočila tujcem, zlasti Rusom, pristop k študiju, so se vpisali ruski vseučiliščniki na švicarski unverzi. Letos študira v Bernu 157 Rusov, izimši Žide. Skoraj vsi hodijo na medicinsko fakulteto.
Rusko zrakoplovstvo. Iz Moskve poročajo dne 25. m. m.: Zrakoplovec Vasi-ljev, ki je odletel včeraj ob 9. uri dopoldne iz Petrograda, je pristal za nekoliko časa v Zgornjem Voločoku, pa odletel naprej proti Moskvi, kjer je vrgel iz aero-pala pismo, v katerem pozdravlja tukajšnji zrakoplovni klub. Obrnil se je, ne da bi tukaj kaj pristal, nazaj proti Petrogradu.
Nenavadno darilo pri strelski tekmi. Strelsko društvo v Utahu je pri letošnji tekmi imelo oddati nenavadno prvo darilo. Gdč. Nellv Bron. ki se navdušeno posveča
lovu po ameriških planjavah, je sklenila vzeti za moža le izvrstnega strelca. Ker je zelo bogata, si je lahko dovolila izbiro. Izjavila je, da bo onemu poklonila roko, srce in premoženje, ki sc bo na strelski tekmi izkazal najboljšega strelca. Samo en pogoj jc stavila: da sama izbere strelce, ki naj tekmujejo. Izbrala je nato 25 strelcev v starosti do 35 let. Tekma je trajala tri dni in vse je napeto pričakovalo izida. Zmagal je 281etni zdravnik dr. Maks Schmitt, Nemec po rodu. Bil ni samo najboljši strelec med izbranimi 25 tekmovalci, marveč sploh najboljši. »Pristreljal« si je naslov strelskega kralja in pa — bogato, lepo in mlado nevesto. Naslednji dan se je na slovesen način vršila zaroka.
Profesor Jan Ježek umrl. Kakor poroča »Čech«, je umrl profesor bogoslovja in plodoviti češki pisatelj Jan Ježek. Rojen je bil 1849. 1. v Hvalkovi-cah in posvečen v duhovnika 1. 1875. Rajni je začel pisateljevati že v bogoslovju, kjer sta bila skupaj z Benešem-Trebizskim, odličnim češkim pisateljem, ki je znan tudi Slovencem. Profesor Ježek je spisal nad 40 knjig. Bil je urednik »Duhovnega Pastirja« in »Češkega Kneippa«. Tudi je mnogo prevajal, in sicer iz ruščine in drugih slovanskih jezikov.
Socialist član kraljevske akademije. Voditelj socialistov Vanderverlde je imenovan za člana belgijske kraljevske akademije.
Iznajdljivost velikomesinih tatov. Elegantni tatovi velikega sveta so iznašli nov način za uspešno izvrševanje svojega poklica. Te dni je prišel v neko trafiko v Nizzi fino oblečen gospod z ogromnim buldogom in majhnim psičkom. Ko je trafikantka gospodu postregla, je le-ta dal buldogu neko znamenje, na kar je ogromni pes planil na malega psička in ga začel navidezno mrcvariti. Prestrašena trafi-kantka je skočila, malemu psičku na pomoč, med tem je pa fini gospod pograbil denar iz predalov in hitro odšel. Psa sta planila za njim in preden je trafikantka opazila tatvino, so bili tat in njegova štirinožna komplica že bogve kje. Ta način je od gospodov tatov vsekakor velika ljubeznjivost, kajti navsezadnje je le boljše priti na ta način ob denar, kakor pa biti še zraven zadavljen ali pa zaklan, kakor so se take reči do zdaj prakticirale.
Aviatik Vedrin je te dni dospel v Belgrad, od koder je dne 3. t. m. poletel v Niš. Ondi je izročil načrt in navodila za osnovo aviatične šole, katere ravnatelj je imel postati njegov mlajši brat, ki je pred tremi tedni s svojim letalom smrtno ponesrečil. Iz Niša je Vedrin poletel naravnost v Carigrad, odkoder je preko Azije in indijskih otokov na menjen v Avstralijo. Iz Avstralije se s parnikom prepelje v Ameriko.
Moderni reki. Etienne Rey je izdal knjigo pod naslovom »Moralne in nemoralne maksime«; izmed mnogih tu par rekov: Naj je postava tudi za vse enaka, — dobiček od nje ima vedno bogatin. — Biti pošten, še ni vse; človek se mora znati tudi tolažiti nad tem. — Časih čuti človek neizmerno in tajinstveno hrepenenje po sreči, ki se izpolnjena izkaže kot čisto majhno, revno in smešno veselje. — Marsikaj pogrešamo pri ljudeh, ki postajajo bogati.
Iz šolskih nalog. Neki angleški učitelj je izdal zbirko smešnih odlomkov in šolskih spisnih zvezkov. »Človeka« jc neki učenec tako-le opisal: »Človek je edina žival, ki zna napraviti luč, in ravnotako edeina žival, ki si briše nos.« O prešiču je neki učenec petega razre-davedel povedati to-le: »Prešič ima, če živi, štiri noge, ako se pa usmrti, tako je rekel mesar, ima pa samo še dve, ker se zadnji nogi imenujeta »gnjati«. Gnjat je jako dobra in se kuha. kadar je svatba.« Velbljoda si je neki drugi učenec tako-le predstavljal: »Njegovo gnezdo jc jako zmerno, narejeno iz vej, listja itd. Ima veliko telo, ki ga lahko nosi polnega vode. Na svoiem hrbtu ima dve grbi iz masti, od katerih se more živiti, če je lačen. Njegove noge imajo plavalne kože, s katerimi lahko križari skozi puščavo. Leže'tudi jajca. .T6 črve.« — Naloga o levu se glasi: »Lev je kralj vseh živali. On ie zelo srdit. Lev je ljudi in druge reči. Njegovo življenje je jako negotovo, ker ga lovci more. Lev je jako koristen, njegova koža se rabi za napravo kožuhov in drugih reči. Rabi se tudi v menažerijah.«
Napadena in oropana bančni slngl. Iz Oldenburga se poroča: 29. m. m. sta dve slugi predilnice v Delmenhorstu' nesla iz banke v tvornico večjo vsoto denarja, namenjenega za izplačevanje delavcev. Na javni cesti so pa slugi trije moški napadli, ki so izkušali jima iztrgati denarni vreči. Roparji so streljali na slugi, enega so usmrtili, drugega nevarno ranili in oropali 8750 mark, nato ua pobegnili.
Rabindranath Tabore, veliki indijski pesnik, ki je letos dobil Noblovo nagrado, kakor smo že poročali, je bil rojen leta 1861. Njegov oče je modroslo-vec Moharshy Devendra Nath Tagore. Med tem ko so mnogi člani Tagorove rodbine od angleške vlade dobili knežji naslov (radša in inaharadša), nimata ne pesnik, ne njegov oče nobenega angleškega naslova. Zato je pa indijsko ljudstvo pesnikovega očeta počastilo z naslovom »moharshv«, to je veliki svetnik; pa tucli pesnika časti ljudstvo s tem imenom. Svoje izobrazbe si pesnik ni v prvi vrsti pridobil na vseučilišču, marveč na podlagi samoizobrazbe. Rabine! ranath Tagore je pri:-:tno indijski narodni pesnik; njegove pesmi so polne globokih misli in nedosegljive pesniške lepote, obenem pa tako priproste in lahko umljive, da so takoj postale splošna last bengalskega naroda, ki jih poje vsepovsod, koder prebiva. Pesnik je tudi svoje pesmi izdal 110 j prej v bengalskem jeziku in z bengalskimi črkami in še le kasneje jih je nekaj prevedel in izdal v angleščini; zato se Angleži kitijo s tujim perjem, ko imenujejo Tagoro angleško - indijskega pesnika. S politiko se Tagora rte peča, kljub temu pa je voditelj svojega naroda.
Uspešna kazen. Ameriški listi poročajo iz Mariona, Ohio: E. D. Brand je imel strasten tek na jajca in jih je kradel pri vseh sosedih. Ko je bil zasačen pri tatvini, ga je župan Walter obsodil na tri tedne zapora s samo j a j č j o hrano. Ko je. prišel Brand iz zapora, so sc mu jajca tako pristudila, da ga ne bodo nikdar več zapeljala k tatvini. Če le vidi kuro, že zboli.
Južna Amerika proti trgovini z dekleti. Zgledu Argentinije sledi sedaj tudi čilska država, kjer je senatu predložen zakonski načrt za odpravo trgovine z belimi sužnjami. Zločinski trgovci beže na vse strani; nekaj so jih zasačili v Peruju in takoj spravili na varno; tudi v Evropi naj bi sedaj poklicane oblasti s podvojeno čuječnostjo stale na straži.
Morilki svojih otrok pred sodiščem. Solnograška porota je 27. t. m. obsodila na smrt Rozino Krieger, ki je dva nezakonska otroka svoje sestre usmrtila. Tudi glede na njeno sestro Ivano so porotniki potrdili vprašanje umora, a ker so tucli potrdili vprašanje, da ni pri pameti, jo je sodišče oprostilo. Tudi umora obdolžena tretja sestra Barbara. je pa bila v norišnico oddana.
Poneverjenje v angleški armadi. Zaprli so nad 20 podčastnikov posadk v Londonu in v Windsoru, ker so sprejemali darove in provizije. Gre za več kakor 10.000 mark.
Dvanajstletni morilec. V Albevillu na Francoskem so zaprli nekega ^Vzletnega šolarja, ki je obdolžen, da je s svojo sestro 12. t. m. poizkušal usmrtiti neko 701etno starko.
Splošno stavko so sklenili delavci arsenala v E1 Ferrolu.
Vatikan in ples tango. Poročajo, da so se mnogi škofje v zadnjih dneh obrnili na Vatikan z vprašanjem, ali je spovednik opravičen dati odvezo katoliškim damam, ki plešejo tango. Odgovor Vatikana se je glasil, kot poroča »Corriere«, da je tango nenraven ples in se mora zaradi tega katoličanom prepovedati.
Amundsen poleti z letalnim strojem na severni tečaj. Z Dunaja poročajo, da je izjavil raziskovalec severnega tečaja Amundsen, da namerava leta 1914. iti z novo eksaadic.ijo na severni tečaj iz San Fraripkka. Severni tečaj hoče doseči s pomočjo letalnega stroja.
Ženske kot porotnice v Rusiji. V
ruski dumi je stranka kadetov predložila načrt, po katerem naj bi se tudi ženskam priznala pravica, sodelovati pri porotnih sodiščih.
LjuulJansKe novice.
lj Pri današnji ožji volitvi iz splošne skupine v kranjski deželni zbor je bil, kakor je bilo pričakovati, izvoljen liberalni kandidat, lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda Josip Turk. Vodstvo socialne demokracije je igralo ponižnega hlapca liberalne stranke in jc pokazalo, da voli tudi petelina na strehi, čc libcralci zaukažejo. Nemci so izdali parolo za prazne glasovnice. Liberalci so torej izvolili Ljubljani poslanca, kakršnega so vredni.
lj Miklavžev večer v »Unionu«. V stari svoji veličasti jc včeraj zvečer nastopil Miklavž v »Unionu«, na Miklavžu se je celo poznalo, da se je nekoliko pomladil. Radi snežnega meteža se jc včeraj Miklavž nekoliko zapoznil, siccr pa sc je vse izvršilo v najlepšem redu. Nagovor dr. Jeršeta jc bil prisrčen, ljubek tako, da jc že ta nagovor sam bil vžitek tudi za odrasle. Letos so prvič pod Miklavžem nastopili Orliči in mlade Orlice v par skupinah, Udeiežba letos vsled slabeča vre-
mena ni bila taka, kakor druga leta, zato pa so navzoči bili tembolj zadovoljn.i da je Miklavž imel prosto pot do navzočih otročičev.
lj Nov patron Sokolov. Ljubljanski Sokol I. je odstavil Miklavža. Ker mu je Miklavž »preklerikalen«, je včeraj priredil »Parkljev večer«. Kljub temu bodo sokoliči razžaljeni, če sc jim reče, da so avantgarda svobodomiselstva in da to sokolstvo s starim slovenskim sokolstvom nima nič več skupnega. Sedaj so tudi Miklavža poslali v penzijon in mestu njega na prestol postavili — parklja. Naj bo odslej ta njihov patron.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, v, n e d e 1 j o, povodom patrocinija sv, Nikolaja pri pontifikalni sveti maši ob desetih: »Missa a Loretta«, zl. V". Gol-, ler, gradual »Inveni David«, zl. Anton Foerster, pri ofertoriju: »Jubilate Deo«, zl. Rud. Wagner. — V ponedeljek: na praznik Brezmadežnega Spočetja Marijinega pri veliki sveti maši ob desetih: Missa »Stella maris«, zl. P« Griesbaclier, gradual »Benedicta es tu«, zl. Anton Foerster, pri ofertoriju; »O Deus, ego a.mto te«, zložil Miiller.
lj Ljudski dom. V nedeljo, dne ii, decembra priredi šentpeterska Marijina družba žnloigro s petjem »VestaL ka«. Začetek ob 7. uri zvečer. — P. n« občinstvo je vljudno vabi k obilni ude* ležbi!
Ij V nedeljo ob 6. uri zvečer predava g. profesor Dolenc v Šentjakobskem prosvetnem društvu. Tvarina bo zelo zanimiva. Vabimo.
lj Na praznik Brezmad. Spočetja dne 8, decembra priredi Šentja o b s k o prosvetno društvo gledališko predstavo s petjem in godbo. Mešani pevski zbor društva zapoje več severoslovanskihi narodnih pesmic. Nato sledi ganljiva popolnoma nova igra »Gorje siroti« s petjem v štirih dejanjih, ki je kakor nalašč primerna prazniku in zlasti Mariiinim otrokom in mladini sploh vsega priporočila vredna. Med odmori zaigra nov goslarski odsek društva več lepih komadov. Začetekj ob 7. uri. K obilni udeležbi vabimo.
lj V šentpeterskl cerkvi bo v nede* 1 jo in ponedeljek, dne 7. in 8. decembra; svetoletna pobožnost, govor z litanijsmi in molitvami za odpustke, zvečer ob 6. in ne ob pol 7. uri uri, kakor druge dneve. Sklepna, slovesnost z zahvalno pesmijo bo na Marijin praznik zvečer.
lj davni praznik. Marijine družbe gospodov v Alojzijevišču s sprejemom novih članov bo v ponedeljek, dne 8. decembra. Ta dan !>o sveta maša s skupnim svetim obhajilom ob pol sedmih zjutraj v alojzijeviški kapeli. Tega shoda se morajo po možnosti udeležiti vsi člani in kandidatje družbe. Na ta praznik bodo tudi člani obnovili posve-tilno molitev. Člani, ki sc bodo udeležili shoda, naj prineso seboj podpisano posvetilno molitev in je oddado v kapeli; člani pa, ki ne morejo priti, naj podpisano posvetilno molitev clopošlje-jo voditelju družbe č. gospodu kanoniku dr. Josipu Gruden v Ljubljani ali pa tajniku družbe gospodu Avguštinu Zaje, c. kr. rač. revidentu v Ljubljanu
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo dne 8. deccmbra na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja sveto mašo in skupno sveto obhajilo v K rižanski cerkvi ob 7, uri zjutraj. Dne 8. decembra jc stoletnica rojstnega dne ustanovitelja katoliških rokodelskih društev Adolfa Kolpinga.. Ljubljansko društvo bo proslavilo stoletnico tudi s slovesno prireditvijo, ki se bo vršila dne 1. januarja.
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi na slavnostno zborovanje, ki se vrši povodom pet-indvajsetletnice obstanka »Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani« v nedeljo, dne 7. decembra 1913 ob 11. uri dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. Zvečer ob 8. uri istega dne se vrši v proslavo 251ctnice v dvorani »Mestnega doma« veselica s sodelovanjem režišerja slovenskega gledališča gospoda Josipa Povhcta, slavnoznanega kvarteta, hrvaško - slovenskega komika g. pl. SladoviČa in Ljubljanskega društvenega orkestra. Dopoldne ob 10. uri sveta maša pri č. s. uršulinkah za umrle člane. Vstopnina k veselici: za člane 60 vin., za nečlane 1 K. Rodbinski člani vstopnine prosti. PreplaČila se v korist bolniške blagajne hvaležno sprejemajo.
lj V carinski svet sta vsled izpre-menjenoga Statuta od trgovinskega ministra, imenovana g. Kamilo Pammer kot član in g. Jean Pollak kot namestnik.
lj Najnovejši stavbenik ▼ LjubljanL
Piše se nam: G. Dcghengi, posestnik v Ljubljani, napravil je izpit za stavbinstvo z odliko, vsaj po njegovih delih se to vidi, ker sme delati brez dovoljenja od oblasti nedovoljene stvari, tako ie v zadnicm času na-
pravil novo stanovanje brez dovoljenja na Marije Terezije cesti, istotani ie v noči pred enim tednom ob pol 4. uri zjutraj dal posekati krasno drevo. Ko je pričel sekati druzega, bil je delavec vprašan od mitniškega
