I
"prolet arec' je delavski list za misleče čitatelje.

OFF1C1AL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
drugi najstarejši jugoslovanski socialistični lisi
ST. — NO. 1241.
ftitm4 M mmH-«1«m MtUr DnmiW «. Ulf, mt urn »mi ottim .1 < h»««^ tU..	t K» Act Conçr— «rf M T Hi	M*»
CHICAGO, ILL., 25. JUNIJA, (JUNE 2S.1 1931.
pravi« ekonomskega polomu vzed. državah
Nespretnost ameriške- i___________suka z bojišča premoč ar jev	cemu kapitalizem i pni njm nipnpr
nr, lhijoi^r, >1 t^lulh i	!	au oblast ne usta- [.""¡t™lr.rt
0° Imstva v politiki BIH^HHI vi polomov bank?ISKRRI HflflVFRIA
čemu tolikšna brezbrižnost ameriških zbornic za interese delavcev
suka z bo
PREMOGARJEV
Člani zveznega kongresa so na počitnicah, istotako člani legislatur in večina drugih političnih uradnikov. Reševali so krizo s tem, da so zavlačevali ali pa zametavali koristne predloge. Za to delo so sprejemali plačo in jo bodo prejemali, dokler ljudstvo ne spozna, da je glupost nagradevati poslance, ki delujejo njemu v škodo.
Direktne volitve vzlic diktaturi
V Zed. državah voli ljudstvo poslance direktno v vse zbornice. Naj govori kdo o diktaturi karkoli, dejstvo je, da to vsi poslanci v kongresu in državnih zbornicah, vsi governerji in vsi župani ter vsi okrajni komisarji in neiteti sodniki izvoljeni direktno od ljudstva z večino delavskih in kmečkih glasov. Rockefeller ima en glas, Mellon ravno tako, in Morgan, Ford. Young, Raskob ter SIchwab istotako enega vsaki. Torej ne manj ne več kot posamezen delavec ali farmar. Razlika je le, da imajo delavci mizerijo in farmarji dolgove ter nobene zavednosti, kapitalisti pa posedujejo čemur pravimo radi lepšega "narodno bogastvo", ob enem pa so politično močno organizirani.
Nepojmljiva "delavska politika"
Ničesar v ameriškem političnem življenju ni bolj'tragičnega, kot to, da delavci in farmarji za izvoljenimi poslanci pošljejo v zbornice še posebne zastopnike, da moledujejo okrog prvih, kako naj volijo za to ali ono predlogo. Unije, podporne organizacije, zveze farmarjev in slične skupine najemajo lobiste, da pridobivajo ljudske poslance glasovati za predloge v korist ljudstva.
Sama politično skrajno omejeno ljudstvo more biti tako glupo, da izvoli zastopnike, o katerih ve, da ne bodo delovali za splošne koristi. In ker to ve, najema še posebne agente — lobiste — da spravijo skozi vsaj včasi kak
predlog, ki vrže temu ljudstvu par drobtin.
... ' . 1 i
"Trudni možgani" spe in počivajo
Zbornice so se razšle in poslanci so na počitnicah. Bivši predsednik Coolidge pravi, da s to deželo ni ničesar narobe, razen to, da so njeni možgani utrujeni. Zato priporoča, naj se odpočijejo. Odpočijejo od česa?
Mar so zbornice tekom prošle zime do tega poletja kaj izvršile v pomoč brezposelnih? Ali so se odzvale zahtevi za pokojnino starim in onemoglim delavcem?
Koliko so republikanski-demokratski "ljudski" zastopniki storili za omejitev brezposelnosti? V čem so poskrbeli, da se takozvani prosperiteti omogoči povratek?
Zed. države so velika industrialna dežela, — edina na svetu, ld nima mogočnega delavskega gibanja. Nikjer drugje ne vidite lobistov, ki bi jih ljudske organizacije plačevale zato, da bi pridobivali "ljudske poslance", da naj volijo za ljudske koristi. Drugod so poslanci res LJUDSKI. Tukaj so ljudski le v tem, da jih ljudstvo izvoli. Ko so enkrat v uradih, tekmujejo med sabo kdo si bo čimbolj povišal dohodke svojega poslanstva. Z drugimi besedami, oni so naprodaj privatnim interesom.
Ljudstvu lažejo od kampanje do kampanje s pomočjo privatnega tiska in drugih agitacijskih sredstev. Doslej jim je verjelo rajše nego socialistom, ker so se mu zdele sladke besede hinavskih političarjev in zavajalcev mikav-nejše kakor pa resnica, katero so jim predočevali socialisti.
Depresije ni mogoče več tajiti
Zdaj je kriza. Resnice o nji ni mogoče skrivati. Obljube kapitalističnih strank so razblinjene ,toda agentje privatnih interesov slepe dalje.
