Ob Ijublianici-Hara cukrarna Obisk pri otrocih, ki so na cesti doma — Sredi velikega socialnega proble- ma zanemarjene mladine je Se danes, kakor je bila nekoč: mačeha ga! ta tn tam, bil za tekača, za malega te- | žaka, za vse skratka. Učil se je obrti, toda starši so mu v svoji zaslepljenosti prekri- žali račun. Iznebiti so se ga hoteli na ce- nen način. »Oče me je poslal v Ljublja- no,« pripoveduje mirno in vdano v usodo. »Se boš šel v mesto uCit, tam bo lepše zate. Kar sam se pelji, na ljubljanskem kolodvoru te bo čakal stric. Peljal sem se, toda na kolodvoru strica ni bilo.« Vse skupaj je bila preprosta prevara. ročice proti tebi, smehlja se in bi rad ko- 1 mu rekel a ta ali mama. Pa nikogar ni. j Samcat, brez toplega materinega objema, j brez očetovega blagoslova se bo čez leta napotil v svet Le kako se bo, takšen osami j en ec, boril proti težavam in preiz- kušnjam tega sveta? Fant, ki je gledal dvojni tamor Fcgled na star^ cukrarno Stara cukrarna ob Ljubljanici, to mo- gcčno široko poslopje, ki mu komaj lahko prešteješ pritlikava ckna, ima za seboj pi- sano zgodovino. Koliko dobrega in zlega bi vedele povedati debele, visoke stene le starodavne čemerne hiše, ki je bila, prej fabrika, potlej spet stanovanjska kasarna, kjer so živeli in umirali naši veliki pes- niki v cvetu mladosti pod težo gorja tega neusmiljenega sveta. In bila so spet leta, ko so odmevali po širokih hodnikih cu- krarne koraki vojakov, čez noč so se spet izpremeni-e prostrane sobane v skla- dišča — danes pa so vprav te sobane za- točišče brezdomcev ter v novoustanovlje- nem prehodnem otroškem domu — azil zapjščenih otrok. Pri najmlajših prebivalcih stare cukrarne Pa pojdimo, če se vam zdi, na kratek obisk k tem bednim, najmlajšim prebival- cem stare cukrarne. Seveda so za njihov dem temeljito prezidali in preuredili po trebne prostore. Tu so spalnice, preproste z železnimi posteljami, tu je obednica, kjer režejc otrokom s ceste vsakdanji kruh in je slednjič še dnevna soba, kjer žive čez dan svojo mladost, se igrajo in v igrah počasi pozabljajo na vse tisto hudo in ne- usmiljeno življenje, ki jih je leta in leta tep-o. Imam vam čast predstaviti v nekaj be- sedah štirideset žrtev, štirideset nedolžnih otrok, ki so jih brezvestnost ali vsaj zani- krnost in lahkomiselnost roditeljev, delo- ma tudi zla usoda postavile tako rekoč ob steno, češ: nepotrebni ste mi. na potu ste mi aM kakor že. Nekaj jih je sicer vmes; ki otrek v resnici niso mogli preživljati ir si sami v nesreči pomanjkanja niso zra'i in vedeli kako pomagati iz zadrege odgovornosti nasproti krvi svoje krvi. 1.4lc£no doUlztce f :lgovedt£je Naj dobi besedo štirinajstletna punčka ve-ik h živahnih črnih oči, ki zdaj po ves dan tiho, boječe čepi nekje v kotu, neza- upljivo skriva pogled v tleh in se zdi, da tudi še zdaj ni vse piav z njo, da jo še zmerom nekaj težkega ali bolečega teži ali pa se vsa zbegana od preteklosti še danes ne more vživeti in se prilagoditi novemu domu. Če pogledaš v evidenčno knjigo, v katero se za male vpisujejo ocene po-eg razvidrice rojstva, bereš, da je mala si- cer nadarjena, pridna, da pa je nagnjena k lažnjivosti in hinavščini. Zakaj je tak- šna, ti hitro razložijo podatki o njeni kla- verni, bedni n^adosti. Mati ji je umrla in oče se je drugič oženil. Ampak takrat je bilo dekletce staro komaj pet let. Kakor ji je prej rodna mati najbrž z ljubeznijo ali vsaj prizanašanjem ustvarila v skrom- nih delavskih razmerah še dokaj prijazno prvo mladost, se je pričel poslej pod trdo, kruto roko mačehe zanjo trnjeva pot. »Tepla me je za vsako reč«, pripoveduje deklica s solzami v očeh. Pripovedovanje snomfnov jo je nekam razživelo in jo pri- bližalo z zaupljivostjo ljudem. »Da. tepla me je, suvala s petmi, vlekla za lase in venomer tulila: Izgini mi izpred oči! Ne maram te! Ničesar ji ni bilo prav. Ce sem šla v štacuno, me je tepla, da nisem za nebeno rabo. Drva sem morala vleči iz hoste in je spet godrnjala: Za tehle nekaj polen te ne bom živela. Ata me je branil, toda ata mnogo pije in nima nobene be- sede Dri hiši...