{>aznika in policijskega stražnika, zakaj de-a to ponoči, izrazil se je: »Podnevi pa ne smem, če ne naju oba z gospodom Deghen-gijem zapro.« To naredil jc radi tega, da bi imel lepši dohod k svojemu posestvu. Sedaj je napravil nov požarni zid pri poslopju nekdanjega hotela pri Maliču, v pol dneva je bil gotov. K temu zidu rabil je samo eno smrekovo obtesano deblo, nekoliko pločevine in požarni zid je bil gotov, ter s tem je ena hiša razdeljena v dve, prav po ame-rikansko. Na dvorišču istega hotela je napravil katakombe, prekopal in preoboka! vse. Menda bo napravil tam kinematograf za odrasle, predstave pričele se bodo po 12. uri ponoči. Tudi za to mu ne bo treba dovoljenja, on pravi: jaz vse zmorem, ko napravim, plačam v slučaju, da se zve 50 K kazni, pa je napravljeno. Če bi pa iskal dovoljenja, bi načrti in pota več stala. < Pač brihtna glava. Ne vemo pa, zakaj ima ravno ta gospod privilegij, da sme nemoteno delati kar hoče. Zakaj se pa domačinom tako na prste gleda. Oblast, kje si? Prosimo, da se te stvari natančno preiščejo. Naj se poizve tudi tistega gospoda pri mestnem stavb, uradu, katerega se g. Deghengi najmanj boji in zakaj.
lj 401etnica. Dne 8. decembra t, I. bode 40 let, kar je odprl gospod Gabrijel P i c c o 1 i svojo lekarno na Dunajski cesti v Ljubljani. Med temi 40 leti je skrbel imenovani lekarnar z bistvenim prizadevanjem vsestransko zaupanje si ohraniti. V priznanje tega so mu bili podeljeni naslovi: c. in kr. in sv. Očeta dvorni založnik. Tudi je bil med tem dolgim časom g. Piccoli med prvimi podporniki ob pa-triotičnih in dobrodelnih prilikah. Dajal je tudi brezplačno zdravila bolnim revežem Vincencijeve družbe. Zatorej sme zreti gospod jubilar z zadoščenjem na 40-Ietno preteklost svojega delovanja. Obdaril je ob tej priliki z denarjem mnoge dobrodelne zavode, zatorej je splošna želja, da ga Vscgamogočni ohrani še mnogo let zdravega na blagor podpiranih zavodov in društev.
lj 550 kron zgorelo. Pretekli četrtek jc neka v Kolodvorski ulici stanujoča dekla pustila svojo obleko, v kateri se je nahajalo 550 K bankovcev in 13 K drobiža, blizu peči. Obleka sc jc pa užgala in je ves papirnat denar zgorel, niklasti pa se je poškodoval.
lj Koncert »Glasbene Malice« v proslavo bratov Ipavcev, napovedan in nameravan za 14. in 28. t. m., se jc moral preložiti, ker intendanca zagrebškega gledališča gospodu Križaj u, sodelujočemu solistu, ni mogla dati dovoljenja in dopusta za 14. decembcr. Zaposlen je isti dan v operi »Faust« v Zagrebu, in ker isti dan tucli celotni orkester ni na razpolago. Vršila na ;-e bo proslava Ipavcev v dveh slavnostnih koncertih, ponedeljek dne 5. in torek dne 6. januarja 1914 v veliki dvorani hotela Union.
lj Slovensko gledališče. V ponedeljek (na praznik), 8. t. m., popoldne se igra v deželnem gledališču zadnjikrat v tej sezoni nad vse priljubljena narodna igra s petjem »Brat Martin«. Pri predstavi svira Ljubljanski društveni orkester. Začetek ob 3. uri. — Zvečer se uprizori burka »Ugrabljene S a b i n k e«. Spisala Fr. in P. Schonthan. Začetek ob pol 8. uri.
lj Koncert ljubljanskega društvenega orkestra v restavraciji na glavnem kolodvoru pri g. Jos. Schrey se vrši dne 8. decembra, na praznik, pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. Černvja. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Društvo nižjih mestnih uslužbencev (slug) jo sklenilo prirediti dne 5. januarja 1914 v veliki dvorani Mestnega Doma svojo II. društveno plesno veselico, pri kateri bode sodeloval »Ljubljanski društveni orkester«. Ker je namenjen čisti dobiček v dobrodelne namene, naj se blagovolijo druga društva pri določitvi svojih prireditev na to ozirati.
lj Umrli so: Marjeta Hren, mestna uboga, 74 let. — Ivan Melik, delavec, 57 let. — Karolina Pauschin, vdova trgovca, 69 let. Terezija Marolt, mestna uboga, 68 let. — Ivan Klešnik, prosjak, 60 let. — Julija Kmet, posestnica, 54 let.
IZ BOHINJA.
Volitev v splošni skupini je končana. Izpadla je dobro. Gospod župnik Piber je zmagal. V Srednji vasi jc dobil 368 glasov, liberalec le 62. Na Bistrici sc je število glasov od zadnjih volitev nekoliko znižalo, menda zato, ker Bistričani bolj verjamejo liberalcem in njih lažnjivim papirjem, s katerim so kar nastiljali. Upamo, da bodo v torek bolj previdni in volili res po svojem lastnem prepričanju, katero je pravo; a ne po volji liberalnih agitatorjev, ki znajo dobro zabavljati čez vse, kar je na svetu, a za delo so za nič, Zabavljati je
lahko, a delati težje. Naj nam dokažejo, kaj so pa liberalci za Bohinj storili? Prilike so imeli dovolj, saj so bili dosti dolgo gospodarji dežele. Koliko so storili naši poslanci, govore njih dela, n. pr.: Koliko smo dobili podpor za izboljšanje hlevov doma in na planinah, za izboljšanje pašn-i kov. Novo deželno cesto in betoniran most v Srednjivasi, kjer so zaslužili edino domačini. Cesta na Brod in cesta na Ravne se je tudi zgradila z deželno podporo. Merjeno jc razširjenje ceste in znižanje klancev okrog Bohinja. Nova cesta na Ko-privnik in Gorjuše, katero naši Koprivni-karji in Gorjušci tako težko pričakujejo. Pri Sv. Janezu dobimo pomladi nov betoniran most itd.
Ali bi ne bilo grdo, ako bi se Bohinjci izkazali nehvaležne? Zato v torek vsi na volišče in zapišimo na glasovnico:
VITEZ JOSIP POGAČNIK, posestnik v Podnartu.
je vesli.
RUSINSKO - POLJSKA ZADEVA IN DRŽAVNI ZBOR.
Lvov, 6. decembra. Včeraj sc jc konstituiral odbor za volilno reformo gališkega deželnega zbora. Šanzc za sporazum niso preveč ugodne. Na vsak način se državni zbor vsled tega ne bo mogel držati določenega koledarja.
»STARČEVIcEVA STRANKA PRAVA.«
Zagreb, 6. decembra. Včeraj so zborovali pristaše dr. Mile Starčevičeva. Prišlo je veliko število pravašev iz cele dežele. Stranka se imenuje odslej »Starčevičeva stranka prava«. Predsednik je dr. Mile Starčevič. Skleni'o se je iti v volitve proti koaliciji. Dozdaj je stranka postavila 26 kandidatov, s jih bo še v večini vseh okrajev. Na sestanku se je pokazalo veliko na-sprotstvo proti frankovcem.
HRVATSKI SABOR.
Budimpešta, 6. decembra. Prva naloga hrvatskega sabora bo, da bo podaljšal finančno nagodbo z Ogrsko, ki s.koncem tega leta poteče.
SUPILOV SNUJE DRŽAVNOFRAVNO LIBERALNO STRANKO.
Dunaj, 6. decembra. Supilo, ki s paktom koalicije, grofom Tiszo ni zadovoljen, je včeraj na Dunaju govoril hrvatski, slovenski in srbski svobodomiselni akademič-ni mladini. Dejal je, naj bi se osnovala nova koalicija, ki bi bi'a v kulturnem pregledu li-bera'na, v socialnem demokratska, v političnem pa državnopravna, zlasti pa naj bi se delalo za finančno samostojnost Hrvatske. Jutri govori Supilo v Gradcu.
ODLIKOVANJE.
Dunaj, 6. decembra. Cesar jc bivšemu poslaniku na Cetinju, gen, Grie-slu. podelil veliki križ Franc .! o Šefovega i oda.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 6. decembra. Včeraj jo umrl bivši poslanik grof Anton VVoikcnstein v 82. letu starosti.
ČUDNI GLASOVI O WAST!ANU.
Gradec, 6. decembra. O poslancu Wastianu se širijo glasovi, da je poneveril denar in knjige »Siidmarke« ter izvršil ne-nravne čine na otrocih. Wastian izjavlja da bo vsakega, ki bo te vesti razširjal, pred sodišče poklical.
TO JE VSAJ ODKRIT ČLOVEK.
Budimpešta, 6. decembra. V debati glede Rumunov v zbornici je grof Tisza dejal, da smatra, da so Madjari in Rumuni navezani drug na drugega, ter da imata ta dva naroda zgodovinsko nalogo, naslonjena na germanstvo, braniti Evropo pred pansla-vizmom.
NEMCI IN LAHI V TRSTU SKUPAJ.
Trst, 6. decembra. Tukajšnje nemško politično društvo je sklenilo izjavo, v kateri obžaluje graške dogodke in poživlja Nemce in Lahe, naj kljub vsemu sodelujejo za skupne interese.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Belgrad, G. decembra. Poslanik Jovanovič je danes zopet, oclp d oval na Dunaj.
PRINC WIED PRIPOZNAN KOT KNEZ.
Berolin, 6. decembra. Poslaniki velesil so danes naznanili državnemu tajniku
Jagowu, da so vse velesile princa Wieda designirale za kneza Albanije.
VOJAK SE JE MORAL UKLONITI PARLAMENTU.
Berolin, 6. decembra. Državni j)od-tajnik Wahnschaffl je načelnikom strank državnega zbora naznanil, da jc cesar ukazal, da sc ima polk št. 99. iz Sa verna premestiti. Načelniki strank, razori socialnih demokratov in Alzača-r.ov, so s tem zadovoljni, ker ima to značaj kazni za častnike, tembolj ker bo polkovnik moral polk zapustili. Odločba cesarja je brez vsakega dvoma uspeli odločnega nastopa državnega zbora, dasi sc skuša to prikriti.
Saverna, G. decembra. Danes je 99. polk. mesto zapustil. Niti en vojak tega polka ni os?al. Iz Strassburga je došel strojni oddelek 79 mož pod poveljstvom poročnik a.
RUMUNIJA NOČE Z AVSTRIJO SKLENITI VOJNE KONVENCIJE?
London, (i. decembra. »Dail.v Tele-graph« poroča iz Belgrada, cla Rumunija noče več z Avstro - Ogrsko skleniti oziroma obnoviti vojne konvencije.
FRANCOSKA VLADNA KRIZA.
Pariz, (i. decembra. Dupuy, ki bi imel sestaviti novi kabinet, je na*ctel na velike težkoče.
fOREGLIA DI SAN STEFANO.
Rim, (». decembra. Najstarejši član kardinalskega kolegija, kardinal Ore-glia di San Stefa.no, jc clanes ob 1. opolnoči umrl.
KRVAVA DRAMA V GRAEOU.
Gradec, ti. decembra. Ravnatelj bolniške blagajne Relz, katerega 30 bil ranil neki uradnik, je danes umri.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Zagreb, 6. decembra. Tovorni vlak z Reke je zadel v neko lokomotivo na tukajšnjem kolodvoru. Dva vagona sta popolnoma razbita. Vsled te nezgode sc* je osebni vlak za Reko v Zagrebu 2 uri zamudil. Vest o kaki večji nesreči h? neutemeljena.
AVSTRIJSKI RAZISKOVALEC. UBIT.
Ltrna, 6. decembra. Avstrijski raziskovalec inžener Mirka Seljan, Hrvat, je bil o g svojih spremljevalcev Indijancev ubit,
CIKLON IN POPLAVA V PETER-RURGU.
Fe?crburg, 6. decembra. Ciklon jc napravil tu veliko škode. Nova je Prestopila bregove, istotako clrugc vode. Več mestnih delov je pod vodo. Brzojavni kabli so pokončani. Požarna hramba rešuje ljudi. Vode naraščajo in znaša, njih višina 6 in pol pud nad norma! om.
POLET V CARIGRAD.
Soiia, 6. decembra. Aviatik Vedri-nez sc je včeraj dvignil na polet v Carigrad. Občinstvo se je živahno od njega poslavljalo. Navzoča je bila tucli kraljica in prestolonaslednik Boris.
SKRBI FRANCOSKIH MODžaTINJ.
Paiiz, G. decembra. Tukajšnje mo-distirjo zahtevajo od šefa policije, naj prepove fotografirati modele na dirkališčih, ker si v inozemstvu po teh pariških modelih sami kroje obleko.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V RU"tfU-NIJI.
Bakaiešt, 6. decembra. Blizu Go-lesci je trčil osebni vlak v tovorni. 7 oseb jo ubitih, veliko ranjenih.
K0F9SK8 novice.
k Sadovi svobodomiselstva. V kako tesni zvezi jc svobodomiselstvo, nemško, nacionalni šovinizem in demoralizacija, kaže dejstvo, da sc sme svobodomiselna Koroška — odštevši krščanski slovenski element — ponašati z rekordom v številu nezakonskih otrok (od 40—70 odstotkov); — pretekli teden pa je menda dosegla tudi rekord v številu samoumorov, kajti glasom »Tagspošte« je videl Celovec in celovška okolica v enem tednu nič več in nič manj kot enajst samomorilcev in tri kandidate, kojim pa je namen izpodletel.
JRli ste že odposlal' položnico »Slovenski Straži"?
ŽENSKI VESTNIH.
Žen- ka kot hotelski vratar. V Mar-
strandu ria Norveškem jc prod kratkim nastopila službo hotelskega vratarja neka gospodična Kristenscn, ki je navdušena zagovornica žensko iutno-stojir sli. Gospodična Kristenscn zna veliko jezikov ter v vsakem oziru vzorno in mojstrsko opravlja svojo službo; nosi sevc tudi vratarsko čepico in z zlatom obšit. jopič.
Predavanja za neveste so vpeljali na Dunaju in so sc izvrstno uuiiesla. Letošnji tečaj je otvorila zdravnica dr. Elizabeta Volk, ki je predavala o materinstvu ip pojasnila, kar treba vedeti mladi ženi. Dr. Pick, vseučiliški docent, jc govoril o lepotilnih sredstvih in po-u iarjal, cla je najboljše kosmcUcno sredstvo skrajna sriažnost in pogosto kopeiji.
Milijonska zapuščina bolniški strežnici. V \Vicsbadnu je umrla neka stara dama, ki je poldrug milijon svojega premoženja zapustila ženi mizarskega pomočnika Gibnerja v Wies-badnu, ki ji jc v dolgoletni bolezni stregla. Oporoka je po mnenju juristov neovrgljiva in sc jc moral brat pokoj-nice zadovoljiti z odpravnino 300.000 mark.
KNJIŽEVNOST.
Š e n o a : Zadnja kmečka vojska.
Cena, l lv G0 h. — Našo ljudstvo se šo dobro spominja burnih časov, , ko je kmetski upor proti tiranstvu in krivicam grajščakov pretresel celo slovensko domovino. Ker so bili tedaj slovenski kmetje zvezani s Hrvati, jc iz to krasne povesti najbolj razvidna slika tedanjih razmer in divjih časov. Ta povest jc zgodovinska priča grozovitosti, ki so so tedaj godile.
H a g g a r d, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. Cena 2 K'20 vin., vez.
3	K 20 vin. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseh slovstev zajeti iz prvih časov krščanstva, katerim mora tudi naj-brezvernejši pisatelj priznati vzvišenost tiad vse dogodke, kar jih je tekom tisočletij zabelježila zgodovina. Ta velika doba — takorekoč vitežka doba vsega človeštva — kajti nobena druga še ni porodila tolikov junakov iz nesebične požrtvovalnosti, — nudi pisatelju najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Ravno med temi krasnimi deli zavzema naša povest »Dekle z biseri« eno najodličnejših mest.
Finžgar, Pod svobodnim solncem.
Povest davnih dedttv. J. knjiga 3 K, vez.
4	K. II. knjiga 3 K 80 vin., vez. 4 K 80 vin.
Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem« je najboljše zgodovinsko elelo v slovenskem leposlovju.
Ta roman je pesem slovanskega vstajenja in vsakega Slovenca mora prevzeti vzneseni domovinski duh, ki veje iz njega.
Finžgarjevili povesti naj ne majnjka v nobeni slovenski hiši.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Zlato
pero
je krasno
božično darilo,
ki ga obdarjcncc stalno rabi. Pozor na znamko Ponkala, ker samo ta jo porok za izvrstno kakovost. Cena K 14'—, 16—, 18'— n višjo. Pen-kala polnilni svinčnik K1-20. Razkošni svinčnik K 1-80 in 2-40. — Dobi se povsod. 299(J
Edmund Moster & Co., A.-G.
Zagreb (Agram) Berlin.
Skrivnost
splošne priljubljenosti jedilne masti „Ceres" obstoja v tem, da je najčistejša, najbolj apetitna, trpežna in najbolj zdrava jedilna mast: izdeluje sc samo iz sadov oljkinih palm, na najčistejši način, z novodobnimi stroji, nc da bi prišla v dotiko s človeško roko in pod najstrožjim nadzorstvom javnih oblasti.

