Tabor »Krka 89«: klic v sili!
Onesnaževanju reke Krke se bo treba zoperstaviti načrtno in čimprej — Razgovor med mladimi raziskovalci in občinskimi službami

KRKA — Konec prejšnjega tedna je mednarodni mladinski ekološki tabor »Krka 89«, katerega organizatorji so bili OK ZSMS Novo mesto in Grosuplje ter RK ZSMS, zaključil z delom. Ob tej priložnosti so udeleženci tabora sklicali tudi okroglo mizo, na kateri so predstavili rezultate svojega dela, zbrane v posebni brošuri, z gosti, predvsem predstavniki občinskih služb iz Grosupljega in Novega mesta, pa so vzpostavili dialog o tem, kako je reka Krka že sedaj onesnažena, kdo so onesnaževalci in kako stanje izboljšati.
Zadnje dneve so udeleženci, mladi raziskovalci iz Slovenije in osmih tujih držav, čistili divja smetišča na bregovih Krke ter sestavili »Peticijo proti onesnaževanju Krke«, ki so jo dali občanom v podpis. Ta peticija je tudi sestavni del brošure, ki so jo prejeli gostje na okrogli mizi ob zaključku tabora.
Za predstavnike strokovnih in upravnih služb obeh občin, ki so se udeležili okrogle mize, podatki, zbrani v brošuri, ■eijetno niso nič presenetljivega, saj so jih v tej ali oni obliki in bolj ali manj zaupno že kdaj prej dobili na svoje pisalne mize, verjetno pa jih je presenetila mladostna zagnanost udeležencev tabora,
ki odločno zahtevajo spremembe, rešitve in bijejo plat zvona nad okoljem, ki ga, kakršno je, nikakor nočejo sprejeti v dediščino od svojih malomarnih predhodnikov.
Tako predstavniki grosupeljske občine ne morejo več zatiskati oči pred dejstvom, daje Krka onesnažena že pri izviru, še bolj pa Višnjica, ki se izteka v Krko včasih vsa črna zaradi izcedkov iz prašičje farme, Novomeščani pa se bodo tudi morali pogumneje postaviti po robu onesnaževanju, ki vse močneje preti reki že pri Žužemberku. Temu je tudi pripisati čedalje resnejše zavzemanje za podpis samoupravnega spora-
'osledice ujme bodo še hujše?
s točo sta se prepričala tudi predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošno gospodarske zadeve Alojz Klemenčič in svetovalec predsednika repu-
jgtastrofalni toči z neurjem v sevniški občini za okrog 297 milijard din škode
* od . uPn°sti v sevniški občini. Škodo so ovrednotili na 297 milijard dinar-Ca ' * na’'Vef (176 miliiard) v kmetijstvu.
1 Al^azbo*' n^ve^° ^odo povzročila ne šla v zakol tudi nezrela živina, pospe-I to*. 'JJ’ Kjer je tudi kot jajce debe-	Sevalci svetujejo, kako razrešiti izjemno
SklesSa ^etijske pridelke. težaven položaj. V taki ujmi je šlo veli-t f%po|j,Je hektarov hmelja na	ko silaže v nič ali pa je bo zelo malo. Ze-
brArival ®	v>hamj veter je l0 radi bi zagotovili kmetom še dopol-
lt° H ■ e n? ®učbi, kjer je celo nilno krmo. Kmetje so namreč že načeli drev« ^Va na desetine mogoč- zaloge za zimo. n/)-.. v a ke ceste so se spremenile Zanimivo je, da ljudi ni takoj zagrabila panika, ampak prihajajo posledice ujme za njimi. Družbeni sektor kmetijstva ima le okrog 15 odstotkov škode, vsa ostala je.na plečih kmetov. Na Kompolju, v Šmarčni, na Razboiju in Bučki so prizadeti največji kmetje, ki nimajo nič drugega za življenje. Dodaten šok za kmete so bile položnice, ki so jih dobili za plačilo davkov in prispevkov, zlasti od skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, neposredno po ujmi.
O posledicah katastrofalnega neurja
««an.	.----o se spremenile
Wm‘ke tud*na Studencu. Ogrom-JtTawi,m 8ramozaje odneslo na njive *Se -,e’ .zemUe pa na ceste. Sprožili *delilfVl m Plaj®v*- Do preteklega po-..J" večino pomembnejših pro-Ljj °Zlr°ma krožnih cest, razen ene,
-	-----o ves material, ki so
na »»te že po neuiju 3. in 4. it'^°de bo*6 Pov,zr<k'‘'° M 41 milijard
Sip3
>?st;£Povedala Predsednica komisi-£«*?? škode Pri Is so- Jožica
belin* zaposlena kot direktorica keia l?r^a^zacije kooperantov sev-iv torek™	kombinata, so ta-
ft «5. julija izdali navodila za liv«;?* ln 50 Pospeševalci skušali Jh ,akz vsakim kmetom. Zaradi bo-osnovni stalež živine, da bi torej
OCENA ŠKODE
I 24 -9.M^STO — Neuijestočo, ki ‘fteian a P°no^* povzročilo pravo ke off predvsem y sevniški in delu obči„ e’-*e op^ilo tudi novomeš-. ie¥ Škr! ’m Slcer Predela okrog Straže k alana- Na sreč0 gre za manjši fejL_kJer je toča bila, je pospravila Ne Docnu trt'ne: Nastalo škodo oce-Mala!r)na komisija, pokriti pa jo bo *^rv n^ama ob^ma. Iz proračunskih ti] 56 Je občinski izvršni svet od-n?’311 ^ milijona dinaijev v Idnjik P°moi prizadetim v Sloveniji v vea,l|h- Poziva tudi vse v obči-1 vključijo v zbiranje pomoči.
ukrepi izredne seje občinskega izvršnega sveta, ki je sklenil odpisati davke.
• Pri odpravi plazov, ki bi utegnili do jeseni povzročiti Sevničanom še mnogo sivih las, bo potrebna strokovna pomoč. Ponovno so se namreč sprožili plazovi, ki so bili delno že odpravljeni.
Komite bo pomagal zagotoviti Sevničanom 300 ton koruze iz republiških rezerv,po potrebi pa tudi gonva in semen krmnih rastlin, če bo treba, tudi iz uvoza. Pomoč je po teleksu zagotovil še direktor slovenskega elektrogospodarstva Milan Krajnik.
P. PERC
Brežicam 22 mčSiiaitS pomoči
Prizadeti morajo takoj predložiti sanacijske programe — Za ekološke katastrofe nov sklad?
1«, t„D| ktmcu tedna bo vreme lep-°l)Časn/c “o, v notranjosti pa bodo Popoldanske nevihte.
BREŽICE — Za pomoč ljudem, ki jih zadene naravna nesreča, je pomemben vsak dan, zato prizadeti pričakujejo, da administrativni mlini zaradi številnih ujm v Sloveniji zdaj hitreje meljejo kot včasih. Kot kaže, njihovo upanje ni zaman in članica republiškega odbora za solidarnost Jelka Barlič iz Brežic je povedala, da je odbor 26. julija potrdil prve akontacije sredstev solidarnosti.
Skupna škoda, ki jo je povzročilo neuije z deževjem od 3. na 4. julij, znaša v Sloveniji 1759 milijard dinaijev ali 6,7 odst. družbenega proizvoda. Republika je poslala vlogo tudi na zvezni izvršni svet, ker izpolnjuje pogoje za participacijo zveznih solidarnostnih sredstev. Če jih bo dobila, se še ne ve.
Barličeva je naštela tudi nove številke o škodi v brežiški občini. »Po zadnjih podatkih, ki so dokončno zaklju&ni, znaša skupna škoda 30 milijard dinarjev, kar je 75 odst. več, kot je bil družbeni proizvod občine v letu 1988.
Na podlagi delitvenih meril bodo Brežice dobile 22 milijard dinaijev pomoči, ali 80 odst. akontacije že do izte-
zuma o varstvu reke Krke, ki naj bi ga podpisale vse občine, skozi katere teče, tudi tiste, iz katerih vode napajajo njene struge.
Onesnaževalci Krke in njenega porečja so predvsem kmetijstvo, industrija, divja odlagališča raznih odpadkov ter neurejena kanalizacija brez čistilnih naprav ali s pomanjkljivimi napravami; opravičila, ki jih navajajo občinske službe za tako stanje ter za skoraj nepremagljivo skorajšnjo sanacijo pa so predvsem pomanjkanje denaija za te namene. S tem pa se mladi raziskovalci ne strinjajo, saj se dajo marsikatere stvari rešiti tudi z dobro voljo, zavestjo in zavzetostjo ter z minimalnimi stroški. To so sami dokazali, ko so počistili nekaj odlagališč, pri tem pa nabrali toliko koristnih odpadkov, da so samo v enem dnevu na odpadu iztržili 70 starih milijonov, ki so jih podarili osnovni šoli Krka v zahvalo, ker jim je odstopila svoje prostore.
Druge, težje rešljive zadeve pa so seveda stvar vrednotenja. Če se najde denar za financiranje onesnaževalske proizvodnje, bi se moral tudi za saniranje njenih stranskih učinkov. Od slovenskega družbenega proizvoda plačujemo velika sredstva za razvoj nerazvitih, pri tem pa postajamo sami hudo ekološko nerazviti in se utapljamo v lastni nesnagi. Najti bi morali torej mehanizem, to smo že nekajkrat poudarili, da bi tudi stroške ekološke sanacije vključili v ta račun. Potem bi se družbeni proizvod pokazal v povsem drugačni luči.
T. JAKŠE
KAKO REŠITI KRKO? — Številni predstavniki iz grosupeljske in novomeške občine, krajevne skupnosti Zagradec, organizatorjev tabora in drugi občani so se zbrali za okroglo mizo, da bi prisluhnili mladim raziskovalcem in povedali svoje mnenje o reševanju reke Krke. (Foto: T. Jakše)
Soglasje da, kaj pa denar?
Trebanjska vlada je za novomeško bolnišnico — Zdravstvena skupnost letos nima dovolj denarja
VOJAKI PRIDEJO DELAT
KOČEVJE — Poročali smo že o pripravah za posodobitev okoli 6 do 7 km ceste od Kužlja do Gašpar-cev na hrvaški strani Kolpe, ki pa je zelo pomembna tudi za prebivalce kočevske občine. Zaradi pomanjkanja denaija je vse skupaj začasno zamrlo. Zdaj pa smo zvedeli, da bodo začeli cesto posodabljati pripadniki JLA, in sicer že 1. septembra. Vojaki bodo uredili cesto v makadamski izvedbi, za asfalt pa je dolžna poskrbeti skupnost za ceste Reka.
TREBNJE — Trebanjska vlada podpira stališča in predloge koordinacijskega odbora trebanjske občinske zdravstvene skupnosti ter metliškega izvršnega k sveta osnutku sporazuma o sanaciji in posodobitvi bolnišnice v Novem mestu in o zagotavljanju denaija za uresničitev prve faze.
Trebanjci tudi menijo, daje potrebno dobiti za to naložbo verifikacijo pri pristojnih republiških organih. Seveda je največja težava, od kod dobiti denar. Že na sestanku s trebanjskimi gospodarstveniki se je ob obravnavi načrtovane naložbe v novomeške bolnišnice razvila podobna razprava. Pred dokončno odločitvijo Trebanjcev o (ne)podpisu sporazuma bo potekala še široka javna
KAPELCI V NEMČIJO
KAPELE — Za tukajšnje godbenike bo poletje zelo pestro in plodno, saj načrtujejo vrsto koncertov doma in v tujini. Kapelski pihalni orkester bo 25. avgusta odigral samostojen koncert v Miinchnu, 26. in 27. avgusta pa bo gostoval pri nemškem orkestru v Ober-giinsburgu. Za letos so Kapelci obogatili svoj koncertni program z novimi deli.
obravnava. Gotovo se ne bo izognila vprašanjem o zasedenosti bolnišnic v Sloveniji, prevelikem drobnjakarstvu in premajhni specializaciji.
Trebanjci predlagajo, naj na svetu dolenjskih občin proučijo možnosti najemanja posojil za reševanje likvidnostnih težav OZS pri zavarovalni skupnosti v Novem mestu. Zdravstvenemu centru Dolenjske pa so naložili, naj pripravi investicijski program, ki naj vsebuje naložbe za porodnišnico in ORL oddelek. Gradnja naj bo časovno določena, prav tako morajo biti znani viri financiranja. Z zdravstveno skupnostjo Slovenije se bodo pogovorili o njeni udeležbi pri financiranju sanacije, hkrati pa naj bi pridobili še soglasje ali garancijo o utemeljenosti sanacije in gradnje bolnišnice.
Trebanjska zdravstvena skupnost do leta 1990 ne nemarava sodelovati s svojimi viri pri financiranju sanacije novomeške bolnišnice, ker tega denaija enostavno nima od kod vzeti. Predvsem pa bo ta skupnost pristopila k sporazumu o sanaciji šele tedaj, ko bodo znani rezultati osebnega izjavljanja občanov.
P. P.
ka meseca: prvi znesek 4,7 milijarde do konca julija, drugi znesek 5,6 milijarde do 5. avgusta in tretji znesek 7,3 milijarde do 30. avgusta.
Odobrena sredstva bodo takoj, ko pritečejo na žiro račun, na voljo prizadetim, upoštevajoč strukturo škode. Prvi pogoj za pridobitev pomoči je sanacijski program za odpravo posledic velike naravne ujme in usposobitev zemljišč in objektov za normalno proizvodnjo.
V razgovoru je Jelka Barlič, predsednica izvršnega sveta občine Brežice, še dejala, da so v odboru menili, naj bi Slovenija ustanovila poseben sklad za ekološke katastrofe, kot je bila ta na Ptujskem polju. Istočasno bi morali razčistiti, kako je z odgovornostjo onesnaževalcev in pravočasno reagirati, da bi tovrstne nesreče v prihodnje preprečili.
J. T.
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Na Raki je toča najbolj klestila
na 3. strani:
•	Kako omiliti škodo po neurju
na 4. strani:
•	Prijateljstvo še tesnejše
na 9. strani:
•	Zvezda življenja je muhasta
na 16. strani:
•	Kača je res, a koristna
SOLIDARNOSTNA POMOČ BO — Med ponedeljkovim obiskom sekretaija RK SZDL Dušana Semoliča, izvršne sekretarke P CK ZKS Sonje Lokar in predsednika koordinacijskega odbora podpisnikov za solidarnostno pomoč Jožeta Šteha so Sevničani seznanili goste s posledicami ujme na Razboiju pri Becijevih in Pompetovih, na Kompolju pa na hmeljiščih sevniškega kombinata ter njivah koruze Judeževih in Mesojedčevih. Na sliki: Šteh in Semolič med obema kmetoma. (Foto: P. Perc)
SAMOVŽIG SENA
DRNOVO — Kar za okoli 400 milijon din škode je povzročil požar, do katerega je prejšnji teden prišlo na gospodarskem poslopju Jožeta Škrbinka iz Dmovega pri Krškem. Ogenj je popolnoma uničil ostrešje in še okoli 30 ton sena. Preiskava je pokazala, daje požar zakrivil samovžig sena.
Nova bremena za kmeta
Prispevek za pokojninsko-invalidsko zavarovanje se je povečal za več kot petkrat
,eih I* KLETJA — Letošnje pole(je je tako, da se bo najverjetneje zapisa-.0iii , vi$l; 'Jud' kot eno najbolj neumih v zadnjem desetletju. Soparni in vroči Vtiej.rjnenjujej<) s hladnejšimi in neumimi, ne mine teden, da bi nas ne opral ; iiii *1^iftla,. ^vni naliv, da ne bi po kakem kraju Dolenjske tolkla toča ali da ne ,M rotain ^ Posadila rdečega petelina. Škoda, ki jo letošnja poletna neuija po-,„i( Jhtk P® Oolenjskem in drugod po Sloveniji, ni mqjhi>a. Zato je najbrž po-nevUue nad Novim mestom prava podoba letošnjega poletja.
METLIKA — V metliški občini je okoli 220 kmetov, ki si plačujejo prispevke za pokojninsko-invalidsko zavarovanje. To so tako imenovani čisti kmetje. Že sedaj večina teh plačuje prispevke za prvi, najnižji zavarovalni razred, kjer so tudi pravice iz tega zavarovanja najmanjše, imajo le pravico do starostne pokojnine, ne pa na primer pravico do predčasne ali invalidske upokojitve. Po zadnji valorizaciji zavarovalnih osnov pa se v Metliki bojijo, da nekateri kmetje tudi plačila za prvi zavarovalni razred ne bodo več zmogli.
Tretja letošnja akontacija za plačilo tega zavarovanja je namreč več kot za petkrat večja, kot je bila druga, koliko pa bo od tretje večja zadnja, četrta, pa še nihče ne ve. Povišanje pač sprejmejo na odboru za plan in finance pri republiški skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, to objavijo v Uradnem listu, občinske uprave za družbene prihodke pa so samo »eksekutoiji«, čeprav se ta-
ko rekoč vsa jeza ljudi zlije prav nanje, ne krive ne dolžne. Kaj tako povišanje konkretno pomeni? Za prvi zavarovalni razred je druga letošnja akontacija znašala 254.575 dinaijev, tretja, ki jo morajo kmetje plačati do srede avgusta, pa kar 1.428.530 dinaijev. Kdor pa je zavarovan v 4. razredu, ki po pravicah kmeta izenačuje z delavcem v združenem delu, je drugo akontacijo plačal 432.780 dinaijev, za tretjo pa bo moral odšteti 2.428.500 dinaijev.
V metliški občini že sedaj niso vsi čisti kmetje pokojninsko-invalidsko zavarovani, zato se ljudje, ki bolje poznajo razmere v metliškem kmetijstvu, bojijo, da bo ta' zadnja velika podražitev in še tista, ki grozi pred zadnjo akontacijo, marsikoga pripravila do tega, da se bo odpovedal temu zavarovanju. Kaj to pomeni" končni posledici? Tudi še večjo revščino in še več tako imenovanih socialnih problemov.
A. B.

Peticija proti onesnaževanju Krke
Krka, ena odzadnjih čistih slovenskih rek, je ekološko ogrožena. Načenjajo jo pesticidi, odpadne vode, desetine smetišč ji grozi z življenju škodljivimi snovmi., skratka, potrebna je varstva, zato zahtevamo od odgovornih občinskih služb, da:
1.	z bregov Krke v najkrajšem času odstranijo vsa divja smetišča;
2.	strogo nadzorujejo odlaganje smeti;
3 zagotovijo dovolj pogosto praznjenje kontejnerjev po vaseh;
4.	namestijo smetnjake na vseh obiskovanih turističnih točkah;
5.	dolgoročno izgradijo kanalizacijski sistem in čistilne naprave;
6.	pospešujejo ekobško čisto kmetovanje:
—	s študijem bioloških tehnik, primernih za to področje,
—	s strokovnim svetovanjem kmetom o teh tehnikah,
—	z ekonomsko pomočjo kmetom, ki želijo kmetovati ekološko čisto;
7.	razvijajo ekobško varen turizem kot najboljšo pot za razvoj tega območja; tak turizem ima prednost pred industrijo;
8.	poskrbijo za bolj javno in redno predstavljanje rezultatov kemijskih in bioloških analiz reke Krke;
9.	postane celo,no območje od izvira do Novega mesta zaščiteno območje.
(Peticijo so sestavili udeleženci ekološkega tabora »Krka 89«)
Lažje se diha
V Delu smo lahko prebrali, da v stenogramu razprave dr. Dušana Dragosavca ni bilo ključnih poudarkov njegovega nastopa. Novinar je za to, da manjkajo celi stavki in odstavki okrivil stenografke in strojepiske, ki da niso mogle prenesti, da zagledajo luč sveta za njihovo republiko (Srbijo) nesprejemljiva stališča. Resnica pa je drugačna, ukaz o brisanju je bržkone prišel s srbskega vrha, kar spominja na čase, ko so s fotografij odstranjevali lik Aleksandra Rankoviča ali pa Jovanke Broz. Misleč, da z retušami slik popravljajo tudi zgodovino.
Kdo bo pisal zgodovino tega, kar se v Jugosla viji dogaja danes, je še negotovo, kajti zgodovino piše zmagovalec, ta pa je še neznan. Nedvomno pa je pravkar minula seja centralnega komiteja ZKJ o mednacionalnih odnosih še natančneje izrisala višino in debelino okopov glavnih dveh partijskih in tudi siceršnjih struj v Jugoslaviji. Partijski sestanek o mednacionalnih odnosih je bil namreč tudi izvrstna generalka za izredni kongres ZKJ,
naslednji, vendar ne tudi končni obračun med unitaristi in pristaši avnojskih načel
Kaj lahko rečemo za dvodnevni prepir komunistov pred televizijskimi kamerami Najprej to, da je premier Ante Markovič javno povedal, da so temeljni kamen večine današnjih jugoslovanskih mednacionalnih razprtij pravzaprav realni ekonomski interesi Zlasti srbske koristi in interesi pa so takšni da jim politika Markovičevega kabineta niti približno ne ustreza, zato ga skušajo tudi zrušiti Vik in krik s srbske strani je bil neznanski med drugim so se spraševali če na sejo povabljeni predsednik vlade sploh lahko govori na seji (!), učinek pa je bil pičel in neprepričljiv. Kljub številčnosti in glasnosti so bilipredsta vniki Srbije že na startu nekoliko v zaostanku tudi zaradi u vodnega referata, ki ga je pripravil Ivica Račan. Realen, kot je, je moral povedati da je med vsemi nevarnimi jugoslovanskimi nacionalizmi najnevarnejši ravno srbski
Račanovo nadaljevanje drugi dan
je bil tukaj že omenjeni dr. Dušan i:«S| Dragosavec, ki je še bolj očitno in sli-liiib ko vito pokazat proti Beogradu, pre-stolnici SR Srbije. Oba omenjena nastopa skupaj sta imela tako veliko vztrajnost, da se srbskim zastopnikom kljub velikemu trudu (kot že rečeno, so pomagale celo stenografke) ni posrečilo zaustaviti razprave v njim ne-všečno smer.
Presenetljivo je, s kakšno odločnostjo in zagrizenostjo so predstavniki Slovenije, Hrvaške in BiH (zlasti zadnjih dveh) zavračali večino srbskih tez o za se odrešilni hegemonizaciji in protibirokratski revoluciji Kaže, da bodo z izvozom revolucije in načeli »en človek en glas« v prihodnje večje težave, še zlasti ker so Miloševičev nacionalni program posredno ali neposredno obsodili tudi predstavniki JLA, sedme jugoslovanske republike. Skratka, igralec v reklamnem spotu za bonbone bronhi bi po seji jugoslovanskih komunistov o mednacionalih odnosih dejal« da se v Jugoslaviji te dni za kanček lažje diha«. Odločeno pa ni še nič.
Za najširšo jugoslovansko javnost pa je bilo dvodnevno partijsko prerekanje priložnosl da so na TV videli kdo in kaj vse je v ZKJ. Če bi ta spektakel kol gledalec in ne kot udeleženec opazoval tudi Boris Muževič, bise manj čudil že kar visoki plimi protikomunizma.
M. BAUER
Soglasja še ni
Na Raki je toča najbolj klestila
Največ škode zaradi neurja v krški občini je utrpela KS Raka — Za 33 milijard ________škode na kmetijskih površinah — Kaj je z obrambo pred točo?
KRŠKO — Hudo neuije, ki je pustošilo po krški občini v noči s 24. na 25. julij, je povzročilo največ škode na območju krajevne skupnosti Raka. Skupna škoda zaradi uničenih kmetijskih pridelkov znaša 33 milijard dinaijev, po prvih ocenah pa je neuije povzročilo tudi za 343 milijonov škode na cestah, komunalnih napravah in instalacijah.
Občinski izvršni svet, ki seje preteklo sredo sestal na izredni seji, je odobril 400 milijonov dinaijev pomoči za najbolj prižgete, hkrati pa predlagal vrsto
OD KORUZE NI OSTALO NIČ — Neuije s točo, kije pustošilo v noči od 24. na 25. julij na območju KS Raka, je povzročilo največ škode na kmetijskih površinah. Od koruze ni ostalo tako rekoč nič in bo treba vse površine zasejane z njo ponovno preorati. (Foto: J. S.)
ukrepov, s katerimi naj bi sanirali poškodovane kmetijske površine, ceste in napeljave. Na seji so tudi ugotovili, da so vse službe, ki so pristojne za delovanje v takih primerih, dobro opravile svojo nalogo. Že ponoči so ukrepali miličniki, gasilci iz Poklicne gasilske enote Krško, prostovoljno gasilsko društvo Raka, krajani KS Raka in člani občinskega štaba civilne zaščite. O posledicah neuija so bili obveščeni tudi vsi pristojni. Dela se je takoj lotila tudi komisija za ocenjevanje škode v kmetijstvu, delavci Kostaka so začeli čistiti rezervoarje pitne vode, električarji Elek-tro Krško pa popravljati okvarjene električne napeljave.
Neuije z obilnimi padavinami in točo, ki je zajelo območje KS Raka, je uničilo pridelke na skupaj 1600 ha zemljišč. Naj večja škoda je bila v vinogradih, kjer je škode domala za 7 milijard dinaijev, potem na krompiriščih, kjer je uničena polovica pridelka na 120 ha in znaša škoda več kot 5 milijard dinaijev, na koruzi, nasadih vrtnin, travinju itd. Kot so ugotovili kmetijski strokovnjaki,
—. jj 3$|g
• • %
Mariborsko
pismo
^5^
BoPittsburg
rešen?
Primerjava Maribora z Ameriko je sporna
Na nedavni javni seji občinskega partijskega komiteja Maribor—Rotovž (to je bil čas, ko so bile javne seje v modi) so razčlenjevali, ali se
je v štajerski prestolnici po lanskih junijskih štrajkih kaj spremenilo, na
boljše, kajpada. Predsednik mestne vlade se je takrat sicer pridružil oceni, da je gospodarski in socialni položaj v mestu pravzaprav še slabši kot pred letom dni, toda svojo razpravo je končal s »preroškimi« besedami: »Kljub vsemu trdim, da v Mariboru ni pogojev za nov štrajk!«
Nekaj dni kasneje so štrajkali v TVT Boris Kidrič, enem od največjih mariborskih kolektivov, in samo prizanesljivosti javnega mnenja (in novinaijev) ter morebiti tudi »pozabljivosti« enih in drugih se ima zahvaliti, da ga nihče ni povlekel za jezik. Ni bila njegova napaka, ker je razmere očitno narobe ocenil, temveč ker si je v takšnih časih sploh upal napovedati nekaj, česar ni od njega nihče zahteval, še najmanj delavci v Tamu, ki so lani množično prišli na Trg svobode (prava simbo-
Medtem so že sami spoznali, da jim ne bo pomagal niti bog, kaj šele izvršni sveti v Mariboru, Ljubljani in Beogradu, če si ne bodo sami pomagali. Z zadnjimi pogodbami o skupnih vlaganji z italijanskim Ive-com in sklenjeno kupčijo z Američani o proizvodnji šolskih avtobusov za veliki trg čez lužo, pa je Tamova prihodnost vendarle bolj obetajoča, kot je bila še do nedavnega.
Toda Tam še ni Maribor, predsednik mestne vlade pa je očitno podcenjeval nezadovoljstvo v drugih mestnih kolektivih ter se s svojim pogumnim optimizmom hitro opekel. Sploh pa je zanimivo, daje najbolj pesimistično oceno o razmerah v drugem slovenskem mestu, kar jih je bilo v zadnjih tednih, slišati v deželi pod Alpami (torej precej drugače intonirano od predsednikove), izrekel drugi pomembni mož iz mestne politične strukture — predsednik partije Franci Pivec. Če pade reforma v Mariboru, pade v Sloveniji, je njegova teza. Se določnejše: če se ne bo mariborsko gospodarstvo rešilo iz godlje, se lahko za vstop celotne slovenske ekonomije v Evropo obrišemo pod no-
som. Njegova priljubljena primerjava je ameriški Pittsburg: dokler
lika!) in mestnim ter republiškim
......................ho "
funkcionarjem, ki so jih hoteli pomiriti, vzklikali: »Lopovi!«
niso ozdravili tega velikega središča težke industrije, Američani tudi svojega ostalega gospodarstva niso mogli spraviti na suho. Teza je resda vprašljiva, toda svoj učinek je, sodeč po vnovič prebujenem medijskem zanimanju za Maribor v zadnjih tednih, dosegla: zdaj si lahko vsakdo plastično predstavlja, kako dramatično je s štajerskim koncem.
Mestni ciniki ugotavljajo, da temu koncu še nikoli doslej ni nihče, še zlasti ne v republiškem vrhu, pripisoval vloge tistega, ki bo odločal od usodi celotne Slovenije; torej je lahko Maribor polaskan s takšno častjo. Na resno razpravo, ali bo res »najprej počilo v Mariboru«, pa bo najbrž treba počakati do jeseni. Tudi mariborski predsedniki namreč odhajajo na dopust, da o republiških ne govorimo.
MILAN PREDAN
ni
tre!
Zeljnčani proti predlogu o začasnem prešolanju otrok v Staro Cerkev
KOČEVJE, ŽELJNE — Tudi na drugem sestanku krajanov z območja Željn ter predstavnikov osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju in občinske skupščine Kočevje ni bilo doseženo soglasje o predlaganem začasnem prešolanju učencev šole v Željnah v šolo v Stari Cerkvi.
V osnovni šoli v Željnah sta dve učilnici pa tudi drugi prostori so skrajno neprimerni. Zaradi tega bi morali imeti v Željnah domači šolaiji kombiniran pouk in še ta v dveh izmenah ali pa voziti učence prvega razreda v šolo drugam, po mnenju vaščanov v kočevsko šolo, in ne v Staro Cerkev.
Poročali pa smo že, da je občinska skupščina Kočevje sprejela program o posodabljanju in razširitvi šol v okolici Kočevja, da bi del učencev preusmerili na te, okoliške šole in se tako izognili večizmenskemu pouku na osrednji šoli v Kočevju. Po tem programu je prva na vrsti za posodobitev in širitev osnovna šola v Stari Cerkvi, takoj za njo pa šola v Željnah. Željčani pa ne pristanejo na začasno prešolanje v Staro Cerkev, kljub zatijevanju vodstva kočevske šole in drugih organov, da bo tako pouk bolje organiziran, kakovostnejši, in kljub temu, da tudi stabilizacijsko obnašanje narekuje tako prešolanje.
Soglasja torej ni. Končni sklep bo šele sprejet. Na vprašanje, kdo je pristojen za odločanje, pa je ravnatelj kočevske šole Peter Sobar dejal, da po predpisih določa šolsko mrežo za osnovne šole občinska skupščina.
. J. P-
bo treba večino kmetijskih površin ponovno preorati in zasejati s krmnimi rastlinami, na trajnih nasadih pa bo pridelek manjši še najmanj tri leta. Zaradi tega bodo vsem kmetom z območja KS Raka odpisali davšine za letos in prihodnje leto, najbolj prizadeti bodo oproščeni plačila prispevkov za socialno zavarovanje, regresirali pa bodo tudi nabavo semen, gnojil ter sredstev za zaščito rastlin.
Precej škode je bilo tudi na cestah, saj je neuije prinašalo veliko materiala in ga hkrati odnašalo, tu in tam seje na cesto zrušilo tudi kakšno drevo. Poškodovane so bile komunalne in lokalne ceste med Stražo in Drenovcem, Dednim Vrhom, Ardrom in Stražo, sprožili so se zemeljski plazovi, udrle so se mulde in bankine. Na več mestih so bili prekinjeni električni vodi ter PTT omrežje.
Najhuje je neuije pustošilo v Podul-cah, kjer je na kmetiji Franca Hočevaija voda popolnoma uničila stanovanjsko opremo in vse zaloge hrane, vdrla pa je tudi v stanovanje Jožeta Jakša z Rake ter v osnovno šolo na Raki.
Skupna škoda v krški občini daleč presega obseg skladov za tovrstne pomoči, zato je razumljivo, da bodo v krški občini poskušali dobiti denar za odpravo posledic neuija tudi iz republiških virov. Ob tem bodo Krčani ponovno opozorili na neprimerne kriterije, hkrati pa tudi na neučinkovitost protitočne obrambe, ki veliko stane, a je očitno neučinkovita.	J, S.
SLADKOR IZ ZALOG NAPRODAJ
BREŽICE — V torek dopoldne so v trgovine Emona Posavje v brežiški občini razvozili 24 ton sladkoija, ki so ga v diskontu prodajali v 50 kg vrečah po 10.390 din za kg, v trgovinah na drobno pa po 11.390 din za kilogram. Naknadno pričakujejo še dve pošiljki po 25 ton, zato menijo, da bo sladkoija dovolj za brežiške kupce. Res pa je, da ga gaje v diskontu že po prvi uri prodaje zmanjkalo. Količine moke iz blagovnih rezerv bodo manjše in v torek še niso vedeli, kdaj jo bodo dobili. Obljubljene imajo 10 ton, olja pa 5.000 litrov, čeprav bi ga lahko prodali petkrat toliko. V Krškem in v Sevnici se bo prodaja živil iz blagovnih rezerv začela šele danes.
NAČRTI SO, DENARJA PA NI
LOŠKI POTOK — Načrti za razširitev vrtca v Loškem Potoku so že pripravljeni, potrebnega denaija za dela pa ni. Vrtec ima zdaj v potoški šoli eno sobo in sanitarije. Po novem načrtu naj bi imel dva oddelka in skupno igralnico, v njem pa bi bila tudi mala šola. Vrtec bi se po načrtu razširil tako, da bi zanj preuredili sedanje prostore osnovnošolske knjižnice in učiteljske zbornice. Za potrebe šole bi nato ta dva prostora nadomestili tako, da bi nadzidali šolsko teraso.
USPELA OSLOVSKA NOČ
MOZELJ — Letošnjo znamenito oslovsko noč v Mozlju je obiskalo rekordno število gostov, k čemur je gotovo prispeval največ bogat program z različnimi glasbenimi skupinami. Čeprav so organizatorji nakupili doslej največje količine mesa, jim je hrane zmanjkalo že pred polnočjo. Tudi srečelov je bil razgrabljen. Glavna nagrada večera, simpatičen osliček Tinček, je letos romal v Ložine pri Kočevju k Žofki Tatarevič. Na tekmovanju požeruhov, za katerega seje prijavilo 20 lačnih, pa je zmagal Jože Režonja. Prireditev je bila na visoki kulturni in zabavni ravni, trajala pa je do štirih zjutraj. Prireditve-prostbr je bil že premajhen in ga bo :ba razširiti.
I. S.
ZAMEJCI TABORILI
RIBNICA — 55 slovenskih tabornikov iz Trsta v Italiji je od 15. do 31 .julija taborilo pri Jurjeviči v ribniški občini. Mladi zamejski rojaki vsako leto
tabore v različnih krajih Slovenije, letos
pa so po zaslugi župnika pri Novi Štifti bili v ribniški občini. Taborniki so obiskali mnoge okoliške kraje, si ogledali zanimivosti, sprejel jih je tudi ribniški župan Franc Lapajne, obiskali pa so še podjetje Riko, kjer so bili tudi na kosilu. V svojem taboru pri Juijevici so imeli raznovrsten kulturni in zabavni program, nekatere dramske prizore pa so zaigrali tudi za vaščane. Stiki med taborniki in domačini so bili prisrčni in prijetni, zagotavljajo taborniki, ki so tudi ponosni, da so Šlovenci,čeprav žive onkraj državne meje.
M. GLAVONJIČ
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečaina lista št 144 z dne 31 julija 1969
za devize, efektivo. čeke. kreditna pisma ____________in poštne nakaznice
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	proda|m
Avstralija	a. dolar	1	16758,05	16783,22	16808.39
Avstrija	šiling	100	168809.96	169063.56	169317,16
Kanada	dolar	1	18833.53	18861.83	18890.11
Danska	krona	100	305584,87	306043.94	306503.01
Finska	marka	100	528517,89	529311.86	530105.83
Francija	frank	100	351345.46	351873,27	352401.08
ZFt Nemčija	marka	100	1187525,00	1189308.96	1191092.92
Grčija	drahma	100	13747,59	13768.24	13788.89
Irska	funt	1	31614.96	31662,45	31709,94
Italija	lira	100	1650,90	1653.38	1655,86
Japonska	jen	100	16097.94	16122,12	16146.30
Kuvajt	kv. dinar	1	75895.93	76009.94	76123,95
Nizozemska gulden		100	1052208,91	1053789.59	1055370.27
Norveška	krona	100	324065.42	324552.25	325039.08
Portugalska escudo		100	14195.91	14217.24	14238.57
Švedska	krona	100	348080.57	348603.48	349126,39
Švica	frank	100	1381748.28	1383824.02	1385899,76
V Britanija	funt	1	36930.56	36986.04	37041.52
ZDA	dolar	1 -	22254.22	22287,65	22321.08
	ECU	1	24650,09	24687.12	24724.15
Belgija	frank/F	100	56697,03	56782,20	56867.37
Belgija	frank/C	100	56769,22	56854.50	56939.78
Španija	jiezeta	100	18968,17	18996.66	19025.15

Naša anketa
Premalo čuvamo podtalnici
Sredi letošnjega poletja doživlja Slovenija eno največjih ekološki katastrof. S pesticidi je zastrupljen dobršen del podtalnice na Dravske® polju, onesnaženost vode je tristokrat presegla pri nas dovoljeno n# Tako rekoč čez noč je ostalo brez pitne vode okrog 100 tisoč ljudi. w važajo jim jo s cisternami, tako bo po napovedih še dolge tedne, če bodo medtem seveda spremenili dovoljene meje, »ker so dovolj®* koncentracije v sosednji Avstriji 3000-krat večje«, in bo voda nenad® ma spet užitna za ljudi, medtem ko živalim po zagotavljanju stroke ti® ta, onesnažena, ne škoduje! Upajmo, daje ta katastrofa in škandal v® dar dobil dovolj publicitete, da se to ne bo zgodilo. Prav tako lahko* upamo, da bo ta nesreča s pitno vodo na Dravskem polju delov** streznitveno. Podobnih odlagališč, kot je tisto Pri Križu, kije veijet® krivo za to zastrupitev podtalnice, je v Sloveniji namreč še polnojj tudi industrija, kmetijstva, razvoj in sploh vse naše življenje še vse pl* malo upošteva ekologijo.
'S?
3
JOŽE RADOVIČ, prodajalec iz Vinice: »Ko so pred dobrim desetletjem uredili vi-niški vodovod, so govorili, da je voda v vodnjakih oporečna. Najbrž je še bolj umazana ta, ki sedaj priteče iz naših pip, saj pijemo klorirano Kolpo. Zato je bolje, da je niti ne testirajo, saj ne vemo, kaj v resnici uživamo. Bojim se, da bo tudi pri nas prišlo do nesreče, saj nikomur več ni prizanešeno z ekološkimi problemi.«
VOJKO MRHAR, vodja družbene p« « dane: hrane v Iskri Tenel, Novo mesto: »Kaj P^*1,daj meni dobra pitna voda, sem spoznal * j® Jo i sem bil še oskrbnik doma pri Gospod®T* lah Tam je bil požirek gorjanske vode res0S^L Ktt žujoč in okrepčilen. Sedaj otrokom ne ®C"a ra volim piti iz pipe. Zapeljem se do izvi,0*T'®J
okolici in pripeljem vode domov. Če bi 1 ko delali tudi diugi, bi se j«? kmalu dvignila m se nam ne bi bilo ^ e ^ bati katastrof, kot je ptujska.«	p
^ fr*. •
veslaj P
ELICA ZORKO, delavka v Konfekciji Orlica v Brežicah: »Brežičani še vedno pijemo vodo iz Brežine, za katero menim, da ni dobra. Včasih ima vonj, včasih je preveč klorirana. Nasploh premalo pazimo na podtalnico. Obetajo nam jezove za hidroelektrarne, kjer se bodo zbirale škodljive snovi, nič pa ne vemo, kje si bodo utrle pot v podtalne vire pitne vode. Tudi pri uporabi zaščitnih sredstev na poljih in v vinogradih nihče ne razmišlja o zastrupljanju okolja, a tudi nam se lahko zgodi, da bomo ostali brez vode.«
MERI KRŽAN, prodajalka v Toba^~' Krško: »Kaj nam pomeni voda, se zavcjjj! Ul šeie, ko je začne primanjkovati. Če bt^MlI drugače, potem bi z vodo že doslej ra'1’' veliko bolj gospodarno. Naš <x*nos.t!0w)|ita rave se bo moral temeljito spremenita ^ P° gospodarno bomo morali ravnati z ^Jd0 gU dobrinami. Uporabljati ne bomo smeli ^ v toliko pesticidov, umetnih gnojil, jedi bomo morali več čistilnih naprav in v od e 2ev spremeniti naš odnos do vode in vseh" ravnih bogastev.«
JANEZ TANKO, kmet iz Hrovače,
Ribnica: »Naša voda je včasih v redu, včasih ni. Tovarne spuščajo marsikaj vanjo, odlagališča smeti in odpadkov niso vedno na primernih krajih, nekateri v gozdovih spuščajo iz avtomobilov in traktoijev tudi odpadno olje. Nad podjetji, smetišči in nasploh bi morala biti strožja kontrola inšpekcij. Vodo pa jaz pijem bolj malo. Jeseni prekuham mošt, ga vstekleničim in si gasim žejo poleti.«
ZALKA TUŠEK, kuharica ■ »
Dallas, Ložine pri Kočevju: »Voda^,in$i( glavnem v redu, le klora je včasih pre j že, s njej. Res pa je, da vše premalo skrbu11^ praj: okolje in vode, tako posamezniki kot^le j(
------oljenja->
moral* 1
»staja veano doij dragocena. p varovati, saj brez nje ne bi bilo življenj®- J lastrofa v ptujski občini bi —/'rl,|a " strezniti.«
VLADO ČIŽMEK, avtoprevoznik iz Boštanja: »Mislim, da smo si Boštanjčani le priskrbeli dovolj zdrave pitne vode, potem ko smo tudi imeli nekaj težav z vodooskrbo zaradi presahlih virov. Kakovost naše vode bi lahko postala vprašljiva, če bi se kdo posebej »potrudil«, a ker smo si vodovod zgradili sami, imamo vsi interes, da nadziramo, kaj je z našo vodo oz. zajetji. Po ekološki katastrofi na Dravskem polju smo vsi še bolj pozorni.«
PETER GERL1CA, delavec iz si pri Trebnjem: »Nam velikokrat zm® ‘ vode, čeprav je komaj 200 metrov o« ^ m vodohram. Kakor vidim, je še preno^* ^ ^ vesti, da je voda ena najpomembnejs1®^^? ’ brin; nekateri tudi v času, ko manjka ^ej,^1 perejo avtomobile, zalivajo vrtove ‘fLjnAitabi,! sploh obnašajo z vodo potratno.	.
da ne bo še pri nas potrebna kakšna n» t v- ■ kot je v Podravju, da bi se spametov
LOJZ JANŽEKOVIČ z Radoviče: »Zdrava pitna voda je več vredna kot zlato. Zaradi človeške nemarnosti in neodgovornosti pa je zdrave vode vedno manj, zato moramo vsaj to, kar še imamo, skrbno čuvati. Zadnje katastrofe, naša s Krupo in ta na Dravskem polju, močno treznijo in osveščajo ljudi. Včasih je dober gospodar vsako leto snažil svoj vodnjak, danes moramo naše skupne vodnjake snažiti in čuvati vsi skupaj. Na Radoviči na srečo pijemo dobro vodo iz gorjanskega zajetja, kjer ni ne kmetijstva, ne naselij.«

n-
< j
kmetijstvo
kok
JV*
jeiK
o. P
:pit
Kako omiliti škodo po neurju

VV/\^0/>/kAAAA/WV\A/WWWVVVVVVV'
Nasveti sevniških kmetijskih strokovnjakov — Škode za okrog 150 milijard
SEVNICA — Po nedavnem katastrofalnem neurju s točo, kije samo sevniš-kemu kmetijstvu povzročilo za okrog 150 milijard škode, so strokovne službe temeljne organizacije kooperantov že naslednji dan, 25. julija, dale navodila za zmanjšanje posledic po tej ujmi.
Kot je povedala direktorica toka pri kmetijskem kombinatu v Sevnici Jožica Mlakarje neurje s točo v večjem delu občine močno prizadelo vse kmetijske površine, zato je potrebno nemudoma storiti vse, da bi škodo, kjer je sploh mogoče, še omilili. Predvsem naj bi z dodatnimi posevki kmetje zmanjšali primanjkljaj v krmni bilanci za živinorejo.
Vse močneje prizadete posevke koruze je potrebno, takoj ko se bodo tla nekoliko osušila, pospraviti bodisi v si-
Ijtoj za zemljo še traja
f. si se spreminjajo in družba bo morala začeti
%
asi se spreminjajo in družba bo morala začeti popravljati napake,« pravi Ernest Šmalcelj
ivn^GATUŠ — Šmalcljeva kmeti-Je bila že od nekdaj trd-dane^ ta^na °§ala tU(*i vnaprej,


vrnejo, ker jo je potreboval, saj je bil čisti kmet.
»Vendar so vztrajali na arondaciji, ki — to smo zvedeli pozneje — izniči vse predhodne pogodbe, in našo zemljo
,toH,Da	?JP°sl11- Sedaj, ko je v poko-
,jK miŠja’ ^ bi P°leg hleva, v ka-•n-fesrliu Proslora za 14 glav živine, “v« W k® enega s 30 stojki za pitance.
M^nPajeseXeda več zemlje. ree SDj J® trc*‘J°’ d® se jim kmetovanje f knw-’-mi pa b‘radi 5e več naredili Jl’ ■Seveda Pa bi morah najprej liaam aza-l ohrog 3 hektare zemlje, ki l Tn ci° arondirali pred nekaj desetlet-Dov,k iS1Cer steUn*ki, a bi jih že sami iDa h u obde'avo,« pravi Ernest,
Shrf»^'?eta zemlia nekdaj z°-