« Več ni hotela povedati, pa so povedali drugi. To namreč, da jo je mačeha poši- ljala krast k sosedom Dekletce je kradlo, nosilo domov, kar je že bilo. Kradlo je iz bojazni, potlej se je privadilo, se izpri- dilo in kradlo kar tako, zaradi kraje same, dokler je niso zasačili pri tatvini. Zdaj živi v domu in se dobro počuti. Najbrž ni nikoli mislila, da se da na svetu tudi ta- kole živeti, brez tepeža in zmerjanja, brez strahu, mirno, zadovoljno. Najbrž ni ni- koli slutila, da so na svetu tudi dobri ljudje. Počasi se privaja na novo življe- nje. veliko, usodno vprašanje pa je ali se bodo dali kdaj iz njenesa srca izbrisati in izlečiti prav vsi zli sledovi grde, ne- usmiljene preteklosti. Izpostavljeni in zavrženi Kaj pa tile nasmejani malčki, ki sede na kapicah in z malimi pestmi otroško neugnano, prešerno bijejo ob mizo in čeb- ljajo tja v en dan? Prva dva med njimi — kakšne štiri bosta imela — je mati kratko in malo pustila na ulici. Vsakdo naj sam presodi, kakšna reč je to bila. Dva otroka, takšna majhna, nebogljena, s prstom v ustih, se nenadoma znajdeta či- sto sama zapuščena sredi ulice. Zebe ju, lač^a sta, mesto pa veliko in tuje, ljudje tuji in v tem nepoznanem tujem svetu — trda. asfaHna cesta krog in kog njiju. Za- jokala s+a. kaj pa sta mogla drugega storiti. Pobrali so ju in postali v zavod. No. tule sta se hitro udomač^a. Tnnlo ji- ma je. jesti dobita in vesele druščine ji- ma ne manika. Spet mačeha. Trije fantje, petnajst, de- set in sedem let stari, so prosjačili po uli- cah. Policija jih je zalotila in vprašala, kako in kaj. Pa so povedali Mačeha jih pretepa in zmerja ves ljubi božji dan. jih izganja iz hiše in jih prikrajšuje pri jedi. Pa so se snuntali ter pobegnili od doma. Njihovo romanje se je prav za prav še srečno končalo. Mačeh© jn tisti ki grese slad lastna krv}3 Desetletna deklica je sicer jako poredni, in živahna, toda rada laže. Ostali otroci so nasproti njej sovražno razpoloženi zaradi njene hinavščine. Skratka, slab otrok je, ničesar dobrega ne obeta njena mladost Spet ista pesem. Mačeha jo je tepla, jo za- postavljala pred svojimi otroci ter jo na- vsezadnje celo zaprla v svinjak, češ: tam je tvoje mesto. Ubogega, sestradanega, premrzlega, pretepenega dekleta so rešili sosedje. Deček je zelo nadarjen, piše v razvid- nici, a tudi zelo prepirljiv, občutljiv tn rad laže. Potuhnjen je in hinavski. To je ne- zakonski otrok in s tem je že marsikaj povedano. Starši so se ga čisto preprosto hoteli iznebiti. Na poti jim je bil do sreče Velik, črn madež v njihovi zlagano čisti vesti. In če jih bo fant kdaj pozneje pre- klinjal, preganjan od svoje bridke usode — kakšna bo potlej ta njihova čista vest! So grehi, ki se jih do konca ne da in ne da zbrisati s sveta. Ali je še kje kod hujši zločin od zločina nad lastno, rodno krvjo! Ena mati, trije etclje Trije malčki so bili sprejeti v dom. Tri- je od iste matere, vsak ima drugega očeta. Mati se potepa po svetu in se najbrž ne bo nikoli poboljšala in umirila. Takšne krvi je, tudi ona je prejela dediščino svo- jega rodu. Treba je poskrbeti, da bo tem malim, nedolžnim potomcem usoda naklo- njena na srečnejši način Kar nekam hudo in nerodno