Z JUGA.
Češko trgovsivo in Balkan. Češki časopis i Češki List«, ki izhaja v Zagrebu, je prinesel te dni več izbor-nih migljajev za izseljence na Balkan, ali posvečuje se jim malo pozornosti. V zadnji številki svari prod nepremišljeni.'!! izseljevanjem v nove srbske in bulgarske pokrajine, a resno opozarja, dt' bi češki trgovci stopili rajo v trgovski stik z Bosno, ki jo bližja in kjer so boljši pogoji in večja varnost. To pač dobro vedo mnogi nejnško-židovski in madžarski trgovci, ki tako preplavljajo bosenski trg.
Pogodbe Srbije z Rusijo ni. Srbski brzojavni urad odločno izjavlja, da poročila o zvezi Srbije z Rusijo niso resnična in da delajo srbski odločilni krogi na dobre sosedne odnošajo z Avstro - Ogrsko. Tudi peterburška brzojavna agentura dementira poročna, da obstoja pogodba Rusije s Srbijo.
Srbi zapustili Plevlje. Dne i. t. m. t so Srbi Plevlje zapustili.
Rusija in Turčija. »Eclio de Pariš« poroča iz Carigrada: Ruski poslanik je za trojni sporazum izročil vedkemu vezirju verbalno noto, ki protestira radi imenovanja dr. Sandersa. »Temps« poroča iz Carigrada, da je Rusija Angliji predlagala, da naj se kot kompenzacija za nemško vojaško misijo zahteva, da Turčija organiziraj rusko orožnišlvo v Armeniji, drugod v Turčiji pa. angleško orožništvo.
Srbi in Grki. Belgrajska »Politika« objavlja iz Soluna dopis, ki izvaja, da postopajo Grki neprijazno s Srbi in graja, ker grške oblasti preganjajo Slovane.
Trgovinsko zbornico, odvisna od bel-grajske, so ustanovili Srbi v Bitolju.
Zopet zločin sufragetk, Sufragetke so fažgale pri Glasgowu grad Kelly Mansion. Škode je 25.000 funtov šterlingov. (600.500 kron.)
Japonski častniki v Srbiji. Te dni
je dospel v Belgrad japonski podpolkovnik knez Josimura s tremi japonskimi majorji; proučiti žele organizacijo srbske armade, zlasti artiljerijo in saniteto. Potom se podado na kumanov-sko, bitoljsko in bregalniško bojišče.
Nasledniki Vuka Karadžiča, ki je zbral in izdal prekrasne srbske narodne pesmi, imajo od srbsko države prejeti 20.000 dinarjev kot legat iz Vukove zapuščine. Na vladni poziv se je prijavil samo sin Vukove hčere. Mine Vukomanovič, Milan Vukomanovič, želzniški uradnik.
Velika srbsko-grška banka se snuje v Solunu, kjer bo glavno izhodišče za srbski izvoz.
Avialika v srbski armadi. V vojni proračun za leto 1914. je postavljena tudi primerna vsota za izučbo aviati-kov v inozemstvu.
Dobava špirita v Srbiji. Lani je srbski monopolni upravi dobavila špirita tvrdka Štajn in Najdič v Moskvi, in sicer vsega vkup 200 vagonov po 52 dinarjev za 100 kg. Ker letos poteče pogodba z navedeno tvrdko, je dobavo špirita za prihodnje loto ponudil ogrski špiritni sindikat, in sicer po 47 dinarjev za 100 kg. Potrebščina špirita se zviša ocl 200 na 400 vagonov.
Za prevažanje monopolnega blaga (petrolej, sol tobak, špirit itd.) v one kraje v novi Srbiji, kjer ni železniških zvez, bo uprava monopolov za poizku-šnjo nabavila več tovornih avtomobilov.
Vzorna mlekarna v novih srbskih krajih. Srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je sklenilo v novih krajih ustanoviti več vzornih mlekaren. Za sedaj so zgradita taki mlekarni v Prizrenu in Kočanih; vodili ju bodo strokovnjaki, večinoma Čehi.
Vzhodne železnice in Srbija. Ker je Avstro-Ogrska večino delnic Vzhodnih železnic dobila v svoje roke in stavi Srbiji v toni oziru pogoje, katerih slednja skoroda ne bo mogla sprejeti --• se mod Srbi vedno bolj uveljavlja misel za zgradbo nove železniške proge, ki bi tekla paralelno s progo Vzhodne železnice.
Mierjsni!
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži«!!	-
Primorske vesli.
p Požar je izbruhnil v Trstu v ulici S. Eufemia v delavnici za strojenje črev Jakoba Kolina in se razširil potem tucli na delavnico mizarja A. Bnrbori-ni. Ogenj so pogasili, škode pa je več tisoč kron.
p Radi žaljenja cesarja obsojen policist. Policijski agent Dardi, kateri je bil obtožen, da je žalil člane cesarske hiše, je bil pred rovinjskim sodiščem obsojen na osem mesecev težke ječe. Dva meseca preiskovalnega zapora se mu zaračunita v kazen. Njegov zagovornik dr. Dalla Zonca ie naznanil priziv.
p Hrvatska dekliška šola v Pulju. Popolnoma tiho brez vsakega hrupa so te dni odprle šolske sestre sv. Križa vrata novemu izobraževališču hrvatske mladine. Za to šolsko leto se je otvoril le šolski vrtec za otroke obojega spola, dekliški tečaj za ročna dela in knjigovodski tečaj za pouk v glasovirju in za nemščino in fran-cosščino. Prvega razreda za deklice letos ni mogoče več otvorili, ker se je prošnja za naselitev šolskih sester in za otvoritev šole po zaslugi raznih oblasti tako pozno rešila, da so bili stariši šoloobveznih otrok primorani iste v druge šole poslati. Novemu podjetju na šolskem polju so se stavile od raznih strani najrazličnejše težko-če. Šolske sestre, katere so prišle iz Dja-kova, so morale že takoj ob svojem prihodu v našo državno polovico skusiti avstrijskega uradnega šimeljna ob vsaki priliki. Navzlic temu pa upamo, da bodo čč. šolske sesire vztrajale pri svojem započe-lem delu in nam vzgajale zaveden in kreposten ženski naraščaj. Otroški vrtec obiskuje tudi več slovenskih otrok.
p Avtomobilska nesreča. Blizu Pulja se je prevrnil avtomobil tvrdke Bizjak iz Pulja in so bili trije pasažirji: Mesr ■ I orenc Sancin, pleskar. Cezar Pozzaili in mesar Rudolf Gorich ttiko ranjeni, šofer in ie en potnik pa le reznatno. Sancin je ;'adoDil več notranjih poškodb in si pretresel možgane, tako da ne upajo, da bi okreval.
p Nagla Fmrt. Na krovu vojne ladie »Mars « je umrl nagle smrti kadet Franc Melisch.
p Štrajk voznikov v Trstu sc razširja. Zdaj stavkajo tudi vozniki družbe »Adriatica« in colo vozniki ognje-gasnih postaj.
p Obsojen, surovež. Tomaž Mihel-čič Iz Bovca, ki je bil obdolžen, cla je pretepal brata ter svakinjo, je bil obsojen na šost tednov ostrega zapora.
p Sc ni izplačalo. Reško sodišče je trgovca z jestvinami Gabrijela Nagliča, ki je napovedal nalašč konkurz, obsodilo na 2 loti joče, trgovca Jožefa Na-daliča, ki mu je pri tem pomagal, pa na 1 leto ječe in oba na izgubo državljanskih pravic za 5, oziroma 3 leta.
p Poneverba. Ivan Walse iz Celja, ki je v Gorici poneveril svojemu gospodarju Antonu Jakliču 318 K, je bil obsojen na 5 mesecev ječe.
Ako bolehate na slepem črevesu,
vzemite zjutraj na tešče pol kozarca naravne Franc Jožefove grenčice, ki čisti žclodec in čreva in cclo pri vsakdanji rabi dobro učinkuje. Kraljevi virtemberški zdravstveni višji svetnik pl. Landenberger piše: »Lahko dokažem, da se vporablja tako zanesljiva kot milo učinkujoča Franc .Tožefova grenčica tudi že pri vnetem črevesu, pri katerem so mnoga druga odvajalna sredstva prepovedana.« — Dobi se v steklenicah pri lekarnarjih, drogeristili in v prodajalnicah rudninskih voda.
Vsaka gospodinja bo naravnost očarana nad letošnjim Messmerjevim čajem. Pošiljamo to res idealno pijačo, močno, okusno angleško zmes po 5 K za pol kg in priljubljeno rusko zmes po (J K za pol kg. Manjši zavitki 50 do 100 vin.
Cen premog. Špedicijska tvrdka Fran Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4, nam sporoča, cla. sc ji jc posrečilo napraviti večje sklepe in prevzeti edino zastopstvo za Kranjsko od mero-dajnih premogokopnih družb, vsled česar more na ljubljanskem trgu prodajati cen premog. Opozarjamo na tozadevni inserat.
Ribič z veliko trsko na hrbtu je znak prave Scottove emul-
zije, ribjega olja
in samo ta je prirejena po izvrstnem Scottovem načinu. Ker je pa mnogo več ali manj vrednih ponaredb, katerih zavitki so pravi Scottovi emulziji podobno ponarejeni, pazite pri nakupovanju na našo varstveno znamko z ribičem in odklonite vse druge ponaredbe
Cena originalni steklenici K 2-30. Dobi sc v vseh lekarnah. Kdor pošlje GO vin. v znamkah na Scott & ltovvne, t",, m. 1). II., Dunaj VII. in sc sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjo. 2777 a
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
i plašče, kožuhovino, krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako _______| modno blago.
|Ze,° 'Slžtt. Krištolil-Bnčar
! Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
iittprckosljivn r	37JO
otroških obiekcah in krstni opravi.
---— —————— ——■—
Naznanilo.
Deielua zueza za tujski promet na
Kranjskem naznanja, tla se vrši obCni zbor društva dne 22. decembra 1913. ob 10 '/■: uri dopoldne v deželnem dvorcu 1. nadstr., št. 76 v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Naznanilo predsedstva;
2.	PoroCilo o delovanju zveze;
3.	PoroCilo o računskem sklepu;
4.	Predlog, da se društvo eveutuelno razidc. Zu slučaj, da bi občni zbor v zmislu pravil ne
bil sklepčen, razpiše sc s tem objednem drugi občni zbor za isti dan ob 11. uri dopoludne na istem kraju, pri katerem zboru odločuje večina navzočih članov,	3731
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in 0(1 Bergmauil & Co., irn< barvi, steklenica po Tfiftin nh I ahi K 2'50 v lekarnah' dr0"
lesin od Iiaoi gerijah in parfumerijah,
priporoča Josipina iPasctlsragšeh Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2
i -
— Naročila po pošti se izvrše točno. — o
Mirna rodbina išče eno sobo in kuhinjo takoj ali s 1. februarjem. Ponudbe na upravo ,,Slo-venca" pod šifro »Mirna rodbina 37315".
V globoki žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja preljubljena soproga, gospa
Ija Kit, roj. FJesch
posestnica na Kokrlci
danes zjutraj, previdena s svetotajstvi v 56 letu starosti mirno v Gospodu
zaspala.
Pogreb predrage ranjke se vrSi v soboto, dne 6. decembra ob 3. uri iz deželne bolnice v Ljubljani.
Maše zadušnice se bodo brale v Predosljah v farni cerkvi.
LJUBLJANA, 6. decembra 1913.
3737
Luka Kmet,
soprog.