ESa&š2E5
Ernest Šmalcelj
dragatuška kmetijska ^druga
1 MH ala’.leta 1958 pa so jih morali r-oden M 'et prisilno v najem.
^asaassssE
u po poteku pogodbe zemljo
NOVOMEŠKE TRŽNICE


Idili18dom vf1)09’grozdjeP°26,slive , S .rvia 10č banane P« 18, paprike po eioOd^hjnebuče po 5, lubenice po 10do
^»ičltp 6 ^ “Hol v stroju po 20 in C.P° 16 tisočakov kilogram. Kilo-skute ie u
ute je stal 36 tisoč, lonček sme-trsoč in eno jajce 2 tisočaka.
odSteuS,250m5*JC lrPba
idr 1 P° 45.000 dtn za kilo žive
priključili zadružnemu posestvu. Očetu pa so poslali plačilo, vendar gaje zavrnil, saj mu je bila zemlja pomembnejša od denaija, kije bil tudi tako pičel, da bi si zanj lahko kupil le slabšo moško obleko. Ponudili so mu tudi zamenjavo, ki pa je oče tudi ni sprejel, saj so mu za 3 hektare, steljnika dajali 14 arov veliko njivo. Čudi pa me, da so šli nekaterim pri arondaciji zelo na roko, bodisi pri plačilu ali zamenjavi,« pravi Ernest in pristavlja, da bodo morda steljniki sedaj, ko se časi spreminjajo in bi družba morala začeti popravljati napake, spet njihovi. »Direktor črnomaljske kmetijske zadruge mi je dejal, daje edina pot do odvzete zemlje pravna. Toda že misel na sodišče človeka odvrne od vsega. Ni pa mi vseeno, ko vidim, da zadružno posestvo »sedi« na moji zemlji, po drugi strani pa sploh ne obdelujejo vseh polj, ampak jih dajejo v najem. Žal mi ne moremo priti niti do tega, da bi zemljo najeli, čeprav smo kooperanti kmetijske zadruge in ji prodamo vse pridelke,« pripoveduje Ernest.
Šmalcljevi kot eni redkih v Beli krajini že poldrugo desetletje pridelujejo tudi rdečo peso za Belsad, in četudi se danes skoraj ne splača več, še vedno vztrajajo. Včasih je bila cena rdeče pese izenačena s ceno krompiija, lani pa je veljala le še četrtino krompirjeve cene. Sicer pa Ernest pravi, da se za nasledstvo ne bojijo. Tri sinove imajo od njih bo prav gotovo postal kmet, saj so vsem privzgojili ljubezen do kmečkega dela. Tudi zaradi tega naslednika Ernest nadaljuje očetov boj za zemljo, saj pravi, da mora zemljo dobiti tisti, ki jo hoče obdelovati in ki mu pripada.
M. BEZEK-JAKŠE
Kmetijski nasveti
Integrirano vinogradništvo?!
-Wov°^°bnega kmet*Jstva niso več zgolj vedno večji pridelki ob nižanju *°SradnišTSe IX>membneJ^ postaja tudi naravovarstveni vidik. Tudi v vi-*iVe|jkemVuhgovor'rno 0 ekološkem obdelovanju, ki ni več zasnovano le
^!i ter: . , .obremenJevanju trte, intenzivnem gnojenju z mineralnimi gno-^i°ljupoš,JUCn0 kem'(-nern varstvu pred boleznimi in škodljivci, marveč v4'ia na računV^„liaraiV0' Ekološko vinogradništvo predpostavlja varstvo oko-
ijjjjj'be herbicidov^red manj^ega.Pr‘deb(a’ nadalie trajno zatravitev brez upo-
i»' Inten/ Cvih mineralnih gnojil.
^ je bo v vai!1? ln..ekološko vinogradništvo sta dve skrajnosti in vse kaže, da ^vljeniu , Praks‘v prihodnosti uveljavila, tako kot sicer največkrat v ^ J^ilna j. Ted£!a P°f- Imenujejo jo integrirano vinogradništvo, za katero je ^■hiva v °mbmac,Ja zab,ev vinograda in celotne narave. Stroka pri tem fr * da, ke ,v<*Jo veljavo, saj je treba z naravnimi ukrepi nadomestiti, kjer se * smrada 9° ®bremen‘lev trte mora biti bolj odvisna od sorte in stanja hicidj na | ’vsa ampelotehnična dela vestno in pravočasno opravljena, her-S—	‘zjemoma uporabljeni. Sem šteje tudi natančno opazovanje po-
SE NE BOMO ODREKLI — Slovenija je vino-J^nje vinvL * Ni®ne uR°dne podnebne in talne razmere omogočajo uspehe dežpr C *r*c ’n Pridelek kakovostnih in vrhunskih vin. Vinogradništvo ■ ih vin* P<?seben ^ar> izvrstna vina pa tudi posebno privlačnost. Vinska tudi ri°|,u;s1a s®™© sestavni del slovenskega narodnega bogastva, tem-^slovenske kulture. (Dr. Lojze Hrček)
va	----- --------------------------------------------
a in <nskl,h h0*6211' in škodljivcev, uporaba škropiv zgolj na osnovi okvirVeP,a I'n ^ to le v muji) ter čim boljša škropilna tehnika. briških11 evroPsk'b vinogradniških dežel že deluje poseben štab vino-tš^bau) , s*rokovnjakov (Intemationaler Arbeitskreis Begriinung in rprslci vj’Kl utirali pot novi usmeritvi. Med njimi je tudi znani mari-/v*^jskovai°^ra strokovnjak dr. Jože Colnarič, ki vodi skupino naših pr'jaznejjj<tev- Njihovo delo naj bi bil še en naš prispevek za lepši, ljudem
$

Inž. M. L.
lose (če so že oblikovani storži) ali pa za krmo živini in te površine takoj posejati z mnogocvetno ljuljko, in sicer 35 do 40 kg na hektar. Ta lahko da še letos dva odkosa. Posejati pa je možno tudi listnati ohrovt v količini 10 do 12 kilogramov na hektar. Da bo pridelek pravočasen in obilen, je treba njivo pred setvijo pognojiti z NPK 13-10-12 ali 11 -11 -16 v količini 400 kg na hektar ali pa z gnojevko, in sicer v razmeiju 15 kubikov na hektar.
Sevniški kmetijski strokovnjaki nadalje svetujejo, naj prizadeto travinje kmetje nemudoma pokosijo in dognoji-jo površine s KAN (200 kg/ha) ali s 150 kg UREE ali z 20 do 25 kubiki gnojevke. Takoj je treba tudi dognojiti že pokošene travnike s podobnimi količinami gnojil, da se bo ruša čimprej in čim bolje obnovila. Tudi še nepreorana stmišča kaže izkoristiti za setev strniščnih posevkov, kot sta mnogocvetna ljulka in listnati ohrovt. Manj ugodna bi bila setev koruze, ker pridelek ne more biti tako kakovosten že zaradi pozne
S
*
*
*
*
*
*
*
S
S
*
$
S
S
*
*
*
s
*
*
4
0
0
*
\
\
*
Porezali so žico, dvignili stebre
Janezu lljažu je voda uničila mlad nasad s 1800 trtami
BIZELJSKO — Kmetijski inženir in vinogradnik Janez Iljaž bo še dolgo pomnil usodno poletno noč od 3. na 4. julija, saj mu je uničila vinograd s 1800 trtami. Na strojno obdelovanje do sanacije lahko kar pozabi. Posedanje zemlje mu je potrgalo sidra in nagnilo stebre.
Janez Iljaž
Pri reševanju pridelka za letos mu je takoj po nesreči priskočilo na pomoč 32 ljudi. Porezali so žico in dvignili stebre, da bo trta spet imela oporo. Iljažev šestletni nasad leži na lapornih tleh, zato bo sanacija zahtevna. Pravijo, da bo vinograd v globini miniral, ga razrahljal in tako preprečil drsenje ob nalivih.
V noči, ko je divjalo neurje, na Bizeljskem ni nihče spal in tudi Iljaž tri dni ni zatisnil očesa. V kleteh, gospodarskih poslopjih in hlevu je imel več kot meter vode. Enako se je godilo sosedom. Drug drugemu so pomagali reševati stvari, ki bi jih povodenj zagotovo uničila.
Nesreča je prinesla tudi nekaj dobrega in Jai
anez Iljaž je najbolj vesel tega, da bo gradnja mostu v središču Bizeljskega preprečila nove poplave. Spor s cestarji je vendarle obrodil sadove. Pokazal je, da imajo krajani prav, ker zahtevajo most namesto propusta na potoku Suši-ca. Na njihovo stran seje postavila tudi vodnogospodarska inšpektorica, kije prav tako nasprotovala polovičarski rešitvi.
J.T.
setve in gaje manj, kot pa gaje mogoče pridelati s skupaj tremi odkosi mno-gocvetne ljuljke.
n

SLEP RADAR NA LISCI — Predsednika republiškega komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve Alojza Klemenčiča in svetovalca slovenskega ministra za kmetijstvo Janeza Čeplaka (na sliki si ogledujeta škodo v vinogradu na Brezovem pri Studencu) so Sevničani seznanili s pomanjkljivostmi pri delovanju obrambe pred točo. Verjetno je največ pripomb tudi v prihodnje pričakovati na račun zastarelega, prepočasnega računalnika in radarja na Lisci, ki je »slep« za bližnjo okolico in mu je pri zadnjih akcijah pred ujmo 24. julija moral pomagati radar na Sljemenu. Veliko pa je kritik zaradi neustrezne pripravljenosti oz. operativnosti posadke RRC Lisca. (Foto: P. P.)
Po neurju s točo prizadeta krompi-rišča je treba poškropiti z reglonom, s čimer bodo uničeni še preostali zeleni deli, da bolezni ne bodo napredovale do gomoljev. Strokovnjaki priporočajo vinogradnikom takojšnje škropljenje vinske trte. Prvo škropljenje po toči je s pripravki captana, ki ima to značilnost, da celi rane; temu škropivu je treba dodati še bayleton in sumilex ali ronilan ali pinulin. Drugo škropljenje čez 7 do 10 dni pa je priporočljivo z dithanom, dithanom, temu pa je treba dodati tudi enega izmed botricidov.
Po besedah Jožice Mlakar bodo kmetom zagotovili zadostne količine potrebnega repromateriala, to je semen in gnojil, da bi ogromno škodo vsaj nekoliko omilili. Kmetom so zagotovili tudi brezobrestno posojilo za 3 mesece za dušična gnojila in 50-odstotni regres za seme strniščnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, ogrščica).
P. P.
.1
IGOR DVORNI NORČEK? Težko si je izmišljati, kaj neki bi utegnila pomeniti podoba nekega niti ne tako izjemno velikega krompirja, ki ga je izkopala na svoji njivi Marija Fran-kovič iz Oštrca pri Kostanjevici. Po večinskem mnenju tale krompirček, ki tehta natanko 64 dag, v pokončnem položaju morda spominja na dvornega norčka, v ležečem položaju na dlaneh pa je to zgolj povsem zdrav krompir sorte igor, ki bi se ga v mirenski Kolinski branili zaradi prevelike »kalibraže«, kot nadvse učeno imenujejo velikost gomoljev. Kmetje pa ne bi imeli nič proti, če bi na njivi pobirali samo tako lep krompir. In to
pregovoru o debelem krompirju navkljub! (Foto: Damjana Salehar)
Zoper hidromelioracijo
Mladi ekologi in ribiči so dosegli preložitev razprav o hidromelioraciji Bistrice — Nekoristno
RIBNICA — Poročali smo že, da so zbori občinske skupščine Ribnica
i predlog delegacije mladine in ekološke skupine pri OK ZSM ter po-
dobnega predloga ribičev zavrnili osnutek odloka o ureditvenem načrtu hidromelioracije Bistrica I. Staneta Hafnarja, sekretarja P OK ZSM Ribnica, smo zaprosili za pojasnilo o zahtevah mladih.
Odgovoril je, da mladi že dolgo opozarjajo na ekološke posledice dosedanjih regulacij vodotokov. Ribniška mladina in ekologi se pridružujejo zahtevi Zelenih Slovenije, da se mora prekiniti z melioracijskim urejanjem vodotokov, gozdnih površin ob njih ter močvirij razen tam, kjer je nujno zavarovati dobrine in ljudi. Nobena doslej opravljena študija pa ne dokazuje dovolj utemeljeno, da gre za to v primeru načrta hidromelioracije Bistrica I. Tako imenovane »Strokovne podlage o vplivih predvidenih posegov na okolje«, ki so priložene k pr ojektu Bistrica I, skopo in naravnost cinično predvidevajo velike spremembe rastlinstva in živalstva.
Mladi nasprotujejo tudi načinu javne razprave, ki je bila doslej opravljena o tem. Iz nje oni razberejo, daje projekt o hidromelioraciji nujen zaradi razvoja kmetijstva, dejansko pa se z njim pomaga gradbeništvu. Nekoristno je tudi po eni strani zemljo pridobivati z melioracijami, po drugi strani pa kmetijska plodna zemljišča pozidavah ali opuščati, da se zaraščajo. Denar za hidromelioracije naj bi raje namenjali kmetijam na hribovitih območjih, odkoder se zdaj kmetje izseljujejo, plodno zemljo pa zarašča grmovje.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Dobersek
Kemično zatiranje gnilobe grozdja
Strokovnjaki so si več let prizadevali, da bi sivo grozdno plesen, glivico botrytis, zatirali s kemičnimi sredstvi podobno kot druge glivične bolezni s fungicidi imenovanimi botritiddi. To seje posrečilo pred kakimi 10 leti, ko smo dobili nekaj fungicidov, ki naj bi preprečili gnilobo grozdja. Toda do danes še ni popolnoma rešeno vprašanje preprečevanja grozdne gnilobe. Znan mi je primer izpred 10 let (tedaj smo dobili prve botriticide), ko je direktor trgovine hotel tožiti za odškodnino direktoija KZ, češ da mu je ta priporočal in jamčil uspeh škropljenja proti grozdni gnilobi (botritisu), vendar je grozdje kljub natančni uporabi tega sredstva še naprej gnilo. Zato je treba povedati, da uporaba fungicidov (botriticidov) ni zadostna, z njo imamo do 70% uspeha, vendar botrytisa ne more popolnoma preprečiti.
pori uporabljamo tudi bakrena sredstva, ki utrjujejo jagodno kožico in naredijo prevleko na listih trte, kar povečuje vpijanje odvečne vlage in tako zmanjšuje (poleg preventivnih ukrepov, o katerih sem pisal v zadnji št. Dol. 1.) razvoj botritisa. Škropljenje z enim ali drugim od navedenih sredstev opravljamo do 20. avgusta.
Sredstva za zatiranje grozdne gnilobe
Da bi gnilobo grozdja zmanjšali, po cvetenju škropimo s fungicidi, ki razen pred peronosporo in oidijem varujejo grozdje še pred botritisom; tako oviramo razvoj te glivice na grozdju kot saprofit. V poštev pridejo preparati na osnovi kaptana (sredstva: captan WP 50, orthodd 50, orthocid 83, captan 50, captan Bayer 50, ven-turin 50, lektan K 50), folpeta (ta ima podobno kemično spojino kot kap-tan; na osnovi folpeta so sredstva: fol-pet 50, folpet F 50, vitosan S 50, my-codifol bakreni (altan, turbofal), metil-metirana (sredstvo basfungin, ki deluje proti peronospori, rdečemu listnemu ožigu, oidiju, botritisu in pršicam, ne vpliva pa na vinske kvasnice in je primeren za zadnja škropljenja vinske trte), diklofluamida (sredstvo euparen, bakreni euparen, la deluje proti peronospori, oidiju in gnilobi grozdja). V bujno rastočih vinogradih za zadnja škropljenja proti peronos-
Sredstva, ki učinkujejo le proti gnilobi
V skupino pripravkov proti grozdni plesni sodijo tisti, ki učinkujejo samo proti tej bolezni, nimajo pa nobenega drugega učinka (ne proti peronospori ne proti oidiju in ne proti pršicam). Uporaba teh pripravkov je dražja, venciar je njihov učinek zanesljivejši in boljši (ni pa 100-odstoten), ob vestnem škropljenju lahko znaša 70 do 85%. V to skupino sodijo kontaktni fungicidi, botriticidi na osnovi vinklozolina (preparat ronilan), gliko-fena (preparat rovral), diciklidina (pripravek sumilex WP 50).
Sistemični fungicidi proti gnilobi, kot so benlate, enovit M in derosal, so v začetku učinkoviti, po nekajkratni uporabi pa glivica botritis postane proti njim odporna. Večkratna uporaba teh preparatov je zato brez smisla.
Botriticidi, ki jih uporabljamo samo proti gnilobi grozdja, kot so ronilan, rovral in sumilex WP 50, so dragi in jih je nesmiselno brez potrebe uvrščati v celotni škropilni načrt (za vsa škropljenja po cvetju) vinogradov. Zato jih bomo pripravili posebej kot i samostojno škropivo (seveda jx> na- S vodilih) in s temi sredstvi (enim izmed < imenovanih) škropili le grozdje tistih sort trte, ki rado gnije (kraljevina, šipon, zeleni silvanec, ranfol itd). Škoda je drago škropivo nanašati na druge zelene dele trte in na sorte, ki na splošno ne gnijejo (na primer žametna črnina).
(Opomba: Viri so iz knjige varstvo rastlin, o katerih sem na tem mestu že pisal).
,VV\\\\\\VWWVVW\ \\VVW>AAAAA\VVWVVVVVV\\
Živinske krme bo malo
Semena za dosevke dobivajo pri Agrarii z zamudo — Slaba kakovost krompirja — Napadajo ga glivične bolezni — Koruzo dušijo pleveli — Zamašeni odtoki
BREŽICE — Živinorejcem bo letos primanjkovalo krme iz dveh razlogov, zaradi tega, ker so težko sušili seno, in zaradi tega, ker na poplavljenih travnikih ne bodo imeli otave. Na priporočilo pospeševalcev bodo nekaj površin preorali in posejali travno deteljo ter travno mešanico in jih dobro pognojili, da bodo tako nadomestili majkajočo krmo. Na njivah z oljno repico, ki je niso mogli požeti, in tam, kjer je bila pšenica, že sejejo strniščne dosevke. Pri Agrarii so povedali, daje največja težava v tem, ker ne dobijo takoj semen, vendar upajo, da bodo lahko vsem interesentom pravočasno ustregli.
Žetev seje močno zavlekla, pridelek pa je zelo različen. Najbolj so prizadete njive ob vodotokih in lastniki bodo ponekod komaj dobili toliko zrnja, da si bodo povrnili seme. Precej manj škode je bilo na peščenih tleh, vendar je bilo žito večinoma poleženo. Močno so se razbohotili pleveli, zato je spravilo izredno težko.
Slaba je tudi krompirjeva letina. Voda je stala na njivah po več dni, ponekod pa je ves krompir odnesla. Tam, kjer je ostal, se ga lotevajo glivične bolezni in zaščitni ukrepi ne bodo imeli zaželenega učinka. Krompir hitro gnije in ne bo obstojen. Tudi koruza si na po-
plavljenih njivah ne bo hitro opomogla. Zemlja je močno zbita, preraščajo jo pleveli in dušijo rast. Pridelek bo na takih območjih precej manjši od normalnih letin. Ljudje se povsod trudijo, da bi zmanjšali posledice poplav, kolikor je to v njihovih močeh.
Velike poškodbe odkrivajo na melioracijskih sistemih, predvsem na področju Sromljice in Gabemice. Voda je zamašila odtoke in si utirala pot na poljedelske površine, čeprav so pri izgradnji ob Sromljici upoštevali stoletne vode. Toda količine so bile tolikšne, da to ni pomagalo.	J. T.
TRI MEDALJE ZA METLIŠKA VINA
METLIKA — Metliška Vinska klet je tudi v hudi mednarodni konkurenci potrdila visoko kakovost svojih vin. Na nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani, kije letos potekalo pod visokim pokroviteljstvom Mednarodnega urada za vino, so njihov laški rizling, letnik 88, ter metliška črnina, letnik 86 in 87, dobili srebrne medalje. Povedati je še treba, da so bili kriteriji na letošnjem ocenjevanju strožji kot prejšnja leta in tako so te medalje še toliko več vredne.
Ribniški ekologi in mladi se tudi ne strinjajo, da je ta hidromelioracija potrebna, tudi zato, ker je vnesena v občinske plane razvoja, saj je republiška skupščina že pred dobrima dvema letoma sklenila, da je treba te plane preveriti, posodobiti in uskladiti z novimi dognanji. Različni posegi v vodotoke so bili namreč opravljeni tudi neustrezno, da so spremenili potoke in reke v kanale in tako bistveno okrnili ekološki sistem.
J. PRIMC
it*. V- —	•
*. »k. (K.u
KAMERA ODKRIVA — Frankovičeva hiša v Dolnjem Suhorju pri Vinici je vaščanom vse prej kot v ponos. Tipična belokranjska domačija s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem ter zaprtim dvorom je že leta in leta prazna, kajti lastniki so pomrli, nikogar pa ni, ki bi jo uredil ali celo porušil, sgj stoji ob nepreglednem cestnem ovinku. Slednje bi za etnologe predstavljalo veliko škodo, kgjti takšnih domačij je v Beli krajini le še nekaj, a bi se danes težko našel kdo, ki bi bil finančno sposoben obnoviti poslopja. Čeprav je okolico prerasel plevel, odpada omet, streha se ruši v notranjost, pa ima naključen nepovabljeni obiskovalec vtis, da dobro ohranjena črna kuhinja, nekaj kosov pohištva in celo oblačila v omari še vedno čakajo na stanovalce. Žal očitno zaman. (Foto: M. B.-J.)
.avgusta 1989
DOLENJSKI LIST
3
liti
IZ NKŠIH OBČIN
illib
IZ NKŠIH OBČIN

Njihova prihodnost je v izvozu
Krka, tovarna zdravil, tudi letos uspešno posluje — Od nove organiziranosti si obetajo manjše stroške — Povečujejo se terjatve na domačem trgu
NOV O MESTO — »Krka je za letos načrtovala dokajšnje povečanje fizičnega obsega poslovanja, v farmacevtiki za 15, kozmetiki za 12, v izolacijah glede na lanski remont kar za 30 odstotkov, medtem ko je v zeliščih predviden fizični obseg proizvodnje na lanski ravni. Zmožna pa je še večje fizične proizvodnje, če bi bili naši kupci, predvsem zdravstvo, v boljših likvidnostnih razmerah. Sedaj je likvidnost naših jugoslovanskih kupcev že kar vznemirljiva,« pravi Slavko Plaveč, namestnik glavnega direktorja Krke, tovarne zdravil.
V prvem polletju je Krka v glavnem
v vseh dejavnostih presegla letne gospodarske načrte, tako daje celotni plan presegla za 24 odstotkov, največ v farmacevtiki, v prodaji zdravil, ki sicer prinese skoraj dve tretjini prihodkov.
Slavko Plaveč
Glede na ugodno prodajo je večja ekonomska uspešnost poslovanja, boljši finančni rezultati se kažejo v večji aku-mulativnosti. Predvsem pri zdravilih je to tudi rezultat drugačnega obravnavanja pri oblikovanju cen, ki se sedaj smejo popravljati sprotno z inflacijo in rastjo vrednosti tujih valut. Žal imajo zaradi velike nelikvidnosti jugoslovanskega zdravsta velike probleme s plačilom teijatev. Lani so imeli izdelke plačane v povprečju v 32 dneh, letos seje čas plačila raztegnil že na 45 dni. V Krki so bili celo že prisiljeni zmanjšati prodajo najslabšim plačnikom, ki dolgov ne poravnajo tudi po celo leto, v sedanji inflaciji pa je blago praktično podaijeno, če plačila ni prej kot v treh mesecih. V Krki so v zadnjih dveh letih tudi močno izboljšali obračanje sredstev, kratkoročno zadolževanje pa je letos enkrat manjše kot lani.
Boljše je s prodajo tujim kupcem in v Krki že dolgo vedo, da jim izvoz daje prihodnost. Po tem se tudi ravnajo. Letos je Krka načrtovala izvoziti za 72 milijonov dolaijev, od tega skoraj tri četrtine na konvertibilne trge. Dosedanji rezultati in dogovori s Sovjetsko zvezo v
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 5. avgusta, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure kot dežurne odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Blagovnica KZ Žabja vas
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka
•	v nedeljo, 6. avgusta bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta samopostrežba na Glavnem trgu 23.
OBČINSKA POMOČ
NOVO MESTO — V krajevni skupnosti Podgrad je hudo neuije 11. julija močno poškodovalo lokalne ceste Podgrad—Mihovec, Mihovec—Pristava in Mali Cerovec — priključek na cesto Novo mesto—Metlika. Komisija za ugotavljanje in ocenjevanje škode po elementarnih nesrečah je po ogledu cest ugotovila, da bo krajevna skupnost za popravilo potrebovala okrog 21,5 milijona dinaijev. Občinski izvršni svet seje odločil iz stalne proračunske rezerve Podgradu pomagati z 11 milijoni dinarjev za odpravo posledic neurja. Že v začetku meseca so bile podobne oomoči deležne krajevne skupnosti Škocjan, Prečna in Hinje. Prva je dobila 24 milijonov za popravilo poti Klenovik—Za-gradska gora in mostička preko potoka Rakovnik na poti Poljane—Klenovik, druga 13 in Hinje 16 milijonov dinaijev za popravilo cest, ki sojih poškodovali junijski nalivi.
KONČNO UREJEN KULTURNI DOM
METLIKA — Te dni bo končano delo pri popravilu oziroma učvrstitvi stropne konstrukcije na metliškem kulturnem domu, kar bo kulturno skupnost stalo 61 milijonov dinaijev. Ker so letos na zahtevo inšpektorjev odpravili tudi druge pomanjkljivosti — med drugim so povsem obnovili električno napeljavo — računajo, da bo tako po 11 letih, odkar so dom prenovili, sedaj končno le dobil uporabno dovoljenje. Tako naj bi metliški kulturni dom odprl svoja vrata v začetku septembra.
Ob kruh in vino
metliške Kmetijske zadruge. »Ves čas v zadrugo dajemo vse, kar pri-
Neurje s točo močno zmanjšalo pridelek pšenice in grozdja
DRAGOMLJA VAS — V metliški občini je nedavno hudo neuije s točo najbolj prizadelo Dragomljo vas, kjer je povzročilo precejšnjo škodo v vinogradih, na poljih in sadovnjakih. Eden redkih čistih kmetov v tem goijanskem delu Bele krajine je Drago Kramarič. Ljudi, ki živijo samo od kmetovanja, take nesreče še bolj prizadenejo.
»Se če ne bi bilo takih neurij in drugih vremenskih nesreč, bi bilo v današnjih časih pri nas težko živeti od kmetovanja. Taka nesreča pa nam močno zmanjša pridelek, dela in stroškov je pa še več,« pravi Kramarič, dolgoletni kooperant
delamo, razen tistega, kar porabimo doma, seveda,« povesta zakonca Kramarič, ki se oba ukvaijata samo s kmetovanjem. Skupaj z gozdom imajo 14 hektarov zemlje, od tega je obdelovalne samo tri hektare in pol, dva hektara je imajo pa še v najemu. Sedaj imajo v hlevu 6 pitancev. »Ob dobrih letinah sem dal v Vinsko klet tudi po 8 ton grozdja, če ga bom letos lahko dal tono, bo dobro. »Poleg tega Kramarič trtja ni imel zavarovanega in bo vso škodo trpel sam. »To gre na račun našega dela.«

Drago Kramarič
Da je nesreča še večja, je toča močno sklestila tudi pšenico. Kramarič ima svoj kombajn in za žetev si je določil prav dan jx> neuiju. »Vsako leto nazaj sem prodal po tri tone pšenice, letos je bom trikrat manj...« Kramaričeva sin in hčer živita sicer doma, a imata poklic in sta zaposlena v Metliki oziroma na Suhorju. »Za mlade je tako bolje, kot da bi bili odvisni samo od zemlje. Ne bi hotel, da bi bil kateri od otrok čisti kmet. Jaz sem zmeraj upal, da bo v kmetijstvu šlo na bolje, a od tega ni nič. Midva z ženo bova že zdržala do penzije, še pet let imava. Oba sva pokojninsko-inva-lidsko zavarovana, in to v 4. razredu, kjer so pravice take, kot jih imajo delavci v tovarnah. Stroški plačevanja za to zavarovanje pa so vse večji in morava se odpovedati drugim stvarem, da si lahko to plačujeva.«
A. B.
zelo pomembno,« pravi
zadnjem času kažejo veliko možnost, da bi načrtovani izvoz presegli za okrog 15 milijonov dolaijev. Klirinški izvoz tako ni nepomemben, posebno, ker poleg zdravil prodajajo na te trge vse več tudi kemijske surovine, za izvoz svojega znanja, tehnologij in surovin pa so zaenkrat sklenili šest kooperacijskih pogodb s sovjetskimi podjetji.
S 1. julijem so v Krki ukinili vseh 10 tozdov in sedaj deluje kot enovito družbeno podjetje. »Končni cilj nove organiziranosti pa je preoblikovanje proizvodnih programov v profitne centre, ki bodo v glavnem oblikovani po dejavnostih (farmacevtika, kozmetika, zelišča, zdravilišča, izolacije, veterina itd.), v njih bo vse, od razvoja do prodaje, enotna bo odgovornost za uspešnost programa. Dejavnosti, jx>membne za vse podjetje, pa bodo organizirane v sektoijih. Pričakujemo, da bomo s tako organiziranostjo že letos prihranili velika sredstva, predvsem, ker bo manjša splošna režija in ker bo oblikovan le en žiro račun ter obračun z družbeno skupnostjo. Olajšano bo spremljanje likvidnosti poslovanja, računamo tudi na še hitrejše obračanje sredstev, kar je ob tako dragem denaiju v teh inflacij-
skih časih Plaveč.
Nova organiziranost je eden od ukrepov za večjo konkurečnost na domačem, še bolj pa na tujih trgih. Za to skrbijo tudi s kakovostno proizvodnjo, za kar posodabljajo vso tehnološko opremo v tovarni, velik poudarek pa kot ponavadi dajejo kadrom, razvojnemu potencialu, ki dela na novih proizvodih in novih tehnologijah, ter tujii boljši splošni izobrazbeni strukturi. Ze tri leta Krka z zaposlovanjem le nadomešča kadre, tako načrtuje tudi v bodoče, presežke zaradi racionalizacij in prilagajanja pogojem na trgu pa zaposluje z notranjimi razporeditvami. Upajo, da jim bo to uspevalo tudi v bodoče.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Življenje z inflacijo
Nova podražitev stanarin in komunalnih storitev v novomeški občini
PODPIS PETICIJE — Udeleženci ekološkega tabora Krka 89 so sestavili peticijo proti onesnaževanju Krke in jo dali občanom v podpis. V Novem mestu so zbrali bolj malo podpisov, pravijo, da veijetno zato, ker so ljudje že siti raznovrstnih podpisovanj, več zanimanja pa je bilo v Žužemberku, od koder je fotografija, ter še v nekaterih drugih krajih ob zgornjem toku Krke. Skupno so zbrali 940 podpisov. (Foto: T. Jakše)
NOVO MESTO — Kot je bilo predvideno že pri sklepanju o podražitvi za julij, so se komunalne storitve in stanarine v novomeški občini s 1. avgustom spet podražile. Stanarine so višje za 21, komunalne storitve pa v povprečju za 44 odstotkov.
V oda seje podražila za 40 odstotkov; po novem stane 1 m3 vode za gospodinjstvo 6.440 dinaijev, za družbene dejavnosti 7.590 in za gospodarstvo 13.930 dinaijev. Odvoz smeti je dražji za okrog 43 odst. Za gospodinjstvo stane sedaj 470 din od kvadratnega metra,
za družbene dejavnosti 870 in za gospodarstvo 2.060 din. Pri določanju no-
Prijateljstvo še tesnejše
Člani društva »Krka« iz Hannovra v Novem mestu — Prijateljska tekma, pohod in pogovori — Tudi predstavniki pobratene občine Langenhagen
NOVO MESTO — Poletna srečanja med člani slovenskega društva »Krka« iz Hannovra in njegovim pokroviteljem, novomeško občino, postajajo že tradicionalna in dobivajo vsakič novo in bogatejšo vsebino. Tako so se srečali tudi zadnjo soboto pri gostišču Loka, nadaljevali s prijateljsko tekmo v balinanju v novomeškem domu JLA, zvečer pa so preživeli ob prijateljskih pogovorih na družabnem srečanju v Dolenjskih Toplicah.
S podpredsednikom društva Zvonkom Verčičem smo o delu društva, sodelovanju s pokroviteljem in načrtih za naprej govorili pri Miklavžu na Gorjancih, kamor je člane društva in njihove novomeške prijatelje, zraven so bili še predstavniki pobratene nemške občine Langenhagen, zanesla pot v nedeljo. Pri Miklavžu so se zbrali dopoldne, od tam pa peš krenili na Trdinov vrh, se spustili do Gospodične in se vrnili na izhodiščno točko, kjer so jim Novomeš-čani na jasi pripravili piknik.
»Sodelovanje z novomeško občino nam veliko pomeni,« pripoveduje Zvonko Verčič. »Društvo ima sedaj kakih 55 članov, vendar računamo, da jih bomo pridobili še več. Novomeščani nam pomagajo pri nabavi raznih športnih rekvizitov, knjig za našo knjižnico, še največ pa nam pomenijo prijateljski stiki, ki so spodbuda za nas, da ohranjamo in gojimo svoj jezik in kulturo v daljni tujini, zlasti pa so v oporo našim otrokom, da se z večjim veseljem udeležujejo pouka materinega jezika. Tudi število otrok pri slovenskem pouku stalno narašča in učiteljica, ki se vozi k nam iz Bremna, je z njihovim napredovanjem zadovoljna. Na današnjem srečanju
smo napravili nekaj načrtov za nadaljnje sodelovanje. Že sedaj smo se do-
govorili za proslavo dneva republike, pri kateri bosta sodelovali novomeška m langenhagenska občina in bo letos
BO ITALIJAN OBNOVIL GRAD? — Italijanski poslovnež Carlo Brenti že več kot 30 let prihaja na lov v Belo krajino, najpogosteje na območje lovske družine Gradac. Sedaj, ko je tudi pri nas dovoljeno vlaganje tujega kapitala, je gospod Bremi na metliški izvršni svet naslovil predlog, da bi s svojimi poslovnimi partneiji vzel v najem propadajoči grad v Gradcu s pripadajočo zemljo in ostalimi objekti. Grad bi obnovili in v njem uredili ekskluzivni lovski in ribiški klub. Poleg tega bi uredili izredno lep, a zanemarjen grajski park, pri gradu bi naredili teniška igrišča, popravili grajske hleve, kjer bi imeli konje za rekrativno in športno jahanje. To zamisel in ponudbo italijanskega poslovneža so na metliškem izvršnem svetu sprejeli in podprli, seveda pa je treba, preden vsa stvar steče, rešiti še kup vprašanj. (Foto: A. B.)
nekaj posebnega, dogovaijamo pa se tudi že za zimske počitnice, saj bi takrat radi pripeljali sem čimveč naših otrok, saj so zanje stiki z domovino še posebej pomembni.
Tudi Boris Dular, predsednik OK SZDL, je zadovoljen s sodelovanjem med občino in društvom: »Vezi, ki so se stkale med različnimi kulturnimi in športnimi organizacijami, so že tako ustaljene, da naše posredovanje že skoraj ni več potrebno. Veliko tega teče tudi v okviru sodelovanja med novomeško in langenhagensko občino, mi pa pri tem vedno gledamo, da vsi stiki hkrati tečejo tudi preko društva. Tudi na republiški ravni so nam že priznali, daje malo občin v Sloveniji, ki bi imele z društvi v tujini tako dobro vpeljane stike, pri tem pa se je treba zavajati, da društvo ,Krka’ obstaja šele dobre tri leta.«
Na pikniku pri Miklavžu je bila tudi langenhagenska »mati županja«, gospa Waltraud Kriickeberg. Udeležila se je jx)hoda in izjavila, da se še že dolgo ni počutila tako dobro. Svoj dopust s prijatelji preživlja na Zajčjem vrhu in pravi, da dolenjska pokrajina vpliva nanjo zelo pomiijajoče. To je še en dokaz, kako koristni so neposredni stiki med obema prijateljskima občinama, saj bomo na ta način odprli oči nemškim turistom tudi za našo notranjost, ki jo sicer na poti proti moiju le bežno oplazijo z očesom.
T. JAKŠE
vih cen smetarineje upoštevanih 10 odstotkov za postopno realizacijo razvojnih programov krajevne skupnosti Brusnice in Orehovica. Pri podražitvi kanalščine in čiščenja odpadnih vod so se ravnali po stališču, da je treba te cene postopno izenačiti za vse uporabnike (prispevek glede na faktor onesnaženosti se plačuje posebej), zato so se najbolj podražile za gospodinjstva, najmanj za gospodarstvo. Kanalščina je za gospodinjstva dražja za 47 odst. in je za 1 m3 sedaj 3.030 din, za družbene dejavnosti 4.040 (33 odst. več) in za gospodarstvo 5.520 din (24 odst. več). Čiščenje odpadnih voda stane sedaj za gospodinjstva 1.180 din od 1 m3 (69 odst. več), za ostale pa 2.630 din (25 odst. več).
Povprečna komunalna košarica — računa se povprečna stanarina za 55 m2 veliko stanovanje in po 20 m3 za vodo, kanalščino in čiščenje odpadnih voda — stane po novem v novomeški občini 764,925 din in je za 27 odstotkov dražja kot julija.
NOVI PRISPEVKI
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Nuša Rustja, Novo mesto, namesto cvetja Zvezdaninemu očetu 250.000 din, krajevna skupnost Otočec namesto venca za jrokojnega Jožeta Lampreta
500.000	din, izvršni odbor osnovne organizacije sindikata DSSS Novoles Straža namesto venca očetu sodelavca Tineta Marina 250.000 din, Kmetijska zadruga Metlika, sindikat TZO kooperantiva, namesto venca očetu Ivana Kureta 400.000 din, družina Šmajdek, Valantičevo 7, Novo mesto, namesto cvetja na grob inž. Alojzu Ušaju 50.000 din, delavci Službe družbenega knjigovodstva Novo mesto namesto venca za pokojnega Alojza Ušaja
710.000	din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
MEDNARODNI PIKNIK — Po osvežujočem pohodu na Trdinov vrh in h Gospodični so predstavniki novomeške občine in DPO skupaj s svojimi gosti, člani društva »Krka« iz Hannovra in predstavniki občine Langenhagen pri Miklavžu sedli k sproščenemu prijateljskemu pogovoru. Prva z desne je županja mesta Langenhagen, gospa Waltraud Kriickeberg. (Foto: T. Jakše)
Injekcija za zdravstvo?
Metliško zdravstveno skupnost reši le višja prispevna stopnja — Nelikvidnost, ob polletju izguba
METLIKA — Ob polletju je imela metliška zdravstvena skupnost 3 milijarde dinaijev izgube. Polovico te vsote znašajo dolgovi novomeški bolnici in metliškemu zdravstvenemu domu, se pravi »domačim« porabnikom, polovico pa so dolžni drugim. Že vse leto imajo tudi stalne likvidnostne težave, ki sojih pravzaprav že kar navajeni, sqj se vlečejo že od lani, če ne še od prej. Da bi prišli na zeleno vejo, jim manjka enoinpolmesečni priliv.
Jasno je, da težav metliškega zdravstva ni moč rešiti drugače kot tako, da dobi zdravstvena skupnost več denaija. Če tega ne bo, ne samo da ne bodo pokrili izgube, ampak se bo ta tudi še močno povečala. Do denaija pa lahko zdravstvena skupnost pride s prerazporeditvijo sredstev znotraj občinskih družbenih dejavnosti ali tako, da se v občini odločijo za višjo prispevno stopnjo za to skupnost. Če bi hoteli prerazporejati denar znotraj družbenih dejav-
nosti, bi morali vzeti že tako preskromna in v vseh pogledih nezadostna sredstva drugi ali drugim interesnim skupnostim, ki se, kar vse po vrsti, neprekinjeno otepajo s pomanjkanjem. Tako torej res ne ostane nič drugega kot povišanje prispevne stopnje.
Za to imajo tudi sprejemljive razloge in argumente. Sele z zadnjim povišanjem prispevne stopnje so dosegli povprečno slovensko prispevno stopnjo, medtem ko so bili vsa prejšnja leta za odstotek do dva nad republiškim povprečjem. Za odstotek in pol do dva bi morali tudi sedaj dvigniti prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov, da bi si metliško zdravstvo opomoglo od stalnih stresov in šokov, ki ga že dalj časa napadajo in pretresajo. Kako strašno rastejo z inflacijo stroški v zdravstvu, pove tudi podatek, da je znašal lanski celoletni priliv za zdravstveno skupnost 3,85 milijarde dinaijev, toliko in še več denarja pa, računajo, se bo letos zbralo samo v avgustu.
A. B.
DISKONT — Meščani so se ob o# <S t ju zelo razveselili diskontne trgovine « Krka v Bršljinu. Bistvo diskonta J«
..	_________.....ni/, nhna»Wii
v Bršljinu nekako nočejo dojeti, preD®j tero blago je tam namreč dražje kot* čajnih prodajalnah. Navdušenje n*“ kontom v našem mestu plahni. _ OBUTEV — Telefonirala namFTj ka in povedala, da novomeški trg0' ^ nekako nabavijo obutev številk do 2 od 33 naprej, vmes pa zija praznina “T številk, ki jih nikakor ni mogoče K V rli trgovci najbrž menijo, da Dolej-rltJ prastari navadi pač ne potrebujen^yjPOi vilk, ki ločujejo otroštvo od odnašaj otrokove noge prerastejo številko bi mu kupili kar čevlje številke bodo vsaj nekaj časa prav,« bi rekteo-j babice.
iDice.	, ,4
POPUST — Trgovska je tudi na^J ja novica. V prodajalni Novote>®i Glavnem trgu se dogaja nekaj nezp nega. Za komplete orodja zn and* daip.in tranvri tudi dn 400 odstOt*
prejšnjih 400 starih milijonov le & kot 100 milijonov din. Upamo, tehna s to potezo ne bo prišla palico in da nas bo v teh sivih fcsiDJ razveselila. Škoda je le, da se komr] orodja ne da jesti.
Ena gospa je rekla, da bo.P^ lišče v Ločni res treba Pres\\- je vpršanje časa in nesramno*®,Jj	0
mreč, kdaj se bodo tovornjak'Tji ^ klopniki, ki zdaj razkošno parkirišče pokopališča, presen^ J3 zgri grobove.	C. Pr
tv.fijča