postane človeku pri duši, ko gleda najmlajšega, kako zaupljivo izteza Kaj pa je s temle visokim, suhljatim fantom, ki nalaga v peč polena in se zdi že na prvi pogled tako čudno vase zaprt, kar malce potuhnjen ali kaj? Skriva po- gled, nekaj skriva v svojih črnih, zamol- klih očeh. Nihče prav za prav ne ve na- tanko, kje se je rodil in kdo mu je oče. Toliko vedo, da je prišel od nekod z juga, da je živel kot rejenec na bogatem pose- stvu na deželi. In zdaj se je zgodilo, da so neznani razbojniki vdrli v hišo, do smr- ti pobili njegove rednike in jih izropalL Njega samega so pustili in padel je nanj sum, da je nemara bil soudeležen pri zlo- činu. Fant taji in še teče preiskava proti njemu. Strašne reči je moral doživeti ti- sto noč, to je gotovo. Takole na lastne oči v svojem štirinajstem letu gledati, kako Clcveka pobijejo in umore — ali ni to malce preveč za njegov razum in srce, ali ga ne bo to nemara vse življenje sprem- ljalo kot grozen spomin, ki mu utegne za- greniti vse njegove žive dni in ga iz- kvariti? Treba bo pač vse storiti, da se mu to grdo doživetje nadomesti in ublaži s čim dobrim in lepim. Zdaj se je že pre- cej pomiril in se počuti domače in prijetno v domu. Samo nekam preveč tih je in kdo ve kakšne skrivnosti skriva vase. Oče, ki je svojega sina poslal v nič Miren, simpatičen fant petnajstih let rezlja iz kartona pištolico. Njegove oči so odprte, nobene laži in slabe misli ni videti v njih. Kakšna je njegova mladost? Kaj trda in nevesela. Mačeho ima, ki ga ne mara. Najbrž je bil vsekozi prav tako pri- den in ubogljiv, toda odnosi med njego- vim očetom in mačeho so bili krivi, da je živel svojo mladost sredi samih muk in krivic. Ze zgodaj je moral na delo, poma- Dva s ceste Fant je ves preplašen in izgubljen taval po mestu, dokler ga ni stražnik vzel v var- stvo. Oddali so ga v dom in tu zdaj čaka, da se mu bo na kakšen način nasmehnila sreča. Rad bi se šel naprej učit, pravi. O starših pa ne govori rad. Nič čudnega, kajti užalili so ga in za takšno žalitev najbrže ne bo nikoli odpuščanja. Razumel bo pač morda nekoč pozneje njihovo rav- nanje, težko pa jim bo kdaj odpustiL Dolžnost nas vseh Potlej so še drugi otroci v domu, otroci, katerih starši prav tako spe v cukrarni na posteljah zavetišča za brezdomce.. Hudo je pač, če se rode ljudem brez strehe in kruha otroci. Prehodni otroški dom je sa- mo prvi korak, treba bo najti sredstev, novih domov, zavetišč, podpor. Kajti pred to nedolžno, zavrženo mladino je dolžnost nas vseh, brez razlik v čustvih in prepri- čanju, da pomagamo, kjer se pomagati mora in more! K. Dež ali sneg, vselej konjunktura za tram- vaj. ba je ugasnila ne da bi bilo to opaziti na cestni razsvetljavi. Pešce so največ ovirali snažilci ulic, ki so s svojo vprego včasi zastavljali ves ploč- nik. Nihče ni pomislil, da bi bilo morda hitrejše, udobnejše in cenejše, skidati sneg v kanalizacijske jaške. Verjetno, da nima- jo vsi kanali dovolj odplavne vode; tam pa kadar je velik padec proti strugi Ljub- ljanice in zadosti vode, bi šlo odstranjeva- nje snega prav hitro izpod rok. Morda bi kazalo v bodoče v kanale izpeljati kak po- tok izpod Rožnika in bi mogli kanali od- plaviti ves sneg z ulic. Pred štirinajstimi dnevi je prvi mraz popustil in za nekaj časa je Ljubljano ob- Nadloge in veselje v visokem snegu »Tragedija« plinske feSčerbe, ena največ- jih nesreč, ki jih je prizadejal sneg na jav- nih napravah. Naši kraji spadajo v alpski svet in prav bi bilo, da bi se vsako zimo mogli ponaša- ti z vremenom, kakršno se za take kraje spodobi: z vsaj nekaj tednov trajajočim mrazom okrog 10 stopinj pod ničlo pa