dobro ovinjenc, stare in nove, male ln velike ima na prodaj IVAN BUGGENIG, sodarski mojster, LJUBLJHNH, Cesta na Hudolfovo železnico
se proda po ceni kOISj 7«%k JSŽD (kobila) lepe oblike.	3738
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, stare matere, oziroma tašče, gospe
Karollne Patischm
vdove trgovca in hišne posestnlce
ki je včeraj ob i/2 9. uri zvečer, po dolgi bolezni, previdena s svet. zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 8. dec. 1913 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, WoIfova ulica 0, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se polože zemeljski ostanki v rodbinsko rakev.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Ljubljana, 6. dec. 1913.
Alojzij Pauschin,
revident juž. žel. sin.
Štefanija PauschiiT, roj. Polacsek,
s! nn h a.
K.arollna Knebl, Lujiza vdova Jerzabek, Pavla Parma,
hčere.
Viktor Parma, Adolf Knebl,
c. kr. dež.-vladni svetnik,	trgovec,
zeta.
Vsi vnuki in vnukinje,
M?sto vsakega posebnega obvestite.
lJogrebui zavod Kr. Doberlet..
3736



S
z'
X
3731 (16)
Bober, cen premog vseli vrst
prodaja
Franc Uher, špediter Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 3 Telef. 2.66






e\vV
s* s-
mm
!! ! Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov !!!
je najnovejše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrsto, za vse dame brez razlike stanu in starosti! Ne povzroča vročine in izpadanja las, kot lasne podloge; ampak vsled dostopa in kroženju zraka v laseh šc hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam pri-kupljivcjši obraz.
Izdeluje in prodaja:
A^TON MflSlE, Ljubljana, Cesta na Rožnik ifev. 41 •
Dobi se pa tudi v trgovinah: Sr.raec, Sever. Kocjan, Schabert in Dolenc v
i-iubljani.
du 1WI
m.
SMS
mi
p