Cofe
Od 13. do 26. julija so v novoffl^jfc oi rodnišnici rodile: Anda Vardič a r ste — Miljana, Bernarda Og fodn; Spodnje Pohance — Barbaro, M" |V 'Pum guštinčič iz Trebnjega — Greg<30*'| “nno, ka Germšek iz Podsrede — R°k»> |0jMa Švigelj s Stare Bučke — Nuško,''“Ani; Kirm iz Zabukovja — Nino, hjL-fcatL nar iz Ledeče vasi — Andreja,v
nar iz Ledeče vasi — Andreja,»	■ ‘*uiu
iz Rosalnic — Pavleta, Irena P? jLa JJev novca — Sabino, Marinka Pus*^ “«UU i/oci_ A KJiltra Mllllcf IZ **V ^“P09i
vasi — Alena, Milica Muller iz P|3,|P Pogi
—	Antonija, Katica Spudič tz«š^ e)iS(
—	Kristino, Jožefa Škrbec iz Les* hbča
—	Sandija, Bariča Benkovič iz »ara
—	Matija, Vida Gorenc iz Zaloga ^efon
teja, Vida Juvane z Male Cikave 'TJ'"-Branka Bakše iz Šentjerneja Ul Iv«.
Vida Bašelj z Gorenjih Kamene____W|l
ka, Marija Može z Gor. Kamene —l
ia$a rillza Vrihpž Inooris — l'® ..	•>..
jaža, Cilka Kobe z J ugoija —;	7»,
lijana Ivačič iz Podgore pn bjjjj!
Janžekovič Anica iz
Šenijv;
»Jjjvi S
Jureta, Daija'Pirc iz Orkljevca-7

Mira Dular iz Zavinka — Tadej*, na Simčič s Hrasta pri Vinici -p Branka Filipovič iz Meniške vasi ta, Ljubica Skoliber iz Metlike -Silva Slak iz Gor. Karteljevega Vida Golobič iz Vavpče vasi -p “ g Jožica Nosan s Tolstega vrl“fvtokf^jcval Veronika Tomažin z Vrha nad .Jtoi^koz, gom — Tomaža, Liljana Cerkvišč - Bojana, Olga Robek Strmice — Majo, Andreja Krevs ^ Peči — Mitjata, Ivica Rupar a > deklico, Nevenka Drčar iz dečka, Dragica Buija iz Kostanj deklico. Vilma Murn iz Korit Jožica Žagar iz Jerneje vasi IZ NOVEGA MESTA - ; zič iz Kotaijeve 5 — deklico, MajJU,!1 iz Nad mlinov 16 — Mateja, K oK 1pl mut iz Slavka Gruma 58 — deck'. ( Držaj iz Bršljina — Doriana, renc iz Šegove 15 — Luka, M* ne« gan, Pod Trško goro 99 — Marka, [črna Opara iz Volčičeve 16 — Gostiša-Benčina iz DefrancesOJ? ^dr* Ano, Andreja Beg s Ceste bnga^J*), le Gašpeija, Daija Kraševec iz Ln° Tadeja, Daija Pavlin iz Ceg Anjo, Nataša Retelj iz Trdino«
Klemena.
Sprehod po
„>01
ES^li
NEKAJ KRAJANOV Z	Pol
GA TRGA mi je že večkrat r"^rfitVWva; pišem, kako ponoči ne mor^nSgib(llzVl
fcSSKi&tčSS
šič. »Najbolj nadležni so *
pravijo in hkrati dodajajo, d*	j
kot lepo, če bi vsaj v P°'etn'%og Jc jS^n
It vsaj . p.”-	it ■. . -MII
zaprli za ves promet. Ta Pr?jTnerfiS? ni večkrat podan, vendar se olDvieSindf!tl pr Odgovorni pač ne bivajo na1	,
giZaflSgsJS
omobila, je to prej dobrod°si ^ *aVr
PRED STAVBO OBČlNS*^ SČINE METLIKA stoji že ne! čitniška hišica na kolesih-sprašuje, če je morda ne dopoldanski počitek občinski n3,: jOJ/vhi sapi pa dodaja, da bi prikolica piALfuoi pred kakšno trgovino, da bD^
b
počivat trgovci, ki so dobesedni, ni zaradi vsakodnevnih menja* ^
inventur. Delavci Beli pa ud>)°’ prikolica prišla še kako prav z* vanje.
l9«Jt.
^.Uomaljski drobir
't >	— Pred časom smo pisali
n|k finskem občinskem sekretarju
____ Jr^hčne zveze in ugibali, zakaj prav-
kndi) tha Wako jutro pred začetkom delov-°vj;V Ki ^ja v gostišče v gradu. Vzrok ° c tfmJj)reve,janju točnosti prihajanja a..!lirtkL_ ^ttabencev v službo niti ne v 11stvaWilccVai^U **ZDL ljudstvu, ampak v za
k.ctvaWiV« JU b/:UL ljudstvu, ampak v za 16 nJC, 7mn°g° pomembnejši stvari. Se-
if bflfeu J’ ta bi v lokal, ki je namenjen še
ts*Jss*sks^j£Ss
? 30W*o »j vrm° travo, je moral srkniti še rnina|lf'*tins!0, ?? smo sPet naredili reklamo . .Al.- • vu tala krajina in njegovemu di-
šsmsFFTT,
™braieva ne
pmo Sf*llDnrw»-v lajiiiui lzoorazevaine iirtdSbrofJ1 , °ya Khalil bi jo najbrž kar
.^.»siStirt, u, Jf?? odprla kar popoldansko 1 na»4 vama ~ R° Be'a krajina še ni bi-
‘»»^SSTvha:
.s^jjassrisss.ic:
d*N<®U’ ^kresove razen ob različnih
iva »,wcsove razen ob različnih
Mmrer ‘k?. m°čneje zagrmi. Telefoni Oiprošn?0lknej°- preklinjanje, molitve & VCfP.rav nič ne pomagajo. Če bi se W ''‘tofsam L1"11 zopet odločili napasti Vi-% ckrj^ vbo*.ve’zakaj), in zaprli izhode y <j^u“°!),na Slovenija zaradi preki-h ten^-0nsklh 2vez sPloh ne b. zvedela
---------------
grobne iz Kočevja
j»fe2iKa$iičsš
'Ha “ S Plt j° v°d° 'e južni del mesta, z*^|j(tstrie„,0J ^°dni hranilnik na pobočju
■-fesMsa&sS
L,-H«* olOVPncU;	*_i  ,
®Ž!^"FENZIVA-Ured-
“rJlofeii,- mladinskega glasila »Ro-ne^JEi, ry,„_va H" v številki, kije pravkar iz-
• v»revmo,tojepravkariz-aPo<fenn Ja’ ta J'e R°5ka ofenziva II
'odn.V,,231^31!' Počitnic prekinjena, '»jim ot,me^ taugim pravi: »Vem, da s SOVOnČeniem in nnliti-riraniom
Klin:-d*y°dstyo, da so ljudje nezado-
irla^vujpvu1 , tk Bubby ugotavlja, da šteje z D°Hbčanie nad 12.000 prebivalcev, le 1.500 ^H^Doorc-ta 'ma telefonski priključek; da šeMevH1 “ nov! priključek megleni, cena ješče J	*? ® tudi še ne dokončna; da so bi-
Ht^ttarak' ' Ve^rat »nategnjeni«, zaradi ta ■'fen!?3 zbiranja novih naročnikov za r-j^e Priključke ni uspela.
Ribniški zobotrebci
S5Stt54‘e^m ^b'0 v Jurjeviči pri ^MAltum. -*1' Ogledali so si tudi okoliške
?±aSSW5ffl££?:S:
AfZavia.	01-rtDvj vkcmc
'ski.^S£lt£tSBSSi
?&ssSSS£
^ Ho 86 ^ru8ače zabavajo. Zvedeli abrij,ir«evabi8lnt0 najbolj' v promet »iz-
k^A*t=k£!**'
trii* H^nalu mi.° karateju, akc „ ef#V. Z\v. 1)3 tu<^ humoristični.
d^A,HRVAŠKEM DRAŽJE? lile«*> Hrvaa PraSujeJ° dopustniki, ki so bili arij*	enJln pd tam pisali domov ter
„ . ,aJ je treba na dopisnice in
»niti 70 r.f. X. . . 	V	1
^vJVebanjske iveri ,
Jl^>vSNIK1 ~ iz zelo zanesljivih P^JO, da bi Drenekateri firmi v
jJOv ryv_ » ,1IVI — Iz zelo zanesljivih
sSSbSE?«#*
nihdCtasoliJr^.ta tudi jedače gasilci sploh to' lP^h	kukor počno na mnogih
ampak 50

IZ NKŠIH OBČIN
r?m
iiUM
IZ NKŠIH OBČIN
\li
Modemi črnci z obrobja Evrope
Zaradi velikih naročil in spoštovanja dobavnih rokov v viniškem Novoteksu po več kot 50 ur na teden — Desetkrat manjše plačilo_____________________
VINICA — V tukajšnjem Novoteksovem tozdu Konfekcija šivajo od junija do sredine oktobra le za tuji trg, od tega je desetina klasičnega izvoza, vse ostalo pa je lohn. Vsak petek pošljejo kupcem 5 do 10 tisoč kosov hlač ali kril, kasni-tev pa vsaj v zadnjih mesecih v Vinici ne poznajo. Zavedajo se, da bi z zamudami ne le izgubili ugled in zaupanje, ampak bi tudi tvegali, da izgubijo kupca. Takšen delovni tempo pa je izredno naporen, posebno poleti, v vročini, ko se zaposleni dobesedno kuhajo ob svojih strojih.
Julija, avgusta in septembra delajo v viniškem Novoteksu celo vse sobote in dvakrat na teden po 12 ur. Toda kljub temu daje veliko delavcev polproletar-
Odločilna
kakovost
V revščini ljudje varčujejo tudi pri kruhu
ČRNOMELJ — Kritika metliškega kupca belega kruha, ki ga pečejo v črnomaljski pekami, je bila razlog, da smo peke povprašali kako je pravzaprav s kakovostjo njihovih izdelkov. Vendar jih je graja močno presenetila, toliko bolj, ker v zadnjem času na pekarno ni bilo naslovljenih nobenih pripomb, tržni inšpektorji pa so letos obravnavali le dve, a še tuje šlo zgolj za moko, ki ni ustrezala specifikaciji, kar pa ne pomeni, da kruh ne bi bil užiten.
Bili so časi, ko so črnomaljski peki zares zaslužili grajo, sedaj pa končno vse teče tako, kot hi moralo. Če pa že morajo poslušati pripombe, bi jih prej pričakovali za čm kruh, za katerega so moko dobili iz blagovnih rezerv in se z njo pač morajo sprijazniti Peki se zavedajo, da je njihov izdelek občutljiv prehrambni artikel, zato so trgo vce še posebej opozorili da bodo zamenjali vsako štruco ali hlebec, s katerim bo kaj narobe.
Končno je prišel trenutek, ko so se tudi v pekami začeli obnašati bolj tržno. Medtem ko je bilo ljudem še ne dolgo nazaj zaradi nizkih cen kruha malodane vseeno, kakšen odnos imajo do njega, ga sedaj ne mečejo več vstran, marsikje pa ga prihranijo še za naslednji dan, če jim ga ne uspe pojesti v enem dnevu Glede na to, da se življenjska raven znižuje, bi pričakovali da bodo ljudje kupovali več kruha in manj druge, dražje hrane, a varčujejo tudi pri kruhu
Vse to pa pošteno občutijo v pekami kjer se je v primerjavi s preteklim letom peka zmanjšala za 15 odst Prav zato, ker niso obremenjeni z veliko proizvodnjo, se lahko toliko bolj posvetijo kvaliteti izdelkov. Pa tudi zato, ker je kruh danes že tako drag, da se morajo peki potruditi da ga lahko prodajo. To pa jim uspe le z ustrezno kakovostjo.
M. BEZEK-JAKŠE
Trebanjski
turistični
spominki
TREBNJE — V Trebnjem že več let razmišljajo, kaj oz. kakšen spominek bi ponudili gostu, turistu, da bi spominek dostojno in izvirno predstavljal njihove kraje in ljudi. Zato je občinski komite za družbeno planiranje lani decembra prijavil občinski raziskovalni skupnosti sofinanciranje natečaja za izbor izvirnih spominkov.
Komiteje ocenil, da poldrug milijon dinatjev za nagrade, ki jih je primaknila občinska raziskovalna skupnost, ne bo zadoščalo, zato je pritegnil k sodelovanju oz. sofinanciranju še medobčinsko gospodarsko zbornico Dolenjske, Občinsko turistično zvezo Trebnje ter Obrtno združenje Trebnje in Unitehno Trebnje. Razen slednje so ostali prispevali za to, da bi nagradili in spodbudili čim širši krog občanov za izdelovanje ali pa oblikovanje izdelkov domače in umetne obrti, ki bi služili kot turistični spominki.
Navkljub objavi razpisa v Dolenjskem listu ter dejstvu, da je komite z njegovo vsebino še posebej seznanil vse, ki bi lahko koristno sodelovali, niso uspeli pritegniti turističnih društev, obrtnikov, kmetov, ozdov in drugih. Strokovna komisija za ocenjevanje prispelih izdelkov je tako 18. julija sklenila, da prve in tretje nagrade ne podeli, medtem ko.si je drugo nagrado v znesku milijon dinatjev prislužil Anton Zakrajšek iz Migolice pri Mimi, in sicer za serijo pletenih izdelkov iz slame. Pohvalili so tudi prizadevanja Bogdana Breznika za idejni skici dveh vinogradnikov, Marije Koračin za lutko vinogradnika, izdelano iz blaga in pritrjeno na leseni podlagi, Ivana Ostreliča za pleteno košarico in še posebej Alojza Skuška za izdelke iz lesa.
P. P.
cev ter da se jih kar 60 odst. vozi na delo, je izostanek z dela majhen, vsekakor pa manjši kot v novomeškem tozdu Konfekcija. Direktor v Vinici Mijo Kurpes ob tem pohvali zaposlene, ki so po njegovem zelo disciplinirani in se odgovorno obnašajo do kupcev iz RN in Nizozemske. Novi direktor je spremenil tudi ritem dela, saj imajo poleg 20-minutnega odmora za malico počitek še trikrat po 5 minut. »S tem razbijemo monotonijo dela in olajšamo bivanje v tovarni. Zavedam se, daje delo konekcionatjev vse bolj zahtevno, saj se serije manjšajo, to pa vpliva na tehnologijo, kvaliteto, normo. Največje serije štejejo komaj 500 kosov, dogaja pa se, da imamo v enem dnevu tudi po 5 različnih modelov in materialov,« pove Kurpes.
Tako kvaliteta šivanja kot norme so v Vinici zahodnoevropske, zaradi težjih pogojev dela in slabše tehnologije pa naredi tukajšnja delavka v povprečju za petino manj kot nemška, plačana pa je 10 do 12-krat manj, čeprav obe delata za istega naročnika. »Smo na periferiji modernega sveta in torej modemi črnci, a ne po svoji krivdi. Boljših zaslužkov
nam ne omogoča družba, v kateri živimo, ker je predraga,« se jezi Kurpes. Junija so v Vinici ob preseženem planu, nadurnem delu ter delom od sobotah zaposleni zaslužili, preračunano v nemške marke, 250 do 300 mark. Za bruto osebne dohodke so dali 2 milijardi dinatjev, v tem znesku pa je bilo obveznosti iz BOD kar za 890 milijonov dinarjev.
»Te obveznosti so prevelike, ob tem pa ni družba nikoli priznala cene, ki jo plačamo pri biološki reprodukciji. V našem kolektivu je zaposlenih 90 odst. žensk, večina med njimi je mater in prav zaradi mladega materinstva plačujemo naj večji davek družbi, namesto da bi bile tu olajšave in bi se nataliteta povečala,« pravi direktor tozda, v katerem je kar tri četrtine bolniških izostankov zaradi nege bolnih otrok. Vendar bodo po Kurpesovem mnenju ti ljudje še vzdržali vse te napore, ker so navajeni
Manj železa in več papirja
garati, vprašanje pa je, kako bo s pri-
hodnjimi generacijami.
M. BEZEK-JAKŠE
ZAKLJUČENA KAJAKAŠKA ŠOLA
OSILNICA — Na kajak in kanu progi v Starih malnih pri Osilnici je bila tudi letos kajak in kanu šola. V juliju so se v šoli zvrstile tri izmene. Skupno je šolo obiskovalo 32 veslačev.
Na črnomaljskem Dinosu zberejo vsak mesec 300 ton odpadnih surovin
ČRNOMELJ — V Črnomlju so začeli zbirati odpadne surovine že kmalu po drugi vojni, vendar je bil odkup dolga desetletja bolj ali manj improviziran. Šele leta 1980 je dobil Dinos v Črnomlju primemo skladišče, predtem pa so odkupovali kar pod kozolcem. Takrat so zbrali po 300 ton surovin na leto, sedaj pa jih takšno količno odkupijo v enem mesecu.
Vendar se razmeije med odpadnimi surovinami posebno v zadnjem času zelo spreminja. Medtem ko so nekdaj delovne organizacije pripeljale na odpad še veliko uporabnega železa, celo cele cevi, danes tega ni več. »Pozna se, da povsod varčujejo in porabijo vsak najmanjši košček kovine. Največji .dobavitelji’ kovin, predvsem železa, so sedaj Romi, ki so naše vsakodnevne stranke. Spomladi smo od Romov z Gavgenhriba pri Metliki odpeljali za poltretji vagon železa, za kar smo jim plačali nekoliko manj kot 40 milijonov dinaijev. To pa dokazuje, da bi se splačalo imeti za zbiranje odpadnih surovin tudi obrt,« predlaga vodja skladišča Stane Križan.
Da se je v miselnosti Belokranj-
Stane Križan
cev marsikaj spremenilo, dokazuje tudi to, da se v skladišču zbira vedno več papirja, zlasti embalaže, ki jo privažajo iz trgovin. Še ne dolgo tega so se je znebile na drugačen, predvsem pa manj racionalen način. Časopisnega papitja pa je vse manj, saj so ga pred leti odkupili po 6 ton na mesec, sedaj pa ga takšno količino zberejo v treh do štirih mesecih. Križan meni, da zaradi padca življenjskega standarda ljudje kupujejo vse manj časopisov in revij.
Poseben problem pa so koši za steklo, ki jih imajo po Beli krajini postavljenih kar 35, a so nekaterim očitno v napoto, saj jih prevračajo, enega pa so celo sežgali. »S steklom imamo sicer izgubo, a se ga kljub temu splača zbirati že samo zato, da ne bi obležalo po grmovju, vrtačah. To pa ne velja le za steklo, ampak za vse odpadne surovine, in mislim, da so v Beli krajini pri tem pomembni čistilci prav Romi,« pravi
Križan.
M. B.-J.
Zakaj zmanjkuje pitne vode?
Ali lahko pride do onesnaženja pitne vode v Kočevju? — Odgovarja direktor Hy-drovoda — Kočevska in ribiška pitna voda je še preveč poceni________
KOČEVJE — V zadnjih dneh je v Kočevju občasno večkrat zmanjkovalo vode. Poleg tega občane skrbi, če tudi kočevskemu vodovodu grozi podobno onesnaženje, kot se je zgodilo ptujskemu. Za odgovore na ta in še nekatera vprašanja smo zaprosili direktoija Hvdrovoda Kočevje Cveta Obranoviča. Njegovi odgovori so bili taki:
Vzrok za pomanjkanje vode v severnem delu mesta so bile okvare na električnih daljnovodih, ki jih je povzročila strela, zato črpališče ni moglo delati, dokler okvare niso odpravili. Razen tega je sedanje črpališče na Obrhu staro
in oprema dotrajala, zaradi česar tudi prihaja do okvar. Gradijo pa že novo
Kočevje lepše
Opravili so dela, ki so pomembna za boljšo oskrbo s pitno vodo, delovanjem kanalizacije, čistejšoRinžc^^^^
• V Sodražici je dokončanih že 5 vrtin, ena je že priključena na vodovod, ostale štiri pa bodo predvidoma prihodnje leto, če bo na razpolago dovolj denaija za vse električne instalacije, ki so glavni strošek. 1.000-kubič-ni vodni hranilnik pa bo dokončan te dni. Podobno velja za vrtini pri Slovenski vasi in v Rožnem studencu.
vode, ker ima Loški potok vso kanalizacijo speljano v kraška tla, od tam pa priteka voda pod zemljo do Obrha, kjer je zajetje za vodovoda, ki napajata Ribnico in Kočevje. Na to možnost se pripravljajo, a žal ne tako, da bi odpravili možnost onesnaženja, ampak da bodo v vodovod speljali zdravo vodo iz podzemskih vrtin pri Sodražici, Slovenski vasi in Rožnem studencu.
ZA TRETJI TRAKT
KOČEVJE — Novi gradbeni odbor za dograditev zdravstvenega doma v Kočevju, ki ga vodi dr. Stanko Nikolič, je te dni spet začel delati. Prvi odbor je prenehal z delom pred leti, ko so bile omejeHe investicije v neproizvodne objekte, uspelo pa mu je pripraviti vso do-
kumentacijo za gradnjo, urediti parki-telefonsko napeljavo in ostalo
KOČEVJE — V Kočevju so te dni dokončali obnovitvena dela in asfaltiranje v Kidričevi ulici, kar spet prispeva k urejenosti in tudi lepšemu videzu mesta. Sekretar sisa za komunalno in cestno dejavnost Vinko Zajc nam je povedal:
»Zamenjali smo glavni kanal pod to ulico, to bo omogočilo nemoteno delovanje glavne kanalizacije vse od Stare Cerkve in drugih vasi do centralne čistilne naprave v Kočevju. V mestu smo na to kanalizacijo priključili tudi kanal po Ljubljanski cesti, ki seje zdaj stekal naravnost v Rinžo. Tako bo Rinža bolj čista.
Zamenjali smo vso vodovodno in hidrantno omrežje. Asfaltirali smo cestišče in uredili parkirišča. Ob glavni cesti bomo v posebno urejenem pasu zasadili še okrasno grmičje in tako preprečili parkiranje na zelenicah ob stolpnicah. Kasneje pa bomo uredili še v makadamski izvedbi pot in parkirišča za stolpnicami, ko bo denar pa bomo tudi to asfaltirali.« Zdaj, ko so glavna strokovna dela v tej ulici končana, pa bodo gotovo hišni sveti poskrbeli, da bodo stanovalci uredili tudi okolico svojih stanovanjskih blokov in stolpnic.
J. P.
črpališče, ki bo gotovo čez dva meseca in takrat bo okvar manj.
Na našem območju ni možno tako onesnaženje, kot je bilo na Ptujskem in Dravskem polju, kjer je ravnina. Lahko pa pride do fekalnega onesnaženja pitne
Pitno vodo bo treba zaradi vsega tega spet podražiti, in sicer za okoli 100 odstotkov. Pri nas plačujejo gospodinjstva kubik vode po 2.250 din, gospodarstvo pa po 4.250 din, medtem ko je nekateri drugod že po okoli 10.000 din, Koper pa celo po preko 34.000 din kubik. Naša voda bo še vedno cenejša, ker razliko pokriva Hydrovod z dopolnilno dejavnostjo. »Naša voda ni draga, pač pa je draga tista na Dravskem polju,« je ob zaključku pogovora poudaril direktor Obranovič.
J. PRIMC
rišče,
infrastrukturo, vse iz sredstev samoprispevka. Novi gradbeni odbor je sklenil, da je treba gradnjo čimprej začeti, da jo je treba vnesti v program revitalizacije občine Kočevje ter investicijo ponovno ovrednotiti in zagotoviti denar za lastno soudeležbo zanjo. Tretji trakt ZD Kočevje naj bi bil dograjen že prihodnje leto, vsa gradnja in preureditev obstoječih prostorov pa do leta 1993, se pravi za proslavo 50-letnice Kočevskega zbora.
Onesnaženja k sreči ni bilo
Pojasnjeno, kako je prišlo olje v posodo za jemanje vzorcevvode
Cenejših živil (še) ni
Z njimi se na Kočevskem tudi ne bodo prida pomagali _ Vreča moke na tri prehrambene trgovine
KOČEVJE — Veliko je pisanja in govorenja o cenejših živilih iz državnih rezerv, ki naj bi zavrla nekontrolirano in neupravičeno naraščanje cen najosnovnejših življenjskih artiklov: moke, olja in sladkoija. Spet pa kaže, da bo le veliko besed, učinka pa nobenega, vsaj v občini Kočevje ne.
Pri direktotju osrednje kočevske trgovske hiše Mercator-Trgopromet Ivanu Gladu smo v ponedeljek zvedeli, da poceni živil še niso dobili in tudi ne vedo, kdaj jih bodo. Prejeli so le obvestilo Mercatoijeve centrale, iz katerega je razvidno, da bo kočevski Trgopromet dobil 70 ton sladkoija, 140 1 olja, 300 kg moke tip 500 in 100 kg tip 100.
Hiter izračn pokaže, da bo tako prišlo na vsakega od blizu 20.000 prebi-
valcev kočevske občine po skoraj 4 kg sladkoija in samo po dobrih 5 gramov moke tipa 850 in po okoli 16 gramov moke tipa 500 ter le po dobrih 7 mililitra olja.
Resje, da je v Kočevju še Nama, kjer pa v ponedeljek tudi še niso vedeli, ali bodo sploh dobili kaj poceni živil in seveda tudi ne, koliko.
Kaže pa, dajo bo precej bolje od kočevskega tozda Mercatorja odnesel ribniški, saj bodo po že omenjenem seznamu dobili 800 kg moke tipa 500,300 kg moke tipa 850 in celo 4001 olja. Tudi te številke so skromne, vendar ob upoštevanju, da ima ribniška občina samo 12.000 prebivalcev, le nekajkrat bolj ugodne kot za kočevsko občino.
J. PRIMC
KOČEVJE — Pred meseci smo poročali, da so v pitni vodi za Kočevje dvakrat našli prevelike količine naftnih derivatov in daje temu vzrok najverjetneje izpuščanje olja iz avtomobilov in traktorjev v naravo, od koder ga spira dež tudi v vodna zajetja. Znano je, da do takih izpuščanj res prihaja, vendar to ni bil vzrok za oporečnost pitne vode v omenjenih dveh primerih.
Te dni smo iz povsem zanesljivega vira zvedeli, da onesnaženja takrat sploh ni bilo ter da gre tako rekoč za nenavaden in celo smešen primer. V posodi za jemanje vzorcev v črpališču so res plavali mastni »cinki«, vendar le zato, ker so pri napeljavi vodovodnih cevi do te posode pri spoju cevi (na kolenih) zaradi boljšega tesnjenja namazali tesnilni material tudi z mastjo. Cevi do posode nato niso dovolj izprali in zato je bila voda v posodi za jemanje vzorcev res onesnažena, ostala voda do potrošnikov pa ne. Onesnaženja torej ni bilo, zdaj pa ga niti v posodi zajemanje vzorcev ni več.
Korenit Trimov zasuk k Evropi
Trimo ustvaril letos že blizu polovico konvertibilnega izvoza — Prodor v zahodno Evropo z novo ploščo z mineralno volno — Dolžniki iz Afrike_____________
TREBNJE — Čeprav v Trimu ugotavljajo v letošnjem prvem polletju padec izvoza za 15 odst. je vendarle spodbudno to, da se tudi letos nadaljuje lani začeta ofenzivna usmeritev na konvertibilni trg; na tem so Trimovci ustvarili letos kar 40 odst. izvoza, medtem ko je bilo lani tega izvoza komaj 3 odst.
ker nerazviti terjajo kreditiranje izvoza Trimovih izdelkov, poleg tega pa so še
ODPRLI PRENOVLJENO CESTO — V petek, 28. julija, so v Kočevju odprli prenovljeno Kidričevo ulico. Na otvoritvi je na kratko spregovoril o pomenu te investicije za varstvo okolja in varnejši promet direktor Komunale Kočevje Lado Lenassi, trak pa je prerezal in tako odpri novo cesto delovodja Komunale Franc Mišmaš, ki je tudi en najstarejših članov tega kolektiva. (Foto: J. Primc)
«Predvsem nam je uspel prodor na najzahtevnejše zahodnoevropsko tržišče: v Avstrijo, ZRN, Švedsko, Nizozemsko in Italijo z našo novo ploščo z mineralno volno. Ta novi izdelek ima zelo ugodne ateste o ognjevamosti, seveda pa je tudi sicer odličen toplotni in zvočni izolator. Posebno smo veseli, ker smo uspeli tudi v Italiji, kjer je naj večja konkurenca. Prek Nemcev pa delamo še za Sovjetsko zvezo,« pravi direktorica komerciale Tatjana Fink.
V prejšnjih letih je Trimo veliko izvažal tudi v dežele v razvoju, toda zdaj so ti poslovni stiki na moč razrahljani,
med najslabšimi plačniki. Tako s v
Tatjana Fink
Trimu dosegli v letošnjem polletju 4,4 milijona dolarjev prilivov od izvoznih poslov, toda v terjatvi okrog 2,5 milijona dolarjev do tujine (poleg tega gre še za okrog 4 milijona dolarjev anuitet iz preteklosti) se skrivajo pretežno ravno neporavnani računi iz afriške celine.
Klirinški izvoz imajo trimovci samo še v Sovjetsko zvezo, za katero so že lani začeli, letos pa naj bo dokončali gradnjo tovarniške hale s 56.000 kvadratnimi metri uporabnih površin za avtomobilsko tovarno Moskvič. Pri tem poslu sodelujejo s Slovenijalesom, z Genexom pa pri športni dvorani, ki bo vsak čas končana. S Sovjeti imajo trimovci podpisane pogodbe za gradnjo več skladišč. Nič torej ne kaže, da bo na prostranem tržišču dela zmanjkalo.
DOLENJSKI UST
Lil
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Najdražje so zveze, ki jih ni
Pogodba za novo telefonsko centralo v Brežicah je podpisana — Jeseni končno _______tudi povezava Brežic s Trdinovim vrhom — Za 50 odst. več zvez
BREŽICE — V Sloveniji so Brežice najbrž edina občina, kjer je življenje vsak dan znova paralizirano zaradi slabe telefonije. Ljudje so pričakovali, da se bodo zveze z izgradnjo Trdinovega vrha izboljšale, vendar od tega ni bilo nič. Ostali so brez dodatnih povezav, ker so te vezane na uvoz delov iz tujine, dobavitelj pa zamuja. Pošiljko pričakujejo v začetku jeseni z enoletno zakasnitvijo. V Krškem in v Sevnici so imeli več sreče, in kot kaže, so se pri vrstnem redu ravnali po tem, kje gospodarsko življenje počasneje utripa.
čitev končnih central po krajevnih skupnostih.
Brežice čakajo tudi na večjo telefonsko centralo, ker je sedanja že zdavnaj
Prihodnjič pri zdomcih v ZRN
premajhna in zavira normalno delo. PTT Novo mesto je v začetku julija podpisalo pogodbo za novo ATC z Iskro. Dobavni rok zanjo je leto dni, začetna cena pa 11 milijard dinaijev. To pomeni, da se bo cena še spremenila. Nova centrala bo v celoti nadomestila
tekmovanju piknik Čateških Toplicah
BREŽICE — Odkar je občinska konferenca SZDL Brežice prevzela pokroviteljstvo nad kultumo-prosvetnim društvom Mura iz Bonnigheima, so se njegovi člani in delavci konfekcije Mura iz Murske Sobote četrtič zbrali na srečanju v Brežicah. Domačini so jih sprejeli v soboto dopoldne v Domu učencev, kjer so jim izrekli dobrodošlico. Pozdravili so jih predstavniki OK SZDL, občinske skupščine in Zveze kulturnih organizacij.
Gostje so se nato odpeljali na športno tekmovanje v Termah. Razkazali so jim vse zdraviliške objekte, popoldne pa so jim tam priredili piknik, na katerem so razglasili rezultate in zmagovalce dopoldanskega tekmovanja. Srečanja seje udeležilo 40 Slovencev iz društva Mura in 15 delavcev tovarne Mura. V sproščenem razgovoru so prebili gostje nekaj prijetnih uric z Brežičani, želja vseh pa je bila, da bi sodelovanje razširili še na druge dejavnosti.
• Za novo avtomatsko telefonsko centralo bodo potrebovali v Brežicah nove prostore. Zgraditi jih nameravajo na dvorišču za pošto. Torej zdaj z gradnjo nove pošte ne bo nič in vse druge dejavnosti razen telefonije se bodo morale še stiskati na sedanji lokaciji. Novi naročniki bodo priključeni na bodočo ATC v letu 1991.
Nekaj tolažbe za tiste, ki imajo telefone, pa kljub temu ne morejo telefonirati takrat, kadar želijo, pa je v napovedi, da se bodo medkrajevne povezave Brežic jeseni povečale za 50 odst. Gospodarsko življenje naj bi se potem kolikor toliko normaliziralo.
Bodoči naročniki naj bi od plačilih po družbenem dogovoru, ki so ga posavske občine podpisale s PTT Novo mesto, prispevali še enotni dodatni znesek. Za julij je to 8,5 milijona dinaijev in ga bodo sproti mesečno valorizirali na vrednost nemške marke. Telefonija za nikogar ni poceni, toda še vedno so najdražje tiste zveze, ki jih ni, zato nerazviti predeli ogromno prispevajo zanjo, da ne bi še bolj zaostajali. J. T.
Prijatelje v domovini si vsak želi
Vezi so še preveč enostranske, zato spletajo nove
sedanjo in bo imela začetno zmogljivost 3800 številk. Za razvoj telefonije v občini bo to ključni objekt tudi za medkrajevni promet, saj bo omogočil vklju-
RAKETA ZANETILA OGENJ
MALA PLANINA — Le srečno na-
ključje je prejšnji teden rešilo gospodarsko poslopje Franca Bohinca z Male Planine
pri Sevnici. Minuli ponedeljek je namreč med streljanjem z raketami proti toči ena, ki v zraku ni eksplodirala, padla na poslopje, prebila streho in se zarila v seno. Pri tem je izbruhnil požar, ki pa ga je lastnik na srečo še pravi čas opazil in pogasil. Škoda ni velika.
6 NOVIH LOKALOV IN 9 STANOVANJ
BREŽICE — Samoupravna stanovanjska skupnost je pritličje prenovljene hiše v mestnem jedru namenila loka lom. Tri so prevzele delovne organizacije, tri zasebniki. V prvem bo usnjena galanterija, v drugem Loterija Ljubljana, v tretjem pizzeria, v četrtem cvetličarna brežiške Agrarie, v petem avto-kozmetika in v šestem prodajalna otroške konfekcije Kora Radeče, ki je edina že odprta. To bo popestrilo ponudbo v Brežicah. V prvem nadstropju in v mansardnem delu zgradbe so uredili 9 stanovanj in vsako od njih ima na dvorišču pritikline, ker hiša ni podkle-
tena.
BREŽICE — Med gosti, ki so v soboto obiskali Brežice, je bil tudi zdomec Janez Kuzma, za mnoge stari znanec in prijatelj, saj se redno udeležuje vsakoletnih športnih srečanj v trikotniku Bonnigheim — Murska Sobota — Brežice. Doma je iz Murske Sobote. Za kruhom se je odpravil v tujino takoj po odsluženi vojaščini. Dela v tekstilni tovarni v Bonnigheimu kot vzdrževalec strojev.
Ves čas bivanja v Nemčiji goji trdne vezi z domovino, ostal je Slovenec, zdomec, ki se bo jutri ali pojutrišnjem za stalno vrnil pod domači krov. V tujini je bil štiri leta predsednik Kultumo-prosvetnega društva Mura in pozneje štiri leta predsednik koordinacijskega odbora dvanajstih slovenskih društev v pokrajini Baden — Viirtemberg.
Povedal je, daje bil sedež Mure najprej v Besiegheimu, zdaj pa so se preselili v občino Bonnigheim, kjer so zanj kupili prostore. Mura sodeluje tudi z nemškimi društvi in se jim z nastopi folklorne skupine pridružuje na prireditvah. Celo v Franciji so Slovenci gostovali z njimi. V slovenskem društvu imajo športno sekcijo in folkloro, z domovino pa sodelujejo pretežno na športnih srečanjih. Janez Kuzma meni, da je to preveč enostransko,
Janez Kuzma
zato je predlagal, naj bi sodelovanje razširili na razne oblike ljubiteljske kulture.
Pri Muri je največ kegljačev in tudi on je eden izmed njih, medtem ko se nogometaši vključujejo v nemška društva. Tudi Mura ima v svojih vrstah nemške člane in na prireditvah nemške goste. Društvo ima dobre odnose z občino. Zelo je zadovoljno s pozornostjo in finančno pomočjo konfekcije Mura, saj je ta letos podarila kegljačem drese in pomagala pri nabavi gorenjskih narodnih noš. Nekaj je zanje dodala tudi občina Bonnigheim ter se jim na ta način oddolžila za dobro sodelovanje z njihovimi društvi.
Mura goji prijateljske stike na vse strani, toda najtrdnejše vezi spleta z domovino, zato si Kuzma in drugi člani želijo izmenjavo z ljubiteljsko kulturo, s pevskimi društvi, folklornimi skupinami, godbeniki, da bi tako utrdili prijateljstvo in obogatili skupne prireditve.
J. TEPPEY
Prihodnje leto bo slovensko društvo Mura slavilo desetletnico obstoja in za ta jubilej so člani povabili Brežičane in Sobočane na srečanje v Bonnigheim.
Kovinarska pred novo preizkušnjo
V tovarni je 150 delavcev, ki ne bodo mogli delati v tržnih razmerah
KRŠKO — Direktor krške Kovinarske je prepričan, da bo ta delovna organizacija ob polletnem obračunu izkazala dobre poslovne rezultate, dobre perspektive pa obstajajo tudi za naprej. Samo ta mesec so namreč Kovinarski sklenili za 11 milijard dinaijev poslov, tako daje proizvodnja v celoti zasedena, vendar to še ne pomeni, da so povsem brez problemov, ki pa so sedaj veliko manjši, kot so bdi še poldrugo leto prej Se naprej ostaja neizpodbitno dej-
PRISRČEN SPREJEM V BREŽICAH — Športnike in spremljevalce iz Boarungheima in iz Konfekcije Mura v Murski Soboti so gostitelji 29. julija pozdravili pred Domom učencev. Predstavitev udeležencev je bila v jedilnici in predsednik odbora za sodelovanje z zdomci Franc Pacek je gostom mimogrede natrosil tudi nekaj podatkov o Srednji šoli, in njenih usmeritvah. Šola ima 1000 učencev in sodi med večje srednje šole v Sloveniji. (Foto: J. Teppey)
stvo, da Kovinarska po finančni strani ni bila deležna prave sanacije, saj je začela poslovati tako rekoč brez obratnih sredstev, brez naložbenega denaija, in je morala zato najemati komercialne kredite. Ti pa so v sedanjih razmerah pomenili, daje Kovinarska delala z zanko za vratom, ki bi se lahko vsak hip zategnila in za vedno pokopala vse upe na ozdravitev. Na srečo se to ni zgodilo, vendar je inflacija tudi v primeru Kovinarske opravila svoje in sproti odnesla vse,.kar so delavci ustvarili.
»Še hujši problem pa vidim v tem, da je Kovinarska sedaj kadrovsko tako osiromašena, da le s težavo zmore vse naloge,« pravi direktor Murat Dedič. »Nesreča je toliko večja, ker je v dose-
Krška KATV pred zaključkom
15. avgusta KATV še na desnem bregu Save
KRŠKO — Medtem ko sistem KATV na levem bregu v Krškem že deluje, zdaj začenjajo s pripravami za dela še na desnem bregu. V gradbenem odboru za kabelsko TV v Krškem, ki ga vodi Ivan Glogovšek, na-rtujejo, da se bodo dela pričela 15. avgusta, sistem pa naj bi začel delovati za dan republike.
O kabelski TV so začeli v Krškem razmišljati pred približno dvema letoma, zares pa je akcija stekla pred poldrugim letom. Zdaj Krčani na levem bregu Save lahko že nekaj časa spremljajo satelitske programe TV, hkrati pa seje seveda precej izboljšal tudi sprejem signalov TV Zagreb in Ljubljana. Priključke na KATV sistem ima na levem
danjem razvoju Kovinarska izšolala mnogo dobrih strokovnjakov, vendar so si našli delo drugje in domala vsi dokazali tudi svojo strokovnost,« pravi Dedič. Negativna kadrovska selekcija seje začela takoj, ko je firma zabredla v težave, ker Kovinarski ni uspelo preprečiti, da bi jo zapustili najboljši. Zdaj manjka v tovarni kakšnih 10 do 15 inženirjev v razvoju in proizvodnji, med 450 delavci pa je tudi 150 takih, na katere Kovinarska v novih pogojih tržnega gospodarjenja ne bo mogla več računati.
Dedič je povedal, da je med temi ljudmi precej takih, ki so pred upokojitvijo, delovnih invalidov, nekaj pa je tudi takih, ki nočejo delati. »Ta tehnološki presežek je zelo kislo jabolko, v katerega bomo morali ugrizniti še pred koncem leta, ko bomo pripravili tudi novo organizacijo. S tem sem že seznanil ustrezne ljudi v občini in prvi informaciji bodo sledili pogovori, na katerih bomo morali doreči, kaj s tem presežkom.«
Kadrovska sanacija tako v neposredni proizvodnji kot v njeni nadgradnji bo potrebna toliko bolj, ker je Kovinarska sicer splezala iz najhujših težav. Proizvodnja je zdaj popolnoma zasedena, čeprav Kovinarska še zdaleč ne prodaja pod ceno. Med večje proizvodne uspehe štejejo v Kovinaski izdelavo elektrofiltra za TCP Videm; v začetku avgusta bodo tak filter montirali v TE Trbovlje, Podravka iz Koprivnice je naročila proizvodno linijo za 5 milijard, Mašinoprojekt za 2,7 milijarde, v predalih pa je še nekaj manjših ponudb. Poleg dela za domači trg se odpirajo možnosti za prodor na tuje trge, tudi v okviru mešane družbe. Hkrati pa v tovarni ni zastalo inovacijsko delo. Domači inženirji in tehniki so pred kratkim predali Certusu reševalno vozilo,
J. SIMČIČ
PO PROGRAMU
BREŽICE — Letos se izteka zadnje leto referendumskega programa. Cestarji se trenutno zadržujejo na cesti Globoko — Bojsno — Župelevec. Najprej so sanirali cestišče in zdaj je na vrsti preplastitev z vrhnjim slojem asfalta. Sanacija je bila pred tem opravljena na cesti v Orešje in na cesti Kapele — Rakovec. Na vrsto bo prišla v kratkem še cesta Kapele — Dobrava, ki se konča ob priključku na regionalno cesto Brežice — Bizeljsko. Tik pred kmečko ohcetjo so zaradi te turistične prireditve preplastili tudi nekaj mestnih ulic: Sti-plovškovo, Hrastinsko, Obrtno in Kettejevo. Referendumski program bo v celoti izpolnjen do jeseni.
POPRAVEK
V prispevku Bodo prihodnost krojili obrtniki?, objavljenem na 6. strani prejšnje številke Dolenjskega lista, je prišlo do večje vsebinske napake. Na večih mestih je pomotoma govor o brežiški obrtni zadrugi, pravilno pa gre za brežiško obrtno združenje. Prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo DL
Pridelek je obrala toča
V sevniški občini bodo po uimi čutili še 21	------* Srit
posredno
škodo — Pri Gorenčevih in šribarjevih v Rovišču
ne bo, kajti prav sedaj smo predstavili izvedbeni načrt, na katerega pa krajani niso imeli bistvenih pripomb. Želimo pa si, da bi krajani še naprej tako sodelovali in monterjem nudili vso pomoč
RAZKOŠJE
pri napeljevanju instalacij,« je povedal Glogovšek. Dodal je še, da akcija
Ivan
zagotovo ne bi tako uspela, ko bi ne bilo pomoči krajevne skupnosti, občine, TCP Videm, JE Krško in ostalih delovnih organizacij.
bregu 485 gospodinjstev v individualnih hišah in 800 v stani
) v stanovanjskih blokih. »Lahko rečem, da smo z dosedanjim potekom akcije zelo zadovoljni, seveda pa si želimo, da bi bilo tako tudi na levem bregu. In očitno večjih zapetljajev
Ivan Glogovšek
i a pomoč pa je trna še kako dobrodošla, saj je do 30. junija veljal priključek 4,5 milijona dinaijev, od julija naprej pa je dražji samo za 100 odst., kar je glede na inflacijo zelo malo, še posebej, ker lahko naročniki plačajo priključek v treh obrokih. Oprema, ki je vgrajena, je najnovejša, zato ne bodo potrebne kasnejše dodelave in dopolnitve, omogoča pa sprejem 55 programov. »Vendar to še ni vse,« pravi Glogovšek, »sistem KATV smo gradili tudi zaradi tega, da bi ustvarili pogoje za oddajanje lokalnega programa TV. Lokalna TV pa pride na vrsto prihodnje leto, vendar bo treba do tedaj poskrbeti predvsem za kadre. Osnovni namen lokalne TV bo seveda obveščanje krajanov o dogajanju v domači občini, zlasti pa o ekoloških problemih, ker pač živimo v takem okolju.« Lahko se zgodi, da bo kasneje zaradi tega še večje zanimanje za KATV priključek, vendar bodo tedaj priključki dražji kot sedaj. Zato v gradbenem odboru menijo, da je za krajane na desnem bregu — na Spodnjem in Zgornjem Griču, Narpelju, v starem delu mesta itd. — še vedno dovolj časa za plačilo priljučka. Doslej se je namreč za KATV na desnem bregu prijavilo 240 gospodinjstev iz invidi-dualnih hiš in 500 iz blokov.
J. S.
SEVNICA — Kaj neki bi se moralo zgoditi, da bi odgovorni, bodisi elektrikarji ali krajevna skupnost, oboji ali še kdo drug, vendarle ukrenili nekaj zoper potratno trošenje električne energije. Krajani s Planinske ceste v Sevnici so nas namreč v ponedeljek spet opozorili, da 7 svetilk javne razsvetljave pri njih sveti zjutraj dobro uro dlje, kot bi bilo potrebno, zvečer pa se luči prižgo skoraj dve uri prezgodaj, ko je še beli dan. Če je elektrika za koga res še poceni, naj se z njo takole potratno obnaša doma, na svoj račun, ne pa na račun vseh davkoplačevalcev oz. potrošnikov.
ROVIŠČE — »Česa takega še nisem doživel v svojem življenju. Pihalo je zdaj z ene zdaj z druge strani, sunke viharja z dežjem pa je za nameček kakšnih 20 minut spremljala še kot oreh debela toča. In zdi se mi, da je bilo to usodno tudi za naš vinograd!« žalosten pripoveduje 76-letni Franc Gorenc iz Rovišča pri Studencu.
Čeprav je njegov sin Slavko poskrbel, da je 54 arov velik vinograd na Mladi gori takoj škropil z zaščitnimi sredstvi, ni nobenega upanja, da bi letos iztisnili kakšen liter. Bolj je to sicer draga, a dobra naložba za prihodnja leta, saj je treba trto, ki jo je toča močno ranila, pač zaščititi. No, ali pa so Gorenčevi to storili z ustreznim zaščitnim sredstvom, niso ravno prepričani. To pa velja tudi za njihove sosede, tudi velike vinogradnike, ki so se v torek, dan po ka-
tastrofalni ujmi, zbrali kot na nekakšni sedmini v lični zidanici Justina Šlibarja na Vršah.
Za letos smo .obrali’. Vprašanje pa je seveda, kaj bo prihodnje leto ob tako stolčenem vinogradu. Tod sosedje zelo lepo sodelujemo in če je kdo odsoten, si pomagamo pri škropljenju vinograda. Sam sem že tudi skrajšal dopust, ko sem slišal, daje treba zaščititi trto in sem prihitel celo z morja. Zadnje neurje pa nas je sosede, ki smo se po ujmi zbrali, pošteno prestrašilo, še zlasti pa mojo hči Brigito. Kakšnih 10 metrov od zidanice jo je oplazila strela. Doživela je močan
Justin Šribar
PIONIRJI IZ ZAHODNE SAHARE V JUTRANJKI — Zveza prijateljev mladine Slovenije je v drugi polovici julija gostila skupino otrok Zahodnosa-harske republike. Očetje teh otrok se bojujejo v Zahodni Sahari zoper Maročane, ki nočejo spustiti iz rok nekdanje kolonije. Otroci mlade države pa se šolajo v taboriščih na ozemlju Alžirije, kjer tudi živijo. V Jugoslavijo so prišli na skoraj enomesečni obisk najboljši učenci. V sevniški Jutranjki so jim prejšnji teden razkazali proizvodnjo (na sliki) in jim omogočili, da so si v njihovi industrijski prodajalni po želji izbrali oblačila tega največjega jugoslovanskega proizvajalca otroške konfekcije. (Foto: Perc)
stres. In po tem smo bili vsi nekako poparjeni in hkrati zadovoljni, da se ni vse to končalo še kako drugače,« pravi Justin Šribar. V vinogradu s 1200 trtami je veliko dela, a Justin mu je očitno kos. Maja letos je zasadil še 350 trt belih sort: sauvignona, kemerja, belega pinota in šipona. Po tem, kako skrbno se loteva vsakega dela, lahko pričakujemo, da bo kos tudi tej hudi preizkušnji. Justin pa le prizna, da bo njemu vseeno lažje prebroditi krizo, saj ima dobro službo (je strugar) v Šopu, kot pa »čistemu« kmetu Gorencu in njemu podobnim.
P. PERC
DOBILI SO KONKURENCO Predmestje Brežic, kot Dobovča® imenujejo svoj kraj, je na nekaterih račjih prehitelo mesto in celo tunsjri ’ Čatež. Domačinom najbolj zavidaj0 lW| fon, saj ga ima skoraj vsaka hiša l njih številu lahko merijo z najf®™ Evropo. Do slovesa jim je pripofflOP^ŽO di zelo lep disco, o katerem gre gl*** ^0
NIMAJO PRAVEGA NASLOV* 100 ] V bloku na Kidričevi ulici št. 1 i®*t 1 stonj muziko noč in dan. Spanec^ 10 stanovalcem pritličja in prvega nadj® MI neprestano piskanje v vodovodu.*1 gU manj dva meseca je minilo, odkal AH pritožili na komunalo, a so jim odg°"	1
da je povzročiteljica nespečnosti -15 foma postaja za zviševanje vodne#1" JAR v nadstropjih, s katero nimajo nič0 ga, saj je last stanovanjske skupno® w <* rej so drugi izvod pritožbe naslovi1 a najbrž zaman. Kaj naj naredijo,«]
SSS napotijo k izdelovalcu piskalu1
*____I.	___________. rnol
uciu liapuiiju a iaitiuvait.u — . •
prav, ta pa k dobaviteljem maten® Oj bodo do takrat zagotovo minila še “L,, NEZMOTLJIVI ZNAKI ZA Bb'"«. V ODO — Čistilne naprave v čate"jh'iy1 zenih brezhibno delujejo. Če to ne ^ res, si direktor Term ob treh pop°'°\ liv1 je najbolj vroče in ko se v bazenih n®T:“ na stotine kopalcev, ne bi upal v vw" . I seje že nekajkrat primerilo, da seFj ^ osebno prepričal in kopalce razv^ svojo prisotnostjo. Časi, ko se jenaiv lišču pretakala neprečiščena voda la Krka bistrejša, so že zdavnaj	|
_________________ m	,
12 BR2ZISK2<4,i PORODNIŠNICE *
do-
li
301
V času od 22. do 28. julija so v N1’, "" porodnišnici rodile: Janja Andreja* sapa — Aleša, Karmen Petrič iz bine — Mateja, Darja Žnideršič .
ka —"Matija" Terezija8Pamnas^
Gregorja, Terezija Semenič iz Jr« I Sabino, Ljudmila Sodec iz Soben)1 J’>5
—	Mateja, Ida Baznik z Dmovega''.Jeva lentino, Katica Vovčko iz Dobrav£] risa, Snježana Ivankovič iz Kuplje° 1
—	Ivano, Nedeljka Bošnjak iz Str® A 0,
Teo. Čestitamo!	_______^"lO;
Krške noviceS'
--------------------------x c
izpopolnjuje na oksfordski univflfl A Britaniji, bi lahko pričakovali,
ven ie7iknvnpoa /nania v tei eleKu81 ■
Britaniji, bi lahko pričakovali, ven jezikovnega znanja v tej eJdffiU tveno izboljšala, čeprav ze oosia ) slaba. Optimisti pa pričakujejo, izboljšalo tudi informiranje, kajtiv^' du naj bi ta šef po nekaj domačih t«? g,
otr=5 — rrav prijeten - n: ftTRji bife nasproti pošte v Krškem, zato ^ no, daje vedno poln. Posebej v ko je vroče in se ob slovesu iz s**“. AAin, že mrzel brizganec. Žal v tem ku postane malce vroče, ko izve, čunajo brizgance. Liter vina namf«^ 1
čunajo brizgance. Liter vina namf«^
60 tisoč dinaijev, liter mineralne
po 10 tisoč dinaijev in 2 del
skladu z matematiko veljalo lahho^Oj
tisoč dinaijev. Toda starejša gosprtj^
ki streže v tem bifeju, meni, da ® ^
more dati samo decilitra vina, za ^
(baje po nalogu odgovornih) navij ^ |
USBIFE^E NI ODPRT — NovaAj! busna postaja je res lepo urejena 10. ^ ~ so jo že vzeli za svojo, saj je ^
so jo že vzeli za svojo, saj je sedaj * m bolj prijetno sede in v senci čakaO. tobus kot pa prej na dežju ali peki. Marsikateremu potniku br se med čakanjem prilegla kavica ah J napitek, a kaj, ko je kava bar a ^ tobusni postaji še vedno zaprt. P: tega za sedaj še nihče prav nič ne P'r\ W5 ] še najmanj pa sosed Karimani, ki . jfrOO ] vo slaščičarno nabito polno tako r «.0s ] jutra do večera.
7K
------------------#
Sevniški paberku,
-------------------- i
nisKi oocini. m N-ompoiju ~ j-ponedeljek vpričo visokih rep J funkcionarjev velik kmet P . bilo treba tisto, tam gori na Lis® *P^pp6.Is je na radarskoračunalniški center/ podminirati, češ da Kompoljča®.UjAoo nion nikoli im#»li taksnih
poamimrati, ces aa	-yi
niso nikoli imeli takšnih Pte&
UJ RAKETE — S Trnovca pnhaj^ApR
kak. h It — o I movca p> da se kosci jezijo, ker v travi P^fočnibJ^O
dejo katerega od ostankov P1 k^H-Al ket. Toda še zmeraj je bolje skrh ali kosilnica kot pa požar na stref"' se ie zadnjič Drimerilo na Mrzli p
seje zadnjič primerilo na Mrzli pl*-^ tolažijo kmetovalci.	.kn£|e
KLJUČ — Med ogledom rdnji ujmi je predsednica sevnis .j •p.niihlikanri*« in ostalo druSČP* (rf • '
»republikance« in ostalo druščin r -la, da so se mimogrede zaustavi nem vikendu v Zavratcu na kožar
rine. V nemajhno zadrego predsednica zašla, ko je ugot°rT0 jil vzela s seboj pravih ključev. *. j[cin druščina lahko le za hip od zPna* i0nr ®
brzela proti Sevnici. Predsednico,^/ \ zardevala zavoljo neljubega PnPv| ^0 so nekajkrat, napol v šali in n^C,iiiif* O člani ekspedicije, med njimi tu® j fi < Lojze Klemenčič, zbadali, da D® D* rala kdaj drugič prinesti prave
URA - Sosedje sevniškeg* Pj. in njegovo vodstvo so se po c I p tožbah stanovalcev, da jih	V
prehrupna glasba z bazena, le puHii J- zabavnoglasbene prireditve
ial#» rllip krvt rln 1 nr»* OOflO^'. 4/il