le- po, čisto in belo snežno odejo vsaj od Mi- klavža pa tja do Matije. Tako bi bilo vsem prav: športnikom, ki v zimskem času brez snega kar hirajo, kmetu ki mu sneg pogno- ji zemljo in dvigne ceno bukovim drvam; ne nazadnje meščanu, ki ga lepa, mrzla in suha zima utrjuje, ubrani bolezni, k' jih nosi s seboj vlažno, plundrasto zimsko vre- me in mu prečisti pljuča s čistim zrakom, ki ga padajoče snežinke takorekoč vsega prefiltrirajo. Še celo siromak se dobro za- snežene, suhe zime ne boji Da mu le vla- ga ne leze skozi raztrgane podplate vlaga, ki se ji je težje ubraniti ko najhujšega mraza. Pravijo, da že dolgo ne pomnijo tako hu- de zime. Kakšna huda zima pa je to? Živo srebro ni zdrknilo do 20® mraza, le snega je zapadlo dobrega pol metra. Kaj pa je pol metra snega, vprašajte vnetega smu- čarja V mestu je res povzročil nekaj sit- nosti, to pa le zato kar so nas večletne gni- le zime kar pomehkužile in odvadile kaj debelejšega snega. Naši naravi pa prija po- leti vročina, pozimi pa ne mraz s snegom. Kaj bi se mehkužih in cmerikali že, ko za- pade ped «nega in na« objame komaj 10" mraza! Bolimo veseli, da se vsaj narava sama počasi spet spametuje in imamo ta čas v resnici zimo, ne pa le v koledarju, kakor je bilo nekaj let zapored. Res, v mestu samem je sneg povzročil od kraja nekaj nevšečnosti Tramvaj se kar ni utegnil znajti, vozil je brez pravega re- da v središču mesta, pred pošto in kavar- no Evropo so ga včasi dobesedno naskako- vali. Kdor je moral priti ob točni uri na določeno mesto si je moral s komolci pri- boriti prostor. V sili so se mnogi obešali na stopnice, seveda le, če ni bilo stražnika v bližini in je bil sprevodnik sredi gneče v vozu. Na telefonskih in brzojavn;h vodih sneg ni napravil škode, je bil prerahel in pre- suh, da bi se mogel prilepiti na žice. Sem pa tam je debela kučma potlačila streho plinske svetiike, počilo ie steklo in leščer- Celo tirnice cestne železnice je treba ob mtzlem vremenu soliti, sicer odpovedo pre~ smerjevalni sklopi. jela jugovina. Izza žlebov je jelo curljati ko ob poletnih nalivih, plazovi snega so se vsipali na pločnike, da je bilo kar ne- varno hoditi ob kraju. Rjava brozga je le- žala po cestah, da je drselo pod nogami in je bilo ponekod treba precejšnjih šport- nih sposobnosti, če si moral prečkati ce- sto Smučarjem je odleglo, ko je ponovno pritisnil mraz in je na sesedlo podlago zapadlo še za ped suhega pršiča. Snežne prilike so prav idealne in v najbližji oko- lici mesta je lepega smuškega sveta na Še redki avtomobili. ki so videti na ce- stah, so imeli težave na poti. Lopata je morala dobro peti, če so hoteli spraviti vo- zilo iz snežnega prijema. pretek. Rožnik, Brdo, Golovec, Katarina, Toško čelo, Žlebe, urešček itd., vsi ti kra- ji imajo zdaj prav toliko snega ko kateri- I koli znamenito gorenjsko zimovišče. Vse ko naročeno za naše nedeljske smučarje; za mlajše, ki zaradi slabih semestralnih uspehov in še slabših nagrad ne izprosijo božjaka z avožnjo, za starejše, ki jim ob- ljubljeno povišanje plač že zdaj življenje tako oslaja, da jim je okrog 15. v mesecu nekako tako, kot prej zadnjega... Postani in ostani član Vodnikove družbe! Takšnale je sreča srečnih Vaiiti a Zadnjič me je avto podrl, ko sem šel če2 ccsto. Dve ženski sta preplašeno zakriča- li. Pa se mi ni nič zgodilo. Prav nič. Po- bral sem se, stepel prah z obleke in šei s sklonjeno glavo dalje. Tisti dan sem dolgo blodil po cestah. Ob dveh popoldne me je podrl avto, ob dese- tih zvečer sem prišel domov. To je precej do'go. Včasih, ko sem bil bolj otročji, sem kai tako hodil po cestah in spotoma pisal otro- ške pesmi. Takole med potjo sem se usta- vil, izvlekel kos papirja iz žepa in napisai verz. Ne vem, kolikokrat sem se morai ustaviti in pisati, da je nastala pesem. Morda sem ves blodil po ulicah, da sem skoval pet kitic. »Dobro je«, je rekei urednik, »še prinesi- te!