It mi
m
m
m
lili
B m
ua
m
O?
fui\
Br
mi
p
mi
J
ms k K3 trn ttlt
m-.
Knjiga je po vsebini zelo narasla in je bogato opremljena s finimi tabelami in umetniškimi slikami. — Broširan izvod velja K <.60, fino vezan E 6.—. Za organizacijsko delo je knjiga neogibno potreben pripomoček in zanesljiv kažipot.
Obenem priporočamo
Sociologija.
Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Broširana K 8.50, vezana K 10.80. — Iz-dala Leonova družba 1910,
To je strokovna knjiga, ki je izšla izpod peresa znanega domačega učenjaka in ki spada v prvo vrsto podobnih del svetovnega slovstva. Knjigo preveva katoliško načelo in vsak odstavek je um-stveno in stvarno izveden.
Dr. Anton Mnhnič:
JJ Iz ..Rimskega katolika" zbrani spisi: Uredil B dr. Aleš Ušeničnik. — Broširano K 3.—,
vezano K 4.40.
V tej knjigi so zbrane in ostro začrtane ideje, ki so takorekoč prekvasile duševno obzorje slovenskega naroda. V znamenju teh idej je naš veliki mož škof dr. Anton Mahnič započel med nami katoliško gibanje, ki se je na podlagi teh idej razvilo tudi do viška, ki se je udejstvil in javno pokazal svojo neodoljivo silo ob priliki letošnjega slovensko-hrvatskega katoliškega shoda. »VEČ LUČI« je zlata knjiga, ki se smo imenovati vademecum vsakega izobraženega Slovenca.
III. --------"
dne 26., 27. in 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi. Uredil
w Ljubljani
dr. Evgen Lampe. K 2.80.
Kdor hoče natančno zasledovati zgodovino katoliškega gibanja in razvijanje katoliške misli med Slovenci, naj poieg poročila o letošnjem slovensko-lirvatskem katoliškem shodu prouči tudi poročilo
0	tretjem katoliškem shodu, ki se je vršil pred 7. leti v Ljubljani.
1B	S* UB Pogovori doktorja Junija z mladim
1	4» W	!?■ prijateljem. — Cena K 1.40. — Izdal
tir. Anton Mahnič.
Ta knjiga je izšla že 1. 1887. v Gorici, pa bo še danes posebno naši mladi inteligenci mnogo pripomogla do pojasnjenja najpotrebnejših načelnih vprašanj.
fffi
w	13	m in njih uporaba v
domačem zdravljenju. Po izkušenih virih sestavil A. M. Cena Iv 1/20, vezano K 180. Ta koristna knjiga bo posebno na deželi, kjer ni zdravnika vedno pri roki, mnogo koristila, saj nam nudi narava sama največ zdravilnih pripomočkov; treba je, da se z istimi seznanimo in se jih naučimo uporabljati.
Finžgar, Pod svobodnim solncsm. Povest davnih dedov, 2 zvezka K 0,80, vez. K 8.80.
Najboljši slovenski zgodovinski roman, vzet iz dobe boja Slovanov proti Bizancu, pisan v krasnem jeziku.
Dickens-Cankar, Povest o dveh mestih. K 5.50, vez. 6.50.
Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta grozno prizore tedanje razdivjanosti, povest plemenite ljubezni in zvestobe.
Dostojewskij - Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman, K 3.____,
vez. K 4.20.
Ginljiva povest največjega ruskega pisatelja, ki opisuje življenje ruskih nižjih slojev.
Shenhan-Bregar, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4.20, vez. K 5.80.
Znani irski pisatelj nam slika svoj versko junaški narod, iz katarega so vzeti mojstrsko risani značaji.
Sienkievvicz, Skozi pustinje in puščavo, Roman iz Mahdijevih časov. K 2.80, vez. K 3.90.
Sloveči pisatelj nas s tem romanom popelje v Saharo in njeno divno grozoto.
Wallace, Bsn Hur. Roman iz časov Kristusovih, vez. K 4.50.
Življenje in trpljenje našega Izveličarja za zmago krščanske misli se nam v tej svetovnoznani povesti predočuje z nedosegljivo plastiko.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest, K 1.50, vez. K 2.10.
Roman je zajet iz najzanimivejše dobe krščanstva in nam riše čas, ko je cerkev zmagoslavno premagala pogansko malikovalstvo.
Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman. 2 zvezka, K 3.80, vez. K 5.40.
Eden najpretresljivejših prizorov človeške zgodovine, zadnji boj judovskega naroda zoper rimsko oblast, ki sc konča z razdejanjem judovske preslolice in razkropitvijo tega naroda po celem svetu, je tu opisan z mojstrsko roko.
4
km
4«
\m
Us le 10: (j Korist oliiiiiiSimi!
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806*2 w, sred. tlak 730-0 mm
	J	Cas opa-Eovanja . .	j Stanje barometra j v mm	Temperatura po Col.-.iju	Vetrovi	Nebo	»M " * - -J . rt »« > Z* ►
	L"' 5	9. zveč. | 733 0		00	sr. szah.	oblačno	
	(i	7. zjutr.	{ 7310	-20	sl. jzah.	oblačno	43-7
		2. pop.	| 728-4	- 1-8	sl. sever	n	
Lov v najem
se odda na veUkl planini nad Kamnikom za
dolio petih let. Prostor obsega 555 ha nahaja so mnogo divjih kozlov ln srn, domači iu planinski zajel, veliki petelini in mali rtiševci. Dražba ' so bode vršila na sv. Štefana dan dopoldan ob 10. uri v Stranjah, gostilna »Bodlaj«. 3725
Srednja včerajsnju temp. 3 0°, norm. — 0'4°.

Razpis.
Za zgradbo deželne ceste Mirna-Sv. Križ
v cestnem okraju Litija in Trebnje na 162.019-03 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo paušalne vsote naj
se pmnožo	• 20. decembra 1.1.
ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1K, doposlati je zapečatene z napisom: .,Ponudba za prevzetje gradbe deželne ceste Mirna—Sv. Križ."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da ponudnik pripozna stavbne pogoje po vsej vsebni in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5<>/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih zlasti v komunalnih zadolžnieah ali zastavnih pismih Kranjske deželne banke po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in »tavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbenem uradu ob navadnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega,
Ljubljana, dne 3. decembra 1913.
3724
3729
ssilsis,
¥ konknrzu »Glavne posojilnice", r. z z n. z. v Ljnbljani so se prijavile me-i dragimi po kuratorjn sledeče hranilne knjižice:
Štev.
110 111
165 168
179
O 1 •>
221 234 264 292 306 330 337 450 455 473
511
512 587 595 669 682 722 734 826 844 854 874 896 919
1018 1019 1174 1227 1245 1393 1396 1435 1530 1587 1591 1595 1600 1621 1665 1690 1702 1773 1812 1872 1877 1924 1931 2025 2117 2148 2184
2281 2402
Ime
Anton Futrich,
Šola »Vit«, .Josip Turk, Josip Wanler, Martin Tomšič, Marija Vospernik, Josip Krcuzer, Frančiška Rus, Marija Kernič, Marija Lap, Franc Hribernlk, Franc Bergant, Anton Sever, Anton Kambič, Marla IF.reuzer, Matija Fikel, Josip Ravnikar, Matija Polak. Frano Vidmar,
Ubožnj sklad občine Radence,
Anton Nagode,
Franc Vovk,
Marija Merčun,
Rudolf Zore.
Polona Martinak,
Josip Polak,
Uršula Zanoškar
Franjo Rozman,
Anton Brglez,
Ivan Strah,
Franc Feternel, -
Ivan Prijatelj,
Josip Kolar,
Fran Supan,
Alojzija Tancela,
Minka Feštanj,
Ivan Mohar,
France Kovač.
Fani Zamejc,
Anton Sever.
Marija Krehan,
Urša Orešnik,
Josip Turk,
Alojz Zupančič,
Matevž Bendižovec.
Janez Leben,
Marija H.otar.
France Pavčič.
Dragotin Meglič,
Marjeta Leber,
Frančiška Krajnar.
Franc Zabukovec.
Agaln Persjonjiso,
Ivan Mauser,
Josip Bahovec,
Alfonz IVidmar,
Marija VičSč.
Otilija Soršak,
Urša Šetina,
Katarina Uštinc.
Janez šusteršič,
štev.
2427 2531
2538 2568 2582 2578
2731
2732 2829 2874 2876 3037 3052 3056 3089 3106 3189 3336 3451
3463
3464
3465 3534 3555 3583 3605
3638
3639 3649 3671
3678
3679 3686 3706 3735 3797 3805 3936 4011 4023
4060
4061 4091 4127
4143
4144
Ime
Matevž Grjol,
Posojilnica za Belo ln okolico, Železna i&apla,
Josip Turk, Marija Hlabše, »Plionix«, Le o Franke, France Ocepek, Marjana Ocepek, Gustav Trene, Marija Malnar. Uršula Orešnik, Primož Pokoren. Nežka Šmalc, Marija Snoj, Anton Hrovatin, Josip šušteršič, Martin Brglez, Frančiška Erce, Fančl Božič, M. S. Rovte, Ivana Ravnihar, Bojan Drenik, Tea Valušnik, Katarina Murnik, Hermina Kiissel, Gabrijela Spinnar, Anton Kandare, Janez Zalaznik, Alojzija Cimerman, F. Garbas, Jan Kučera, Karol Kučera. Amalija Sotscbnig, Niko Kramar. John Jfankovič, Federlco Smeraldi, Reza Pokoren, P/lina Zakelj, Alojzij Pregl, Anton Kovač. Leopold Vidic, Frici Vidic, Ivo Sadejevič ml., Rozalija Ponorac, Valentin Namar, Andrej Namar.
Nadalje prijavila sta Fivk Anton vložno knjižico št. 3754 glasečo sc na ime »Anton Fivk«, ter Anton Dovč, vložno knjižico št. 4016, glasečo se na ime »Dovč Anton«.
Lastniki pravkar navedenih vložil ih knjižic se tem potom poživljajo, da naznanijo nemudoma ime in bivališče podpisanemu upravitelju »Glavne posojilnice«, r. z. z n. z., ter prod lože zadevne vložne knjižice, ker bi se siccr na imenovane knjižice odpadle konkurzne kvote razdelile ozir. sodno založile.
V* L juhi j a n i', dne 5. dec. 1913.
Dr. Jos. Oblak
odvetnik v Ljubljani, kot konkurzni upravitelj »Glavne posojilnico:, r. z. /. n. /.. v Ljubljani.
Kurzee cenc
dne 5. decembra 1913.
Državne rente.
4% konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4 °/o konv. dav. pr. kron. renta (jan —jul.) 4-2° o avstr. velj. papir, renta febr,—avg.) 4-2°/., avstr vel), srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta, davk. prosta . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.. 4% av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1919. . . 4 '/2 % ogr. renta v kronah iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranisko deže no posojilo iz i. 1S38. 4 '/2% kianjskodež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2% kraniske deželne banke.....
4% bosansko deželno posoplo.....
4% obveznice Rudolf, železnice .... 4% obveznice zelezn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4 °/0 drž. srečke iz 1.1S60. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz i. 1S04. po 10U g d. a. v. Državne srečke iz 1.18o4. po 50 gld. a. v. 5%dou. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3°/,, avstr. zemlj. kredit, srečke 1. izd. 3°/o avstr zemli. kredit, srečke ii. izd. Baz,lika budimp. iz i. 18tt>. po 5 gld.
Liubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči Križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882, po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir . .
josziv-srečke iz 1.1S88...........
Tuiške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1. 1S88.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avsirijska banka.........
Dunaisko bančno društvo.......
jadranska banka......./......
ljubljanska kreditna banka......
ynion banka.............
ZivnostensKa banka...........
Avstri|ski Llovd.............
Državna žeieznica............
Južna železnica.............
Alpine..................
Škoda ...................
K I h
82 82
85 85 103 83
180
i 80 i 90 '85
83	; 15
99	j 50
81	I 85
89	75
92	50
93	50
81	7o
83	35
92	75
91	-
tfi 0	
455	_
684	
340	
274	50
284 9 I ft	50
— -tU 26	70
62;	50
52 !	25
32 ;	50
45 | t '"i	-
Io 232 ;	75
29 |	-
Resna ženitna ponudba.
Uradnik in hišni posestnik, star 27 let, v predmestju Ljubljane, se želi v svrho mirnega življenja takoj ali tudi pozneje poročiti s pošteno gospico, ki naj ima 10.000 K premoženja in veselje do gospodinjstva. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, se prosi do 15. t. m. pod .,P r a v a ljubezen in d o b r o s r č n o s t'- na upravništvo Slovenca". — Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena.	3727
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
029 1058 339 517 ■l-M 412 590 273 622 703 103 >0S 187
50
45
25
30 : 10 I —
19	; 05
23	1 )4
24	! 09 253	_
Vsa tozadevna poasnila se dobe tndi v podružnici c. kr. pr.v. avs r kudii. zavoda v Ljubljani.
Preklic!
Podpisana preklicujcta vse v gostilni pri Krčonu v Ljubjjani, kakor v tobačni tovarni črez viškega župana Franca Oblak izrečene žaljive besede, ter .se županu zahvaljujeva, (la nama je to razžaljenje tem potom odpustil ter odstopil od tožbe.
Glince, dne 28. novembra 1913.
iivan in Mar.ja Žnidaršič.
Ugodna prilika!
se proda lepa dvonadstropna, davka prosta hiša s prav lepo lego na zelo prometnem kraju, vsled celoletnega obiska tujcev kar najbolj pripravna za prodajalno, gostilno ali hotel! V primeri z vrednostjo je potrebna le prav majhna glavnica. — Prodaja se vrši 12. decembra 1.1. Naslov na upravo ■.Slovenca" pod št. 3723.
lepo opremljeni v pritličju, z električno razsvetljavo, posebnim vhodom, eventueluo celo iirano se od-dasia. — Naslov pove upravništvo „Stovenca" pod štev. 3710.
PBSSIfiUi!
rediini izdelek „S„r,bi',s
v najobiinejši meri in lahko prebavni obliki.
Učinkuje čudovito pri anemiji in klorosi (pomanjkanju krvi), ncvrasteniji — najboljši uspehi pri ,<hthisi (tuberkulozi).
Krepi slabotne ženske in otroke ter jači slabotne in nervozno osebe.
^gio nadomestilo moči
o hudem obolenju in v rekonvalescenci. Cvetoča ca in duševna čilost po kratki uporabi.
Nad 1000 priznanj od zdravnikov in lajikov. SJfŠsmuiiki ima izboren okus ln r JilllSiiSl Jo laliko prebaven. Zastonj in franko male poskušnje proti 20 vin. v znamkah. Zavoj za poskus po 50 g proti vposlatvi l K v znamkah.
Cena: 200 g K 4--, 400 g K 8- 1000 g K 14--. Pnmun-bonboni in kake vsebujejo vse redilne sestavine v najvišji obliki in so na iahko prevlečeni s čokoladnim prevlečkom.
Cena 100 s bonboH£Y	Naslavljajte:
kakejev 5o vm. „PrlmunwerKe*. Plestino št. 7.
3721	Nižje Avstr.
išče službe kot kuharica, gospodinja, stražnica, hišina ali skrbna varhinja. Vajena je tudi šivanja, strežbe v gostilni in špecerijski trgovini Naslov pove upravništvo pod št. 3708.
Sprejmeta se lakoj
n
za mesarsko olirf, v starosti od 14—10 lot. Naslov pove uprava ,,Slo venca" pod št. 3712. (Znamka.)
in VF3
išče službe. Nastop ob novem letu. Ponudbe je poslati do 15. t. m. na upiavo „Slovenca" pod št. 3733.
Išče se za mesto na deželi
pletilja na stri
ki mora znati plesti tudi na stroj št. 12. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca".