TELEVIZIJSKI SPORED
I
turis®*
SfTEK, 4. VIII.
'<21-; 140 TELETEKST n0ffi^DEO strani
85 Kletna noč- p°n°vitev na-
■°'io 'h S?EVNIK !
0t f. poslovne informacije
eC & *-10 SPADct^ -7 a A-mAvc
22.10 POLETNA NOČ
TANAMERA, SINGAPURSKI LEV, angleška nadaljevanka, 1/7 0.00 PRIVID, ameriški film 1.30 VIDEO STRANI
TV ZAGREB
Slf*
10 spored' za OTROKE IN
DRUGI PROGRAM
ŠilpL
s“ dfhD»VET NENAVADNIH SIL A.
j®MtA^2DBA,naniza-
dnevnik 3
17.30 Satelitski programi — 19.00 Domači ansambli: Zadovoljni Kranjci (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Indijska glasba 21.00 Poročila — 21.05
Skupščinska kronika — 21.25 En avtor, film: Ki
Kakšna bi morala biti zima 22.45 Divje jagode (švedski film) — 23.15 Satelitski programi
8.20	TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Nedotakljivi (amenška nanizanka) — 9.50 Risanka — 10.00 Od našega dopisnika — 12.00 Narodna glasba — 12.30 Vojaki — 13.25 Joan Falkner v Postojnski jami — 14.25 Oddaja za otroke — 14.55 Znanstveni almanah —15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev)— 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Mortimer (2. del nadaljevanke) — 20.55 Pesem je... Greentovvn jazz band 21.25 Dnevnik 2 — 21.45 Pogovor s Paolom Magellijem — 22.50 Program plus
1.20	Poročila
š$f?B°TA, 5. vm.
Si ^STELETEKST
:Ža£LETNARNOe, ponovitev
na-
j*Lv«ike
JK? dnevnik i 'SmESS™ informacije ^ves<WADE °RED ZA OTROKE IN
22.55 POLETNA NOČ
TANAMERA, SINGAPURSKI LEV, 2. del nadaljevanke
SAMO BEDAKI IN KONJI, 9 del nanizanke
1.55 VIDEO STRANI
TV ZAGREB

DRUGI PROGRAM
«SNIK
ftifiniiffiEBANJF. 3X3
ŽGANJE 3X3 lAMARlNDINO SEME, angleški
'DNEVNIK 3
15.05 Kako biti skupaj— 15.35Evropski pokal v atletiki — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbnei večer — 21.35 Poročila — 21.40 Oddaja o kulturi — 22.10 Športna sobota — 22.30 Kronika Dubrovniških poletnih iger — 23.15 Satelitski programi
9.20 TV koledar — 9.30 Mortimer (ponovitev 2. dela nadajevanke) —10.20 Risanka —10.55 Program plus (ponovitev) — 12.55 Poletni magazin — 14.30 Mestne sanje (sirijski mladinski film) — 16.30 Sedem TV dni — 17.15 Poročila — 17.20 TV koledar — 17.30 S polno paro (ponovitev L dela nadaljevanke) — 18.30 Prisrčno vaši: Soja Jovanovič — 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Vražji fantje (ameriški film) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Od našega dopisnika — 22.40 Program plus: Klub za srečanja (francoski film) — 2.10 Poročila
v^delja, 6. vm.
kS5Wt330 in 1445 - 2310
iSSgjgasiRANi
bol
'anke
OTROŠKA MATINEJA
JVUENJE, 9. del na-
Karo jezeru
17.05	POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 DEČEK NA DELFINU, ameriški film
19.05	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 DJEKNA SE NI UMRLA, KDAJ BO, PA NE VEMO, 7. del nadaljevanke 21.25 ZDRAVO 23.00 VIDEO STRANI
disciplinah — 22.00 Sinjska alka (reportaža) — 23.00 Nogomet Vojvodina:CZ — 23.30 Športni pregled
TV ZAGREB
VEČER 89
^'teE0 STRANI
|^SAN REMO 89, zabavnoglasbena ZAE*SAN1 ŠOLI, 9. del nadalje-
E ^ No dnevnik i
DRUGI PROGRAM
10.00 Danes za jutri in Odpisani —15.00 Športno popoldne — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Organiziran kriminal (2. del dok. oddaje) — 20.50 Skica za portret — 21.40 DP v kasaških
9.20 Poročila — 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja —12.00 Izobraževalni program —13.00 Quo vadiš (3. del) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.00 Z moškimi ni lahko (Jugosl. film) — 18.45 - Risanka serija— 19.10TV sreča—19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Piknik (zadnji del nadaljevanke) — 21.00 Moj general (španski film) — 22.30 Dnevnik 2 22.55 Program plus — 0.55 Poročila
tff^EOEUEE, 7 vm.
leL‘jews vrAr2;lTELETEKST
ponov,tev
^Sln^SLOVNE INFORMACIJE ^MOZAIK: ZRCALO TEDNA
Žf&P0RE0D ZA OTROKE 1N
EKrInsNEŽI, drama TV Novi
Sad
21.50 DNEVNIK 3	,
22.15 POLETNA NOČ 1.15 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po sledeh napredka — 20.30 Svet na zaslonu — 21.10 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 2.20 TV koledar — 8.30
Miti in legende — 8.45 Najlepše antične pripovedke — 9.00 Moj general (ponovi-. tev filma) — 10.30 Korenine prihodnosti
—	12.10 Organiziran kriminal — 13.25 Glasbena oddaja — 14.25 Miti in legende —14.55 Izobraževalni program —15.30 Poročila —-15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke —- 18.25 Dokumentarna oddaja iz revolucije — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 Glasbeno plesni večer — 21.50 Dnevnik 2 — 22.15 Program plus
—	0.15 Poročila
SSJ***. 8. vm.
Vm25 TELETEKST
strani
3 a&§E®^°e,POnOVIteV °V tol* 10 l^LOVNE INFORMACIJE
starše’K: posvetovaln,ca
ptujsko SPORED ZA OTROKE IN
MLADE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
1.15 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
20.05 DRUŽINA MUNROE, kanadska nadaljevanka, 1/6
20.55 ZVONČEK, opera G. Donizettija (CB)
21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ
ase
Eda, 9. vm.

Lin ^LOVNE INFORMACIJE
SIN, kanadski film 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ 1.15 VIDEO STRANI