« Honorarja — 30 din. Menda sem pet ui taval po cestah in pisal verze; torej sem služil po 6 din na uro. Zdaj nič več ne pišem pesmi. Ne vem, zakaj ne. Kar tako blodim po mestu. Ko :rem čez cesto, popazim, da me avto spet ne podere. Srečujem ljudi, ki hite vsak v ;vojo smer. Neko dekle se mi nasmehne, celo pomežikne. Morda ji je dolg čas in st u hoče. da bi jo ogovoril? Pa grem dalje. Nekam bi rad prišel. Tako, kamorkoli že. Čeve'j me žulji, na peti imam r^nvico ; strgale in sploh sem že truden od teh blo- i denj. I Mrak lega na mesto. Svetilničar hodi pred mano in prižiga plinske svetilke. Pri- dem do deske, kjer je nalepljen popoldrev- nik. Ljudje čitajo. Slabo se vidi ob med- leči svetlobi, pa čitalci tiščijo glave čisto k deski. Drug drugega odrivajo in se pre- stopajo. Seveda, vsi bi radi brali. Zavijcm po stopnicah v cerkev. Stisnem se v mračen kot in slonim ob zidu. Svetnik me postrani g7eda z oltarja. Bog ve, kdo jt. ta sveti mož? Tak je, kakršni so običaino svetniki: v levi roki drži odprto knjigo, desnico ima dvignjeno, prve tri prste steg- njene, zadnja dva pa upognjena, kakor bi kaj razlagal ali učil. Morda je kak cer- kven učenik. škof ali evangelist. Nikjer ne vid/m napisa. Morda je sveti Evstahij... Ampak moralo bi biti napisano, da bi člo- vek vedel. Prav za prav ne vem, kaj mi je šmilo v glavo, da je ta kip na oltarju sv. Evstahij. Saj sploh nič ne vem o njem. Samo tako — s1'šal sem že to ime ali ga čital v koledarju. Ko stopim na cesto, za trenutek obsta- nem in pomislim, kam in kod. Pa nič nt. vem, kam in kod. Nikakih opravkov ni- mam. Gledam ljudi, kako hite mimo. Nek- do mi celo reče: Servus, toda preden mu morem odzdraviti, je že pet korakov proč in moj »servus« ga komaj še ujame. Zna- nec se ozre in mi smehljaje se pokima z glavo. Dvajset korakov pred seboj uzrem učitelja Kranjca, ki moško korači proti meni. Spomnim se, da mu dolgujem kova- ča, in jo odkurim dalje. Hit-:m po ulicah. Policaj gleda za mano. ?"ajbrž se mu zdim sumljiv... Nenadoma f m'nem v žersko: »Av! Stor neroden! Kam divjaš?« me na- hruli Vanda. Zmeden stojim pred njo. Po čelu in licih mi lezejo znojne kaplje. »Mama je šla v dramo. Predstava traja do enajstih. Juhuhu! Rompompom!« čeb- lja in se me tesno oklene pod roko. Greva dalje. Ona si poje melodijo po taktu koraka. Včasih pri tem poredno po- skoči in menja korak. Narahlo me udari z rokavico po obrazu, mi popravi ovratnik in oguljeno scefrano kravato. Ob ušesu mi potisne lase nazaj v frizuro. Odpenja mi gumbe na suknjiču, potem jih spet za- penja. Iz same razigranosti počenja take neumnosti. »c5 bil pri večerji?« me vpraša. - »Bil.« »Greš domov?« »Da.« »Pa treseš se — te zebe?« »rp^fino je. »Zakaj ne nosiš plašča?« »Čenča!« »Daj mi poljub, ker sem čenča!« Njene tople ustne čutim na svojih. Kaj si vse domisli ta Vanda! Potem mi dopo- veduje, da gre k teti po knjige, da se bo sr>0i urice zadržala, da me bo ob de- vetih počakala pred stolnico, saj je mama v teatru... Pred rdečo hišo me ustavi, e d'a"io me lonne DO bledem licu: »Adijo, fant! Ob devetih na svidenje!« In zbeži po stopnicah kdo ve kam. Men- da k teti po knjige. Ko bo pila čaj ali kavo pri svoji sorodnici, bo dobro pazila na pol urice. Venomer bo pogledovala na svojo zlato, zapestno uro. vrtela prstan, ga sne- mal in spet natikala na svoj drobceni prstek. Vse na njej je tako drobceno, majh