Vse vrste
Mri®
mehka iu trda bukova drva, cela in razseknna
mmmmmmmmmmvmm \ kolobarjih.
K 2 90 do 3-48 za 100 kg
Trboveljski kosovni Trboveljski kockovnik cs*
kurjavo v štedilnikih K 2-76 do 3-40 za 100 kg.
salonski briketl tKISfO rivo°za "peči^K 1-iO do 1-80 za 100 kosov prosto, pustav. v hišo.
Trgovina z lesom	3579
St. & E. Tauzher,
Telefon 152.	Dnnajska c. 47.
Lepa in koristna OST BoŽlČ/ia ČRtUa.
po že priznano najnižjih cenah dobite
v modni ppjp«* Si$>rk L'ubliana>
trgovini Ml CiC/ V? iCI i\ Stari trg 18.
Najmodernejše bluze, jutranje obleke, športne jope in čepice za dame in otroke. Otročje oblekce, Kse potrebščine za šivilje itd. Priznano najnižje cene.

2660
Št. 25572.
Razglas.
3726
Mostni magistrat ljubljanski oddaja
pnevmatično izpragnevanje straniščnih lam v mestni fopničarski vojašnici
za dobo treh let, to jo od 1. januarja 1914 do 31. decembra 1916 potom ofertne obravnave.
Za izpraznovanje jam preskrbi magistrat ob času praznenja brezplačno potrebni voz In stroj.
Interesenti naj vlože svoje kolekovane ponudbo do 22. decembra 1.1. pri podpisanem mestnem magistratu, kjer so poizvedo tudi natančni pogoji te oddaje.
/Piesioi nriagisifai ljubljanski,
dne 3. decembra 1913.
mlin d. d. Diakovo
»JAKO«	™	„JAKO"
Za bližnje božične praznike priporočamo našo Specialno znamko pristne
v	*	- • M
katera se dobi skoro pri vseh trgovcih, ako ne, -se obrnite na zastopstvo: A. ŠVARA, Frančiškanska saS. 6, kjer boste najbolje in najceneje postreženi.
Priznalna pisma na razpolago.	Trgovcem se stavijo izjemne ponudbe!

Sla drobno!
ffga ckSsgioS Jas Jce in okraska za božično jj
D 0
dreoo.
iski p spaminslee Etnjise tu 3356 tirnga darila
priporoča
So. Peira cesta St 26.
Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva
s C»i
* H
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin
in dežel.
vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:	3713
Ta denarna loterij
Srečkanje se vrši javno na Dunaja dne 22. jan. — Srečka stane 4 K.
Srečke 6>e dobe prJ oddelku zo ilrzlivnc loterije tih Dnn..|n ni, Vordcrc ZfllEBinlsslriiBsc 5, v loScr.JsKiJi KoleS turtili, lotiaiulli hailliali, Oavfnili, poStnilt, lirrojsviilh in železniških uradih, menjalnicah .tO. Igralni načrti za Kujue 7.atloi:|. Stctkc »c pošiljalo poštnine prosto.
Od generalnega ravnateljstva c. kr. državne loterije (oddelek za dobrodelne loterije).

Specialna trgovina perila in nevestinih
oprem

3720
M
rr m
u
3
m o
M T3
N
•na
KI
*jm
M
a
♦
.. ,Anton S sire ,. ...
Ljubljana §elmbursova ulka 5 Ljubljana
priporoča
Božična
s
J V,
v najbogatejši izberi kot: žepne rute v vseh cenah, kovine in jedilne garniture, brisalke z in brez a jour, na platno vezene in a jour namizne garniture,
perilo za dame in gospode, kravate, trikotaže, batist
predpasnike.
Ugodni nakup: 1 kos šifona a 15 metrov stane K 6"20.