DRUGI PROGRAM
,v po V*5 EILM TEI
te
OČO
^>ek, io. vm.
fegl^g&EVmKl40Č’POnOVlteV .jbiAio	informacije
St0teEDKA IK: ro SLEDI
ZA OTROKE
TEDNA: GASPARD IN
17.30 Satelitski programi —19.30 Dnevnik — 20.00 Orkester TV Ljubljana — 21.40 Poročila — 21.40 Znanstveni forum
20.05	ŽUPAN IZ VEURNA, 2. del nadaljevanke
21.05	III. MEDNARODNI FESTIVAL VOCI NUOVE 89, L oddaja
21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NAOČ 1.15 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
18.00 Satelitski programi — 19.05 Čas, ki živi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.45 Poročila —
škod;
sg ,**'•-
rJ*
Tak«
17.30 Satelitski programi — 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Resna glasba — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Portret neuvrščenih: Naser
—	21.25 Zabavni magazin
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški program — 9.00 Nekdo pri nas (sovjetski film) — 13.25 Litvanski komorni orkester — 14.25 Otroški spored —14.55 Izobraževalni program —15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV kole-
SS
OTO
•0%
)0 P* ^	.
klA{ •&/	''IaFv
»m • Cesti**
Sofiji*:
A<f jNni Program Stud.a I). 10.00 c	NihT'"'! Su*d'.' U. Pesem ledna,
'lin <k>!* IU|ri i vL* 1 Studio D včeraj, da-'2 In2*?0 Prcdsiaviiev Dolenjskega
fftSN	14.30 Novice 15.15
lŽf Sije rtu ('^° Novice 17.00 Vse
MOgi/fonh gostiln, 18.00 Kronika, 1 a’ ‘V spored danes.
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna.
12.30	Novice. 13.30 Športna oddajal
14.30	Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice, Minute s klasiko. 17.00 Tema.
17.30	Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes.
kultura
in
izobra-
ževanje
\ UMRL DANILO LOKAR
Prejšnji teden je v pozni starosti umrl slovenski pisatelj Danilo Lokar. Rodil seje leta 1892 v Ajdovščini in se izšolal za zdravnika. V literaturo je stopil razmeroma pozno, saj je bila prva njegova
VELIKO ZANIMANJA — Po predstavitvi ob sami cerkvi so se številni	novela objavljena v revialnem tisku leta
obiskovalci pred dežjem zatekli v prostore glasbene šole, kjer so si ogledali	1935, njegov knjižni prvenec pa šele le-
nekaj ■Nlmpanlh predmetov in se §e pogovorili s strokovnjaki. Na koncu so	ta 1956. Kljub temu je ustvaril obsežen
si ogledali video film o Črnomlju.
pisateljski opus.
Obnova v skladu z vrednostjo
Veliko zanimanje Črnomaljcev za dela pri sv. Duhu — Obnova cerkve je za stroko
in družbo trd oreh
20.50 Perokist — 21.20 Umetniški večer
TV ZAGREB
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D. l/bor pesmi tedna. 10.30 Novice. 10 45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti. 12.30 Pionirska oddaja. 13 30 Čestitke in želje naših poslušalcev. 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Nosi-17.00 Strižemo zastonj. 18.00 Kro-
ČRNOMELJ — Kljub deževnemu in spornemu večeru seje v torek, 25. julija, pred cerkvijo sv. Duha zbralo lepo število meščanov in drugih gostov na predstavitvi arheoloških del in načrtov, kijih ima s cerkvijo kulturna skupnost. Tako veliko zanimanje ni presenetljivo, saj se je okoli cerkve sv. Duha v Črnomlju dvigalo precej prahu. Predolgo je bila vse kaj drugega kot ponos mesta, prej zanemarjena kot urejena in bolj neznan kot znan spomenik.
Ko se je končno začelo tvomeje raz- pomen tega spomenika za kulturno in
turna vrednost. Tako se bosta spomenik in mesto z njim vrisala kot trajnejša črta slovenske podobe.
M. MARKELJ
mišljati o ustrezni izrabi tega zgodovinskega spomenika v kulturnem in javnem življenju mesta in so naredili prve korake pri oceni kulturnozgodovinske vrednosti stavbe, se je izkazalo, da bo obnova cerkve dokaj trd oreh tako za stroko kot za družbeno skupnost. Stroka je trdoto oreha okusila že s prvimi strokovnimi raziskavami, ki so prinesle na dan prenekatero presenečenje. Pred družbo pa se je vprašanje obnove postavilo finančno kot vsebolj zajeten zalogaj, bolj ko je stroka ugotavljala vrednost in enkratnost spomenika za mestno in belokranjsko zgodovino, če ne celo kar za slovensko.
Strokovnjaki novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, direktor Jovo Grobovšk, arheolog Danilo Breščak in umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič ter sodelavec arheolog Phil Mason so predstavili zgodovino cerkve, orisali na kratko potek dosedanjih del in ovrednotili
dar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Guldenbergovi (serijski film) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer — 22.35 Dnevnik 2 — 23.00 Program plus — 0.55 Poročila
8.15 Poročita — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Igrani film — 12.45 Avtomanija — 13.25 Koncert iz Postojnske jame — 14.25 Oddaja za otroke — 14.55 Izobraževalni program — 15.30 Poročita — 15.40 Program plus
(ponovitev) — 17.45 Poročita — 17.55 TV koledar — 18.05 Šte
Številke in črke — 18.25 Guldenburgovi (nadaljevanka)
niha. 18.30 Biba. TV spored danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa. 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja. 9.30 Kronika, obvestila,'I I 00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
Preveč odmaknjeni
Anica Tomec skrbi za Župančičevo rojstno hišo
VINICA — Ko je trgovka Anica Tomec iz Vinice odšla v pokoj, je zgubila vsakodnevni stik z ljudmi, na katerega je bila navajena, zato ji ie prišlo kar prav honorarno delo v Zupančičevi rojstni hiši. Postala je vodička, predavateljica, prodajalka razglednic in knjižic o kraju in pesniku pa čistilka in vrtnarica. Skratka, postori vse, kar je potrebno narediti v Župančičevem muzeju, zbirki slovenskega mladinskega pesništva in na vrtu okrog hiše.
»Deta imam veliko, predvsem pa veliko več, kot dobim za to plačila. Poleg
Anica Tomec
10.30 Novice. 11.00 Želeli ste. poslušajte, ponovitev oddaje. 12.30 Novice. 13.30 Športna oddaja. 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. Lestvica narod-no-zabavne glasbe. 17.10 Tema. 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes.
TOREK:
8.00	Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna. 10.30 Novice. 12.30 Novice. 13.30 Pogovarjamo sez... 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. Minute s klasiko.
17.00	Tema. 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes
SREDA:
8.00 Marketing program Studia D; 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedpa. 10 30 Novice. 11.00 Prispevki iz gospodarstva. 12 30 Novice. 13.30 Glasbena ura. 14 30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. Čestitke in želje naših poslušalcev. 17 00 s-okovnjak v studiu.
zgodovinsko identiteto mesta ter širšega prostora. Jovo Grobovšek je posebej opozoril na dilemo, ki se je razpletla prav v tem primeru: ali je smiselno, da se kot družba v krizi lotevamo tako temeljitega in znanstvenega pristopa k obnovi in ali ne bi bilo bolje, ko .bi na hitro postorili, kar se da. Razlage strokovnjakov, ogled izkopanih predmetov, načrti in program obnove, nad katerim bdi posebej za to ustanovljen odbor, ki ga vodi Ksenija Khalil, in ne nazadnje veliko zanimanje Črnomaljcev, vse to je odgovorilo na zastavljeno vprašanje. Sv. Duh naj bo raziskan in obnovljen tako, da se bo kar najbolje ugotovila njegova zgodovinska in kul-
Sami za sebe
Glasbena šola pri OŠ Metlika — Konec dvotir-nosti
METLIKA — Najmanjša slovenska občina,metliška, ima tudi nekaj svojih »velikih« posebnosti. Ena teh je, da ima dve glaseni šoli. V Metliki delujeta dva oddelka nižje glasbene xole, oddelek iz Črnomlja in iz Novega mesta. Seveda taka dvotimost ne more biti trdna osnova za nadaljnji razvoj glasbenega pouka v Metliki.
Oddelek novomeške glasbene šole je
v Metliki skrbel za poukpihal in trobil, Sole iz Črn
ZAHVALA BOŽIDARJA JAKCA
LJUBLJANA — Ker se Božidar Jakac zaradi bolezni ne more osebno zahvaliti vsem, ki so se ga ob njegovem življenjskem jubileju spomnili, sporoča preko Dolenjskega lista te besede zahvale: Vsem, ki ste mi za življenjski jubilej, 90-letnico rojstva, čestitali ustno ali
pismeno, se prisrčno zahvaljujem za izkazano
pozornost in dobre želje, Božidar Jakac.
LE NA VIDEZ USKLAJENI
ČRNOMELJ — Poslovanje družbenih dejavnosti je v tesni povezavi z rezultati, doseženimi v gospodarstvu. Težave v gosodarstvu pa so poglavitni vzrok za omejevanje skupne porabe. Pomanjkanje denaija vpliva na gibanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih, ki pa je zelo različno. Najbolj pestro je v osnovnih šolah, kjer sicer za-tijujejo, da so pri dvigovanju prejemkov usklajeni. To pa ne drži povsem, saj so v prvih letošnjih mesecih v osnovnih šotah v Dragatušu in Semiču zaostajali po višini osebnih dohodkov za drugimi šolami, medtem ko je bilo odstopanje v Starem trgu, upoštevajoč koeficient zahtevnosti, skoraj previsoko.
oddelek glasbene šole iz Črnomlja pa za pouk klaviija, harmonike in kitare. V zadnjem šolskem letu je bilo v črnomaljskem oddelku 20 učencev, v novomeškem pa 17. Kriteriji za prispevek staršev so bili v enem in drugem oddelku različni, tako da je tudi tu prihajalo do nepotrebnih nesporazumov in napetosti.
Vse to in še druge pomanjkljivosti so končno pripeljale do tega, daje posebna delovna skupina po spomladanskem sestanku obeh glasbenih šol ter predstavnikov metliške občine pripravita predlog, naj bi v začetku šolskega leta 1989/90 začel delovati oddelek glasbene šole v ustanavljanju pri osnovni šoli Metlika. Izračuni kažejo, da bi bita taka organiziranost glasbenega pouka v Metliki ne samo smotrnejša in uspešnejša, ampak tudi cenejša. Tak predlog so sprejeli delegati na zadnji seji zborov občinske skupščine.
V novem šolskem letu naj bi metliško glasbeno šolo obiskovalo okoli 50 učencev, poučevali pa bodo: nauk o glasbi ter trobila, pihala, klavir, harmoniko in kitaro.
A. B.
Izguba jezika ni samo izguba besedja,'izguba kulture, izguba življenja. Nobenega jezika ne more nadomestiti drug jezik s svojo vrednostjo.
P. P. VVIPLINGER
tega sem na voljo ves dan, čeprav je po drugi strani res, da je največji obisk v Župančičevi rojstni hiši proti koncu in v začetku šolskega leta, torej maja, junija in septembra. Učenci so tudi naši najpogostejši obiskovalci. Lani jih je bilo okrog 4.000, bita pa so leta, ko jih je bilo znatno več. Najbrž je tudi draginja marsikoga prikrajšata, da bi si privoščil izlet v naš kraj,« pravi Tomčeva.
Anica, po rodu sicer iz Drenovca pri Vinici, dobro pozna svoj domači kraj in Župančičevo delo, svoje znanje pa z veseljem posreduje mladim nadebudnežem. Boli pa jo, ko vidi, da prostori, v katerih je zbirka slovenskega mladinskega pesništva, ki so jo odprli pred leti in s katero so imeli ob otvoritvi veliko vabljivih načrtov, ostaja v glavnem zapuščena. »V prostorih se vsako leto zberejo mladi dolenjski literati začetniki, to pa je tudi skoraj vse. Škoda je tako za kraj kot za hišo, da seje v njej ne dogaja kaj več. Morda je razlog tudi v tem, da smo preveč odmaknjeni od središča Slovenije, toda prav s pestrejšim kulturnim življenjem v Župančičevi rojstni hiši t; seji lahko bolj približali,« je prepričana Tomčeva.
M. B.-J.
Spretnega jezika in urnih nog
Ljubiteljstvo ima med rojaki na tujem večjo veljavo kot doma
SEVNICA — Če že v domačih lo-gih ljubiteljska kultura marsikje sploh ni kdove čislana in nemalokrat tudi po krivici zapostavljena, tega skoraj ni moč reči za amaterizem, s katerim skušajo naši rojaki na tujem ohranjati narodno identiteto. Na slovenstvo, na našo besedo in običaje ne pozablja Anton Bauman, doma z Mestnega vrha pri Sevnici, sicer pa eden najpri-zadevnejših članov Slovensko-nem-škega prijateljskega društvak (SNPD) Ljubljana v Essnu.
Bauman, kije šel po sledeh mnogih naših delavcev pred približno dvema desetletjema v Zahodno Nemčijo, je v SNPD Ljubljana zadolžen za povezovanje kulturnih in družabnih srečanj, nastopov kulturnih skupin društva bodisi pred domačim ali tujim občinstvom. Anton zna spretno sukati jezik, kar je dokazal tudi pred pretežno nemškim občinstvom, ko so se Sevničani spoprijateljili z društvom Ljubljana v Essnu.
In tudi v Zabukovju, blizu svojega rojstnega kraja, je med gostovanjem folklorne skupine, pri kameri tudi sam
urno obrača pete, okaral tiste, ki prehitro pozabljajo na rodno grudo; tako se dogaja, da žena predsednika SNPD Ljubljana Alojza Jazbeca bolje pozna kraje v okolici Zabukovja kakor kakšen domačin, kar pa ni ravno običajno, če vemo, da je Jazbečeva žena Nemka.
Kako folklora povezuje ljudi, podobno kot pesem, Bauman rad po-
Anton Bauman
udari, zato je toliko bolj vesel stikov s folklorno skupino Anton Umek-Okiški iz Boštanja, ki pa je žal zašla v ustvarjalno krizo, in pa s folkloro DKD Svoboda s Senovega.
P. P.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Še: Napada na vojaka ni bilo
a
Temeljni javni tožilec pojasnjuje: obtožbe so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov — Dejanski vzrok oprostilne sodbe so drugi razlogi______________________
V vašem listu št. 29 z dne 20. julija 1989 ste na zadnji strani objavili članek vašega novinarja Bojana Budje »Napada na vojaka ni bilo«. Na podlagi 19. člena zakona o temeljih sistema javnega obveščanja in 72. člena zakona o jav-
Zaradi ceste vse narobe
Planina pri Raki: bolnika na »tragah« do rešilnega avta — Bodo kos posodobitvi ceste?
Vas Planina pri Raki je oddaljena od Krškega le borih 15 kilometrov. To je prijetna vasica, ki pa na žalost počasi umira. Naj večji problem je neurejena cesta, zaradi katere jim gre, kakor pravijo vaščani, vse narobe.
Gospodinja Slavka Povhe pravi, da bi radi delali, da bi radi obdelovali njive, pa ne morejo do njih priti s traktorji in ostalo mehanizacijo. Ker je cesta neurejena, lahko bi rekli nikakršna, jim ob vsakem nalivu nanese kamenje in podobno nepotrebno navlako na njive. Rešilni avto niti v najbolj nujnem primeru ne more priti do hiše, ampak morajo bolnika naložiti na »trage« za prašiče in ga potem nesti do avta.
Cesto ta vas vsekakor potrebuje. V njej vidijo rešitev, v njej je upanje na boljše dni. Vinko Vizlar, predsednik iniciativnega odbora za gradnjo ceste, pravi, da je njegova generacija prav zaradi nerešenih problemov v zvezi s cesto, kanalizacijo in vodo zapustila rodno vas in odšla v druge kraje. Kanček upanja mu vliva sedaj ta cesta, saj pravi, da bo mogoče generacija, ki odrašča, ostala v vasi in obnovila stare kmetije ali pa zgradila nove hiše. Dokler ni ceste, so to samo lepe sanje.
Ivan Oblak, ki živi tu s svojo družino v eni sami sobi, pravi, da ne more ničesar
pripeljati do hiše. Rad bo pomagal pri gradnji ceste, sicer bolj s prostovoljnim delom, kajti težko bo prispeval veliko denarja, saj ga potrebuje za bolj nujne stvari.
Predsednik sveta KS Raka Franc Češ-novar pravi, da bodo cesto veijetno še to leto začeli delati, in upajo, dajo bodo tudi zgradili. Ker pa so prebivalci vasi Planina socialno ogroženi, bo njihov prispevek predvsem v delu.
Kolikšna bo moč vaščanov, je vprašanje. V tej vasi je namreč 70 odst. pridobitno nesposobnih ljudi, 30 odst. od tega so povrhu še socialno ogroženi. Torej ostane le borih 30 odst. ljudi, ki bodo lahko pomagali pri gradnji ceste.
Kaj bi lahko rekli za konec? Upamo, da se bo vaščanom posrečilo zgraditi cesto. Dobre volje jim res ne manjka. Ker je to lep in prijeten kraj, bi bilo lepo, če bi mladi ostali doma in pomagali vasi na novo
7J1'M VPtl
MOJCA MOLAN Raka
nem obveščanju zahtevam, da objavite sledeč odgovor na informacijo:
Iz naslova članka »Napada na vojaka ni bilo« s podnaslovom »Ali: komu v cerkeljski garniziji je bilo do tega, daje na zatožno klop spravil štiri nedolžne mladeniče — kakšna je bila vloga KOS-a?«, in nekaterih nadaljnjih trditev v članku kot: »Vprašanje pa je, ali bo Brovet jugoslovanski javnosti sedaj povedal tudi to, kar je pokazalo majsko sojenje omenjenim štirim mladeničem. Daje bil napad docela izmišljen in daje na videz prepričljiva zgodba nastala pod skrbnim nadzorstvom oficitjev KOS-a v cerkeljski garniziji«, »In kje iskati vzroke izmišljenega napada?« ter še nekaterih trditev bralec nujno dobi vtis, da so bili vsi štiije Brežičani, zoper katere je tekel kazenski postopek, oproščeni, ker kaznivega dejanja niso storili, in da seje pokazalo, daje bila vsa zadeva sploh izmišljena, izmislile pa so si jo neke osebe v garniziji Cerklje, ki jih je potrebno iskati v okviru KOS-a (vojaške varnostne službe) zato, da bi javnosti dokazali, da so Slovenci proti JLA.
Temeljno javno tožilstvo Novo mesto je 7. 12. 1988 pri Temeljnem sodišču Novo mesto—enoti v Brežicah vložilo po opravljeni sodni preiskavi obtožbo zoper Marka Levaka, Božidaija Bogolina, Marka Geijeviča in Evgena Voljčanška (nihče od njih v času storitve zatrjevanega kaznivega dejanja pod obtožbo ni bil mladoleten, kot trdi v članku novinar Budja) zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po čl.
222/1 in II kazenskega zakona SR Slovenije.
S sodbo K 253/88 z dne 23. 5.1989 TS Novo mesto—enote Brežice so bili vsi imenovani po čl. 350, tč. 3 ZKP (zaradi pomanjkanja dokazov), oproščeni obtožbe.
Glede na pismeno obrazložitev sodbe, iz katere izhaja, da sodišče ne dvomi o samem dogodku in poteku dogodka, kot gaje prikazal oškodovani vojak (izpovedba priče je prepričljiva in ji gre torej verjeti, da je dotičnega dne prišlo med njim in četverico do opisanega dogodka — navedba iz obrazložitve sodbe na 4. strani in še nekaterih drugih navedb v obrazložitvi), pa je povsem jasno, da je dejanski vzrok oprostilne sodbe potrebno iskati v povsem drugih razlogih, ne pa v tistih, kijih navaja javnosti novinar. Menim, da časopis ni mesto, kjer bi bilo te razloge sedaj potrebno podrobneje pojasnjevati. Sodba tudi še ni pravnomočna.
Postavlja pa se seveda vprašanje ob novinarjevem javnem vprašanju: Če je bilo (po novinarju Budji) nekomu zgolj do tega, da svetu pokaže, kako Slovenci pretepamo vojake in tako s praktičnim (razumi: izmišljenim) primerom podpre tezo o številnih napadih na pripadnike JLA v Sloveniji, resnica pa ga pri tem ni zanimala, do česa je potem bilo in je novinarju Budji in kako je z njegovim zanimanjem za resnico, da je napisal tak članek, kot gaje?
Temeljni javni tožilec NIKO BRICELJ
0 mačehi, zdražbarjih in...
NOVIH GOZDNIH CEST JE MANJ
KOČEVJE — Gozdno gospodarstvo, ki upravlja in razpolaga z gozdovi na območju ribniške in kočevske občine, delu občin Grosuplje in Ljubljana-Vič-Rudnik, je posvečalo v zadnjih 25 letih posebno skrb gradnji gozdnih cest. V letih 1964 — 1970 so letno zgradili povprečno 19km,v letih 1971-— 1980 so gradnjo gozdnih cest povečali in so letno zgradili okoli 27 km. V letih 1981 — 1986 se je gradnja še povečala. V letu 1987 seje pričela gradnja zaradi pomanjkanja denarja zniževati. Ti podatki pokazujejo, da se akumulacijska sposobnost gozdarske kakor tudi lesnopredelovalne stroke zmanjšuje. Okvirni podatki o gradnjah gozdnih cest kažejo, da te ceste ne služijo samo gozdarjem za izkoriščanje lesa, temveč so s temi gradnjami dobili mnogi kraji znatno boljšo povezavo z ostalimi kraji. Lahko trdimo, da je pri gradnji gozdnih cest gozdno gospodarstvo upoštevalo želje prebivalcev posameznih vasi kakor tudi razvojne programe občin.
V. DRAGOŠ Kočevje
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki (v nadaljnjem besedilu GBJ) sporoča v zvezi z zapiskom Mačehovski odnos (Dolenjski list št. 30 z dne 27. julija, str. 6) naslednje:
GBJ je prevzela v upravljanje kulturni dom s kinom in knjižnico potem, ko so razgnali Dolenjski kulturni festival. Le-ta je kulturni dom od dimnikov do tal revita-liziral in plačal za to težke milijarde dinarjev današnjega denaija.
GBJ pa je od leta 1981 pokrivala naslednje zneske izgub za delovanje kina: 1981. leta 21.505,50 din, 1982. leta 260.247,40 din, 1983. leta 225.019,85 din, 1984. lega 207.725,80 din, 1985. leta
2.095.947.00	din, 1986. leta 828.236,00 din, 1987. leta 2,020.140,00 din, 1988. leta 6,265.933,00 din, 1989. (I—VI)
5.058.910.00	din, skupaj 14,963.524,55 din.
To bi v današnjem denarju spet pomenilo več milijard dinarjev, ki jih je dvanajstčlanska delovna skupnost GBJ težko in največkrat za ceno nizkih in najnižjih osebnih dohodkov v SRS tudi plačevala, ko pa ni več zmogla, je predvajanje filmov odpovedala, saj to ni njena dejavnost.
GBJ ni nikdar sklepala nikakršne pogodbe za najemnino s turističnimi delavci iz Kostanjevice, ker ima z njimi preslabe izkušnje, o čemer pa na tem mestu ne bi govorili. Za dolžnost si štejemo le to, da povemo, da so turistični delavci, ki jim morajo prirejati »Beneško noč« sosedje, krivdo za to pa so zvrnili na kostanjeviške
gasilce, čolne kot glavni turistični rekvizit enostavno »razprodali«, pred nami razpadajočega mostu čez Krko (zamisel mojstra Plečnika!) nihče ne vzame v obzir itd., itn., kakor da se jih to ne tiče.
Obisk v kinu ni ničesar dokazal, saj se giblje od 16. julija 1989, ko je bil v kinu 101 obiskovalec, do 22. julija 1989, ko jih je bilo samo 14 (štirinajst). To se je dogajalo tudi poprej, ko je kino vzdrževal Dolenjski kulturni festival in kasneje GBJ. Zato zastaran obiska nikar lagati, lepo prosimo, v imenu kulture in človeškega dostojanstva. Obiska v kostanjeviškem kinu kratko in malo NI!
Ne da bi kakorkoli hoteli zavirati zavzetost nekaterih posameznikov, pa bi le radi povedali, da gre pri tem za povsem zasebno pobudo. Prej je imel kino na občnem zboru izvoljeni programski svet, ki je vedel, kaj je filmska kultura. Zdaj pa vrtijo morda celo piratsko pridobljene videokasete in ne filmov, med katerimi so tudi taki, kot je nemška »trda erotika« Nena. Na srečo so naši ljudje še dovolj zdravi, tako da jih je na predstavi 21. julija bilo komaj 7 L Pa še ti so odhajali s predstave kar med predvajanjem, z željo, da bi kulturni dom v Kostanjevici ostal še naprej kulturni dom, in ne nemško trdoerotično kurbišče.
GBJ in njena delovna skupnost sta pred ljudmi zmeraj čutili tudi moralno odgovornost. Zato je programski svet izbiral, kolikor je le mogel, dobro filmsko literaturo in jo s težkimi žrtvami tudi plačeval, zavedajoč se, da so s temi akcijami ne da
»zaslužiti«. Samotni turistični jezdeci v Kostanjevici pa so ponudili od desetih predstav le tri prave filme in sedem videokaset ter doživeli neuspeh, za katerega pa je kriva Galerija Božidar Jakac, kije naenkrat postala kostanjeviška mačeha.
Govorijo naj dejstva, vaški zdražbatji pa naj se ukvarjajo vsaj s tistim, za kar so usposobljeni.
Delavci Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
Zazidalni načrt veljaven
Trebanjski izvršni svet pojasnjuje poslovno-stanovanjsko gradnjo na Pavlinovem hribu
Gradnja novega stanovanjskega bloka v Trebnjem je bila v zadnjem času tema številnih pouličnih pogovorov in tudi diskusij v delegatskih klopeh. Posebna komisija občinske skupščine, kije bila imenovana na zahtevo delegatov, je proučila dokumentacijo o gradnji stanovanjskega bloka in na njen predlog so delegati občinske skupščine naročili IS, naj pripravi informacijo o aktivnostih IS v zvezi s sporno gradnjo novega stanovanjskega bloka. Izvršni svet skupščine občine Trebnje je na seji zborov občinske skupščine dne 13. 7. 1989 podal informacijo o opravljenih aktivnostih v zvezi s sprejetimi sklepi zborov SO Trebnje z dne 31.5.1989 glede poročila komisije za ugotavljanje nepravilnosti postopka in odgovornosti pri
in drugih posegov v prostor. Delegati so na zadnji seji občina*
skupščine sprejeli tudi oceno izvdne"
ga sveta, da je nekatere odstope od'*!
(javnega zazidalnega načrta pri i*j?J lokacijskega in gradbenega dovoljc-nja mogoče opravičiti tako iz objet' tivnih kot tudi subjektivnih razlog0^
gradnji novega stanovanjskega bloka na Pavlinovem hribu v Trebnjem. Informacija je bila objavljena tudi na Studiu D.
V informaciji IS ugotavlja, da je zazidalni načrt Pavlinov hrib — Stari trg v delu, ki obravnava poslovno-
Na novem stanovanjskem blok J opravljen tehnični prevzem in tudi dano uporabo dovoljenje.
Informacija izvršnega sveta je bik na seji zborov občinske skupščin sprejeta v celoti.
Na rob polemikam o velja''0®® oziroma neveljavnosti zazidalnega0 črta Pavlinov hrib, ki so bile tudi po" vod za ugotavljanje črne gradnje n vega bloka v Trebnjem in odgovot° sti, je treba poudariti, da je 00 zakonodaja v letu 1984 prav naP®£ ročju prostorskega planiranja P00 veliko strokovno in finančno zar'ft, nih novosti. V preteklosti pa m posvečeno dovolj pozornosti kot°K kesni problematiki urejanja prosto
stanovanjsko gradnjo, veljaven, kar
pa avtorju članka »Primer Pavlinov hrib se je razpletel« sploh ni vredno besede, čeprav je bila domnevna neveljavnost zazidalnega načrta eno glavnih vprašanj, na katero je odgo-vaijala skupščinska komisija.
grad
loša
Pine
Prtp
kpji
Pnj< H ten na i lista s pr
RI
p
Žani
cah
DO
m
?A,
Ra
REi
igi
$
m
Skupščina občine Trebnje je namreč leta 1986 sprejela odlok, v katerem navaja, da je potrebno odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Pavlinov hrib — Stari trg v Trebnjem uskladiti s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990. Zazidalni načrt pa je bilo potrebno uskladiti samo v delu, ki zajema dopolnitev oziroma povečanje obsega zazidave in vsebinski program (dom za starejše občane) na območju Starega trga. Zazidalni načrt, ki zajema tudi gradnjo novega bloka na Pavlinovem hribu, je bil s srednjeročnim družbenim planom usklajen in sc je torej gradnja izvajala v skladu z zakonom o urejanju naselij
Z ustanovitvijo in ustrezno kadto sko zasedbo zavoda za urbanisti^ načrtovanje je na tem področju opj" ti precejšen napredek. Med drugi10, izdelani prostorsko ureditveni p°gui za naselje Šentrupert, za naselje » kronog in območje Suhe krajine P*”* v pripravi, sprejet je predlog ob cone v Trebnjem, pripravljena p» j tudi že osnutka zazidalnega načrt* Cviblje in ureditveni načrt za od10!, lišče odpadkov v Globokem. seveda zahteva precejšnja u°an sredstva.
Primer novogradnje v Trebnje01^ ob tem polemike opozarjajo m ® zujejo, da bo v prihodnje potrebno ^ prostorske in urbanistične po*®,. posameznih krajih nujno doseči ajr.
senz med zahtevami krajanovi00 .
mi
ne
to
kc
ži-
ti
ni
prostoru in razvijal poln življenj utrip kraja.
SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
Še zmeraj brez prave napetost
in vib niti ni tek , Su vo je m< ko
Poraba elektrike na Dolenjskem močno presega zmogl ivosti — Če nebopraV° časnih plačil, bodo morali ustaviti že pričete gradnje za posodobitev^ ^
V četrtek, 27. julija, smo se v njenem rodnem Logu poslovili od naše Micike. V 75. letu starosti jo je pri domačem opravilu zadela vročinska kap.
Bila je nekak živi krajevni leksikon. Vsakogar je poznala, z vsakim je govorila in vsakemu je ustregla s pojasnili, če je hotel izvedeti kakšno obvestilo o krajanih. Med vojno je bila z domačimi izseljena v Nemčijo.
Dobrega srca je rada pomagala in zabavala je svoje starejše ali bolehne sovrst-nice. Do svojih stanodajalcev je bila zvesta, pridna in zanesljivo poštena, saj je kot član družine bila pri hiši skoraj 35 let. Marsikdo v Sevnici jo bo na ulici pogrešal. Vsi, ki smo jo poznali, pa jo bomo ohranili v najlepšem spominu.
Prim. dr. Ciril Porekar-Humskt Maribor
Mnogo prezgodaj je umrl Jože Lampret iz Novega mesta, mož, kije 34 let svojega življenja posvetil gostinstvu, predvsem na Dolenjskem. Zibelka mu je stekla v Stični, vendar je s krajšo prekinitvijo živel v Novem mestu od leta 1947 do smrti. Ko je bil po osvoboditvi demobiliziran — v NOB je sodeloval od septembra 1943 — je začel v novomeškem Metropulu.
Jože je bil od malega iznajdljiv, imel je trgovsko žilico, želel je postati trgovski potnik. Pa se je drugače obrnilo in pristal je v gostinstvu, kjer omenjena žilica tudi ni odveč.
Leta 1948 je Lampret končal tečaj za vodilne kadre pri republiškem ministrstvu za turizem in za tri leta odšel na Bled, po vrnitvi v Novo mesto pa seje zaposlil v gostišču Breg. Leta 1958 je v Ljubljani naredil hotelsko šolo in naslednje leto prišel na
Otočec. Kolektiv je takrat štel 16 ljudi, hotel je imel 42 postelj.
Ne da bi hoteli komurkoli zmanjševati zasluge, lahko rečemo, da je to, kar je Otočec v slovenskem in jugoslovanskem turizmu danes, zastavil in v veliki meri tudi naredil Jože Lampret. Z Otočcem je bil Lampret dobesedno zraščen, nekoč je sam dejal, da mora tisti, ki hoče uspeti v gostinstvu, delati od zore do mraka. To je lahko reči in težko početi. Ne glede na tako poln angažma v turizmu in gostinstvu je imel Lampret čas tudi za druge reči. Ves čas je (kot vsa njegova generacija) zavzeto sodeloval v družbenopolitičnem življenju. Dolga leta je bil odbornik, delegat krajevne skupnosti in član gospodarske zbornice. Za njegovo delo gaje Tito odlikoval z redom dela z zlatim vencem, kar je bilo
Ne izzivajmo nesreče!
V Dolenjskih Toplicah je očitno zmanjkalo denarja za dokončanje pločnika — Pešci v nevarnosti
Vsak, ki seje v teh poletnih dneh po daljšem času spet peljal skozi Dolenjske Toplice, je takoj opazil novo cestišče, ki naj bi bilo eno od letošnjih pridobitev. Tudi nevarnega ovinka na začetku našega turističnega kraja, gledano z roške strani, ni več. Tako je odstranjena nevarnost, da bi kateri od neopreznih šo^ fetjev zaradi malce neprimerne hitrosti končal svoje vožnje v sadovnjaku prve hiše pod pokopališčem.
gostov, če bi ga naredili do konca. Kaže pa, da je denaija zmanjkalo ravno za dokončanje tega pločnika. Na njem lahko vidiš že vse poletje kupe peska in globoke jame. Tako so pešci hočeš nočeš spet prisiljeni hoditi po sedaj celo ožjem cestišču. Le šoferji lahko, zaradi bolj ravne ceste, bolj hitro vozijo...
Rekonstrukcijo ceste vključno s položitvijo kanalizacije so izvajalci delali s prekinitvami celo zimo in vso pomlad. Po mnenju neučakanih domačinov mnogo mnogo prepočasi. Tistih besed na začetku tega sestavka — da bi naj bilo novo cestišče pridobitev — nisem napisal kar tako. Obenem z rekonstrukcijo so namreč na račun cestišča predvideli po eni strani tudi pločnik. Na vsak način bi ta veliko pripomogel k varni hoji in sprehajanju zdraviliških
S financami je v krajevni skupnosti bolj slabo in tako bo najbrž vse dotlej, dokler ne bo prišlo zaradi kakšnega prehitrega voznika in neopreznega pešca do hude nesreče. Potem se bo najbrž denar našel in se vse hitro uredilo, kot se je takrat, ko je zaradi nepopravljene odbojne ograje na drugem koncu Toplic, pod Gradiščem, izgubil življenje naš krajan. Pa bi se za prvo silo, če ni denarja za asfalt, pločniki vsaj poravnali in napravili začasno v makadamski izvedbi.	_ _
SLAVKO KLANČIČAR
Lampretu poleg sedanje podobe Otočca najlepša nagrada za trud.
Leta 1980 je stopil v pokoj; težko seje poslovil od kolektiva, saj je z mnogimi delal skupaj celih 20 let. Takrat je rekel, daje enkrat pač treba izpreči. Z Jožetom Lampretom smo Novomeščani med drugim izgubili človeka, kije znal na Otočcu dostojno in nehlapčevsko sprejeti in postreči najvišjo državniško delegacijo, hkrati pa mu ni bilo odveč pobrati in vreči v koš za odpadke cigaretni ogorek. Takih ljudi ni več, morda niti niso več potrebni, vsekakor pa je spomin nanje bleščeč pomnik nekega izgorevajočega, samoodrekanju naravnanega časa, časa, ki je imel idejo vodnico.
M. B.
Zaradi vse večje porabe električne energije nastajajo na obstoječih prešibko dimenzioniranih elektroenergetskih objektih na Dolenjskem velike preobremenitve, ki že presegajo kritično mejo. Tako je nastal za Dolenjsko ter Belo krajino že resen problem obratovanja industrije kakor tudi nadaljnjega razvoja gospodarstva vse naše regije. Zal pri pristojnih za to vsa leta ni bilo pravega razumevanja. Problem oskrbe s prepotrebno električno energijo kot osnovnim pogojem razvoja se ni reševal pravočasno. Za izboljšanje situacije je nujno potrebno v čim krajšem času najti rešitev, sicer bo resno motena oskrba z električno energijo. Vprašljivo bo tudi nadaljnje izdajanje elektroenergetskih soglasij za nove objekte kakor tudi za povečave.
Pri prenosu električne energije smo do nedavnega bili odvisni le od enega 110 kV daljnovoda Brestanica — Novo mesto, zgrajenega pred več kot 30 leti. Zaradi tega smo bili neštetokrat zaskrbljeni, kaj bi nastalo v primeru večje okvare. Zagotovo bi bil popoln električni mrk, saj obstoječi daljnovodi tako velikih obremenitev ne bi mogli prenesti.
Odjemalci, posebno industrija, nam zato upravičeno očitajo, da se vse prepočasi gradijo že dalj časa načrtovani prepotrebni elektroenergetski objekti. Za višjo in kvalitetno industrijsko proizvodnjo je brezpogojno potrebna tudi kvalitetna električna energija. Na žalost o tem niso vsi prepričani, kajti mislijo, da industrija lahko obratuje tudi z manj kvalitetno oz. slabo električno napetostjo. Tu je še posebej občutljiva mlada elektronska industrija, ki je občutljiva že za majhne odstope oz. padce napetosti, da ne omenimo neprecenljivo večje škode, če izpadejo daljnovodi, pa četudi le za krajši čas.
Pri tem je med najbolj prizadetimi Bela krajina, ki s svojo mlado, po vojni zgrajeno industrijo to najbolj občuti. Posebno veliko škode nastane zaradi pogostih izpadov v tekstilni industriji Beti Metlika. Taje letno imela preko štirideset izpadov. Zaradi tega so začasno uredili dvostransko oskrbo z 20 kV daljnovodoma iz razdelilne transformatorske postaje Črnomelj ter drugo povezavo iz razdelilne transformatorske postaje Gotna vas. Z izgradnjo te povezave je bil omogočen avtomatični preklop že po 0,3 sekundah breznapetost-nega stanja oz. izpada enega ali drugega daljnovoda, ki oskrbuje tovarne Beti in obrata Novoteks v Metliki. Težava pa je vtem, da je daljnovod, ki poteka preko Gorjancev, izpostavljen vsem vremenskim neprilikam. V poletnem času so to nevihte, v zimskem sneg in pa žled, ki se nabira na tokovodnike in z dodatno težo obremenjuje vodnike, kar povečuje število defektov.
popravila ter priklopa, da ne pride do preboja ali drugih možnih napak.
Tozd Elektro Novo mesto je skupaj z delovno organizacijo Elektro Ljubljana že večkrat posredoval zahtevo vsem odgovornim, naj se čimprej zgradijo nujno potrebni elektroenergetski objekti, in sicer: razdelilna transformatorska postaja 400/110kVKrško,daljnovod2x HOkV Krško — Novo mesto (imenovane Savske zbiralnice), razdelilna postaja 110/20 kV Hudo, razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Metlika, daljnovod 2x110
tor je Elektro Ljubljana. Čeprav jj je dene investicije v planu, Pa manjkanja sredstev financ00, pokrite. Prav tako ni energetski0 si
zato iščejo možnosti za najetje kr Pomanjkanje energetskih sr^ ^
kV Osojnik — Metlika, dodatni transformator 110/20 kV v RTP Črn
jrnomelj.
Le na ta način bi Dolenjskemu gospodarstvu zagotovili nemoteno oskrbo kvalitetnejše električne energije. V nasprotnem primeru bomo še naprej beležili pri naših odjemalcih velike padce napetosti oziroma tehnične izgube. Ti so posebno izraziti v dopoldanskem času. Pod nazivno napetostjo 110 kV je že 52,70% vsega časa. To je zelo zaskrbljujoč podatek službe obratovanja ter centra vodenja, ki o vseh nihanjih in izpadih vodi točno evidenco.
Za odpravo nadvse kritičnih razmer je bil že 1982 v Novem mestu sklican na zahtevo izvršnih svetov dolenjskih občin skupen sestanek vseh odgovornih predstavnikov elektrogospodarstva, interesnih skupnosti ter vodstva večjih gospodarskih delovnih organizacij. Vsi so bili mnenja, da se mora plan izgradenj vseh navedenih elektroenergetskih objektov čimprej dokončati; za izgradnjo je bil podpisan tudi sporazum. Toda žal so se pojavljale razne 'ovire, kot so: gradnja avtoceste Ljubljana — Zagreb, kije zahtevala prestavitev trase daljnovodov, pridobivanje dovoljenj in ne nazadnje glavni problem — pomanjkanja finančnih sredstev.
V zadnjem času je sicer od odgovornih le slišati zagotovila, da se bodo gradnje končno pričele. Vsako odlaganje bi naše gospodarske težave in škodo, ki nastaja, le še bolj povečevalo. Trenutno so v letnem planu graditve objektov na Dolenjskem objekti: razdelilna postaja Hudo, katere investitor so Savske elektrarne; daljnovod 2x110 kV Krško — Novo mesto, investitor Savske elektrarne; daljnovod 2x110 kV Osojnik — Metlika, katerega investi-
ruuiaiijiuuijc tuugvi««--tudi zato, ker uporabniki el&tifl	Zl
gije v Sloveniji ne izpolnjujejo ob ^ ki so jih prevzeli s podpisom sa nega sporazuma za poknvanje	v
gradenj elektroenergetskih obje	T*	sv
liko odjemalcev, posebno večji0?	-0j	se
plačuje redno porabljene elcktrt	rf	^
gije, kar zopet zmanjšuje dohooe z širjeno reprodukcijo. Zaradi teg* J
trebno pri izpolnjevanju finančn	,
nosti narediti brezpogojen rea’ tavir , bodo morale že pričete gradnje .|jSf tn Z navedeno problematiko sta^t st nanjena ob obisku v novomeški „ di predsednik izvršnega sveta =
Dušan Šinigoj ter predsednik k energetiko Slovenije,
NOVI MLADINSKI PROSTORI?
ČRNOMELJ — Vodstvo črt10 J ske občinske konference Zb 4 si nekaj časa v mestu iskalo ustr .j j; store za mladinsko dejavnost, saj o v na Gričku vrnili stanovanjski s J z ker niso ustrezali. Njihova oej.f ii namreč v večini primerov pov m' n di s hrupom, prav tega pa si v Rjjjjg- 1, prostorih niso smeli privoščiO Ljj A < se načelno dogovorili, da bi d ^ prostor na strelišču, ko se bo le-lilo na ustreznejše mesto. UpaJ do, če bo le moč, začeli že ta10 navijati novi mladinski klub.
*
0^-V
- vA J:

Zelo kritična je tudi situacija v razdelilni transformatorski postaji Črnomelj. Tu
obratuje le eden 20-megavoltamperski transformator 110/20 kV. Taje ob konicah tudi že precej preobremenjen in je praktično brez vsake rezerve. Takega transformatoija pa v primeru okvare ni enostavno zamenjati. Poleg velike teže, ki znaša več desettisoč kg (samo hladilnega olja je v njem okoli 15 ton), je potrebna tudi ostala brezhibna tehnična izvedba
O VAROVANJU PRAGOZDOV
KOČEVJE — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine SR Slovenije je že lani dal pobudo, da se obeleži 100-letnica varovanja pragozdov na Slovenskem. Velik del teh aktivnosti bo potekal na območju kočevske občine, predvsem zaradi tega, ker je iz dokumentacije ugotovljeno, da je bilo prek 300 ha površin trajno opredeljenih kot prazgodovi prav v Auerspergovih gozdovih. Priprave ob 100-letnici varovanja naravne dediščine pragozdov so se pričele že konec decembra lani. Nadaljevale so >e z interdisciplinarnim gozdnim omizjem, ki je bilo 26.
TABLA ZA DEMOKRATI# Ribniška mladina je PreT j m«1'’ namestila v svoji stavbi ta*• vano »Tablo za demokra J ^
njej lahko oglaša vsak, kar pl zljubi. Mladinska organu^, /
zljubi. Mladinska organ-- -jfl p. tem vzbuditi med zaspani01 ^ ph vidnimi Ribničani zanimanj ralizem, predvsem za gibanj jrf
in druge nove zveze, sevi
za delo mladinske organi^fjj.eZ)ii|
maja letos v Kočevju in na območju raj-henavskega Roga (Žaga-Rog). Nadaljeva-
le se bodo vse do prve polovice oktobra.
V. DRAGOŠ
10 miaumsKc
s« ..a tabli predvsem ta*01	|j#
časopisov, tudi Dolenj** * ^1 skritizirana in zavrnjena 7_g p/ hidromelioraciji Bistrice, ni (f( tu podpisati tudi temeljno >s to: J. Primc)	>

na-
NAGRADA . V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 26. ^ne križanke izbral NINA BAR-jA iz Novega mesta in mu za na-^do dodelil najnovejšo knjigo Miji™ Mikelna Poročilo delovne sku-Pine za miniranje države, satirično spoved o današnjih razmerah. V je tudi pisateljev avtrogram. agrajencu čestitamo in mu želimo Pnjetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošlji-n. rešitev najkasneje do 14. avgusta ]■ n^lov: Uredništvo Dolenjskega jA 9ermova 3,68000 Novo mesto, s Pnpisom KRIŽANKA 29.
^ŠITEV 27. KRIŽANKE
.Pravilna r*’*tev 27 nagradne kri-r„,Je> brana v vodoravnih vrsti-kkšna: SLA, KARGO, TERI-uUNT DEVETDESET, BISER, Sa ewT’ mARK, JERAN, VAA-Rle oAD> NABOB, TL, POKER, Rep’SAT, UKANA, ANTANTA,
ffiDlVA' LE0N’ TV’ karat,
misLj
J ^asih nemira in sploš-fnij.®Krbi je kak človek knr k bolj koristen, koli-bo^l usmerja svoje ti ^^nje in mišljenje pro-
bimUrečemm in nadoseb' H. HESSE
.t.VtV.v,V.V.-.V.V.V/.V(

sr
I NAGRADNA KRIŽANKA
* V.V.
XV.
I i
FIZIK
NEWT0N
TEŽKA
JEČA
GOROVJE V BURMI
PAPEŽEVA
KRONA
ZNAMKA
ANGL
CIGARET
OSNOVA
MNOGIH
BARVIL
MUSUM. SVETlSČE V MEKI
BENEŠKO
KOPAUSCE
REZULTAT
NEKDANJI KIT. VODITELJ
ŠVED. VLADARSKA RODBINA -
SILOVITA
JEZA
IMMANUEL
KANT
IZLOČITEV
ZNANI PERZ. PESNIK (12. STOL)
VRSTA
RASTLINSKIH
CELIC
FENlCANSKA
BOGINJA
LJUBEZNI
PROSTOR ZA SHRANJEVANJE
TUR
GOSTILNA
MESNI
AU
MOČNATI
ZAVITEK
ZEUSČAR
POSODA ZA TEKOČINE
PRISTANIŠKA
NAPRAVA
NAS DRAMATIK (ŽUPANOVA MICKA)
SESTAVIL J. UDIR
MIT. KRALJ PELAZGOV
JUNAKINJA
SKETOVE
POVESTI
PLAČILNO
SREDSTVO
DOMOVINA
PREROKA
ABRAHAMA
ENOTA
KNJIŽNE
NAKLADE
KONJSKI TEK
ŠOLSKI
REKVIZIT
KRMILO RIM. LEGUE
VELETOK
VINDUI
GR. MIT. POOZEMUE
PLANŠAR
ija-inu jski 1
Zvezda žMjenja je muhasta
Kaise dogaja s Soncem? — Prezgodaj dosega vrh svojega ciklusa aktivnosti — Ogromna sončna pega in energetski ter telekomunikacijski mrki_
dni.'11*3 n' nikakršna, poletje nič ! viht00' Odransko moije cveti, ne-tT „;u e s° Pogostejše kot običajno, v juž-|JE ^fedelih ZDA so nadvse preseneče-J teWrSValci ari«>nskih, floridskih in Starii■ ■mest opazovali severni sij.
ljudje zmailliein 7 »lavami in on-
dno • x ™ letošnJega marca začele ie n^atl ^U(*ne re& na Soncu. Najprej se * , J* Vzhodnem robu pojavila ogromna 7n! ta^° vebka, da bi lahko šlo vanjo 'mo' ***** Zemljine velikosti. Gigantov ' pot Pe®°Je “sparilo močno magnetno iiiJr' Astronomi so seveda zvedavo
tudi, da močna Sončeva aktivnost vpliva na vreme, na počutje ljudi in, kdo bi vedel, na kaj še vse.
Vsekakor je to čas, ko imajo raziskovalci nam najbližje zvezde velike dela, saj je to zanje zares lepa priložnost, da vedenje o dogajanju na Soncu obogatijo z novimi spoznanji.
Zadnja zabeležena izrazito močna sončna aktivnost je bila leta 1989. Astronomi so zatorej pričakovali, da se bo Sonce prebudilo šele leta 1991. V normalnih pogojih mine 22 let od enega vrhunca dejavnosti do drugega. Toda Sonce je, kot je videti, muhasto. Njegovi redni ciklusi so povprečno sicer res dolgi 11 let, zabeleženo pa je že bilo, da so trajali tudi 17 let oziroma izrazito manj, samo 7 let.
Letošnja zgodnja prebuditev Sonca je presenetila vse strokovnjake. »Tako hitrega povečanja aktivnosti še nismo zabeležili,« pravi astronom Ron Moore. »In vse skupaj je v svoji zgodnji stopnji. Marsikaj se bo še dogodilo.«
Astronom Donald Neidig z opazovalnice v Sacramento Peaku meni, da lahko letos in v naslednjih letih pričakujemo rekordno Sončevo dejavnost. Sonce, ki sicer velja za umiijeno zvezdo srednje starosti, se bo drastično spremenilo. Sedanje spremembe že napovedujejo bistvene spremembe, katerim pa seveda mi ne bomo priče in naše bližnje potomstvo tudi še ne.
Nekoliko pozno in zadržano so prišle na dan tudi vesti, kaj vse se je dogajalo že med marčnim izbruhom na Sončevi površini. Satelit Solar Max, ki leti na zelo oddaljeni orbiti, je prvi začutil val ul-travijočničega in rentgenskega žarčenja, ki je pljusknil s Sonca. Za nekaj minut je odpovedal. In enako se je dogodilo z drugimi sateliti, ki so za nekaj časa onemeli. Zaradi prekinjenih zvez so nekateri sateliti iztirili iz orbit. Solar Max je padel za poldrugi kilometer in ga niso več mogli spraviti višje. Tajna kontrola, ki v ZDA nadzoruje vse orbitalne ob-
lOtpj u p tudi Zemljo, z delci snovi in žar-S / ju' s ejj'ce živahne Sončeve dejavno-ne S javi razhčne-Na severnem nebu se po-50 j vidi ”e"avadno močan severni sij, ki se 'Pjj; zempru' v Ju^nejSih predelih severne V^a' in pni*6 P°'°ri'e> v komunikacijskih navari\elSklh omrežj>h prihaja do ne-
ulj#j nekaterih mrk°V !zpa.dov energije, v uli y do np k energetskih sistemih prihaja & navadnih reakcij. Zelo veijetnoje
d»v. ^
guet u številkah
INFLACIJSKI VELIKANI
Lanska inflacija nekaterih držav
1? T'so5 odst