K
K?
idrijske novice.
i Pri zadnji volitvi se jc primeril čuden prizor v volilni dvorani. Župan Štraus, obenem kandidat, je bil član volilne komisije in sprejemal od vo-lilccv glasovnice ter jih deval v zato odločeno posodo. Na vrsto pride notarski kandidat Tavzes in ponudi županu odprto glasovnico. Zupan era vpraša, zakaj tako ostentativno izroča nezga-njen list. Tavzes se odreže: »Zato, da vam ne bo potreba še posebej odpirati, saj tako vsako pregledate!« Ker ie volitev popolnoma tajna in tako ravnanje protipostavno, bo menda že poiskal župan Tavzesa na pristojnem mestu.
i Volilni shod priredi katoliško delavsko društvo za idrijski sodni okraj drugo nedeljo dne 11. t. m. v Didičevi dvorani. Vabijo se vsi volilci katerekoli stranke, da se stvarno in mirno razgovore o deželni upravi in njenem gospodarstvu ter o idrijskih potrebah.
i Koncert, katerega so prejšnjo nedeljo priredili cerkveni in pevci katoliške delavske družbe, je silno ugajal obilo navzočim. Dva višja uradnika od ministrstva za javna dela z Dunaja sta se čudila, da se zamore preprost delavec, — težak rudar — tako izvež-bati. Prepotujeta vso Avstrijo kot nadzornika c. kr. rudnikov, a kaj enakega nista dobila niti na Češkem ne, kjer je narod za glasbo nadarjen in rudarjev pri kakem rudniku štirikrat več kot v Idriji. Tako častnega priznanja že zlepa niso dobili Idrijčani od višje gospode.
i Petje na naši realki je lansko leto in tucli letos izgledno. Lansko leto so imeli prav lep moški zbor, ko jim je nagla smrt pobrala prvega tenorista, je omislil pri šolskih mašah pevovocl-ja mešani zbor. Tucli tu so vidi, da se uspeh doseže, ako je prava moč na mestu, moč, ki deta z vnemo, moč, ki pozna literaturo in izbere prikladno za mlada grla. Kar smo prejšnja leta tako pogrešali, to nam sedaj nudi v tolikanj večji meri.
i Dekliška Marijina družba je napravila prav lep Miklavžev večer svojim članicam. Posebno male, revne so se ga obveselile. 34 deklic je dobilo zimsko obleko. Marijine hčere so zbirale med sabo doneske, priredile veselico, napravile mecl sabo tombolo, da so zbrale nekaj stotakov. Potem pa so nakupile blaga in v društvenih prostorih pomerile, vrezale in šivale za revne svoje sosestre. Koliko truda, dela in skrili jc pri takem podjetju, ve le tisti, ki je sam kdaj sodeloval. Gdčni prednici in učiteljici ročnih del na rudniški šoli Mariji Gostiša velja največja zahvala za lep uspeh. To jc res pravo socijalno delo ne le v besedi, temveč v žrtvi in delovanju.
i Mladeniška Marijina družba je
dan pozneje za starše in male otroke omislila igro s petjem v clveh dejanjih »Sv. Miklavž«. Razdelila je darove, katere so starši poslali, med male otroke, pa tudi kateri velik je kaj dobil. Oj, to je vrvenje in šum, ko se pokaže Miklavž in tam zadaj še kak parkelj grozi!
PreHrosne MeKM
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za našo odjemalce, razpošiljamo od sedaj splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa jc starosrebma imitacija, in razpošiljamo tako škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg za K 4'BO. Poštnino trpimo sami. Glede na kako nesporazumljenjc opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler ho šc kaj te pičle zaloge. »Zelo primerno božično darilo..
Oldricb Vitaček, Praga, Karlin 2, Češko.
naravna
alkalična kislina
najboljša dilBficma m osvieiujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ka-tarlh. obklnlh in mehurn h bolezni^, kafero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiraino sredsfoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišK h zdrav-jenjih in kot poznejše jdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
Izvirek: GiessliiibS Sauetr&remrc,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovili varih
Prospekti zasloni in franko.
. v Ljublianl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u. pe!er Lass-niku ln Andrej Sarabonu, Ljubljana. li
/ Zlate svetinje: Berlin Faria, Rim
z lastnoročnim podpisom 3550 i. .
izdeluje in razpošilja samo lekarna
ftlZtaft&pi, M.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notianjc in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in bel-zdravntk: Dr. Fr. Derganc, pnmar I. klr. odd. de?. Bom.
^Zanesljivo dobro
blago ja moške in ženske obleko najdete	3423
„?ri Škofu0
Ljubljana praven škofije. (Parile na podobo škofa pri vhodu.)
V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek•
Kvalitativno najboljšo in nogam najbolj priležno obutev za gospode in gospe, prave ruske ga/oše, gamaše najfinejše vrste.
Priporoča domača tvrdka: Anglo zaloga čevljev:
ANTON NO V A K, UUBL/ANA
v
Se/enburgova ulica štev. 7.
3611
-----Sl-T-
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike brez čolnička do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
špec. trgovina šivalnih strojev in koles
A. KUNC	2707 \	Ca
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.		
k< .' (r , t S „ ' CjjCvl *	y *d6	
	Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago	
10 letno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 10 letno jamstvo.
Letna produkcija čer. 2000 Lokomobi!.
HEINRICH
Naslov 73 brtojavliei LANZHLIALE DUNAJ.
D mača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta 3
o r-
oo
se priporoča ceiij. p. 11. občinstvu v nakup
= narejenih oblek. =
Spreiemaio se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Najboljšo
3420
po 5 kg zavoj v lepi plntnenl vrečici za K 4*— iranko in
zraven 2 dragoceni darili
zastonj
dobite le od priznane tvrdke Josip Stuinpi, tovarna za žitno kavo v šlotovu n. L., Če-
chy. Na tisoče priznanj. Po-šiljatev za poskušnjo in prospekti zastonj in franko.
Prosim naročite naravnost od gornje tvrdke, ker jc po obrtnem zakonu zastopnikom prepovedano prodajat žitno kavo po zasebnih liišali.
Mffia® u
dobi trajno službo na posestvu v bližini Ljubljane. Prednost ima oženjen, vrtnarsko izobražen vpoko-jencc. Vpraša se pri upravništvu „Slovenca".	;j44o
J	Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
^	Priporoča svojo največjo zalogo pušk in
^	samokresov ter lovskih priprav. Avtorna-
^	tične pištole: »Urovvning", „Slcyei" itd.
| Najboljši topič „Salut".
| V zalogi ima vse potrebščino za ribji lov, | v največji izbiri po najnižjih cenah. Po-| prava koles (bicikljcv) ter njih deli.
Popravila točno in ceno. J Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
sm	Plsnrna! DUNAJ Vili.
taudongasse 9. Telefon 183311>.
IAN7.0VE vroJeparne lokomolille i naravnost vezano Denarno.
Vroeeparne - Lokomobile
z zciklopnim krmilom „Sistem Leritz" zmožnost do 1000 P S.
JcSnosfavna postrežba.
Največji prihranek.
Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno.
Tehnična pisarna
EmanueUOskarKraus
Via l. Nicolo it 2 ♦ TRST ♦ Telefon štev. 20-66
Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje napeljava električne luči in moči.
Glavno zastopstvo »ražtlanske tovarne za piinove motorje, prej moritz mile.
DraŽdane. Najstarejša tovarna motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, benzoi in plin.
V prometu je čez 10.000 motorjev.
Stroji u opekarne iiz^Ztin
Stroji u obdelovanje kovin,
Visoka odlikovanja.
stružnice,. za vrtanje, zn dolbenje itd.
^fpfili '3 nhflpl'>yanip IPM od tvrdkc Adoli Aldiager, Gbertuerkheim pri Stnttgartu. Obliči-uJUJI iti UUUUliillllljU lUiJU Universal, krožne žage, stroji za vrtanje in dolbenje, stroji za ure-zavanje in za brušenje. — Kompletne mizarske naprave.	2275
Proračuni, ponudbe in tehuična navodila zastonj in pošlnine prosto. •
Izdelki državnega plefarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, dalje stojala za cvetlice in za ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.	1368
Ilustrovani ceniki zastonj!
; BjElCajGSOtSISltSJ
I m
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
M® JE
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in New-Yorku z izkladan-jem in nakladan

jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 V2 dneh se popolnoma
jamči,
O prvi vožnji „Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „ Imperator" je višek modeme tehnike. Bopo-tanje strojev se čisto i^sss^-i nič no sliši. Ladja pluje tako mimo, da človek skoraj ne ve,
St. 25047.
las
»	r	"V r \Jy
da jo na vodi, ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi »velikani" Hamburg- Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, 4 ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .,velikani" so poleg ,,IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), »AMERIKA" (24.000 ton), „CLE-VELAND" in „CINCINNATI" (po 20.000 ton) itd.
ff Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost » vseh stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
V tekočem letu dognala se je na kranjskem v več slučajih
pri konjih kužna bolezen smrkavost,
ne da bi posestniki bili o pravem času bolezen naznanili oblastvu. V smislu § IV o živinskih kužnih boleznih in ukaza c. kr. deželne vlade opominja mestni magistrat vse tukajšnje posestnike konj, da v slučaju, če zapazijo pri konjih količkaj smrkavosti sumljive znake, to nemudoma semkaj spor oče.
Konji, ki imajo suh otel kašelj ter hujšajo ali da se jim izceja iz nosnic rumenkasta gnojna tekočina, da imajo mezgovne žleze zatekle ali da se jim izpuščajo na raznih mestih života okrogle kakor lešnik ali oreh velike bulice (turi), ki kmalu omehčajo, predro kožo, ter cede rumenkasto ali rdečkasto gnojno tekočino, so zelo v sumljivi smrkavosti in se mora vsak tak slnčaj takoj naznaniti oblasti.
Smrkavi konji pa niso samo nevarni vsem kopitarjem, temveč tudi ljudem, ki pridejo s takimi konji v dotiko, ker lahko nastanejo grozne posledice 1
Stranke, ki bi opustile pravočasno naznaniti izbruh smrkavosti, se bodo po kazenskem zakonu strogo kaznovale.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. novembra 1913.
&ČJ
Sfer
Tehnična pisarna. Naprava vseh v stavbeno stroko spadajočih načrtov
STAVBENO PODJETJE
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Kolodvorska ulica S.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. 1487
Visoko, moderno pofoto, lepoto lini), ilohoit dajo samo
Wai*vter>ja Rust Proof
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge.	Za vsak kos se jamči.
Edina saloga v Ljubljani:
josipina Pedkrnjiek,
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
priporoča ludi veliko zalogo hlgijenlčnega perila,
jagrovega ln Tefra fer vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
se

•«Tj., iS-siŠ&sii__.
»^a^j ihii li!'lii'''i|lil!|i :'v ;
lOIKItllllll
Zahtevajte zastonj in franko moj cenik
o električnih in acetilenskih svetili
1111111111 M t II1111II11«
za vse porabne svrhe. — Izborne električne žepne svetilke, zelo sveteče, kompletna za I< 2, 2-40, 2-80. — Električne ročne svetilke v kovinastili tokih po K 4-— in S-—. Hišne svetilke v lesenih omarah K 4-50. — Acetellnske ročne svetilke iz medenine ponilcljane, zelo trpežne za na mizo in obešanje, po K 4 —, 5-— in 6-—.	Pošilja po povzetju
A. Weissberg, izvozna tvrdka, Dunaj
Untere Donaustrassc 23/S 3207 Dopisuje se hrvatsko.
SM
teiB
Prvovrstna speciialiteta
z izrezano grebenastimi jeklenimi valji	E
z vlito grebenastimi litimi valji
z mlevnimi ploščami z mlevnimi kameni
3118
Mline za debelo moko milne za debelo moko
milne za debelo moko mline za debelo moko
kakor tudi vso stroje za pripravljanje krme, stroje za rezanje repe, sekalce, parilnike za klajo, stiskalnice za senu in slamo izdelujejo in dobavljajo
Ph. Magfarth &
sr '»°""°lh Biiiiaj ||„ TaMrle 71
Frankfurt a, M., Berlin, Pariš, Moskva, Milan.
Zastopniki bo sprojmojo. Iluatrovnn cenik žt. 3-10 zaofonj in franko
1500 uvittiusf .'u UiAurJ.kov.
Zastopniki se iščejo.
700 prvih con, zlato »votlnjo lta.
izvršilo« oprem za neveste
UsfaiunvIlenD leta 1870
o
o
Cl
O &
O JZ
"o >
m fpsp@de» dame in ^frsslte
Sastoia izdelka
ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča
založnik perila ces. In kralj. Vlsokostij, častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
Perilo po meri se najhitreje izvrši.
perila za gospode. Hajskrtaele varovanje periSa.
Jlloforni obraf.
Hajnovejšl stroji.
Perilo se po načinu prve dunajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna
vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši.
\
Ako doseže delo za čiščenje 6 R, sc pošlja perilo frankovano pri znesku 12 K se poštnina za doposiano perilo vrne, ti da no nastanejo za stranko s poštnino nobeni izdatki
O« 3"
3
o*
3
O <
O
N
(X
a» <
(n <
O O
T3 O
Znano najpošfsnejša postrežba
V Postelfno perje, psb, kanoK
Tržile oovice.
t Deželnozborska volitev v splošni kuriji jc izpadla za S. L. S. zelo častno. Zmagali smo nad obema nasprotnikoma liberalci in socialisti z 20 glasovi večine. Vsi letaki in silna agitacija nasprotnikov niso mogli omajati zvestobe in značajnosti naših mož do stranko, kateri sc ima ravno naš trpr marsikaj zahvaliti. Občina Sv. Katarina sc jo kakor vselej tudi to pot izborno obnesla. 150 naših glasov, niti enega liberalca med njimi. Slabše je volila občina Sv. Ana. Volilci so so morali ukloniti, dasi neradi, proznemu in surovemu pritisku tržiških sokolov, katerih se je privleklo dva voza tja gori. Šentanci so spoznali iz tega nastopa, kakšna jo liberalna omika in kaj bi bilo, ako bi taki ljudje prišli na krmilo v deželi.^
t Umrl je 2. t. m. g. Jakob Šolar, gostilničar in posestnik vulgo Gašperin, v 74 lotu. R. J. P.
t V društvu so uprizorili preteklo nedeljo »Graničarjc«. Izborno so igralci nastopili v posameznih vlogah. Dvorana je bila polna občinstva. Prvič je nastopil pocl vodstvom g. Golota, novi moški zbor, ki jc vrlo dobro zauel par pesmic. — Pretekli torek jc predaval g. kaplan Čadež o liberalizmu, njegovem postanku in njegovih zlih namenili.
t Javno predavanje za ženske bo v
nedeljo li. t. m. ob i. uri popoldne v društvu sv. Jožefa. Predavateljica pride iz Ljubljane.
Književnost
* Junaštvo in zvestoba. Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI. V založbi »Kat. ti.sk. društva« v Gorici jc izšel zgodovinski roman z sroren.iim naslovom. Avtor jc znameniti nemški romanopisec Josip Spillmann D. I., Slovencem znan že po mnogih poslovenjenih spisih. Kakor druga dola istega avtorja, bo gotovo tudi pričujoče našlo mnogo prijateljev, zakaj po vsebini in izpeljavi je čez vso zanimivo.
Roman razpleta zasebno zgodbo mladega švicarskega oficirja Damiana Muosa, a v okvirju natančno risanih dogodkov iz početka francoske revolucijo v letih 1789—92. Damian jc pošten, globokoveren, toda malo izkušen sin mesteca Žuga v Švici; tak pride v Pariz, ki jc žc ves prepojen z idejami revolucijo. Vrtoglavi svobodomiselni nauki zamamijo tudi njegovo srce in pa spravijo v nasprotje s starim velikim sodnikom Keyserjem, ki jc plavili in najstrožji zastopnik konservativnih nazorov. V tem je utemeljen tudi konflikt srca. Zakaj doma v Zupu si je Damian obetal zvestobo z Verenko, edino hčerjo Kcyserjcvo. Dopodki revolucijo se pa tako odurno odigravajo, voditelji kažejo toliko najprše sebičnosti in podlosti, da se mladi oficir kmalu strežne in po svojih osebnih vrlinah nazaj dobi polno zaupanje starega poštenjaka Keyscrja in s tem tudi roko njegovo hčerko.
Vnanji dogodki tedanjih burnih časov, ko je vrelo v Parizu »kakor v čarovniškeni kotlu«, so tako živo risani, da bude kar največjo napetost. Vsi važnejši prizori gredo mimo nas: otvoritev državnih stanov, napad na Lastijo, nasilna preselitev kraljeve družino iz Versaja v Tiljerije itd. Prav posebno živo pa je risan junaški boj, s katerim jo švicarska parda branila Tiljerije ob strašnem napadu pariške drhali dne 10. avgusta 1792.
Vmes jc vpletena zgodba kraljeve družine, in zlasti mučcnica na kraljevem prestolu Marija Antoinetta jc tako naslikana, da vzbudi naše popolno sočutje.
Ideje, ki so rodile in gibale veliko revolucijo, sc zvesto zrcalijo v romanu; iz samega dejanja in razpletka dogodkov je posneti, koliko jo resnice in pravice, koliko pa zmote na teh idejah, ki mogočno vplivajo šo na današnjo kulturo. Saj vemo, tla jc naša doba s svojimi napravami v mnogočem plod velike francosko revolucije.
»Junaštvo in zvestoba« je torej no lc zanimivo zabavno berivo, amnak tudi v veliki meri vzgojno in poučno.
Cena za vezan iztis 4 K, po pošti .30 vin. več.
Cena za broširan iztis 3 K. po pošti 30 vin. več.
Knjiga se dobi v prodajalni Katol. tisk. društva v Gorici in v raznih knji-garnah.
Katoliško tiskovno društvo v Gorici.
Zobna krema
xm obraza m na rokah odstranjujo v petih minutah
dr. H. Risa
zajame, neškodljiv, potov uspeh. &katlja za Iv i — za-dostujo Razpošilja na Vso struni
■:s.ir. A.Rix, babaratoril Dnnai 18. Isrsaasse 17 H.
Zalogo v Ljubljani: Lokama „pri zlatom J. lomi", par-iumorija A. Kuučia in droieriju nAdri)a*.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14.
sc sprejme v trgovino z mešanim blagom pri g. J. Modicu v Novivasi pri Rakeku pod ugodnimi pogoji.	3553
Najcenejše Sn najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene odvajalne
(Ncustelnove Ellzabetnc krcglilce)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljtce, proste vsakih Škodljivih primesi, vporabljajo se i največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo '^vor premtiopih bolezni. Radi £i£3£yJL IJ^- poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Skatljica s 13 krogljtcami stane 30 vin. ovoj po 8 škatljic, torej 120 Kropljic, stane le 2 K. Ce se pošlje naprej 2-45 K, se pošlje franko 1 ovoj.
'.Vilriln * Nujno sc svari pred ponare-'	Janji. Zahtevajte Filip* Neu-
stelna „odvajalno krogljice.'' 1'ri.Mnc Ic, čc nObi v«aka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem ti ku ,.Sveti Leopold" in podpis ..Filip Neur.teln, Apothele". Naše trgovsko sodmj ;l;o zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko

Filipo Neusieino mm
„pri sv. Leopoldu"
— Dunaj, Piankcngass2 6. —~
Zaloge v Ljubljani: Blhard Sušaik, lekarnar,
3336 iti v več drugih lekarnah.
Prlznalna odlika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskih vin
Prodala na debelo in na drobno za italijanska, istrska. dalmatinska in bosanska vina. m
cŠommaso cšodiscc
Dunaj XV. Fiinihansg. št. 10 in Berolin N. W Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov
■■■■■■■■■■■■aaaaaBB
■ ■
so priporoča si. občinstvu za mnogobrojou poset zlasti pa preč, duhovščini, v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obieke (talarjev itd.;, iz trpežnega tn solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2587
Konfekcija	\
za moške, ženske in otroke	\
v veliki izbiri po zanesljivih	J
stalnih cenah v podružnici	■
tvrdke 15. M i k 1 a u c	*
Dve majhni, čisto
3706
V ®
Največja prodaja
po G600 krou sta naprodaj v Vodmatu. — Več pove županstvo občine Moste pri Ljubljani.
Največja prodaja
6
ijiHlim, Prefi SSoliio štev. 3,
(Medena ulica).
Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2622
Konfekcija za dame in gospode, deklico in dečke
*>	po jako znižanih cenah!	... _
Zfnnfta obTeSia v najnovejši, okusni Izfle avi za 20—30 % ceneje kot (Iriieie! Pred naiupom naj si vsak f gleda
HflDieSko sklailfe oblek O. Bernatovič Ljabljana. Mesini fro 5-6.
Sodna Klica.
Podpiralte domačo
industr io 1 Stare nogavice se ceno podclefuieio .
Specialna mehanična pletilna industri a iu trgovina za površne in spodnje lopice, moderčtie, telovnike, noqov.ee, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji cd 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pou.t brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker deiam brez agentov, so cene veliko nižje. 250
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, tet mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg po-šiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim 7. odličnim spoštovanjem	31)50
Mulec 7alnlrAr p"a linbli tovarna drož v lastni hiši md&5> £<MUK.er Krakovski nasip St. h.
Dobre
iz hrastovega lesa, prav močne, od 400—700 litrov, proda po nizki ceni FRAN CASCIO, vinski trgovec, Ljubljana, Lingerjeva ulica štev. 1, za Školijo.	3131
Nova hiša z gospodarskim poslopjem in poldrugi oral zelo dobro zemlje v lepi legi četrt ure od Celja se proda pod vrednostno cono z u 16.000 K od kojih ostano lahko (1000 kron vknji-ženih. Stanarina nosi letno 720.K.
Proda sc tucli sama zemlja za stavbišča zelo po ceni.
Želu primerno za ponzijoniste!
Natančnejša pojasnila daje Martin Novak, Čret prt Celju, p. Štore, Štajersko.	3693
namesto KII'— u K i'—
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrsto
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vso vrsto šivalnih strojev „Hingschiff", „Centrnl-Bobbin" za hišno porabo in za rokodelec po en gros cenah.
A. Weissberg, Dunaj II.
2306 Untcrc Donaustrasse 23, S.
Dopisuje hrvaško. Ceniki gratis in franko.
Na predlog dedičev dne 10. novembra 1911 v Mcranu zaumrlo Ninke pl. Stockl roj. Mayersfels dovoljuje c. kr. okrajna sodnija v Mcranu prostovoljno dražbo v zapuščino spadajočih antikvitet, srebrnine, zlatnine in dragocenosti, hišne oprave, obleke, porcelana, majolik, slik v cenilni vrednosti 15.000 K.
Ta dražba odredi se na dan 15., 10., 17. decembra ob 9. uri dopoldne in tako dolgo naprej, da sc vse razproda.
Posamezni predmeti izklicali in prodali sc bodejo po cenilni vrednosti in proti gotovemu plačilu najvišjemu ponudniku, ki ima kupljene predmete takoj odstraniti.
Dražba vrši se v steklenem salonu Kazino v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. decembra 19113.
Ivan Plantan
c, Ur, notar, kot sodni komisar,
vešč v govoru in pisavi obeh deželnih jezikov if>r deloma v stavbnih mateiijalili in iosu se ifcčc. Punudbe z zahtevo plače pod »A. W.« 3677 na upravništvo tega lista.	3t>77
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
priporoča ]>o najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
sip Vidmar, tovarna dežni
Pred škofijo 19. Prešernova ulica i.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjib cenah
EMIL KK A,l ISO
prejo F. Hiti	353-1
Pred Skofiio štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
ohtehnc iPerje
1 kg sivega skubljeuega K :■—, boljšega K 1H3, pol belega prirna K -"80 belega K 4'—, prima mehliega puiia K 6, prvovrstnega K 7-—, S-— iu 8'ftu. Sivega puha li 0'—, 7'—,g belega finega K 10-—, prsnega pulia K 12-—. od pol kg S naprej traitico.	!
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Piane čez litarpen v New-York
je proga
rdeče zvszde „Red star bins".
Na naših parnikih »Lapland", »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbu-^p® jejo redno vožnjo med Antwerpnom in Ne\v~ Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
diod iz Ljubljane vsak M popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, j Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
z gostega, trpeitiefia, rudečega, modregs, rumenega ali belega inlet inauising) blaga. 1 pernica 180cih dolga, 120cm široka, z 2. vzglavnicama, vsaka 8U cm dolga, 01) cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16-—, s pn! puhom K 20 —, s puh perjem K M. Posamezne pernice K 10.-, 12.—, 14 —, lo—. Posamezne vzglavnice K 3—. 3-50, 4 —• Pernice 2nOX14lJ cm velike K 15, 15 —, 18--, 2U-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5-—, 5'5'J. Snod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 15.-, 15-—. Kazpošllja od 10 kron naprej Iranko po povzetju ali predplačilu.	2419
His Berser Mm 193/4 Eei !ss
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilustr. ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.
• •
Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdslovatelj tavčnk - štambilijev
, Seleniiumova ul. šl. i.
553 Ceniki franko.
Ustanovljena

Fr.
Prvo hranjsho poUjeije u umetno steHlarstvo in sin|i m stehiu
Dairaagslia cesta if. fl3 poleg »Ftgooca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvora kakor p n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3680
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šeienbmgova uiica št. 6
prva največja in najstarejša trgovina
gurjGVi.
filasovirii, planini, liarmo-niji lamerik.1 m
tvrdk: Stelz- . : ^ f . dvome tvrdke
najbolj slovitih t-b
hammer,	Forster.
Posojevalnica. Plačila	na obroke.
Najnižjo cene.	333 1
oooirM
(poprej Henrik Kom)
DOkrivalec streh in klepar, vpeljalec slrelc-'vodov ier instalater vodovodov
Ljubljana, FoljansKa cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoski m in tuzemskim škriljem z
z izbočilo in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiačunl brezplačno In poštnine prosto,
p ■ ■ m m
Priporočamo hitro
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborno blago Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
iiiiiKiuiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnnmmniiini
IIMiiino zojamčeno, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 56 do 60 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino
rizling
je po 65 Iv. - Manj kot 56 litrov se ne odpošilja. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
tMijsio društvo v Vipavi.
.............................................................................
Izprašani optik
F. F. Zajec, Ljubljana
Siarč trg št. 9 1135 j
Očala ln ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov, barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
Po/or, kolesarji!
j^amesto }C 120, samo 80'-
Franko na vsako postajo.
V reklamno namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokolos, model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom I< !)5-— s poštnino vred. 2e rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6-—, 7-—, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4'—, &•—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Itazpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064
Tvoraiško skladišče dvokoles In šivalnih strojev
A. VVeissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23/S.
potniki v severno iti južno jRmcriko se vozijo sedaj ie po domači avstrijski prog
lusiro-Amerikana
Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Sautos, Portland, Quebeo, Monireal, Kanada i. t. d.
z najnovejšimibrzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon J{metetz, £jubljana
2i kolodvorska ulica 28.