Brazilija Argentina pero mehika Nikaragva SFRJ
Vsaifr 1,3 s,evdnih področjih žanjemo velike »uspehe« in po višini »akoletne inflacije prihajamo v svetovni klub inflacijskih velikanov, .*a teden oglejmo grafični prikaz, kako je v tem klubu neslavnega ena. Stopici kažejo višino lanskoletne inflacije, meijeni pa so v ti-odstotkih. Gigant je Nikaragva, nato pa sledi vrsta južnoameriš-lav'- /V 'n v primeijavi z njimi še zmeraj nekoliko pritlehna Jugos-« 'Ja; Ce bo letošnji inflacijski ples potekal v enakem ritmu kot . slej> potem bomo naslednje leto narisali grafikon, ki bo še bolj žalo-,en na pogled.
jekte, je prav tako za določen čas izgubila nadzor. Od 19 tisoč objektov, kolikor jih nadzoruje, se je nadzoru izmuznilo celih 11 tisoč.
Tudi na tleh je prihajalo do zapletov. Kratkovalovni oddajniki so umolnili, ponekod za cel dan. Močno magnetno polje, ki seje pod vplivom udarnih valov s Sonca stvorilo v zgornjih plasteh atmosfere, je vplivalo na delovanje nekaterih povsem vsakdanjih naprav. Tako so se vrata avtomatskih garaž kar sama odpirala in zapirala. V kanadski provinci Quebec je prišlo celo do deveturnega energetskega mrka.
To niti ne sme čuditi, pojasnjujejo astronomi. Sončev izbruh, kot seje pripetil marca letos, ima v sebi toliko energije, da bi bilo mogoče z njo oskrbovati milijonsko mesto celih 200 milijonov let.
Čeprav na globalne spremembe in posledice povečane Sončeve aktivnosti ni mogoče vplivati, pa za vsakdanje drobne razmere velja, da nekaj malega lahko vsakdo naredi zase. Ob povečani dejavnosti Sonca je dobro, če drugega ne, vsaj nekoliko bolj resno vzeti siceršnja opozorila pred premočnim sončenjem, dobro je dodatno zaščititi kožo, zaščititi oči z dobrimi sončnimi očali, pokriti glavo in podobno. MiM (Vir: Time)
Brisanje zgodovinskega spomina je obsodba na smrt slehernega družbenega si-stema.	F buCar
Mladost je tako neizrečno rahločutna v svojem nezaupanju samo vase.
V. BARTOL
»Skrivnež« leti
Najdražje vojaško letalo je poletelo — Nevidno za ____________radar____________
Ameriško leteče čudo, o katerem se je dolgo vedelo le to, da bo silno drago, ni več čudo in ni več zavito v tako neprosojno tančico skrivnosti. Marsikaj se je o velikem novem bombniku že prej razvedelo, predno so ga pred dobrim mesecem dni pokazali novinarjem iz vsega sveta, ki so lahko videli in fotografirali le od spredaj. Zdaj tehnološko vojaško čudo že tudi leti. Proti koncu prejšnjega meseca se je prvič odlepilo od tal in z letališča Palmdale v Kalifornijski puščavi poletelo v nebo.
Bombnik nosi uradno ime B 2, v javnosti pa je bolj poznan pod imenom Stealth (skrivnost, prikritost), ki zgovorno izdaja njegovo najbolj dragoceno lastnost in namembnost. Letalo naj bi bilo namreč skrito in nevidno za radarje ter tako sposobno prodreti globoko v nasprotnikovo ozemlje. Predvsem temu namenu je podrejena konstrukcija letala. Narejeno iz novih sintetičnih snovi, trup in motorji so, kolikor je mogoče, skriti v elegantnih krilih, tako da daje zunanja podoba letala vtis, kot da gre za nekakšen leteči bumerang.
In še cena: B 2 je najdražje letalo na svetu, saj je njegova cena po nekaterih ocenah več kot pol milijarde dolaijev, po novejših ocenah pa je letalo še dražje. Če bo serija manjša, bo z vsakim stealthom frčala p zraku kar cela milijarda. Z drugimi besedami povedano, letalo je vredno toliko zlata, kolikor tehta.
Kruh za vse
Strokovnjaki, ki delajo za Združene narode, so odkrili način, kako peči kruh brez žitnih pripomočkov. Odkritje, kakor je na videz skromno in preprosto, pa veliko obljublja, saj zbuja upanja, da bo za lačno človeštvo v revnih predelih sveta nekaj več domačega kruha in da ne bodo več tako zelo odvisno od uvoza žitaric. Morda bo to spodbudilo večje pridelovanje lokalnih poljščin, ki so jih v mnogih nerazvitih državah povsem opustili, a so primerne za pridelavo moke.
Vsa skrivnost je v odkritju načina, kako pri pripravi in peki kruha iz moke različnih rastlin nadomestiti rastlinsko lepilo, ki ga veliko vsebuje pšenica. Ta snov je pri pripravi in peki kruha pomembna predvsem zaradi tega, ker zadržuje v testu pline, ki nastanejo s fermentacijo dodanega kvasa. Kruh, ki ima zračne luknjice lepo razporejene po vsej masi, pa je seveda tisto, kar pšenični kruh postavlja daleč pred vse druge. Doslej so za pripravo kruha iz drugih mok mešali zraven pšenično moko, če so hoteli dobiti kolikor toliko rahel kruh. Poslej bo mogoče tudi samo iz koruzne ali kakšne druge moke pripraviti enako rahel kruh.
Kanadski znanstvenik Morton Satin je odkril, da so koruzna in nekatere druge nepšenične moke po krajšem kuhanju primerne za peko rahlega kruha.
Z ultra zvokom v mikro svet
Zvočni mikroskopi za opazovanje reakcij živih celic — Tisočkrat večja razločljivost — Slika z računalnikom
Sonar — po naše bi izraz lahko prevedli kot zvokogled — so prvi uporabljali vojaki, in sicer že v zadnji svetovni vojni. V mirnem času je izum našel pot v miroljubnejšo uporabo in se tehnološko še izpopolnil. Danes igrajo izpopolnjeni sistemi so-naija, najrazličnejše ultrazvočne naprave, zelo pomembno vlogo v medicini in v mnogih bolnišnicah jih uporabljajo kot dragoceno diagnostično orodje. Še bolj izpopolnjena različica sonarja pa ta čas doživlja pravi bum v raziskovalnih laboratorijih. S pomočjo zvoka in sodobnih naprav raziskovalci lahko pogledajo v celico in tako prihajajo do novih koristnih spoznanj.
Gre za tako imenovani akustični mikroskop. Prvi so ga izdelali in uporabili Japonci, vendar so naprave najprej uporabljali le v industrijski proizvodnji za nadzor mikroelek-tronskih elementov. Zdaj sije tehnološka novost utrla pot tudi v raziskovalne laboratorije in v njih doživela nekaj pomembnih sprememb, predvsem pa je postala izredno uporabno orodje.
Ultrazvočni mikroskop je povezan s klasičnim optičnim mikroskopom, ki služi le za natančno usmeritev, nato pa izbrano območje obsujejo z zvočnimi valovi, katerih frekvenca je zunaj slišnosti človekovega sluha. Obdobje zvokov beleži zmogljiv računalnik in razliko v obdobjih pretvaija v računalniško sliko.
S pomočjo ultra zvočnega mikroskopa je mogoče videti stvari, ki so velike vsega milijoninko metra. Toje tisočkrat večja ločljivost, kot jo imajo ostale medicinske ultrazvočne naprave, mogoča pa je predvsem zato, ker
Trener za pasom
Elektronika pomaga igral-cem tenisa pri treningih
Veliki mojstri tenisa vedo, da jih v svetovni vrh ni postavil zgolj talent, marveč trda vaja in dober trener. In ker je mogoče dandanes s tenisom ne samo žeti sicer minljive vence slave, pač pa tudi zelo dobro zaslužiti, je teniških talentov, kolikor sijih poželite. Dobrih treneijev pa ni obilica.
Toje spodbudilo športne inovatorje, da so se lotili izdelave elektronske naprave, s pomočjo katere igralec nadzoruje svoje delo in odpravlja napake, ki bi jih sicer sam brez strokovnjaka ob sebi ne zaznal. Gre za izum inženiija elektronike Paula White-neira. Napravo z imenom »stroke-maker« je zasnoval na mikroproce-soiju, torej gre za nekakšen mali računalnik.
Naprava ima štiri senzorje, ki sijih igralec pritrdi na zapestje, komolec in ramena. Samo napravo, ki je težka vsega četrt kilograma, pa si pričvrsti za pas. Mikroprocesor nadzoruje gibanje celotne roke, in če se roka giblje tako, kot je za teniške udarce pravilno, naprava odda prijeten zvok, v nasprotnem primeru pa opozorilne znake, ki so različni glede na resnost napačne drže in gibanje roke. Tako igralec lahko sproti uravnava svoje gibe in jih popravlja, dokler ne udarja tako, kot je prav.
pri akustičnem mikroskopu delajo z izredno visokimi frekvencami, okrog milijardo ciklusov na sekundo. Višja frekvenca odgovarja krajšim valovnim dolžinam, manjša ko je valovna dolžina, manjši je zaznavni delček.
Zvočni mikroskop ima pred optičnim še vrsto drugih dobrih lastnosti. Za raziskave z navadnim mikroskopom morajo raziskovalci opazovana tkiva umetno obarvati, to pa pomeni uničenje celic. Z zvočnim mikroskopom pa lahko gledajo v žive celice, saj tkiva opazovanega vzorca ni potrebno obarvati. Tako je raziskovalcem mogoče opazovati in meriti odzive celic na različne dražljaje.
Ker ljudje hočejo vse dobiti žeto poceni, so ogoljufani.
S. PRABHUPADA
Kajti kakršna je misel, je nazadnje dejanje.
NIZAMI
Kriza malega naroda je za velike narode vedno samo estetski užitek.
B. PODRECCA
Vsi sleparji pišejo naravno.
I. A. GONČAROV
Slabo v dobrem
S sistemom ABS varne-je, a krivda ostane skrita
Avtomobil je v nekaj letih doživel zanimiv in koristen tehnološki razvoj. Izboljšan je motor, ki ob večji moči požre manj bencina, oblika novih modelov avtomobilov upošteva aerodinamične zakone, elektronika skrbi za pravilno delovanje in nadzor nad vsemi napravami v avtu, daje vožnja prijetna in predvsem bolj varna. Med elektronskimi napravami, kijih že serijsko vgrajujejo v boljše modele avtomobilov, je tudi sistem, ki preprečuje blokiranje koles ob močnem zaviranju — ABS. Seveda je zaviranje s takim sistemom varno in v težavah pomaga tudi neizkušenemu vozniku, da se ne zavrti in nevarno zapleše na cesti. Toda za prometne strokovnjake predstavlja ta koristna novost trd oreh, ki ga ne morejo streti.
V primeru, da pride do trka dveh vozil, ki imata vgrajen sistem ABS, dobri stari način ugotavljanja poti vožnje in hitrosti, s katero je vozilo peljalo pred nesrečo, toje po sledovih gum na asfaltu, ni več mogoč. Avtomobili ne puščajo sledov, po katerih bi mogli prometni strokovnjaki ugotoviti morebitnega krivca, kako je vozil, s kakšno hitrostjo in kako seje vozilo po močnem zaviranju obnašalo. Kot dokaz ostanejo samo priče, če jih je kaj.
Problem je resen, saj so tako sodišča kot zavarovalnice nenadoma ostali brez doslej še kako koristnih dokazov. Zadeva je še posebno kritična, kadar pri nesreči pride do velike gmotne škode in do težkih ali celo smrtnih poškodb. Nekaj se da ugotoviti tudi iz poškodb na avtu, toda še zdaleč ne vse, kar strokovnjakom povedo sledovi gum.
.
JESENI POD VEČER
Zadnja slutnja dneva lebdi nad robom hribovja, kamor je že zdavnaj zašlo sonce. Poslednja svetloba lebdi nad zlatimi krošnjami hoste. Vasica končuje svoj delavnik.
Dore zdevlje koruznico v late, stric Valant zlaga drva v skladovnico, betežni striček Ferdo se spravlja s klopi-ce pred hišo v sobico, zagnani Bori, poln energije, hiti pod cesto v grapi nakladat traktor, ker bi rad pod noč odšel v sosednjo vas, kamor ga vleče srce. Nekje je slišati glasbo iz radia, iz neke kuhinje omamno zadiši po pecivu, z nekega dvorišča se med pasje la-
janje meša vpitje okajenega gospodarja.
V hišici, ki lesena in z malimi okenci, zakritimi z lepimi rožami, čemi v dolini, utrujena Lena ropota s posodo, za hišo pa se Jošt jezi na psa, kije izropal kurje gnezdo in bo zdaj za večerjo ocvrta slanina brez jajc.
Na drugi strani pod je dom osamljenega Ivana. Danes ga ni doma. Pes Medo žalostno zavija. Edini v vasi je privezan in se nikakor ne more sprijazniti s tem, da so vsi njegovi pasji vrstniki na nočnem pohodu po vasi, on pa je privezan doma.
Nekaj hišic naprej je zagrnjenih v tišino. Domači so še na polju ali kje drugje; dan je prekratek za vsa opravila. Jesen na deželi je naporen čas.
Za vasjo bleja izpuščena ovca; zašla je, mrak jo je preplašil, sama ne najde domačega hleva in nikogar ni, da bi jo odpeljal domov.
Prižgala se je javna razsvetljava. Hišice, iz katerih je vrela topla svetloba, polna domačnosti in topline, so postale manj intimne. A to ne moti odraščajočih fantov, ki so že zbrani na zgornjem koncu vasi. Ob ognju kramljajo, se smejejo; tuje so jim brige sveta, pomembno je samo to, kar se dogaja ta večer. Taka je mladosL Nekaj otročajev se podi okoli. Radi bi se vključili v družbo odraščajočih, pa nekako ne gre.
Na koncu vasi se beli stara cerkvica.
Pozno je, ko se vračam nazaj skozi vas. Le tu in tam še gori luč v hišah. Življenje se je ugreznilo v spanje in počitek. Rezek glas divjih gosi reže v tišino neba, okrašenega z množino zvezd in koščkom meseca na južni strani. Ptice se že selijo na jug.
Tišina. Vas seje pogreznila v spanje, trudna in polna jesenskih plodov, sadov žuljev pridnih malih ljudi.
Kako ljubim ta mah svet v kotanji med roškim in dolenjskim pogorjem, ta delovni ritem, te pridne, skrbne ljudi! In kako ljubim zlato, bogato jesen, to podobo nas samih, podobo našega življenja, ta čas, ko zore naše setve, čas umiritve in spominov, to zlato dolenjsko jesen...
J. S.
POTA
m s uj /
•2*
dežurni	
porofajt	
OB RADIOKASETOFON — V noči na 30. julij je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil na Tanči Gori, last 22-letnega Petra Štuklja iz Pugleda. Storilec 'e iz vozila odnesel radicKasetofon, vreden vsaj 2 milijona dinatjev.
OGENJ NA AVTOMOBILU — 27-ietni Andrej Grm s Trate pri Kočevju seje 26. julija peljal z osebnim avtom Mihe Breznika iz Hudej po lokalni cesti iz Trebnjega proti Račnemu selu. V naselju Pekel sta nenadoma opazila dim, ki seje valil izpod pokrova motorja, zato je Grm vozilo ustavil. Ogenj je uničil vso električno instalacijo, polega tega pa še vse plastične in gumijaste dele na motorju. Škode je vsaj za 500.000 din.
GROZIL Z UMOROM — 29. julija okoli 22. ure je prišel na dom Jožefe M. v Vinjem Vrhu vinjeni Stanislav K. iz Novega mesta ter se napotil v spalnico 28-letne Martine M. Na prsi ji je naslonil pištolo in ji pričel grozit' da jo bo ubil, če se ne vrne k njemu. Vpitje je prebudilo domače, ki so Stanislava pomirili, za dokončno pomiritev pa so poskrbeli novomeški miličniki. Zoper Stanislava K. bo podana kazenska ovadba.
VLOM V KIOSK — V noči na 28. julij
Z zakonom nad črno bero
V Jugoslaviji že 800 tisoč prometnih nesreč
soc prot
—Desetkrat višje kazni — Kdaj nov republiški zakon?
V času, ko po Jugoslaviji teče zvezna akcija »Minus 10 odstotkov«, so se v javnosti pojavile pošastne številke, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta na naših cestah 794.000 nesreč; samo v Sloveniji je na voziščih umrlo preko 260 ljudi O teh podatkih je bil pred dnevi govor celo na sestanku zvezne konference SZDL, od koder je prišla sicer splošno znana ugotovitev, da so takšne morije krivi tudi preblagi zakoni Nič čudnega, če zvezni sekretariat za promet in zveze napoveduje ostrejšo kaznovalno politiko, vendar ne pred koncem oktobra, nove kazni naj bi bile vsaj desetkrat višje od dosedanjih.
cem predpisov. In katere so predvidene novosti?
Nekako v senci teh »groženj«, ki pa jih bo inflacija zagotovo primerno omilila, se tudi v Sloveniji ta čas pripravljamo na sprejem novega republiškega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Sedanji je bil sprejet pred sedmimi leti, dopolnjen pa potem v letih 1984 in 1986. Osnovno vodilo pripravljalcev novega zakona je zagotovitev večje prometne varnosti, v prvi vrsti naj bi prinesel nekaj dodatnih možnosti za ukrepanje proti kršil-
Tako naj bi bili poslej starši dolžni zagotoviti svojim otrokom na poti v vrtec ali malo šolo varstvo osebe, starejše od 14 let Nadalje je z vozili, ki so označena s preizkusnimi tablicami, prepovedan prevoz sopotnikov, ob vozniku je lahko v vozilu le ena oseba. Nadalje je predlagano, naj bi na sedežu za prevoz drugih oseb na traktorju ne bila dovoljeno prevažati otrok, mlajših od 12 let Prav tako po novem voznik na motornem kolesu ne bo smel prevažati nevarnega orodja, na primer kose ali vil Podobnih predvidenih novosti je še nekaj, ena zanimivejših je tudi da bodo lastniki motornih vozil poslej obdržali iste registrske tablice tudi ob zamenjavi prevoznega sredstva Seveda če bodo to želeli Za konec le še dva predloga miličnikom bo poslej omogočeno, da vinjenim osebam nadaljnjo vožnjo preprečijo z odvzemom ključev za zagon motorja voznike koles z motorjem pa čaka nova določba po katerem bodo poslej morali imeti sklenjeno obvezno zavarovanje za škodo, povzročeno drugim.
B. B.
POPRAVEK
Pod naslovom »Na Otočcu tudi tablice« smo v prejšnji številki Dolenjskega li-
£ nekdo vlomil v kiosk ljubljanskega
TG na železniški postaji Center v Novem mestu in iz njega vzel 1 * 4.000 din ter tri zavitke cigaret. Škode je za 500 tisočakov.
PRETEPAL JE SESTRI — Novomeški miličniki so 25. julija pridržali do iz-treznitve 21-letnega Jožeta A. iz Stopič. Mladenič je doma pretepal sestri, se prepirat z materjo in očetom, naposled pa vsem zagrozil, da jih bo pobil. Zakaj, bo razložil sodniku za prekrške.
sta objavili nasvet voznikom, naj v primeru, če se na bazi AMZ na Otočcu v nočnem času zaradi dela na terenu nihče ne javi, na telefonski poziv, prijavo sporočijo na bližnji Petrolov bencinski servis. Pri tem smo navedli telefonsko številko, ki pa je last prav otoške baze AMZ, medtem ko je telefonska številka sosednje bencinske črpalke Petrola 85-113.
NAŠLI BOMBI
ČRNOMF.U — Miličniki iz Črnomlja so bili 25. julija obveščeni o najdbi dveh
ročnih bomb starejšega izvora. Našli soju delavci GG Črnomelj med rednim čišče-
VLAK IZTIRIL
NOVO MESTO — Kar za okoli 100 milijonov dinarjev škode je nastalo ob iz-tiijenju vlaka, do katerega je prišlo 25. julija ob 6.37 na glavni železniški postaji v Novem mestu. Strojevodja Jože Novak je tisto jutro premikal prazen potniški vlak proti kretniški postaji v smeri Kandije, pri signalu pa je kompozicijo ustavil z namenom, da jo zapelje v mehanično delavnico. Kretničar Gorčin Mihič je pri tem predčasno sprostil kretnico, zaradi česar se je vagon št. 813-040 iztiril. Promet na navedenem tiru med Ljubljano in Belo krajino je bil zaradi nesreče zaprt do 10. ure.
njem gozda na območju Sredgore. Bombi — kasneje seje ugotovilo, da gre za para-dajzarici, izdelani leta 1943 — sta bili viaščeni v smrekove korenine. Pirotehnik je že poskrbel za njuno uničenje.
PODLEGLA RANAM
NOVO MESTO — Iz novomeške bolnišnice je prišlo 26. julija sporočilo, da de hudim poškodbam, ki jih je dobila v prometni nesreči 14. julija v Dragi, podlegla 56-letna Dragica Gligorijevič iz Novega Sada.
VLOMI V AVTOMOBILE
ČRNOMELJ — Belokranjski miličniki so bili 28. julija obveščeni o nekaj vlomih v osebne avtomobile, ki so bili parkirani po črnomaljskih ulicah. Branko Glaser in Peter Keher, zdomca iz Švice, sta svoji vozili pustila na Čardaku; Glaser je bil ob 4,800.000 din gotovine, spravljene v predalu, Keher pa ob okrasno letev, medtem ko v notranjost vlomilcu ni uspelo priti. Novosadčanki Sofiji Janzen iz vozila ni izginilo ničesar, enako kot ne Čr-nomaljčanki Anici Mihelič. Z vlomom sta oškodovani vsaka za milijon dinatjev.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Kar okoli sto delavcev Straškega Novolesa je 25. julija po popoldanski malici dobila hujše prebavne motnje, katerih najizrazitejša oblika seje pojavila v vrstah pred stranišči. Ker so se tovrstne težave nadaljevale tudi naslednji dan, je vso zadevo vzela v roke sanitarna inšpektorica. Vzela je vzorce hrane, že sedaj pa je moč z gotovostjo reči, da je šlo za zastrupitev s hrano. Tistega popoldneva so bili za malico kuhana govedina, dušeno meso in kuhan krompir. Tlačenke na jedilniku ni bilo.
•	Jože Fink s Sel pri Straži je 27. julija z ogorčenim glasom sporočil miličnikom, da maje nekdo nekaj ur poprej šaril po odklenjeni stanovanjski hiši in tam iz omare vzel nič več in nič manj kot 11 milijonov dinatjev. Miličniki so denatju bojda že na sledi, nanjo jih je pripeljal podatek, da seje tistega dne po vasi potikala skupina Romov.
•	Na zimo je potrebno misliti že poleti, si je rekel nekdo in iz kovinske ute, velike 4 krat 5 metrov, ki je last KS Regrča vas, odvil elektromotor, ki je poganjal krajevno vlečnico. Elektromotor in zmikavt sta izginila neznano kam, storilcu pa naknadno sporočamo, da je vrednost ukradene naprave okroglih 5 milijonov dinarjev. Če bo elektromotor prodajal jeseni, bo najbolje, da ceno spremeni v trdnejšo valuto.
Vlomilci pijejo le belo vino
V nekaj dneh kar osem vlomov v zidanice — Oškodovani lastniki na Velikem Slatniku in Orehku — V Lendavi prijeta osumljenca Jože U. in D. K.
NOVO MESTO — Minuli teden se je kar nekaj vikendaijev iz okolice Novega mesta potožilo miličnikom, da je njihove zidanice obiskal vlomilec. Najbolj so bili ogroženi objekti v okolici Velikega Slatnika in Hrušice ter Orehka, povzročena škoda pa ne ravno majhna.
Karel Špehar jo je odnesel najceneje. Iz 'idanice v Srebotniku med Slatnikom in Hrušico mu je vlomilec, potem ko sije objekt dodobra ogledal, odnesel le droben spominek — leseno stiskalnico. Toliko, da se ni trudil zaman. Drugače je bilo v vlomih v zidanice Miloša Kovačiča, Franca Avsca in Rudija Ivančiča na Velikem Slatniku. Storilec je v zidanice v vseh omenjenih primerih prišel skoz okno, Milošu Kovačiču pa je odnesel daljnogled, dva plinska kuhalnika, nož, baterije, roštilj U dva zavitka prave kave, tako daje škofe za okoli 2,5 milijona dinatjev. Franci Avsec je ob pregledu svojega objekta ugotovil le, da manjka samolepilni trak, ki ga .e vlomilec kasneje uporabil ob vlomu v Ivančičevo zidanico. Slednjemu je odnesel zračno puško z okoli 100 diabol, več
buteljk arhivskega vina, spalno vrečo in električno peč s tremi grelci. Ivančič je tako oškodovan za okoli 4 milijone dinatjev.
V približno enakem času je bilo blizu Velikega Orehka vlomljeno v zidanice
• Vlom v vikend nad Velikim Slatnikom je prijavil tudi 50-letni Novomeš-čan Jožef Cesar. Storilec mu je odnesel barvni televizor Gorenje na daljinsko upravljanje in radiokasetofon Grundig, tako da je škode vsaj za 20 milijonov dinatjev.
da odšel praznih rok, čeprav je bilo v omarah tudi nekaj tehničnih predmetov. Drugače je bilo pri Klobučaiju, ki je ugotovil, da mu je neznanec iztočil okoli 30 litrov belega vina, vzel še dva litra žganja, tri kozarce in vrečo orehov. Podobno je bilo v Judeževi zidanici, od koder je poleg manjše sekire izginilo še blizu 40 litrov belega vina.
Oškodovancem v uteho ostaja, da so miličniki minuli petek v Lendavi prijeli 27-letnega Jožeta U. in mladoletnega D. K., oba iz Hrušice, ki sta osumljena vsaj nekaterih od naštetih vlomov. Zoper Jožeta U. je preiskovalni sodnik že odredil pripor.
Slavka Luzaija, Franca Judeža in Stanislava Klobučaija. Luzarju je storilec preiskal in razmetal vse prostore, vendar začu-

DVAKRAT SE JE OBRNIL — 34-letni Milan Malerič iz Črnomlja se je 29. •lija okoli 46. ure peljal z osebnim avtomobilom iz Ručetne vasi proti Črnomlju. Blizu Mihelje vasi ga je v slabo preglednem ovinku zaneslo na bankino, nakar je napeljal na levi prometni pas, tam udaril v travnati vsek, tako da je vozilo vrglo v zrak, kjer seje dvakrat obrnilo in ostal na kolesih. Malerič je bil v nezgodi hudo ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 50 milijonov dinatjev.
IZSILJEVAL JE PREDNOST — 20-letni Jože Vidmar s Studenca seje 27. julija ob 15.15 peljal z osebnim avtom s Studenca proti Trebnjemu. Pred križiščem s prednostno Rimsko cesto je vozilo sicer ustavil, nato pa zapeljal nanjo v trenutku,
ko je z desne strani privozil 58-letni Jože Krevs iz Trebnjega. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Krevs hudo ranil, materialne škode pa je za 20 milijonov dinatjev.
VOZIL JE VINJEN — 28. julija ob 14.05 se je 26-letni Janez Pezdirec iz
Slamne vasi peljal z osebnim avtom iz i Novemu mestu. Ko je zavi-
Metlike proti 1 jal v levo na bencinsko črpalko v Metliki, je za njim prehitro pripeljal 44-letni Ljubljančan Rasim Purič, ki svojega avtomobila ni mogel ustaviti, pač pa je z nezmanjšano hitrostjo pričel prehitevati Pezdirca po levi strani. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se ranila voznik Pezdirec in njegov sopotnik, 14-letnt Stanislav Pezdirec. Na avtomobilih je bilo škode za 1(X) milijonov dinaijev.
Smrt med popravilom viličarja
Huda delovna nezgo-
,	z9<
da v novomeški IMV
NOVO MESTO — 28. julija popoldne je prišlo v novomeški IMV do
hude delovne nezgode, v kateri je bil ob življenje 33-letni Radovan Oletič iz Hlapičine pri Čakovcu, zaposlen v
iz Hlapičine pri Čakovcu, zaposlen ' lendavškem servisu logistične opreme. Kot je pokazala preiskava, je Oletič tega dne v IMV popravljal električno napeljavo na viličarju v prostorih prevzemnega skladišča. Mod popravilom je viličar spravil v pogon, med premikanjem pa še vedno popravljal elektriko pod krmilnim mehanizmom. Takrat je verjetno opazil, da se preveč približuje vratom, zato je sklenil viličar ustaviti. Pri tem pa gaje slednji silovito stisnil ob vrata, tako daje Oletič hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče. Smrt je nastopila zaradi zdrobljenega oprsja in stisnjenih pljuč.
Primcu rekord in srebro
Nov dolenjski rekord Igorja Primca v metu diska — Edina medalja dolenjskih atletov na DP v Varaždinu
VARAŽDIN — Za razliko od nekaterih prejšnjih državnih atletskih prvenstev je letošnje, že 45. po vrsti, kije bilo v Varaždinu, prineslo slovenskemu zastopstvu dobro bero, med to je bil tudi dolenjski delež dokaj opazen. Največ po zaslugi Igoija Primca, atleta novomeške Iskre Tenel, ki je na Dolenjsko prinesel tudi edino medaljo, srebro v metu diska.
Igor Primc je v Varaždinu, kjer bo letos tudi evropsko mladinsko prvenstvo, orodje zalučal kar 56,90 metra daleč, kar je bilo dovolj za drugo mesto. Za zmagovalcem Mustapičem je zaostal 3,64 metra, ob tem pa velja omeniti, da je to doslej najboljši Primčev dosežek; svoj osebni rekord je izboljšal za dober meter. Veijetno ni odevč dodati, da pomeni ta rezultat tudi dolenjski rekord v metu diska. In ko smo že pri novomeških atletih, omenimo še smolo obetavnega tekača Kajtazoviča, kandidata za nastop v dresu z državnim grbom na evropskem mladinskem prvenstvu v Varaždinu. V polfinalu teka na 800 metrov se mu je namreč obnovila stara poškodba noge, tako da je sedaj močno
vprašljiv morebiten Kajtazovičev nastop v Varaždinu.
Med ostalimi dolenjskimi dosežki omenimo na prvem mestu Brežičanko Vladko Lopatič, ki je v skoku v daljino dosegla imenitnih 605 cm in zasedla četrto meto, do brona jo je ločilo le 6 centimetrov. V skoku v višino je Lopatičeva prav tako dosegla zelo dober rezultat 182 cm, kar pa je bilo dovolj za peto mesto. Trije centimetri več bi jo pripeljali celo do boja za srebro. Uspešno je tokrat v Varaždinu nastopil tudi njen klubski kolega Kevo, ki je bil v metu kladiva šesti s 5520 metra. Omeniti moramo tudi Milana Simuniča, atleta iz Dolenjskih Toplic, ki nastopa za IBL Olimpija. V troskoku je dosegel letos najboljši rezultat v Sloveniji; 15,88 metra je bilo dovolj za četrto mesto. Bron mu je ušel za vsega 2 centimetra. V tolažbo mu je lahko podatek, daje to za njegova leta vsekakor več kot odličen rezultat.
ZMAGOVALCU DVA MILIJONA
PODBOČJE — Tukajšnje športno društvo organizira tradicionalni nočm turnir v malem nogometu, ki bo v sobota 5. avgusta, s pričetkom ob 19. uri na igm-ču OS Podbočje. Organizator zbira pnjf" ve uro pred pričetkom turnirja, najbolj* ekipe pa čakajo naslednje nagrade: za p*; vo mesto pokal, 2 milijona din in narezek za 10 oseb, za drugo mesto pokal in od°" jek, za tretje pokal in pečena gos, četrto; uvrščena ekipa bo prejela pečene postrvi za 12 oseb, petouvrščena zaboj piva in ^ stouvrščena 10 litrov vina.
PLAVANJE IN BALINANJE
NOVO MESTO — Strokovni svet za rekreacijo pri novomeški ZTKO razpisuje v okviru letošnjih delavskih športnih iger občine Novo mesto tekmovanji v plavanju in balinanju. Plavanje bo potekalo 1. septembra ob 17. uri v bazenu Dolenjske Toplice, balinanje pa 7. septembra od 16. ure naprej na igriščih pri novomeškem Domu starejših občanov. Organizator sprejema prijave do 3 L avgusta na ZTKO Novo mesto, p.p. 30, ali po telefonu 22-267.
S topliških atletskih stez
•	Osnovnošolke Dolenjskih Toplic so pred dnevi v finalu atletskega pokala v atletiki za osnovne šole premočno osvojile prvo mesto. Ta rezultat je še toliko več vreden, če vemo, da gre za eno manjših šol v Sloveniji, na kateri pa se očitno dobro in strokovno dela. V ilustracijo navedimo, daje mentorica Majda Križe z mladimi atletinjami opravila preko 200 prostovoljnih neplačanih ur. Za OŠ Baza 20 so na prvejistvu nastopile: Djuričeva, Lukšiče-va, Špeličeva, Muškova, Hrovatova, Pu-rebrova, Blatnikova, Grilova in Avguštinova.
•	Lep uspeh so mladi topliški atleti dosegli tudi na posamičnem državnem prvenstvu v Ljubljani. Boštjan Šimunič je v troskoku s 13,02 m izenačil svoj pionirski republiški rekord in v konkurenci precej starejših od sebe osvojil 6. mesto v državi. Medvdeset najboljših se je uspelo uvrstiti tudi Špeličevi, ki je v višino preskočila 155 cm.
• Ob tem seveda ne gre, da ne omenimo še veterana Milana Šimuniča, kije na po-
samičnem republiškem prvenstvu osvojil kar 2 zlati in eno srebrno medaljo. Prvi je bil v troskoku in štafeti 4 kkrat 100 metrov, drugi pa v skoku v daljino. V troskoku je dosegel rezultat 15,80 m, v daljnini pa 7,12 m.
• Med pripravami za državno prvenstvo v Varaždinu, kjer je Šimunič končal svojo bogato športno pot, je nastopil tudi v italijanskem Roverettu in na mitingu, kjer so nastopila mnoga znana imena svetovne atletike, v troskoku, osvojil zelo dobro 4. mesto z rezultatom 15,67 m.
Prišli zadnji, a zmagali
Še nekaj o sijajnem uspehu mladih ribniških rokometašev v Sara
>arajevu — Nadigrali nasprotnike
RIBNICA — Na kratko smo že poročali o imenitnem uspehu mladih ribniških rokometašev, ki so na nedavnem kadetskem državnem prvenstvu v sarajevski Skenderiji prepričljivo osvojili naslov državnega prvaka. Za osvežitev spomina povejmo, da so mladi igralci Inles Rika zlahka zmagali že na republiškem finalnem tumiiju, nato pa vse sile zastavili za dober nastop v Sarajevu. Uspeh n> izostal. Čeprav so v Sarajevo prispeli le uro pred prvim srečanjem, so »lesaiji" povsem nadigrali Crveno zvezdo, nato pa v enakem slogu nadaljevali vse do finala.
Spomnimo se, da so Ribničani v odličnem srečanju s kar 24:12 premagali ekipo Sloga Bosnaprevoza iz Doboja, premoč ribniških rokometašev na tem tumiiju pa potrjuje podatek, da so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega igralca in vratarja prvenstva. Laskava naslova sta si priigraja Tomaž Tomšič in Beno Lapajne. Ob njiju so v Skenderiji igrali še: Aleš Škaper, Dejan Mrvar, Amrio Abram, Leon Jakšič, Andrej Mihelič, Peter Lesar, Dejan Škulj, Janez Marolt, Goran Djokič, Zoran Golež in Matjaž Pogorelec. Mlado ekipo je vodil Zdenko Mikulin, trener s kopico medalj, osvojenih z mladinskimi, pionirskimi in kadetskimi selekcijami. Takole je dejal po vrnitvi v Ribnico:
»V Sarajevu smo prekosili sami sebe, igrali smo zrelo in požrtvovalno, za vse smo bili veliko presenečenje. Še posebej mi je kot trenerju prijetno, da seje po naši zaslugi v Sarajevu razvedelo za Ribnico, kjer se igra vrhunski rokomet."
Dodajmo, da so državne prvake sprejeli tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Ribnice, v spomin na uspeh pa so jim podelili ročne ure in denarne nagrade v znesku po 800.000 din.	GLAVONJIČ

DRŽAVNI PRVAKI — Kadeti ribniškega Inlesa, letošnji državni prvaki v rokometu — stojijo z leve: trener Mikulin, Mihelič, Lesar, Poje, Škulj, Djokič, Pogorelec, Marolt, Tomšič, Lapajne; čepijo: Mrvar, Bolha, Golež, Jakšič, Abram, Pajnič, Škaper.
Ui
tu
d<
»j
ga
se
MALI NOGOMET
DOLŽ — Športno društvo Dolž organizira v nedeljo, 23. maja, turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 200 tisočakov, žrebanje parov pa bo v petek, 21 .julija, ob 20. uri v osnovni šoli na Dolžu.
ZMAGA POVŠETA
SEVNICA — Redni mesečni hitropo-nir ŠK Milan Majcen za
tezni šahovski turnir mesec julij je dobil Povše, ki je zbral 10
točk, sledijo pa: Derstvenšek 9, Lazič 8, Šorli -.......
trli 7 itd. V skupnem seštevku vodi Povše s 67 točkami pred Kranjcem 44, Lazičem 39 itd.
J. B.
POKAL BORCEV ROKAVCU
MIRNA — AMK Trebnje je minulo nedeljo uspešno organiziral že 5. super moto slalom na Mimi, ki je potekal na progi med Zapužami in Stanom. Udeležilo se gaje 45 tekmovalcev iz osmih društev, pokal OO ZZB Trebnje, kije bila poleg Kemije Impex, obrat Veliki Gaber, pokroviteljica prireditve, pa si je privozil domačin Brane Rokavec, kije z 1:10, 35 dosegel najboljši čas tekmovanja.
Deset let športnega društva Butorgl
Velik jubilej za majhn° vaško društvo
Na SP štirje Krkaši?
BUTORAJ — Športno društvo iz toraja slavi te dni lep jubilej: 10-letnico ^ lovanja. Ob ustanovitvi je društvo članov, nekaj kasneje seje njihovo šle povzpelo že na 150, danes pa jih je nih okoli 80. Prav je, da se ob tem spoj*' nimo, daje bil prvi predsednik društva že Barič.	isvj
V desetih letih obstoja so butorap^ športniki prišli do novega igrišča za ^
gomet, zgradili so celo športni donj;
Med kandidati Giivar, Papež,
za nastop i Šebenik in
na svetovnem prvenstvu Robič — V Kranju presenečenje
resda še ni v celoti dokončan, nabavil.1J* so tudi precej športne opreme; ornem le mize za namizni tenis, zračne puške’ hovske ure in še kaj. Leta 1980 so v Bj* raju pričeli s Športnimi srcčinji, n<i ^ se tekmovalci merijo v več športih, od ■
KRANJ — Ena zadnjih preizkušenj nastop jugosloavnskih kolesaijev v Fran-
najboljših jugosloanskih kolesaijev pred
1 fran-
odhodom na svetovno prvenstvo v I coski Chambery, dirka za Veliko nagrado Kranja, ni prinesla kaj dosti novega. Zvezni selektor Cvitko Bilič tako ostaja pri svojem seznamu kandidatov: Bonča,
ciji. Za priprave in nastop bo potrebno zbrati karoko'
lega in velikega nogometa, vlečenja vri ’ meta bombe v cilj, streljanja z zračno P
O
je
kt
ve
že
dt
ne
sv
ni
tu
g!
la
ni
z
ki
lil
st
še
zv
Vi
nj
Giivar, Premužič, Polanc in Penko za posamično vožnjo ter Papež, Šebenik, Ro-
bič, Ugrenovič, Pintarič, Pagon za ekipno. Novomeško KD Krka ima v igri za svetovno prvenstvo torej kar štiri imena, od katerih imajo tri vozovnico za Francijo že v žepu, Robič pa si jo bo moral še priboriti.
Kranjska dirka je bila tudi priložnost za pogovor o tem, kje in kako dohiti denar za
TRIATLON »LISCA 89«
SEVNICA — Zveza telesnokultumih organizacij Sevnica spet razpisuje triatlon Lisca, tokrat za leto 1989. Pričel se bo v nedeljo, 20. avgusta, ob 8. uri s plavanjem na 1000 metrov na sevniškem kopališču. Nastopajoči morajo prekolesariti tudi 24 km (do gostilne Pipan v Podgorju in nazaj), vmes pa še prepešačiti 14 km z vzponom do Tončkovega doma na Lisci. Moški sodelujejo v kategorijah od 16—25, od 26 — 40, od 41 do 50 in od 50 let dalje, ženske pa le v dveh kategorijah, in sicer od 16 do 35 let ter od 35 let dalje. Prijave do 15.8. zbira ZTKO Sevnica, Glavni trg 19.
koli 340 milijonov din, stroške priprav, ki bodo od 1. do 19. avgusta v Kočevju, bo krila Kolesarska zveza Jugoslavije, republiška bo primaknila še 50 milijonov, ostali denar bo potrebno zbrati med združenim delom. Najbolje bi seveda bilo, da bi katera od delovnih organizacij s svojimi poslovnimi interesi v Franciji prevzela generalno pokroviteljstvo, z reklamo bi bil račun zagotovo poravnan.
In sedaj h kranjski dirki! Novomeški kolesarji so v soboto, ko je bil nočni kriterij, in v nedeljo na cestni krožni dirki pobrali daleč največ zmag. Resda je članski kriterij v soboto ob okrnjeni konkurenci (najboljši krkaši sploh niso vozili) dobil Zahodni Nemec Strasser, zato pa je med starejšimi mladinci zmagal Novomeščan Fink, med mlajšimi pa je Mervar zasedel 5. mesto. Dvojno zmago so Novomcščani po zaslugi Filipa in Murna zabeležili tudi med pionirji A. Veliko več zanimanja pa je seveda veljalo nedeljski dirki. Na preše-
IUCUS UVJII1UC V Cilj, MlCIJdlljU	. - j-fl*
ko do skoka v vodo z drevesa, ^a*ia "ILijt miznega tenisa. Deseto, jubilejno sreč*1 je bilo minulo nedeljo, 30. julija.
MALI NOGOMET
KRKA — NK Krka pri Grabnu o<P nizira v nedejjo, 6. avgusta, turnir v ma ^ nogometu. Žrebanje parov bo v Pele^,jr
avgusta, ob 20. uri v gostilni Ppvlin, iupf. pa bo potekal na igrišču pri Šajseijii. vouvrščeno ekipo čaka nagrada m> >
din, drugouvrščeno pečen odojek, treti*11” vrščeno pa zaboj piva.
NOČNI TURNIR
STRAŽA -
nečanje vseh jo je dobil Beograjčan Brko-vič, najboljši Jugoslovan je bil Šebenik na
-NK Partizan Straža nizira 12. avgusta nočni turnir v j" ^ nogometu. Turnir se bo pričel ob '7». prijave v znesku 200.000 din pa spJJjLj* organizator še uro pred pričetkom ‘fPcje, Najboljše ekipe čakajo pokali in prvouvrščena ekipa bo prejela odoj**-
četrtem mestu. Papež (oba Krka) pa je bil osmi. V konkurenci starejših mladincev je zmagal Kranjec, med mlajšimi pa Majde (oba Krka). Omenimo še, daje Majdetov uspeh med mlajšimi mladinci dopolnil Mervar s četrtim mestom, Štangelj pa je bil sedmi.
TEČAJI TENISA
NOVO MESTO - Teniški klub
mesto ob ešča, da bo 7. avgusta ob
pričel z začetnimi in nadaljevalnimi tenisa za otroke in mladino. Prijavit*
tenisa za otroke in mladino. rnja»'“ -m moč na teniških igriščih v PortovaldU' bodo na vajo tudi ostale informacij*-

mm	\	o«.	\___________________________________________________________________________________________________\

ZASEBNA DELNIŠKA TOVARNA,
V KATERI SE JE MOČ MARSIKAJ NAUČITI
■-'•■xvx*x*x*x'x*x*x»x»x»:«!«;*v

!*X*X*X*X*X*XvX*X,X»X*X-X*X»X«X«X«X*W»!
Xv*.\
-.vi*


Na zdihovsko podružnično šolo osnovne šole »Ivan Goran-Kovačič« v Jerinu na Kolpi je šolski odbor 2. no-Vembra 1952 pritrdil ploščo, na kateri J« zapisano: »Ta šola je zgrajena v čast L kongresa KPJ, v uporabo pa je pre-, na na dan kongresa. Zgrajena je bila z ustnim delom ljudi in s pomočjo ljud-ske oblasti in naj služi v čast in slavo ki so se zavzemali, da je postav-Jena ta čudovita stavba.« Zadnja leta Pase je ob pogledu na šolsko poslopje, je bilo prazno in je propadalo, gotovo sak z veseljem odrekel časti in slavi, ■Penjenima na plošči. In ker je težko fati že denar za vzdrževanje šol, ki nzyo svojemu namenu, kaj šele, da bi navijali tiste, v katere učenci že dolgo ■■ zahajajo več, bi gotovo tudi to šolsko v?xL°Pje v ma'em kraju na obrobju Hr-ke 7 kilometrov od Vinice še naprej Propadal0^ če ga letošnjo pomlad ne bi jrUa Jore Starešinič s Preloke in Ivan cser iz Črnomlja. Ko sta se odločila za •nsebno tekstilno tovarno Starke in iz-/ala zanjo prostore v propadajoči po-/nzntčni šoli na Zdihovu, sta želela s ni pomagati tudi nerazvitemu hrvaš-niu obrobju, saj je njuna tovarna edi-proizvodni obrat v severinski krajev-n‘ skupnosti.
ZASEBNIŠTVO kot izziv
„	^ PravzaPrav privedlo mlada in
^Pesna moža, da sta se odločila začeti svoje? Jože Starešinič je bil namreč
nia 7ka ma-*a’ koJe stekla Proizvod-„ na Zdihovu, direktor Novoteksove-!Lr ozda Konfekcija v Vinici, Ivan Ke-pa vodja proizvodnje v tem tozdu.
m
'-m
i
Kn* Starešinič: »Skupno zasebniš-gradiva s Keseijem na medseboj-"em zaupanju.«
^dločitev, da postaneta delničaija, pa [ padla komaj štiri mesece prej. »Vzro-J ?? takšno najino odločitev je bilo ■ Ul let sva bila v Novoteksu, to pa je dpu’ k° * č‘ovek naveliča določenega ne.rne.8a okolja, prišlo pa je tudi do sva a" raz**ajanj v miselnosti. Mislila niti’113 ne moreva biti na najinih delov-tua'!1 tako kreativna, kot bi želela, Rat Zarac‘i dislociranosti Novoteksove-la not ^°V0 pot’ P° katerisva kremno?; e^’ k° sva P0 Pogovoru z zahod-
z dpitIUklm znancerh spoznala, da si bo kruh Mn'i P°'e8 naJu lahko služilo lik i ■ nekaJ ŠviU, pa sva vzela kot vesta hfvf pove Starešinič. Priznata, da šen ■ r'0v°teksa odnesla veliko izku-zvrhl" Znan-ta’ ^ pa sta vanj tudi vložila vsee no mero dela in truda, zato jima ni JZ"0’ kakšna bo prihodnost nekda-jega »njunega« tozda.
ltjinfPrav z velikimi izkušnjami v tek-■ndustriji, pa sta, kar se tiče malega
gospodarstva, začela povsem neizkušena. Ne v Keseijevi ne v Starešiničevi družini ni bilo obrtniške tradicije, zato tudi nista imela predhodnega kapitala, a tudi njun skupni začetni kapital je bil skromen, toliko pomembnejša in bolj dobrodošla pa je bila zato pomoč prija-tejev in poslovnih partnerjev. »Nikoli pa nisva bila idealista, zelenca, ki bi začela na horuk, potem pa omagala že na začetku ali na pol poti. Še v Novoteksu sva na vsakem koraku spoznavala, daje konkurenca v tekstilni industriji velika in da to proizvodnjo spremlja kup problemov, ki se jim tudi midva ne bova mogla izogniti, ampak bova prisiljena živeti z njimi. Začela pa sva s tem, kar je najbolj zanesljivo in kar počne večina jugoslovanskih konfekcionarjev: z lohn poslom, torej da prodajava tujemu kupcu le naše delo. Povpraševanje tujcev po takšnem deluje v Jugoslaviji veliko, meniva pa, da so prav tu možnosti za dobre proizvajalce. Seveda pa ne namerava ostati za vse večne čase zgolj pri lohnu. S tem si ustvaijava le temelje, na katerih bova gradila pozneje,« razmišlja o prihodnosti Starešinič.
Kesetjeva in Starešiničeva tovarna, ki je ena prvih, če ne celo prva na Hrvaškem in med prvimi v Jugoslaviji v zasebnih rokah, ki opravlja lohn posel serijsko, sedaj izvozi v ZRN 90 odst. proizvodnje. Gre za delovne obleke, seveda pa v Starkeju šivajo vso konfekcijo, njihova prednost pa je, da so izredno hitro prilagodljivi, da jim niso odveč tudi zelo majhne serije, skratka, da ne poznajo besede »ne«. Trenutno imajo v ZRN sicer samo enega kupca, a se že dogovaijajo še z nekaterimi drugimi. Čeprav imajo dela za tuji trg več kot preveč, pa .to ne pomeni, da bodo zanemarili domače kupce. Najprej bi šivali za butike, ko pa bi si nabrali dovolj izkušenj, bi poskusili z lastnim programom. »Sedaj šele tipljeva, iščeva, s čim bi se najbolj prilagodila trgu, bila najbolj konkurenčna, po čem je največje povpraševanje. Eden od načinov raziskave trgaje tudi stojnica, ki sva jo pred nedavnim postavila v Severinu, kjer se ustavi polovica potnikov, ki potujejo med Zagrebom in Reko. Od stojnice sicer ne pričakujeva velikega dobička, bo pa za naju predvsem pokazatelj trga,« razlagata Starešinič in Keser.
ČAS JE DENAR
Lastnika tovarne Starke se vsak dan vozita iz Slovenije v službo na Hrvaško, kar je za tiste kraje nekoliko čudno glede na to, da veliko delavk hodi po zaslužek iz Hrvaške v Vinico, delavci pa še veliko dlje, vse do Črnomlja. »Podružnična šola na Zdihovu je bilo prvo poslopje, ki nama je ustrezalo, zato nisva več iskala naprej. To, da stoji na Hrvaškem, ni nikakršna prednost, saj zaradi tega nimava nobenih ugodnosti. Pohvaliti pa vseeno velja odgovorne v Vrbovški občini, ki zelo podpirajo zasebno inicativo, pomagajo, če je potrebno, seveda pa ne varčaujejo tudi s sankcijami, če je kaj narobe. Teh kazni še nismo okusili in upava, da jih tudi ne bomo, čeprav ;mo šele na začetku poti in se vsi skupaj še učimo,« pravita.
Da brez začetnih težav ne gre, se zavedajo in so sprejele z razumevanjem tudi delavke. Kot je povedala v njihovem imenu likarica Marica Ribič z Zdi-hovega, pa nikoli niso podvomile, da bi tovarna, čeprav je za jugoslovanske razmere nekaj novega, propadla. »Pomembno je, da zaupamo Keseiju in Starešiniču. Oba poznam že iz Novo-teksa, kjer sem delala pet let, a sem morala pred šestimi leti zaradi majhnih otrok delo pustiti. Zame je prišla tovar-
na v naš kraj ravno pravi čas, kajti že sem si začela iskati zaposlitev v kateri od gostiln, potem pa sem se raje odločila za Starke in z delom sem zelo zadovoljna,« sije odtrgala par minut za pogovor Marica, ki ni pozabila omeniti, da tudi glede plačila nima pripomb, kar je v današnjih časih le redko slišati.
Cilj lastnikov Starkeja je, da bi šivilja za 42-umi delovni teden zaslužila na
Marica Ribič: »Delavke smo z delom in plačilom v tovarni zelo zadovoljne.«
mesec vsaj 400 mark, v dinarski vrednosti seveda. Temu so se sedaj že približali, vsekakor pa so zaslužki boljši kot na primer v viniškem Novot ksu. Čeprav marsikdo razume besedo zasebnik kot psevdonim za izkoriščevalca, pa v Starkeju ni izkoriščanja. Lastnika imata z delavkami čiste račune in jih pohvalita, da dosegajo dobre norme, z nekoliko boljšimi stroji pa bi bile kos celo nemškim normam. Zato bo sedaj prva naložba, ki bo sledila tisti v zidove, ki je spomladi veljala 100 milijonov dinarjev in naložbi v nekaj strojev, zopet namenjena strojem. »Seveda pa ni vse le v dobrih strojih. Pomembno je tudi, kako čim bolj izkoristiti čas, kajti čas je denar. Ker nas je malo, se lahko z Ivanom posvetiva vsaki delavki in vsakemu njenemu gibu pri šivanju posebej, da bi bilo delo čimbolj enostavno in čas racionalno izkoriščen. Priznati moram, da so delavke zelo pridne, prizadevne in rade ostanejo na delovnem mestu tudi 10 minut dlje, če je to potrebno, kot pa da bi začele pospravljati že 10 minut pred 14. uro, kakor je marsikje v navadi v združenem delu. Naše delavke že vedo, zakaj tako,« pravi Starešinič. Tudi tiste, ki skoraj vsak dan povprašujejo po zaposlitvi v Starkeju, gotovo vedo, zakaj. Sedaj je v tej tovarni zaposlenih 8 delavk, načrtujejo, da bi jih zaposlili še 6, povpraševanje po delu pa je tako veliko, da bi Starešinič in Keser lahko hitro napolnila srednje veliko tovarno.
KOMPANU A, KJER PES NE BO CRKNIL
Pregovor, da v kompaniji še pes crkne, v zdihovski tovarni gotovo ne bo obveljal. Keser in Starešinič pravita, da sta delničarja, ki pol vlagata in pol delita. Dobro se razumeta, delata oba enako, predvsem pa veliko in prav v deluje za njiju največje zaupanje, na katerem gradita vse ostalo. »Da si zaupava, nama zadostuje, poleg tega naju zavezuje le še en sam papir. To je za naju dovolj, kajti pretirani dogovori in sporazumi nas zopet peljejo v našo ljubo administracijo.« Prav z administracijo pa so v Starkeju želeli narediti konec. Režije tako rekoč ni, saj vratarja ne potrebujejo, počistijo delavke same, nujno
potrebna pisarniška dela pa solastnika opravita ob svojem delu v tovarni. Tudi sama namreč krojita in šivata. »Nekatere stvari, ki jih nisem mogel dojeti v združenem delu, spoznavam sedaj. Da je administracije pri nas občutno preveč, ve že vsak ptiček na veji, toda za tri četrtine prekomerne režije so krivi naši zakoni. Če tega ne bi bilo, bi lahko občutno zmanjšali stroške in s tem tudi cene izdelkom,« pove Starešinič in svojo pripoved podkrepi s podatkom, da so njihovi izdelki na prej omenjeni stojnici v Severinu za okrog tretjino cenejši kot v prodajalnah. Prizna pa, da ima tudi njihov kolektiv nekaj povsem nepotrebnih stoškov.
Ko Jože Starešinič primerja vodenje Novoteksovega tozda v Vinici, kamor mu, ko želi kaj primerjati, vedno uhajajo misli, s sedanjim delom, slednjega ne more prehvaliti. »Prejšnje delo je bilo zame bolj garaško, doživljal sem večje psihične pritiske, tukaj pa delam sproščeno. V Novoteksu sem bil odgovoren družbi, tukaj sam sebi. V organizaciji združenega dela mora direktor, če hoče, da vse teče tako, kot mora, prebiti ves dan, a za to navadno niti ni plačan. V zasebni tovarni marsikdaj ostanem popoldne, a to počnem zaradi sebe, čeprav ima tudi družba od tega koristi. Ne čudim se torej, če na razpise direktorjev ni prijav. Tisti, ki se odločijo za takšno delovno mesto, pa Loj hitro spoznajo, da so preobremenjeni z marsičim, kar ne sodi povsem v obseg njihovega poklicnega dela marsikdaj pa jim zmanjka časa za proizvodnjo, kjer se ustvarja kruh. Jaz pa prav v proizvodnji najdem največ miru in sprostitve. Ko sem utrujen od službene poti, se usedem za stroj in ves dan šivam. To je zame največji počitek,« niza Starešinič.
Čeprav nekateri, predvsem pa nepoznavalci razmer, pripisujejo zasebništvu marsikaj, kar naj bi škodovalo naši državi, samoupravni ureditvi in še čemu, pa se ob pogovoru s človekotn, ki seje odločil za zasebno tovarno, kaj hitro pokaže, kako napačno je takšno natolcevanje. Prepozno smo se začeli zavedati, da lahko le takšna organiziranost reši zavoženo Jugoslavijo, in lahko bi bili le srečni, če bi bilo na Dolenjskem več

Ivan Keser: »Vsi natančno vemo, kakšne so naše pravice, predvsem pa dolžnosti.«
takšnih, kot sta Belokranjca Starešinič in Keser. Onadva sta se sicer odločila postaviti svojo tovarno na Hrvaškem in s tem priskrbela kruh nekaj brezposelnim domačinkam, vprašati pa se velja, ali smo v Sloveniji storili vse, da ne bi po njunih stopinjah odhajali čez Kolpo tudi drugi. Zasebnih pobud pri nas namreč ne manjka, žal pa za njihov razcvet ne zadostujejo le besede in obljube.
M. BEZEK-JAKŠE
fj: MMCA — V zasebni tovarni Starke na Zdihovem kar 90 odst. proizvod-Ustavlja šivanje delovnih oblek za tujega kupca. Kljub temu daje nekaj \o^.	starih, pa delavke skoraj dosegajo zahodnoevropske norme, kar jim
jMi bod Va 2 izredno pridnostjo. Lastnika Starešinič in Keser načrtujeta, da vT° lovske šivilje kmalu delale le ob najsodobnejših strojih. Začetne teža-Sr	ha^ere SO(i* tudi postopno opremljanje z moderno opremo, pa delavke
^Htajo z razumevanjem. Vsi se namreč še učimo, pravijo.


RAZISKAVA TRGA — Med načrti lastnikov zdihovske zasebne tovarne je tudi lastni program oblačil za domače kupce. Seveda pa je potrebno trg najprej raziskati, šele potem ponuditi tisto, za kar je največje zanimanje. Ena od oblik »tipanja« po tržišču je tudi stojnica, ki sojo postavili v Severinu in ob kateri se je, čeprav stoji tam šele nekaj dni, ustavilo veliko turistov, ki potujejo proti Reki. Bo morda že prihodnje leto ta stojnica prerasla v pravo prodajalno?
Zavarovalna skupnost TRIGLAV Posavska območna skupnost Krško Trg Matije Gubca 3, Krško
organizira v petek, 11.8.1989, ob 13. uri, na Rostoharjevi 62 (delavnica), Krško
prodajo naslednjih poškodovanih vozil:
1.	IMV R-4
letnik 1988, prevoženih 7800 km, izkicna cena 20,000.000 din Kupec plača prometni davek.
2.	BMW 320 i
letnik 1987, prevoženih 65111 km, izklicna cena 105,000.000 din
Ogled vozil bo istega dne od 11. do 12. ure na kraju licitacije. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka licitacije. Prodaja poteka po načelu »ogledano—kupljeno«. Kasnejše reklamacije se ne upoštevajo.
SKUPNA SLUŽBA
SAMpUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
STROKOVNO-TAJNIŠKA OPRAVILA ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST NOVO MESTO
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali družboslovne usmeritve,
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
—	izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti, Novo mesto, Kidričev trg 3.
Kandidat bo na razpisana dela in naloge izbran za štiri leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SKUPŠČINSKI	z -» o b £ i n •
	ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
V12. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 17. julij 1989, so objavljeni dokumenti:
OBČINA METLIKA
—	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1989
OBČINA RIBNICA
—	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Ribnica
—	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta »Hrastje« S-11 urbanistična zasnova R-7 območje dela krajevne skupnosti Ribnica
—	Sklep o javni razgrnitvi prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto R-6 krajevne skupnosti Dolenja vas
—	Sklep o javni razgrnitvi prostorsko ureditvenihpogojev za plansko celoto R-3 območje krajevne skupnosti Sodražica
__ Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen dodatek k samoupravnemu
sporazumu o temeljih obrambnega razvojnega načrta občine Ribnica za obdobje 1986—1990
—	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi naj višjih cen
OBČINA TREBNJE
—	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Trebnje za leto 1988
—	Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1989
—	Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
—	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1991—1995
—	Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o ravnanju s plodno zemljo
—	Odlok o spremembi odloka o urejenosti naselij in varstvu javnih in zelenih površin v občini Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe
—	Odlok o spremembi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
—	Odlok o spremembi odloka o poslovnem času
—	Odlok o spremembi odloka o javnih poteh v občini Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o zimski službi na območju občine Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o minimalnih tehničnih pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov
—	Odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Trebnje
MLliSai Mff
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: -—------
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice: —
X
11
Iz režije v proizvodnjo
Prva faza premeščanja delavcev v proizvodnjo v No-voteksu že teče — Pomemben človeški odnos
NOVO MESTO — Kot smo že poročali, v novomeškem Novoteksu že od začetka novega leta teče postopek za reševanje tako imenovanega tehnološkega viška delavcev, kjer naj bi bilo v sistem prekvalifikacij in izobraževanja ob delu vključenih kakih 200 delavcev, med te pa je prištetih tudi vefje število delavcev iz skupnih fslužb, ki naj bi jih postopoma premestili v proizvodnjo iia normirana delovna mesta.
»Premeščanje iz režije naj bi v celoti zajelo 95 ljudi, vendar smo ves proces razdelili v tri faze predvsem zaradi zmogljivosti priučevanja. Tako je sedaj na usposabljanju v proizvodnji, nekaj v metraži, največ pa v konfekciji trideset delavcev. Usposabljanje traja tri mesece in prva skupina bo kmalu pričela s samostojnim normiranim delom,« pravi vodja splošne kadrovske službe Anica Smerdu. »Pri določanju kriterijev za premeščanje smo upoštevali vse možne vidike od izobrazbe, starosti, delovne sposobnosti do trajanja zaposlitve na določenem delovnem mestu, s tem, da smo v konfekcijo, na zahtevno strojno Šivanje, premeščali le delavke, mlajše od 35 let. Kljub temu je bila za marsikaterega delavca premestitev nazaj v proizvodnjo hud udarec, ki smo ga poskušali ublažiti z angažiranimi osebnimi pogovori. Kar pa se osebnega dohodka tiče, delavci niso prizadeti, saj dobivajo v času priučevanja enak osebni dohodek kot prej, ko pa bodo prišli na normirana dela, bi morali dosegati celo višjega.«
Direktor tozda Konfekcija Milan Močnik meni, da je pri premeščanju najbolj pomemben človeški odnos. Odločba o premestitvi,ki sojo delavci dobili, pisana v suhoparnem pravniškem jeziku, je za marsikoga pomenila, kljub temu da so bili na to pripravljeni, pravi šok. Večina jih je v pisarne prišla s to-
Iz KS Osilnica
KMALU STANOVANJI — Gradnja stavbe, v kateri bosta dve kadrovski stanovanji, se je začela, po pogodbi pa bo dokončana v 90 dneh. Stavbo, ki bo na Selih, gradi Gramiz Kočevje.
NOVI UČITELJ — Sola v Osilnici bo dobila novega učitelja, in sicer iz Maribora, ker je dosedanja učiteljica Anica Sti-mec upokojena.
ZBIRAJO PONUDBE — Začeli so tudi zbirati ponudbe za izvajanje del na kajakaški stezi, za gradnjo objekta kajakaškega športnega in rekreativnega centra ter za ureditev prostorov za potrebe mesnice v Osilnici.
POPRAVLJAJO POŠKODOVANO — Škodo, ki ste jo ob septembrskem neurju povzročila potok Belica in njegov pritok Jarek, popravlja podjetje Hidrotehnik inženiring, ki je že prej uredilo brežine Kolpe v Ložcu, kjer je Kolpa ogrožala cesto, in na kajak-kanu stezi.
PROSTOVOLJNO DELAJO — Hydrovod Kočevje je že izvrtal vrtino, iz katere bo dovolj pitne vode za vas Ribjek in tudi za potrebe bodočega kajak in kanu centra v Starih malnih. Krajani pa v organizaciji KS in KŠD Tone Ožbolt s prostovoljnim delom grade vodovod od Ribjeka do Starih malnov in so večino del že opravili.
NA MALKOVCU BO VESELO
TRŽIŠČE — Pestro izbiro poletnih veselic bodo v soboto, 5. avgusta, dopolnili še gasilci iz Tržišča. Rajanje se bo začelo ob 20. uri pri vinski kleti na Malkovcu. Za lačne bodo na voljo jedi na žaru, žejni si bodo lahko privezali dušo s pristnim malkovškim cvičkom, plesati pa bo mogoče ob glasbi ansambla Slavček. Vstopnine ne bo!
vamiškega poda, kar je pomenilo napredovanje, vrnitev nazaj pa bi brez pravega odnosa in obrazložitve lahko predstavljala tudi osebni poraz, čeprav, širše gledano, temu ni tako. Veliko pomislekov je namreč zasidranih v naših stereotipnih vrednotenjih dela. Da je tako, kaže tudi dejstvo, daje bilo kljub temejitemu pripravljalnemu delu več pritožb, nekaj usmeijenih sindikatu, nekaj delavskemu svetu. Delavski svet je pritožbe zavrnil, le ena pa je šla naprej in do sedaj še ni rešena.
Tisti delavci, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli biti razporejeni v proizvodnjo, so dobili lažja delovna mesta v režiji, samo tem seje delovnim zahtevam primerno znižal tudi osebni dohodek, v režiji pa je bilo zaradi nastalih vrzeli prerazporejenih tudi več drugih delavcev, tako da je prva faza potegnila spremembo delovnega mesta kar za 57 delavcev.
T. J.
OBRAČUNA PODPISOV ŠENI
RIBNICA — Končnih podatkov o podpisovanju temeljne listine v ribniški občini še ni, nam je povedal Miran Košmrlj, sekretar OK SZDL Ribnica. Po delovnih organizacijah je organizator podpisovanja sindikat, po krajevnih skupnostih pa SZDL in krajevne skupnosti. Sindikat je z akcijo podpisovanja v glavnem zaključil, vsi podatki pa še niso znani. Po dosedanji oceni so zaposleni listino v glavnem podpisovali. Bistveno slabše pa je bilo po krajevnih skupnostih, ocenjuje sekretar Košmrlj, saj so tam podpisovali v glavnem upokojenci in mladina. Tudi ni bilo posebnega uspeha, čeprav so bila podpisna mesta predvsem v gostilnah in trgovinah. Podpisovanje po krajevnih skupnostih še ni zaključeno.
ZASEBNIŠTVO NA POHODU
RIBNICA — Zasebni objekti rastejo v ribniški občini kot gobe po dežju. Obrtnikov je v zadovoljstvo občanov vedno več. Pred otvoritvijo je frizerski salon »Danica«, na Trgu Veljka Vlahoviča je v gradnji zasebna trgovina, na križišču »Pri rokah« v Žlebiču pa bo te dni odprt bife.
VEČ ZA TUJCE
KOČEVJE — Avto Kočevje opravlja vedno več prevozov za potrebe tujih naročnikov. Tako so lani dosegli 82 odst. celotnega prihodka z mednarodnimi prevozi in zaslužili s tem 23,5 milijona nemških mark konvertibilnega izvoza. V prvem polletju letos pa so z mednarodnimi prevozi ustvarili že 90 odst. celotnega prihodka ali za 13 milijonov mark izvoza.
ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA TUDI SEPTEMBRA
KRŠKO — Šola zdravega življenja ali preventivno zdravljenje delavcev iz krške občine v Nerezinah na Malem Lošinju, ki ga organizira občinski svet Zveze sindikatov, bo letos delovala tudi jeseni. Potem ko je v spomladanskem delu v njej preživelo 14 dni klimatskega zdravljenja 98 delavcev, bo septembra v njej 50 delavcev in otrok iz šole s prilagojenim programom. Nekaj mest je še prostih in so prijave še mogoče, cena pa je 120 tisoč din na dan za delavce in 84 tisoč za otroke.
Disko in čolni na ribniku
Čateske Toplice popestrujejo ponudbo — V hotelih manj gneče, več udobja — v načrtih igralnica
* ČATEŽ — V Termah so s poslovanjem v prvem polletju zadovoljni kljub krizi, ki jo letos zaznavajo v turizmu in gostinstvu. V vseh objektih vkjjučno s kampom so imeli v tem obdobju 125 tisoč prenočitev. Tujcev je bilo za 10 odst. več kot lani, domačih gostov za 3 odst. mapj. V kampu je predvsem maqj Nemcev, ker se je tudi tranzitni promet za južno Dalmacijo, Grč|jo in Turčijo zmanjšal, vendar računajo, da se bo v avgustu to popravilo.
Nasploh se število gostov v kampu » povečuje, in odkar so popestrili ponudbo, tujci ostajajo tam dlje časa. Za daljše bivanje se odločajo zlasti Nizozemci. V hotelih je zasedba solidna, niso pa prenapolnjeni, kar ima to prednost, da ni gneče in da gost dobi tako sobo, kot si jo želi. Zaradi političnih peripetij v Jugoslaviji so v prvem polletju preklicali oziroma odložili zdravljenje mnogi Švedi in Nemci, vendar so napovedi za jesen spet optimistične. Izraelcev prihaja v Terme enako število kot lani, čeprav so cene višje. V Termah računajo prav zaradi cene na boljšo strukturo gostov, ne na take, ki si niti piva ne upajo privoščiti zunaj dogovoijenega aranžmaja.
Novost, s katero želijo pridobiti predvsem mladi svet, je povečan in pre-
INFLACIJA NAPIHUJE PLAČE
KOČEVJE, RIBNICA — Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je bilo od januarja do konca maja letos izplačanih v kočevski občini skupno prek 67, v ribniški pa prek 44 milijard dinaijev čistih osebnih dohodkov, kar je nad 300 odst. več, kot v enakem obdobju lani oziroma okoli 200 odst. nad lanskim mesečnim povprečjem. Povprečno rast so v kočevski občini najbolj presegli sisi in njihove delovne skupnosti, v ribniški pa stanovanjsko-komunalna dejavnost; najbolj je zaostajalo v kočevski občini gostinstvo, v ribniški pa izobraževanje, znanost in kultura. V enakem obdobju so znašala skupna vplačila za splošno porabno v občini Kočevje 4,65 v Ribnici pa 3,76 milijarde dinaijev. V obeh občinah sta občinska proračuna zbrala skoraj ves denar z davki iz dohodka, osebnega dohodka in s prometnimi davki.
TURISTIČNA
ZASPANOST
RIBNICA — Že leta in leta traja v Ribnici v poletni turistični sezoni pravo mrtvilo in tudi letos ni bolje. Turisti sploh nimajo vzroka, da bi se v Ribnici ustavili. Že po dolgoletni praksi gostil-ničaijev je večina gostišč zaprta. Restavracija Jelka nima letnega vrta. Nikjer ni označeno, kje je ribniški grad in (kje v njem muzej suhe robe in lončarstva, park kulturnikov, stalna razstava kipov, ustvaijenih v ribniških likovnih kolonijah, Petkova galerija itd. Spo-minkarstvo ima nedeljen delovni čas, ob sobotah pa je zaprto. Skratka: po-stoijeno je vse, da se turisti v Ribnici ne bi zadrževali.
VODE NE MANJKA
KOČEVJE — V kočevski občini letos vodovodom ni zmanjkovalo pitne vode. To velja tudi za izrazito sušno obdobje v prvih treh mesecih leta. Takrat je bil izjema le vodovod Brezovica, kjer je vodni vir presahnil. Zdaj so tu naredili novo vrtino, ki pa jo bodo zaradi pomanjkanja denaija lahko priključili na vodovod predvidoma šele v prihodnjem letu.
PREHITRO V OVINEK
DRENOVEC — 22-letni Darko Čos iz Kočevja pri Črnomlju seje 30. julija ob 3. uri peljal z osebnim avtomobilom iz Vinice proti Črnomlju. Zaradi prevelike hitrosti gaje v levem ovinku pri vasi Drenovec zaneslo na desno bankino, nekaj časa je vozil po njej. nato pa se je vozilo obrnilo na levi bok. Čos seje v nezgodi hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 2 milijona dinaijev.
ČRNA TOČKA NA MIRENSKI CESTI — Statistiki, ki pozorno spremljajo pogostnost prometnih nesreč na naših cestah, so očitno spodbudili voditeljico ljubljm*' skega TV Dnevnika, daje ob koncu oddaje opozorila na črn teden med 24. in 31 julijem lani. Po tej sledi smo s pomočjo komandirja sevniške postaje milice Daniel* Doberška raziskali, kaj se je dogajalo na sevniških cestah v tem času letos in la«1' Takoj lahko ugotovimo, daje letošnji teden minil vendarle manj krvavo kot lani, k° je bilo res nekaj manj nesreč, a seje ena končala celo s smrtjo. V letošnjih 8 nesrečah sta bili dve osebi na magistralki pri Impoljci hudo telesno poškodovani, 26. julija p* jo je s hudimi poškodbami odnesel sopotnik fička, v katerega se je zaradi prehitre vožnje v Jelovcu zaletel voznik opla (na sliki). Znova kaže opozoriti na to črno točko mirenske ceste, tudi v suhem vremenu. (Foto: P. Perc)
PRETEP V DISKU
ČRNOMEU — 23 lemi Aleksander M. in Robi Ž., oba iz Črnomlja, sta bila 25. julija ponoči v črnomaljskem disku. Bila sta v ločenih družbah, zato preseneča dogodek, do katerega je prišlo med njima. Robi Ž. seje namreč na vsem lepem približal Aleksandru M. ter ga z dvodecilitr-skim kozarcem mahnil po desni roki. Udarec je bil tako močan, daje Aleksandru prerezal kite in žilo. Zoper Robija Ž. bo podana kazenska ovadba temeljnemu tožilstvu.
PRVAK JE ČRNI POTOK
KOČEVJE — Šele ponovljeno srečanje med ekipama Črnega Potoka in Fla-menga je dalo odgovor na vprašanje, kdo bo letošnji prvak hge malega nogometa v kočevski občini. Črni Potok je zmagal s 4:1, končna lestvica pa je tako naslednja: Črni Potok 30, Snežnik 29, Veter 29, Flamengo 28 itd.
M. G-č.
DOMAČE TRNJE
Priključek je še sporen
Rešitve za navezavo Novega mesta z zaledjem na novo avto cesto še ni — Ponovno usklajevanje republiških in občinskih idej v avgustu
urejen disko lokal. V njem bodo izboljšali gostinsko ponudbo, večji prostor pa omogoča tudi posebne programe vključno z gostovanjem znanih osebnosti iz zabavnoglasbenega življenja.
Ta čas zaključujejo v Termah gradnjo nove recepcije za kamp, v avgustu pa bodo dobili čolne za ribnik in z njimi privabili nove goste. V načrtu imajo še gradnjo luksuznega hotela z vsemi spremljajočimi objekti, h katerim sodi tudi igralnica. Razširili bodo prostore za zdravstveno terapijo in postavili nov zdravstveni center. V programu imajo predvsem več bazenov in športnih objektov in do sredine oktobra bo nared idejni projekt za celoten kompleks. Pripravljajo celo inforamcijo o možnostih za sovlaganje v Terme.
Veliko bolj kot včasih se v Toplicah letos posvečajo dodatnemu izobraževanju kadrov. Svoje ljudi pošiljajo v druga zdravilišča in v tujino, na Čatež pa vabijo strokovnjake od drugod. Predvsem želijo polepšati zunanjo podobo zdravilišča in načrtno urediti okolje z brezhibnimi tratami in okrasnimi gredami, da bp gost že na prvi pogled zaznal, da lahko zadovoljijo tudipetič-nejše in izbirčnejše obiskovalce. To velja predvsem za hotele, kjer bodo že cene same uravnavale zasedenost.
J. TEPPEY
NOVO MESTO — Programske zasnove za avto cesto Ljubljana— Zagreb na odseku Hrastje—Dobru-ška vas, ki jih je v začetku leta z zamudo izdelal Razvojno raziskovalni center Novo mesto, niso dale odgovora na vprašanje ustreznega navezovanja Novega mesta z zaledjem na avto cesto, prav tako ne za Belo krajino in naprej za srednji Jadran. Prav tako ni bila razrešena hierarhija ostale cestne mreže in njena navezava na bodočo avto cesto ter določen rang sedanje magistralke.
Zaradi tega se je na Dolenjskem zvrstilo več sestankov in konec marca je bila opredeljena funkcija osnovnega priključka za Novo mesto, ki naj bi bil slovenski južni cestni križ z vso spremljajočo dejavnostjo. Na prvem skupnem sestanku s Cestnim inženiringom pri Skupnosti za ceste Slovenije v začetku aprila je bilo nato ugotovljeno, da rešitve, kijih ponuja nosilec planiranja, niso ustrezne, dogovotjeni sestanek, za katerega naj bi Cestni inženiring pripravil delovne podlage o navezovanju na avto cesto z upoštevanjem variantnih predlogov, pa je ta stalno prelagal.
Potem je strokovna delovna skupina za pripravo sprememb in dopolnitev planskih dokumentov pri Republiškem komiteju za promet in zveze sredi maja ugotovila, da tehnična rešitev priključka Dol. Kamence ni izvedljiva. Nosilka planiranja je bila zadolžena, da preko svojega izvajalca v 14 dneh pripravi variantne rešitve priključka s preveijenimi tehničnimi elementi. Sestanka pa spet ni bilo in 14. julija je novomeški Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje sklical sestanek s Skupnostjo za ceste Slovenije, nosilko planiranja, da bi točno ugotovili, v kakšni fazi rešitev je omenjeni priključek in ureditev ostale cestne mreže, povezane z novo avto cesto in novomeškim navezovanjem nanjo.
Na sestanku so ugotovili, da je pri-pravljalec idejnega projekta Dolenjski projektivni biro obdelal tehnično rešitev zahodnega priključka za Novo mesto in sicer tako, da se severni pas priključuje in odcepi navišini sedanjega karteljevskega priključka, vzhodni priključek pa je po predlogu, ki ga je pripravil Zavod za družbeno planiranje za predvideni odcep magistralne ceste M4 pri Lešnici, obdelan kot mestni priključek, oba priključka pa se navezujeta na sedanjo dolenjsko magistralo in tudi na M4 preko delno rekonstruiranih sedanjih povezav do mosta v Ločni.
Dolenjska še naprej vztraja na centralnem mestnem priključku z jasno opredelitvijo celotne navezovalne cestne mreže oz. na rešitvi, ki bo strokovno utemeljena in sprejemljiva za novomeški prostor. Takšna rešitev sploh ne
SREČANJE
VINOGRADNIKOV
ČRNOMELJ — Društvo vinogradnikov Bele krajine, podružnica Črnomelj, priredi v nedeljo, 6. avgusta, ob 16. uri v Dobličah tradicionalno srečanje vinogradnikov. Ob tej priložnosti bo strokovno predavanje o pripravah na trgatev in predelavo grozdja. Obenem bodo vinogradniki lahko dobili odgovore na vprašanje v zvezi z zaščito vinske trte, ki je v letošnjem letu zaradi slabih vremenskih razmer zelo pereča. Društvo bo tudi letos pripravilo za člane strokovno poučni izlet, za katerega bodo dane vse informacije na srečanju. Za kulturni program bo poskrbel domači pevski zbor iz Doblič. Po končanem strokovno poučnem delu bo veselica, za zabavo bo igral ansambel Aroma.
bo nujno najdražja, vsekakor pa samo denar ne bi smel imeti glavne besede pri tako pomembni in dolgoročni odločitvi. V tej smeri naj bi bilo do konca avgusta opravljeno ponovno usklajevanje med nosilcem planiranja in strokovnimi ustanovami v Novem mestu; prvi naj bi pokazal več razumevanja, ne pa vsiljeval svoje samo na pol opredeljene rešitve. Zadevo bo pač treba rešiti, da bi v občini vse to lahko vnesli v svoje planske akte, kar bo podlaga za reševanje gotovo ne najlažjih zemljiških problemov.
Z. L.-D.
V času od 14. do 22. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Ljubica Bratanič iz Bukoška — Danijela, Nataša Novosel iz Zaprešiča — Kristijana, Žumra Džimič iz Krškega — dečka, Zlata Bošnjak iz Jesenic na Dol. — Jožeta (Nejca), Katica Ra-tešič iz Kostanjevca — Anico, Biserka Milič iz Kupljenovega — Suzano, Jasmina Selimovič iz Brežic — Almiro, Marija Hudorovac iz Gorice — deklico, Alojzija Urek iz Glogovega Broda — Anjo, Irena Keber iz Brežic — Sabino, Renata Bibič iz Brežic — Lučko, Anica Dražetič iz Sevnice — Moniko, Metka Gašperin iz Brežic — Kajo, Gabrijela Žokalj iz Samobora — Nino, Daija Zupanc iz Krškega — Gaš-peija, Maijana Grmšek s Senovega — Aleša, Sonja Petan iz Dečnega sela — Lidijo in Marija Kranjc z Bizeljskega — dečka. Čestitamo!
Slo-venija
Moja dežela.
•	Nekateri politiki nočejo dounte^. da so podobni slepemu črevu. Tu» brez^ njih bi lahko shajali
•	Živi od zemlje. Svojo je prodal!
•	Kolo zgodovine se ne more vrte nazaj, lahko pa se vrti počasneje.
•	Na izhod iz krize lahko nape vplivajo vodilni A ne tisti, ki so nas krizo pripeljali!
•	Pri nas imajo sovražniki nepn? mostljive težave. Ne vedo, komu M bodo prijatelji in komu sovražniku
•	Dajte delavskim plačam ribje olj Da bodo bolj rasle.
•	V našem pravnem sistemu je m11 go tihe vode, ki bregove ruši .
•	Smo morebiti v džungli? Mnogi namreč na funkcije — zašlit
•	Trasirali smo pot za izhod iz	'
Zdaj nimamo denarja. Porabili s*1 ga za trasiranje poti	w--
•	Delavske plače so vseeno lepe-
bi jih radi imeli čimprej.	. j
•	Resnica je odkrita, ne pa tudi tis
ki so jo skrivali	, i
•	Na mnoge politike je padel mod*' Čistilnicam ne bo zmanjkalo delu-
•	»Ne smem več grešiti «pravi dU
tor, »kdo bo pa potem v.d.?«	.
•	Toliko pazijo na dogovor, da se s
sploh ne držijo.	,
D. STARČEV*
i
1
1
I
I
i
8$
>8
m
I
I
I
1
i
i
i
i
S*
i
OPEKARNA - RUDNIK BREŽICE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
CENA DIN/KOS BREZ PROMETNEGA DAVKA			
SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1			17.771
SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1			4.825
BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1			6.755
CEPLJEN Zli		JAK V PLOŠČICE	CENA
DOLŽINA - !		ŠIRINA - DEBELINA	DIN/nF
250 x	65	x 20 mm	95.079
250 x	65	x 30 mm	98.193
250 x	65	x 40 mm	127.336
250 x	65	x 60 mm	187.435
250 x	65	x 80 mm	254.644
250 x	120	x 33 mm	157.200
290 x	140	x 40 mm	189.566
190 x	140	x 36 mm	198.560
V ceni je zaračunana inštruktaža in dostava na dom do 150 km za minimalno naročilo 10 palet.
Vse izdelke nudimo tudi v barvah!
Za gotovinsko in avansno plačilo odobravamo kupcem 25% popusta-Za virmanska plačila pa 20% popusta.
Zahtevajte informacije in prospekte v industrijski prodajalni tovarne po telefonu 0608/61-798, 61-222.

i
i
s«
*
/
slsondtafdl (nootelncap
ZAGREB, Iliča 246 a
MODNA HIŠA NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 18
po sklepu komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
PRODAJALCA V DUTY FREE SHOPU za nedoločen čas
Pogoji: končana šola za prodajalce, pasivno znanje enega ali več tujih jezikov.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi, in sicer na naslov: Standard konfekcija, Modna hiša, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 18.
Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.
KOMUNALA
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 9/85), 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 9/88) in 5. člena odredbe o dejanju soglasja k cenam (Skupščinski Dolenjski list št. 8/89) je delavski svet DO Komunala Novo mesto v razširjeni sestavi dne 27. 7.1989 po predhodnem soglasju komiteja za družbeni razvoj občine Novo mesto (št. 38-01 /89-8, z dne 27.7. 1989 sprejel
SKLEP
0 cenah komunalnih storitev
cena
6.440
7.590
13.930
*■ Proizvodnja in distribucija vode (cena din/m3):
~~ gospodinjstvo
—	družbena dejavnost gospodarstvo
II. Prečiščevanje in odvajanje odplak (cena din/m3):
6. Kanalščina:
—	gospodinjstvo
—	družbena dejavnost r- gospodarstvo B- Čiščenje odpadnih voda:
~~ gospodinjstvo
—	ostali
III- Odvoz in odlaganje odpadkov (cena din/m2):
~~ gospodinjstvo	470
~~ družbena dejavnost	870
gospodarstvo	2.060
V skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (Skupščinski dolenjski list št. 7/87) se pri družbenem sektorju in obrti pri čiščenju odpadnih voda upošteva faktor onesnaženosti.
V Navedene cene začnejo veljati s 1.8.1989.
3.030
4.040
5.520
1.180
2.630
Unovoles
Lesni kombinat NOVOLES n. sol. o., Straža, Na žago 6
TOZD Strojna proizvodnja in oprema SIGMAT Brestanica
VABI K SODELOVANJU
1.	SAMOSTOJNE PROJEKTANTE (DVA DELAVCA)
Pogoji:
—	dipl. ing. stojništva
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj
2.	SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
(EN DELAVEC)
Pogoji:
—	dipl. oec.
—	ZTR
—	5 let delovnih izkušenj
3.	SAMOSTOJNEGA KEMIJSKEGA TEHNOLOGA (EN DELAVEC)
Pogoji:
—	dipl. ing. kem. tehnologije
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj
4.	ORGANIZATORJA BAZE PODATKOV
(EN DELAVEC)
Pogoji:
—	dipl. el. ing. računalniške smeri
—	5 let delovne dobe
Od vseh kandidatov, ki se bodo prijavili na razpis, pričakujemo, da obvladajo dva svetovna jezika (enega aktivno in enega pasivno).
Kandidati naj pismene vloge skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, KSS 68351 Straža.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa na KDR.______ _______________________________
tiskarna novo mesto.
Dolenjska založb«
Dolenjska založba pri Tiskarni Novo mesto išče akviziterje za
prodajo knjia na območjih občin:
—	okolica Novega mesta
—	Bela krajina (Metlika, Črnomelj, Semič)
—	Trebnje
—	Kočevje, Ribnica
—	Grosuplje — Litija
—	Posavje (Brežice, Krško, Sevnica)
Kandidati z lastnim prevozom in vozniškim izpitom B kategorije naj se osebno oglasijo v komerciali Tiskarne Novo mesto, Ragovska 7a. od 15. 8. 1989 dalje.
s* ■■■■■■■■■■■H &
■BRhp
i	I
D
L_____1
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
|
1
•*: . -
| 1. OBJEKT SESKOVA 27
•;$ pritličje: poslovni prostor 90 m2 s pripadajočo kletjo ijig
i
I
42 m2 (trgovina ali obrtna dejavnost) nadstropje: trisobno stanovanje 90 m2
2. OBJEKT ŠEŠKOVA 64 — JOHANOVA HIŠA
.... pritličje: j:’:v poslovni prostor 47 m2 poslovni prostor 15 m2 ;■*: poslovni prostor 14 m2 ijiji; (trgovina ali obrtna dejavnost)
:•:* nadstropje: dve dvosobni stanovanji po 60 m2 H mansarde: dvosobno stanovanje 63 m2 •i:? trisobno stanovanje 67 m2 8:
I
1
V.%
5$
1 1 %
Informacije:
GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD TKI, Kettejev drevored 37 Tel.: 068/23-686, 21-826
Komercialno predstavništvo Ljubljana Dvoržakova 5,
Tel.: 061/321—347
I
I
I
«
I
m
*
J
i
I
I

kvaliteta izdelka, kompletnost programa, usmerjenost v trg kupca, odprtost programov, drugačna poslovna filozofija in morala
POT K CILJU SMO IZRAZILI JASNEJE IN ODLOČNEJE
Organizirani v 5 programov
PREDELAVA lesa in proizvodnja polizdelkov iz lesa PROIZVODNJA POHIŠTVA
PROIZVODNJA IZDELKOV IZ AKRILA IN NOVILONA PROIZVODNJA KOPALNIC IN SANITARNE OPREME STROJEGRADNJA, proizvodnja plovil in izdelkov iz poliestra
in 7 sektorjev
Podrejamo vse poslovne funkcije programom in uspešnosti delovne organizacije.
V
Želimo
razširiti sodelovanje s strokovnjaki na področju lesarstva, kemije, strojništva, oblikovanja, organizacije dela, marketinga, informatike, trženja programov in programskih linij na domačih in tujih trgih.
Pričakujemo	.........w
strokovnost, odločnost, predanost, pripravljenost za timsko delo, znanje tujih jezikov, identifikacijo s cilji delovne organizacije in pripadnost kolektivu.
Nudimo
trdo, vendar zanimivo delo, napredovanje z rezultati dela, usposabljanje doma in v tujini, stimulativno nagrajevanje in pomoč pri reševanju pogojev Za čimbolj uspešno delo.
SMO 3000-ČLANSKI KOLEKTIV, KI VE, KAJ HOČE IN MORA STORITI
NOVOLES, LESNI KOMBINAT: 68351 STRAŽA, TEL. (068) 84-530, TELEX 35726 YU NOVLES
DOLENJSKI UST
V TEM TEDNU VAS ZANIMA ^SoSm-K-posTst“2eLnIthe
tedenski koledar
Četrtek, 3. avgusta — Lidija . Petek, 4. avgusta — Nedeljka Sobota, 5, avgusta — Snežana Nedelja, 6. avgusta — Vlasta Ponedeljek, 7. avgusta — Kajetan Torek, 8. avgusta — Miran Sreda, 9. avgusta — Romana
LUNINE MENE
<"?. avgusta ob 18.28 — prvi krajec
kino
BREŽICE — 4. in 5. 8. (ob 20. uri) nizozemska komedija Družina brez problemov. 4. in 5. 8. (ob 22. uri) nemški erotični film Zgodba o Joani. 6.
(ob 18. in 20. uri) in 7. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Disko mafija. 8. 8. (ob 20. uri) španski erotični film Senjora.
ČRNOMELJ : 3. 8. (ob 21. uri) ameriško znanstvenofant. film Ciklon. 4.8. (ob 21. uri) hongkoški akcijski film Tiger v akciji. 6.8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Anina obsedenost. 8. 8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Prve želje.
KRŠKO: 4. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Poper iz Miamija — II. del. 6. 8. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Super policaja iz Miamija.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 4. do 6. 8. (ob 21. uri) nemški erotični film Merilin. Od 7. do 9. 8. (ob 19. uri) erotični film Igre v carski vasi.

službo dobi
DOBRO PLAČAM organiziranje prodaje časopisa. Informacije na telefon (061)482-045. (P3M3MO) GOSTILNA TURK, Maharovec 13, Šentjernej, želi zaposliti KV kuharico ali natakarico. Razgovor osebno. Tel. 42-144. (P31-18MO)
stanovanja
MLADA DRUŽINA (en otrok) išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Redno plačilo ali tudi predplačilo. Naslov v upravi lista. (2667-ST-31) Inženir išče sobo v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod šifro »REDEN PLAČNIK«. (ček-ST-31)
HIŠO ali STANOVANJE v Krškem 'ali okolici vzamem v najem. Tel. (0608) 31-385. (P31-20MO)
SPREJMEM sostanovalko, najraje študentko. Tel. 20-485. (2648-ST-31)
motorna vozila
126 P, letnik 1987, prodam. Kastelec, Gotna vas 7, Novo mesto. (P31-40MO)
Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 34-653, popoldne. (P31A3MO)
Z 101, letnik 1987, prodam. Tel. 86-150. (P3144MO)
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. 27-714. (P31-45MO)
OPEL REKORD 1,9 S, letnik 1980, čoln maestral 18 in motor Tomos 4 ter žensko kolo maraton 5 ugodno prodam. Tel. (0608) 32-284. (Ček-MV-31)
R 4 TL, letnik 1985, prodam. Tel. 85-406. (P31-46MO)
HONDO 750 four in zastavo 128, letnik 1982, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. (2669-MV-31)
Z 101 GTE, letnik 1986, prodam. Milan Luzar, Cesta herojev 66, Novo mesto. (P31-48MO)
ZASTAVO 101 mediteran, letnik december 1980, prodam. Slavka Gruma 62, Novo mesto. (2670-MV-31) KARAMBOLIRAN JUGO 55, letnik 1989, predam. Tel. 27-683, popoldne, V idmatjeva 9, Novo mesto. (2671 -MV-31) JUGO 45, letnik ! 983, registriran do maja 1990, ugodno prodam. Tel. 22-080, dopoldne. (P31-50MO)
R 4 GTL, letnik 1986, kolo maraton in “Vvtoradio z zvočniki prodam. Tel. 27-112. (2672-MV-31)
JUGO 45, letnik 1988, prodam. Tel. 25-545. (P31-55MO)
GOLF JLG diesel S paket, registriran do jnlija 1990, star 5 let, prodam. Tel. (068) 85-985. (2675-MV-31)
KARAMBOLIRANEGA F1ČKA,
letnik 1982, še v voznem stanju, prodam. Ertah, Stopiče 22. (2654-MV-31)
126 P, letnik 1978, registriran do aprila 1990; prodam. Jože Vaupič, Šmarješke Topbce 95. (2658-MV-31)
Za Z 101 prodam menjalnik, prednja kolesa in diske. Miro Šenk, Jerman Vrh 20, 68276 Bučka. (2657-MV-31)
Z 750, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Tel. 27-694. (P31-35MO)
126 P, letnik 1980, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. 42-802. (P31-36MO) JUGO 45 A, letnik 1986. prodam. Tel. 28-022 (po 20. uri).
RENAULT 4 GTL, letnik 1987, in 80-basno klavirsko harmoniko ugodno prodam. Tel. 49-280. (2659-MV-31)
DOLENJSKI UST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj,
Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanlc.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Linaic-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič. Jožica Teppev in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. DOlletie 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120.000 din, na prvi ali zadnji strani 240.000 din; za razpise, licitacije ipd. 130.000 din. Mali oglasi do deset besed 90.000 din, vsaka nadaljnja beseda 9.000
dl NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi. DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ce. (P31-21MO)
Z 128, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 79-486. (P31-22MO)
126 P, letnik 1982, MZ 250, letnik 1977, prodam. Franc Plaveč, Malkovec 2, Tržišče. (2634-MV-31)
BMW 316, letnik 1979, zelo ohranjen, prevoženih 110.000 km, prodam ali zamenjam z doplačilom za novejši letnik. Zvone Jaklič, Gabrje 132, Brusnice. (2642-MV-31)
Z 750, letnik 1989, registrirano do marca 1990, prodam. Tel. 27-198, popol-dne. (P31-25MO)
Z 128, staro dve leti in pol, prodam. Tel. (068) 85-324. (P31-37MO) TOVORNI AVTO Z 645 AD, nosilnost 4 tone, letnik 1981, nanovo registrirano, in kamp prikolico Adria TIP 500 s petimi ležišči, staro 4 leta, prodam. Tel. 21-087, zvečer. (ček-MV-31)
FIAT RITMO diesel in vespo 125 ccm prodam. Tel. (068) 26-378. (2673-MV-31)”
JUGO 45 A, letnik 1986, 35.000 km, prodam za 6.000 DEM. Robert Flander, Podhosta 5, tel. (068) 86-255. (2660-MV-31)
VISO 11 RE, letnik 1986, prodam. Tel. 84-846. (P31-53MO)
Z 750, letnik 1984, prevoženih 36.000 km, prodam. Martin Kastelic, Konec 1, Novo mesto. (2662-MV-31)
GS 13, letnik 79/12, prodam. Pre-melč, Slavka Gruma 34, Novo mesto, tel. 28-746. (2665-MV-31)
AVTOMATIK 3 N, letnik 1987, in APN 6 S, letnik 1988, ohranjena, ugodno prodam. Tel. 43-796. (2663-MV-31) JUGO 55, letnik 1984, ugodno prodam. Andreja Gornik, Pod Trško goro 85, Novo mesto. (P31-39MO)
PRODAM po ugodni ceni avtomatik A3-ML, športno opremljen, star 2 leti. Dežan Miro, Prečna 88,68000 Novo mesto, tel. 22-690. (2667-MV-31) PRODAM VESPO 200 PX, novo z dodatno opremo. Tel. 22-782. (popoldne) R 4, letnik 1977, registriran do aprila 1990, prodam. Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. (2653-MV-31)
APN 6, letnik 1984, prodam. Tel. 42-526. (2646-MV-31)
ZASTAVO 750, star letnik, dobro ohranjeno, registrirana do aprila 1990, prodam. Tel. 26-480. (2645-MV-31) JUGO 55, letnik 1984, svetlo rdeče barve, registriran dojunija 1990, prodam. Rataj, tel. 43-601, popoldne. (2647-MV-31)
Z 750, letnik 1981, registrirano dojunija 1990, prodam. Tel. 26-724. (2649-MV-31)
DIANO, letnik 1981, registrirano do marca 1990, z rezervnimi deli prodam. Roman Hojnik, Sremič 63, Krško. (P31-31 MO)
Z 101, letnik 1986, zelo ugodno prodam. Bregant, Mokronog 76, Mokronog, tel. 49-646. (P31-1MO)
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Jože Marinč, Dobe 1, Kostanjevica. (2622-MV-31)
ŠKODO 110 LS, letnik 1976, v nevoznem stanju, ugodno prodam. Tel. (068) 65-720. (2623-MV-31)
BT 50, letnik 1988, prodam ali menjam za avto. Gabrijel, Gornja Dobrava 1, Trebnje. (2627-MV-31)
LADO 1300 S, letnik oktober 1985, prodam. Tel. (0608) 32-060 po 15. uri. (P31-10MO)
KARAMBOL1RANO Z 101 JUGO
1,1 GX prodam. Tel. 49-673. (P31-11 MO)
OPEL KORZO prodam. Tel. (068) 56-036, popoldne. (P31-14MO) MOTOR 15 SLC, letnik 1984, prodam. Tel. 86-203, zvečer. (2631-MV-31) R 4 GTL, novejši, zelo ohranjen, in Tomos 4, nov, prodam. Tel. 51-815. (ček-MV-31)
FIAT 126 P, september 1986, in motor PUCH 50 motocross prodam. Tel. 52-942. (P31-9MO)
v LADO 1500, letnik 1982, prodam. Žagar, Gor. Sušice, n.h.. Dolenjske Topli-
prodam
KAMP PRIKOLICO TL 430 Adria in šotor za pet oseb prodam. Tel. (0608) 34-660. (P31-4MO)
RADIOKASETOFON PhUips, prenosni, in šotor za 2—3 osebe prodam. Tel. (068) 22-022. (2620-PR-31)
JOGI za zakonsko posteljo 180 x 190, eno leto rabljen, in kompletno kuhinjo Gorenje prodam. Tel. 23-763. (2625-PR-31)
CEMENTNO strešno opeko, rabljeno, 800 komadov, prodam. Tel. 22-920. (P31-8MO)
YAMAHA ojačevalec A 520, tuner T 520 in zvočnike KEF CARINA II prodam. Tel. 51-815. (ček-PR-31) PRODAM videorekorder VHS GORENJE z daljinskim upravljanjem, po ugodni ceni. Tel. 23-430 JOGI POSTELJO in kolo Junior na pet prestav prodam. Tel. 27-234. (2638-PR-31)
BARVNI televizor Gorenje prodam. Tel. 21-981. (2641-PR-31)
MLADIČE dobermane prodam. Tel. 43-595. (2643-PR-31)
SUHA BUKOVA DRVA (20 m) prodam. Tel. 56-536. (P31-28MO) ŠTEDILNIK GORENJE (4 plin), glasbeni center Gorenje in omarico za šivalni stroj prodam. Tel. 24-259. (P31-29MO)
ELEKTRIČNO vrtno kosilnico, novo, nerabljeno, in motor Tomos avtomatik A3ML, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 85-179. (2652-PR-31)
ŠROT AR in nov cirkular prodam. Tel. 84-144. (2656-PR-31)
RABLJEN oljni gorilec, znamke Weishaupt, prodam. Tel. 76-266. (P31-32MO)
OTROŠKO POSTELJICO, novo, prodam. Tel. 25-747.
DVA NOVA ročno delana kavča prodam. Tel. 24-267. (P31-33MO) OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. Premelc, Slavka Gruma 34, Novo mesto, tel. 28-746. (2665-PR-31) UGODNO PRODAM dve dobro ohranjeni sedežni garnituri. Tel. 23-893. (P31-54MO)
RABLJEN TV barvni sprejemnik Mediteran prodam. Slavko Hočevar, Pod Trško goro 101, Novo mesto, tel. 26-190. (2664-PR-31)
OBRTNIKI POZOR! Če želite sami izdelati umetni kamen in še razne druge cementne izdelke, vam prodam vibracijsko mizo z modeli. Pokličite na telefon (061) 485-549. (P31-41MO)
HI—FI stolp Hitachi ugodno prodam. Tel. 20-228. (P31-47MO)
ŠOTOR za 4 osebe, elektromotor 10 KS, 1400 obratov na minuto (rabljen) in pomivalni stroj, primeren za gostinstvo (rabljen), prodam. Tel. 27-142. (ček-PR-31)
KOSILNICO minipedano, novo, samohodno, 7 KS, tudi za vinograde in brežine, prodam. Tel. (068) 22-831. (2651-KS-31)
PRODAM traktor Pasquali 12 KM, ter gumijast čoln Maestral s Tomos 4,5 motorjem. Šoster, Muhaber 50.
TRAKTOR DEUTZ 48 KM, malo rabljen, prodam ali menjam in traktor univerzal, nov, nerabljen, 45 KM, prodam. Jože Lojk, Pangrč grm 4, Brusnice. (2671-KS-31)
NAKLADALKO pionir 17 prodam. Jože Mrvar, Zabukovje 6, Trebelno, (P31-52MO)
razno
IŠČEM INŠTRUKTORJA ANGLEŠKEGA jezika za srednjo šolo. Tel. 26-192. (P31-27MO)
IŠČEM SOVLAGATELJA pri gradnji trgovine z živili na drobno na Dolenjskem. Odlična točka. Ponudbe pošljite pod šifro »SKUPAJ GRADIVA — SKUPAJ DOHODEK DELIVA«. (P31-34MO)
S SEPTEMBROM potrebujem varstvo za enoletno deklico v Novem mestu. Tel. 26-909. (P31-42MO)
kupim
KOZO smaste pasme kupim. Tel. (068) 56-673. (2640-KU-31)
preklici
ANGELCA FINK, Ragovska 9 A, Novo mesto, opozaijam MARIJO GAZVODA in JOŽETA FINKA iz Kristanove 2, Novo mesto, naj prenehata širiti laži in me fizično napadati, sicer ju bom sodno preganjala. (2666-K-31)
MILAN KOLAR s Čateža prepovedujem Pavli Kolar, Miru Hulini in Bojanu Kolaiju iz Čerine 9 motenje posesti na mojem zemljišču parcelna št. 7, pred mojo levo polovico gradu in ob levi strani gradu parcelne številke 96. Opozaijam jih tudi, naj nehajo širiti o meni neresnične in žaljive vesti, sicer jih bom sodno preganjal. (2628-KS-31)
obvestila
JANEZ PLUT, prodaja mesa in mesnih izdelkov, Dvor 9, obveščamo stranke, da bo trgovina zaradi dopusta zaprta od 7. do 24. avgusta. (P31-56MO)
posest
VRSTNO stanovanjsko hišo, zgrajeno do tretje faze, v Straži prodam. Tel. 84-660, popoldne. (P31-38MO)
HIŠO (90 m1), kozolec, hleve, gozd prodam skupaj ali po parcelah v okolici Sevnice. Tel. (041) 155-205. (P31-7MO) TRAVNIK v Mimi Peči prodam. Cena po dogovoru. Tel. 45-345. (P31-19MO)
IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Viktor Pajek
Ptujska cesta 89, Maribor telefon 062-305-150 ali 413-606 nonstop
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnih aparatov. Če se je pri vašem zamrzovalniku pojavilo rosenje, če pozimi od zunaj ledeni, poleti pri čepu toči, mu bomo z obnovo izolacije povrnili izolacijske sposobnosti. Tudi če se pri vašem aparatu življenjska doba že izteka, ga bomo usposobili, da bo deloval kakor nov. Prihranite 50% elektrike!
Za storjeno delo dobite garancijo.
CENIK GORENJE — LTH:
345 1	990.000
300 1	990.000
220 1	890.000
410 1	890.000
310 1	830.000
2101	720.000
50 1	790.000
345 1 z dodatno steno 1.250.000 220 1 z dodatno steno 1.115.000
Stotnija
1—
Moja dežela.
kmetijski stroji
SILOKOMBAJN Mengele prodam. Kirark, Grmovlje 6, Skocjan.(2616-KS-31)
PRIKOLICO za seno (20 m3), škropilnico za traktor (3001), trosilec za umetno gnojilo in sejalnico za pšenico prodam. Tel. (0608) 67-047. (P31-3MO) TRAKTOR UNIVERZAL 445 ugodno prodam. Vinko Tomac, Stojanski Vrh 2, Cerklje ob Krki. (P31-12MO) KOSILNICO BCS (bencin), grablje Favorit 220, obračalnik Pobeda, navaden kmečki voz, več vinskih sodov po 300 in 500 litrov, vse dobro ohranjeno, prodam. Anton Vrbinc, Peruzzijeva 105, Ljubljana, tel. (061) 225-840. (P31-15MO)
TV 523, star eno leto, in plug ter kultivator prodam. Franc Kosec, Pod Trško goro 74, Novo mesto. (2369-KS-31) STAREJŠI TRAKTOR 24 KM s koso in streho zelo ugodno prodam. Alojz Kerec, Sela 22, 68257 Dobova. (P31-16MO) .
OBRAČALNIK za seno za traktor TV s kardanom prodam. Boštanj 24 A, tel. (0608) 82-176. (P31-30MO) KOMBAJN FAHR MDL 1 širine 2,20 m prodam. Martin Kastelic, Gabije 100, Brusnice. (2629-KS-31) TRAKTOR Zefor 5211 prodam. Peter Pezdirc, Krasinc 35, Gradac, tel. 57-262. (2636-KS-31)
TRAKTOR IMT 558 s kabino, obnovljen, prodam. Tel. (0608) 82-772. (pol-KS-31)
KOSILNICO BCS 127 prodam. Tel. (061) 781-336. (P31-26MO) TRAKTOR FERGUSON 539, star dve leti, in prikolico Ljutomer (nosilnost 4,5 tone) prodam. Tel. 84-859. (2650-KS-31)
TRAKTOR ZETOR 3511/S, s koso Mertelj 165 cm ali brez kose prodam. Tel. (068) 47-608. (P31-49MO)
Kadar med prazniki dežuje
397. izjava Jezikovnega razsodišča
»Ali imate vtis,« sprašuje z deževnega dopusta Barbara F., »daje govor napovedovalcev vremena na ljubljanski televiziji dovolj kultiviran za nastop pred tako širokim občinstvom?«
Še preden se odločimo, da bomo javno spregovorili, moramo preveriti, ali sploh izpolnjujemo splošna pogoja za nastop: ali imamo normalen in pravilen govor. Normalen govor je zdrav govor, t. j. govor brez govornih napak in brez hib v glasu, pravilen govor pa govor, ki v celoti upošteva normo standardiziranega govora, navadno je to pravorečje zbornega ali splošnega pogovornega jezika. To ponavadi preverjajo na avdicijah za napovedovalce; vremenoslovci pri tem ne bi smeli biti izjema.
Kultiviran govor pa je veliko več. Je pravzaprav uglašen izbor najrazličnejših izraznih možnosti. Govor namreč v primerjavi z besedilom ponuja več. Ločila in besedni red dajejo le najsplošnejše napotke za interpretacijo. Govorec na besedilo »lepi« svoj glas tako, da izbira barvo, glasnost, jasnost izgovora, oblikovanje v času, igre intonacij, ritma in poudarkov, premorov in hitrosti, pa tudi mimiko in geste. Vse to »dodaja« besedilu kultivirani govorec sam — ne kot retorične trike, ampak kot izraz svoje celovite osebne kulture in pristnosti.
Vremenoslovcev, ki kot strokovnjaki n<ybrz govorijo svoje lastno besedilo, sploh ne moremo presojati s stališča govorne kulture. Ali avdicije niso opravljali ali pa seje komisiji zdelo, da so zunaj njenih pristojnosti, tako kot vreme samo. Pogosto namreč ne izpolnjujejo niti splošnih pogojev za javni nastop. Imajo opazne govorne napake (zlasti izgovoljava sičnikov in šumevcev) ali pa nezdrav glas (slišne fonacijske motnje). Ce pa je temu zadoščeno, nas preizrazito opozar-ja(jo) na svoje narečno poreklo (Evropa, noč, Primorska, ponekod, fronta, vzhodni, možna, moije, sončno, vroče, vendar — v eni sami napovedi »izboljšanja« vremena).
OBVESTILO
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da bodo
JAVNE OBRAVNAVE
•	OSNUTKA URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA DOLENJSKE TOPLICE ter
•	OSNUTKA URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA ŠENTJERNEJ
kot sestavni del osnutka prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje oo leta 1986 do leta 2000;
•	OSNUTKA PROGRAMSKIH ZASNOV ZA UREDITVENI NAČRT KAMNOLOMA CEROVI LOG
kot sestavni del osnutka prostorskih sestavin družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu:
1.	v KS DOLENJSKE TOPLICE
v ponedeljek, 14. avgusta, ob 20 uri v gasilskem domu v Dol-Toplicah;	n_
•	obravnaav osnutka Urbanistične zasnove naselja uo lenjske Toplice
2.	v KS ŠENTJERNEJ
v torek, 15. avgusta, ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti
•	obravnava osnutka Urbanistične zasnove naselja Sen-
•^obravnava osnutka programskih zasnov za ureditveni načrt kamnoloma Cerovi log;
3.	v KS OREHOVICA
v sredo, 16. avgusta, ob 20. uri v prostorih krajevne
• obravnava programskih zasnov za ureditveni načrt kamnoloma Cerovi log.
VABUENI!
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRAN^ IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJA OBČINE NOVO MESTO
Osnovna šola inž. Janeza Marentiča PODZEMELJ
razpisuje prosta dela in naloge
1.	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Učno obveznost bo dopolnjeval z drugimi predmeti.
2.	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE
za določen čas, s polnim delovnim časom. Učno obveznost bo dopolnjeval z drugimi predmeti.
Začetek dela 1.9.1989. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Osnovna šola inž. Janeza Marentiča, Podzemelj, 6833* Gradac v Beli krajini.	___,.
ZAHVALA
Na 70. rojstni dan se je za vedno poslovila od nas draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica
PEPCA LAKNER
iz Orehovca pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, se poslovili od nje in nam izrekli soiaifc Posebna zahvala sodelavcem DIC-delovni skupnosti skupnih služb in kolektivu Dolenjskega lista, Agre; kombinatu ter ostalim za podarjene vence in cvetje, sosedom Krapeževim m Gašpirjevim za podarjeni venec in pomoč, ki ste ji jo nudili vrsto let, osebju ZD Kostanjevica za dolgoletno zdravniško pomoč, pogrebcem te gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
I
Mercator HOTEL SREMIČ Krško
Iščemo poslovnega partnerja za organizacijo nočnega klu-pa-diskoteke v Hotel Sremič Krško.
Interesenti dobijo vse informacije v Hotelu Sremič Krško Nefon 0608-31 -006).
Pisne prijave sprejemamo do 20.8.1989.
POBRATENJE
GASILCEV
OSILNICA — Na slavnosti gasilcev iz Pleše v sosednji Hrvaški sta minulo nedeljo podpisali listini o pobratenju gasilski društvi iz Osilnice in Pleše. Ob tej priložnosti s6 hrvaški gasilci razvili prapor in dobili novo gasilsko brizgalno. Hkrati so proslavili 27. julij, dan vstaje hrvaškega naroda.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANA KALČIČ-MANCA
iz Slovenske vasi pri Šentrupertu
x'x vs?m 23 darovano cvetje, sosedoma Slavki in Ivanu Zavrl in Gre-n?ob V™ ^ neseb‘čno P°m°č. gospodu župniku pa za lepo opravlje-
Vsi njeni
dm
ZAHVALA
Po večletni bolezni nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš ate
JANKO
KOBETIČ
iz Črnomlja
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in se skupaj z nami tako lepo poslovili od njega.
Žalujoči: žena Nežka, hčerka Nada in Meta z družino, sin Janez in vnuk Gregor ter sestra Mira z družino
V S P O M IN
9. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IVANA
SAVNIK
iz Krškega
Hvala
vsem ki obiskujete njen grob in prinašate cvetje. Vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
IVAN
ROGELJ
iz Mahovnika pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se trudili ohraniti njegovo življenje, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence in pokojnega spremili na njegovi poslednji poti. Lepa hvala za poslovilne besede govornikoma in godbi ter g. župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
FRANČIŠKA BAHOR
iz Dragatuša
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni govornikom tov. Tomanovi, tov. Cestniku, tov. Rožičevi, delovnim organizacijam ZD Črnomelj, Dolenjka-TOZD Črnomelj, IMV-tozd Adria, društvom Zveze upokojencev, KORK Dragatuš in ZZB. Hvala pevkam iz Doblič za lepo zapete žalostinke, godbi in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA
BIZJAK
z Dobrave pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ko bi solza te zbudila, ne bi črna zemlja, draga mami, tebe krila.
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je zapustila naša draga mamica in stara mama
ZOFUA ŠNELER
iz Vinice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtež-J^enutkih P°mažal'- izrekli sožalje, darovali vence, sveče in cvetje ter pospremili pokojno na zadnji poti. nbrJ?? ^ zahvaljujemo tozdu Iskra Semič in rudniku Kanižarica. Lepa hvala župniku za lepo opravljeni ca ter izrečene poslovilne besede, tov. Lidiji Ključanin pa za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: hčerki Milena in Vesna z družino, vnuki ter Jože in ostalo sorodstvo
Tudi tokrat je zmagala bolezen. Naše delovno okolje je zapustil sodelavec
ANTON KOBE
strojnik parnih kotlov iz Tehnoservisa
Od njega smo se poslovili v torek, 1. avgusta 1989, na pokopališču v Gabiju. Ostal bo spomin nanj.
Delavci KRKE, tovarne zdravil NOVO MESTO
Ne jokajte za mano, saj veste, da mnogo sem prestal
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
VIKTOR ANDREJČIČ
iz Šentjerneja
S,reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih
godbi. Hvala tudi osebju ZD Šentjernej, posebno dr. Baburiču ter sestrama Sonji in Jožici za lajšanje bolečin. Hvala župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 61. letu nas je za vedno zapustil ljubi mož, ata, brat, tast, stric, svak, stari ata in
zet
JANKO GELTAR
iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Špecovi, Obrtnemu združenju, ZZB, podjetju GOK, Nogometnemu klubu, godbi, pevcem za lepo petje, govornikom za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pavla, sin Janez in hčerka Martina z družino ter ostalo sorodstvo Črnomelj, 27. 7.1989
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat
in stric
FRANC KOVŠCA
iz Potočne vasi 7
kkrneo se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali °b strani, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej ^ zahvaljujemo družinam Koprivnik, Kic in Verček za vsestransko pomoč, ŽTO-tozd za promet Novo me-st°> Elcktru Novo mesto, KZ Krka-Blagovnica Žabja vas, ZB NOV Bučna vas, GD Kamence in Buchen-^aldskemu odboru iz Ljubljane za podatjene vence, tov. Potočarju, tov. Primcu in tov. Aliču za poslovilne °esede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obral. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 35. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, hči,
sestra
MARUA SKUPEK
roj. KLOBČAR
iz Levstikove 5, Novo mesto
Najlepše se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Internemu oddelku bolnice Novo mesto za vso skrb in nego, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, ustno in pisno izraženo
sožalje, poklonjene vence in cvetje ter gmotno pomoč. Posebej se želimo zahvaliti dr. Vodnikovi, Marijinim sodelavcem in DPO SDK Novo mesto, delavcem DPO in KUD IMV Novo mesto. Tiskarni Novo mesto, r'r' Novo mesto, sosedom Jeleijevim, Balabaničevim, Lužarjevim, Grobovškovim in ostalim stanova' Ebertov hrib. Vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeno zadnjo pot, naša iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ljubo, hčerki Tamara in Tea, mama, oče, sestra, bratje in ostalo sorodstvo
#jr #/####✓#############
FRANC BARTOU
»Če bi imel obe roki’, bigoto-vo bil muzikant« pravTFranc Bartol/ iz Stranske vasi pri Novem mestu. Vso pravico ima, da razmišlja o tem. Nedavno je namreč srečal Abrahama, to paje le kar dober razlog čase človek za trenutek umiri in napravi kratko inventuro svojega dosedanjega življenja.
»Resno sem se moral zamisliti nad tem, kaj bo z mano že pri štirinajstih letih. Takrat sem zaradi usodnega slučaja spoznal, da za kmečko delo ne bom in da bom moral življenje usmeriti drugam,« se spominja Franc. Bil je radoznali fantič iz številne kmečke družine in ko je hodil za kravami na paši je imel vedno knjigo v roki Potem pa je prišla tista nesrečna igra v zapuščenem italijanskem bunkerju pod šoto v Birčni vasi Pet šolskih otrok se je radovedno zgrnilo okoli najdene bombe, ko je ta nenadoma eksplodirala Nekaj jih je bilo ledje poškodovanih, eden je bd ob oko, Francu pa je raztrgalo desno roko. To je zapečatilo njegovo usodo. Odslej bo moral delati predvsem z glavo.
Franc je napravil srednjo kmetijsko šob na Grmu, ob delu in potem redno pa je študiral še naprej in končal višjo šolo za socialne delavce Ves čas je bil i tudi politično aktiven, najprej v rrda-
dinskih organizacijah, potem v Socialistični zvezi. Še kot mladinec je stopil v partijo in tudi sedaj, ko ta doživlja številne pretrese in išče novo mesto v razgibani družbi pravi dojeto njegove življenjska opredelitev, kateri ostaja zvest Zvest paje ostal tudi domači vasi Iger si je ustvaril družino in je marsikaj prispeval dajeta nekdaj zaostali in kulturno nemi del novomeške občine postal slišen. Predolg bi bil seznam vseh funkcij, kijihje imel in jih še ima v krajevni skupnosti pa tudi r občinskem merilu, da bi vse naštevali v tem zapisu. Sedaj je že deset let vodja tozda Vrtnarstvo in hortikultura pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Rege se povrnimo k izhodišču, se pravi glasbi do katere čud Franc vseskozi posebno nagnjenje
Res, da ni mogel postati muzikant zato paje že vseskozi uporabljal svoje pe vske sposobnosti. Sodelovalje v številnih pevskih zborih, med drugim je bil skoraj dvajset let član moškega pevskega zbora Dušan Jereb, sedajpa je že več kotpetnajst let duša pevskega zbora Ruperč vrh v domači krajevni skupnosti Birčna vas. Koliko discipline in samoodpovedovanja pomeni tako dolgoletno pevsko udejstvovanje, Franc pa v pevskih zborih sodeluje že petintrideset let ve k tisti, ki se je z organiziranim petjem sam ukvarjaL V razpobženi družbi in ob dobrem harmonikarju pa Franc pokaže še drugo plat svoje nadarjenosti: v> njegovih ustih zapojo trava, list ali košček filma kot pravi inštrument
Za Franca invalidnost ni hiba, ampak poseben izziv. Posveča se namreč tudi ročnim spretnostim. Tako plete košare, koše in izdelu je leseno kmečko orodje Svoje znanje prenaša tudi na mlade v birčenski osnovni šoti. »Če v skupini ki jo poučujem, vsaj dva ali tri zares navdušim za taka opravila, sem zadovoljen, saj vem, da bosta šla tradicija in dragoceno izročilo naših dedov naprej,« pravi Frane
T. JAKŠE
#
d
d
d
d
d
ii
i
i
d
d
d
d
d
d
'd
d
d
d
d
d
d
d

%
'o
d d d
Kača je res, a koristna
Dvometrski gož v vinogradu — Nestrupeni in človeku nenevarni goži so lahko pomočniki v vinogradu
GRČEVJE — Nedeljsko popoldne sredi vinogradov in zidanic na pobočjih nad Grčevjem. Tratnikova družina iz Lešnice je kot še mnogo drugih pri zidanici in v trtju; v vinogradu in pri zidanici je pač vedno kaj treba postoriti.
Plat zvona
za Gabernico
Naenkrat prestrašen krik. Joži vsa bleda priteče do moža Jožeta in mu pove, da je v trtju videla velikansko kačo. Gospodar družine, ki mora pač imeti nekaj več poguma kot šibki spol, si natakne gumijaste rokavice in hajd po plazilca. Modrasov je pobil že nekaj deset, pa bo še tega, da ne bo strupene zalege in nevarnosti.
Gnojevka pomorila ribe v potoku_______________
GLOBOKO — Grudini hlevi, v katerih pitajo 2000 goved, resno ogrožajo okolje. V ponedeljek, 31. julija, so bie-žiški ribiči sprožili alarm zaradi pomora rib, ki n<*j bi ga bila v Gabemici povzročila gnojevka iz globoških hlevov. Grudini delavci so ves minuli teden po dogovoru z Agrario s samohodno napravo razprševali gnojevko po stmiščih pred kratkim požete oljne repice. Tako gnojijo tudi druge njivske površine Agrarii-nega posestva v Globokem Za zdaj še ne vedo natančno, kaj je bilo krivo za zastrupitev Gabrnice, okvara na cevovodu ali nepazljivost, da se je na enem kraju nateklo preveč gnojevke. Ta si je utrla pot v drenažni sistem, od tam v odtočne jarke in iz odtočnih jarkov v Gabernico. V potoku je pomorila ribji zarod v dolžini 9 km, vse do izliva v Savo. Farma ima za odvečno gnojevko dve laguni, kije sprejemata skupaj 7900
Vendar to nedeljo Jože kače ni ubil. In kot je povedal kasneje v pogovoru za naš časopis, toplo priporoča, naj tudi drugi tega ne storijo. Kača, kije prestrašila njegovo ženo, ni bila strupenjača, marveč gož. To pa je nadvse koristen
plazilec, ki zasluži prej spoštovanje kot Kan
amen na glavo. Primerek je bil za nameček še zares vreden življenja: debel in dolg najmanj dva metra je zbujal nemalo spoštovanja, a tudi nekaj strahu, ko ga je Tratnik prinesel do zidanice. Za nekaj časa gaje spravil na varno, potem pa, ko je bil gož fotografiran, gaje spustil na prostost.
kubikov, vendar sta bili ta čas obe na-
polnjeni, najbrž tudi zaradi velikih količin deževja.
Skrenila
Halo, tukaj Dolenjski Bst!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato paje lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
Takole pravi Jože Tratnik: »Rad bi opozoril vinogradnike, naj ne pobijajo gožev. To so nadvse koristne kače, saj požro in polove veliko nadležnih škodljivcev, od polžev in miši do voluhaijev. Kot lovec precej hodim naokoli in pogosto vidim, kako ubitega goža nataknejo na palico ali vržejo na pot. To je res škoda. Gože bi morali vinogroadniki gojiti, ne pa pobijati. V Franciji menda vinogradniki kupujejo gože in jih na-stanujejo v vinogradih. Pri nas pa jih uničujemo, čeprav je voluhaijev in škodljivcev vse več. Z izginevanjem postovk, sov in drugih ujed se množijo glodalci, naravno ravnovesje je porušeno. S strupi ni mogoče zatreti škodljivcev, da o tem, da uporaba strupov ni dobra, sploh ne govorim. Zakaj bi glo-dalcev ne spravili v red njihovi naravni sovražniki? Za vse bi tako bilo bolje.«
M. MARKELJ
Bodo konji privabili Švede?
Katarina Dretnik, vodja skandinavske poslovalnice Yugotoursa, obiskala Otočec — Navdušenje nad možnostjo terenskega jahanja — že letos?________
NOVO MESTO — Čeprav je Katarina Dretnik rojena Švedinja — doma je iz Stockholma — vendar_dobro pozna naše razmere in kraje. Že priimek izdaja njeno prvo vez z Jugoslavijo, mož Blaž, ki sije nadel tudi švedsko ime Jany, je doma iz Borovnice pri Vrhniki. Druga Katarinina vez z nami je dejstvo, da ima na skrbi obiske švedskih in danskih turistov v Jugoslaviji. Samo lani je prek njene skandinavske poslovalnice Yugotoursa našo državo obiskalo 20 tisoč Švedov in 10 tisoč Dancev, Katarina upa, da bo tako tudi letos. Te dni letuje v istrskem Primoiju 1.600 njenih gostov.
Prejšnji teden sta Katarina in Blaž obiskala Otočec, namen njunega dvodnevnega bivanja na Dolenjskem je bil spoznati otoško ponudbo tako imenovanega konjeniškega turizma. Katarina,
• Za ljubitelje konj so na Otočcu letos uvedli tridnevne jahalne pakete s turo na Goijance in bivanjem v prijaznem okolju Pionirjevega doma, v bližini katerega je tudi že postavljen hlev. Za tovrstno ponudbo je veliko zanimanja zlasti med Italijani, ki so že pokupili skoraj vse avgustovske pakete.
velika ljubiteljica (prenskega jahanja, je bila navdušena: »Že dolgo delam v turizmu in imam nekaj izkušenj, toda tako čudovitih pogojev, kot jih imate za terensko jahanje na Otočcu, ni nikjer, tudi Lipica je v tem pogledu daleč za vami. Vzorno urejeni hlevi na Strugi, strokovnost voditelja, pa čudoviti tereni, še posebej tura na Goijance, prijaznost krajanov, pestra kuhinja, predvsem pa domačnost in pristnost brez primesi industrijskega turizma, ki je vse prepogost pojav na vaši obali, so vaši glavni aduti. Prepričana sem, da bomo z njimi uspeli tudi v Skandinaviji. Kajti zanimanja za terensko jahanje je na Švedskem veliko, vendar jim pri vas doslej nismo imeli praktično ničesar ponuditi. Nič čudnega, če je bil lani prek naše agencije v Lipici vsega en
Novi prijatelji so izdali
ploščo in kaseto
Kostanjeviški ansambel Novi prijatelji sodeluje s turističnim društvom
gost, letos pa štiije.«	po njenem navdušenju nad tem, kar je
Katarina je obljubila, da bodo prvi videla in preizkusila, ji gre veljeti. švedski gostje na Otočec prišli že letos,	B. B.
ŠVEDI NA OTOČCU? — Katarina (desno) in njen mož Blaž Dretnik (levo) med pogovorom z Ivanom Brumatom, direktorjem Krkinega hotela Grad Otočec, v sklopu katerega posluje tudi Struga s svojo jahalno ponudbo. Prav slednja postaja glavni adut turizma na Otočcu, nad možnostjo terenskega jahanja je bila navdušena tudi Katarina, ki je že najavila prve obiske švedskih gostov.
Voda bi iu skoraj ugonobila
Hočevarjeva iz Podulc sta komaj ušla pred vodo
PODULCE — »Dokler bova živa, se bova spominjala tistega strašnega večera v ponedeljek, 24. julija, ko je nad najino domačijo pridivjala voda in sva imela le še toliko moči, da sva si rešila goli življenji,« pripovedujeta Ana in Franc Hočevar iz Podulc pod Rako.
Bilje povsem običajen julijski večer, malce soparen in dušeč. Potem pa seje proti osmi uri zvečer v hipu stemnilo, začelo je močno deževati in vmes je bila tudi toča, debela kot oreh. Za take primere sta bila Hočevaijeva že pripravljena, kajti njuna domačija v kotanji ob potoku Račna je bila že večkrat poplavljena. Zato je tudi tisti večer šla Ana v hlev, kjer sta imela shranjeno desko, s katero sta ponavadi zaslonila vrata, da voda ni prišla v hišo. Toda to pot je bilo povsem drugače.
»V kratkih dvajsetih minutah je bila kotanja čisto zalita z vodo, ki nama je
KOSTANJEVICA — Da gresta lahko glasba in turizem z roko v roki, dokazujeta ansambel Novi prijatelji in Turistično društvo Kostanjevica, ki sta v teh dneh izdala ploščo in kaseto s skladbami tega znanega in v Posavju priljubljenega ansambla. Glasbeniki bodo novo ploščo in kaseto prodajali na svojih gostovanjih in s tem delali reklamo za Kostanjevico, turistično društvo pa bo oboje prodajalo kot spominek.
Uradna predstavitev plošče in kasete bo šele jeseni, vendar ju bodo začeli prodajati že sedaj v prodajalni tobaka v Kostanjevici in v Preskrbinem nakupovalnem centru v Krškem. »Naš ansambel je nastal pred približno petimi leti, ko smo se zbrali glasbeniki, ki smo že prej igrali v več ansamblih,« pravi vodja Radovan Buija. »Kasneje smo izdali veliki plošči in kaseti, posebej skrbno pa smo se pripravljali na izdajo te plošče in kasete. Večina skladb je posvečena Kostanjevici in njenim lepotam in nam se zdi ta povezava s turističnim društvom izredno posrečena in domiselna.«
Večino skladb je napisal Mario En-gelsberger, po rodu Kostanjevičan, sicer pa zaposlen na graškem radiu v Avstriji kot urednik za oddaje v slovenščini in srbohrvaščini. Prav Engelsberger namerava širše predstaviti ansambel av-trijskemu občinstvu, še posebej pa pevko ansambla Brežičanko Anuško Žnidaršič. Poleg nje v ansamblu igrajo in pojejo še Franc Derenda, Janez in Silvo Lopatič ter Srečko Rozman.
Novi prijatelji so se pred kratkim vrnili s pettedenskega gostovanja v Zah. Nemčiji, kjer jih je že vzela pod svoje okrilje nemška agencija iz Niimberga. »To gostovanje nam je izjemno uspelo in smo sedaj pravzaprav na razpotju, saj smo z našim igranjem že toliko dosegli,
segala do vratu,« pove gospodar Franc. Ani solze zalijejo oči ob spominu na vodno ujmo in jokaje pripoveduje, da so prašiči priplavali na piano in se rešili na okoliške vzpetine, eden paje priplaval v hišo in splezal na visoko skrinjo, kjer je ždel, dokler voda ni odtekla. »Možje tedaj hitro splezal na podstrešje in potem z zadnjimi močmi potegnil gor še mene.« Bila sta do kosti premočena in močno ju je mrazilo, kajti voda je bila premešana z ledenimi »orehi«. Rešiti ni bilo kaj, saj so skrinje plavale po vodi, ki je odnašala iz omar in polic obleko, hrano, z dvorišča paje odnesla kup peska in 10 kubikov drv. Voda je seveda zalila tudi vse stroje, vse pohištvo.
A voda, kije segala do polovice hiše, je tako hitro, kot je prišla, tudi izginila. Tudi to pot se je izkazalo, da pri nas človek v stiski ne ostane sam. Že ponoči so prišli na pomoč gasilci, miličniki, zgodaj zjutraj pa tudi električaiji.
V naslednjih dneh sta imela Hočevarjeva veliko dela s čiščenjem hiše, pranjem oblek, medtem ko so jim po posredovanju centra za socialno delo stroje osušili v TCP Videm. Dobila sta tudi najnujnejšo pomoč v hrani. Končna škoda zaradi ujme pa še ni ocenjena.
J. SIMČIČ
Bohor vabi
Za goste na Bohorju skrbi Katarina Marc
BOHOR — Planinski dom n* Bohoiju je priljubljena izletniška točka za Sevničane, Krčane pa tudi Zagrebčane. To velja še posebej, odkar je oskrbnica doma Katarina Marc iz Sevnice. Na Bohor poleg naravnih lepot vabijo tudi dobra kuhinja in prijazna postrežba v planinskem domu.	.
»Tu gori sem šele eno leto in čeprav je v začetku kazalo dokaj slabo, gre sedaj na boljše,« pove Katarina. »Čez teden sicer ni gostov, zato pa jih več pride ob koncu tedna; med njimi je zlasti veliko planincev, ki hodijo po posavski transverzali. Ostalih gostov bi bflo bržkone še več, če bi vendarle malo uredili cesto.«	,
Zadnja poletna neuija so nami# cesto na Bohor — približno 7 km Je makadamske ceste — precej zdelala, zato bi bilo treba ta ali oni odse* malce popraviti in posipati. Sicer pa so planinci PD Bohor Senovo * gradnjo planinskega doma, ki i®* 44 ležišč, vložili veliko prostovoljnega dela. »Že kar težko čakam, da bodo uredili še veliko gostinsko#" bo v novem delu doma, kjer bo® lahko sprejela večje skupine, sflJJL. sedaj lahko sprejmem samo po 3 naenkrat.«
Katarinina kuhinja je znana P“ dobrih enoločnicah, obarah,JjPT vih žgancih, sicer pa ima na jetrn® ku še veliko jedi. Večje skupin® J treba prej najaviti po telefon (0608) 70-475, za manjše skup®e pa Katarina vedno poskrbi brez posebnega najavljanja. Gostje planinskega doma na Bohoiju se lan* odpravijo na ogled partizanske bo-nišnice in Petrove skale, nabuaj. gobe in ostale gozdne sadeže. Po®, mi se je na Bohoiju mogoče m smučati, saj je v bližini planinskega doma smučarska vlečnica. g
1

studio


Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
VODA JE SEGALA DO VRATU — Še sedaj se na Hočevaijevi hiši vidi, do kod je segala voda, ki je pridrla z bližnjih pobočij.

lil III
Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil HELENI SAJOVEC iz Brestanice. Lestvica P® je ta teden takšna:
1	(3) Več ne bom čakala — HENČEK
2	(1) Če ženska krega te — SLOVENIJA
.	n	■ •	«	ir i m v r,n i v-vi
ZjlJUC ZCIlSKa Kicga It - utv T uiun
3	(2) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK
4	(10) Čaša sreče — TONI VERDERBER
5	(9) Kadar si sam — TOPLAR
6	(4) Avtošola — RŽ
7	(6) Piši mi — SLOVENSKI MUZIKANTJE
8	(5) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV
9	(—) Vračam se k materi zemlji — ANSAMBEL B. KLAVŽARJA
10	(8) Premlada za ljubezen — NAGELJ
Predlog za prihodnji teden: Polka ples je za Slovenca — LIPA


Glasujem za: Moj naslov:

AZW\AAAAAAA/W^U*yWVWWWWW'V
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
da bi lahko postali profesionalni ansambel, a večina med nami igra pred-
vsem iz veselja do glasbe in bi se težko trd i
odločili za trd profesionalni kruh,« pravi Radovan Burja.	J. S.
KAMERA ODKRIVA — Slovenci letos slavimo 300-letnico 1. izdaje Valvasotjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi katere je naš veliki rojak tudi povsem obubožal in kot tak leta 1693 v Krškem tudi umrl. Hiša, v kateri je Valvasor preživel zadnja leta svojega življenja, še sedaj stoji v naj-zahodnejšem delu Krškega, a je njena podoba vse prej kot v čast Krčanom iz Slovencem nasploh. Že dolgo se namreč govori o obnovi Valvasotjeve hiše, a do sedaj ni bilo nič narejenega ne znotraj ne zunaj nje. Sicer pa fotografija najbolje razkriva naš odnos do naše kulturne in zgodovinske dediščine. (Foto: J. Simčič)

£
studio
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA
Top lestvico seslavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in leleleksta ljubljanske^j^j^
Dolenjskem listu.
1	(3) Yellow moon — NEVILLE BROTHERS
2	(6) Under the god — TIN MACHINE
3	(1) Cult of personality — LIVING COLOUR
4	(2) Martha say - J. COUGAR MELLENCAMP
5	(8) Trouble me — 10.000 MANIACS
6	(—) Nothing ever happens — DEL AMITRI
7	(10) Can't fmd my way home — SWANS
8	(4) Heart of Steel — SANDMEN
9	(—) Writing on the wall — ONE 2 MANY 10 (5) Too soon to teli — BONNIE RAITT
Takle korenjak seje zatekel v Tratarjev vinograd. Lastnik ga ni ubil, ker ve, da gož človeku ni nevaren, celo koristen je.
J
ZAPIRATI JE TREBA POŠTENE
— Ate, a se lahko krade?
— Že neštetokrat sem ti rekel, da ne — Pa ljudje kradejo, kajne?
— Kradejo. S tem pa še ni rečeno, da lahko kradeš tudi ti — Kdo pa krade?
— Veliko je takšnih, ki kradejo.
— A direktorji kradejo?
— Vsi gotovo ne — Kaj pa delavci?
— Vsak dan zasačijo koga, ki hoče kaj odnesti iz tovarne. To pa še ne pomeni, da kradejo vsi delavci
— Kradejo tudi na bencinskih črpalkah?
— Dvakrat so me ogoljufali Natočili so mi manj bencina, kot sem ga plačal
— V trgovinah kradejo, kajne, ate?
— Slišati fi tako.
— V naši šoli so ukradli barvni televizor in videorekorder.
— Sem slišal
— Našemu tovarišu pa je nekdo izmaknil iz avtomobila videokamero, vredno štiri tisoč mark
— Tudi to vem.
— V samopostrežbi so dobiti strica, kije kradel cigarete, parfume in konzerve več kot leto.
kajne?
Rahlo te imam dovoli!
kradejo.
— Vem, pisalo je v t
— Ljudje pa kradejo tudi denar, ko-• M zajce, mopede, avtomobile, brivske aparate, radijske sprejemnike, denar, pršut, klobase, cigarete, vino, daljnoglede, pepelnike, kozarce, gate, kopalke, čolne, jajca...
— Menda ne boš našteval cel dan?
— Tudi medicinske sestre kradejo,
—	Pa poštarji tudi I-
—	Zdaj ponehaj, lepo prosa*-
—	Veš, kaj bi bilo pametno?
Se mi niti ne sanja. Pametno bi bilo, če
poštene
Kakšna zamisel pa je — Ja, če bi zapirati poštene bi * miličniki sodniki pazniki in dosti manj deU ______________
TONI GAS