Socialisti znova apelirajo na ljudstvo, da naj da politiki kapitalizma slovo ter se oprime SVOJE. Socialne zakonodaje ne bo ,dokler se ljudstvo ne organizira v svoji stranki. Gospodarske preuredbe v prid splošnosti bodo nemogoče, dokler se delavstvo ne odreče kapitalistični politiki. Preobrat pride, toda, najprvo je potreben v delavstvu samem.	, ; u t
Stavka premog ar jev v Pennsylvaniji, Ohiu in We»t Virgmiji m je naglo razširila va lic temu, da organizacija ni enotna, in da se vrše spopadi ne Le s kompamjskimi biri-ci ter državnimi in okrajnimi policaji, nego tudi med pristaši dveh unij. Vodstvo N. M. U. zagotavlja, da je na stavki v Penni in Ohiu že nad 20,000 premog ar jev, vodstvo U. M. W. pa domneva, da jih je le okrog 10,000* Število v tem shicaju ni toliko važno, značilno pa je dejstvo, da so premogarji napovedali boj vzlic temu, da nanj niso bili pripravljeni. Vzrok so razmere, v kakršnih jim ni mogoče vzdržati. Zdaj oblastniki spet preiskujejo in tudi kompanije so uvidele, da z razbitjem unije niso spremenile rudarjev ▼ suženjske avtomate, ki bi garali in trpeli brez misli na odpor. V prošli štev. tega lista smo objavili apel soc. stranke v Penni, ki kliče na pomoč rudarjem. V tej je priobcen v angleškem delu. Oblast skuša stavko zadušiti z metanjem plinskih bomb med demonstrirajoče premogarje, z aretacijami, policijskimi krepeljci ter z izganjanji organizatorjev. Veliko ško<fto premog ar jem delajo tudi spopadi med pristaši dveh sovražnih si unij. Stara UMW ima le malo zaupanja; večinoma jo sovražijo, toda ker ima sredstva, ima mnogo plačanih agitatorjev ter prilično zaslombe med Amortitanci in ima jo v tem slučaju tudi pri oblastih. "Slabše ne more biti,9' pravijo rudarji. Stavkajo, da bo vsaj kaj spremembe. Na tej sliki je skupina premog arje v ter njihovih otrok, ki so demonstrirali v St. Clairs-viUe, O. Šerifov i deputiji in bivši organizirani vojaki so navalili na stavkarje, kar je povzročilo poboje. Ameriška legija se je v stavkovnih okrožjih postavila zoper stavkarje, češ, da ima ta odpor rudarjev rdečkarski in vsled tega prevratni značaj. Toda njihova sila bi dobila odziv v protisili. Premogarji hočejo boljše življenske razmere in to je edini namen njihove stavke, Ipa naj trdi Ameriška legija kar hoče.
Ckmu kapitalizem!
au oblast ne ustavi polomov bank?
Čemu mogočni finančni geniji in inženirji, kakor je npr. predsednik te republike, ne ustavijo propadanja bank? Kako to ,da vlagatelji, ki so dali bankam cele dolarje, dobe zanje le 20 do 50 odstotkov vrednosti? Kdo vzame ostalo vsoto? Izgubljen ni niti cent, tudi če knjige izkazujejo izgubo, kajti vloženi denar se ni pogreznil, miši ga niso snedle, in bakrene, niklne, srebrne in zlate novce ni uničila rja. Pri navadnem kvartanju človek ve,
POLOŽAJ SKRBI HOOVERJA. FINANČNA POMOČ
Krhanje reparacij in "mirovnih" pogodb.—Kujanje Francije.—Mellon posluša pritožbe.
Obisk, ki sta ga napravila dva vodilna člana nemške vlade v Anglijo k MacDonaldu in Snowdenu, jfe presenetil politično javnost. Izkazalo se je, da je gospodarska kriza v
, . . . . . . . . ... - Nemčiji veliko večja kakor iz-kdo dobiva in kdo izgublja. Pri gieda od zunaj. Ne le indu-
kvartanju z bankami se ve le, strialni, nego tudi finančni po-
SOC. STRANKA ZA VELIKO AKCUO
V PRID BREZPOSELNIH DELAVCEV
»
Uspešna govorniška tura. — Priprave za konvencijo. —Strankin urad v Washingtonu.—Uradno glasilo
"Se nikoli po vojni ni bilo toliko zanimanja med ameriškim delavstvom za socialistično stranko kot ga je zdaj," je poročal njen tajnik na seji ek-sekutive 13.—14. junija v Pittsburghu, Pa. V mnogih mestih, kjer že leta ni bilo socialistične organizacije, je zdaj obnovljena. Od povsod apelirajo na stranko, naj jim pošlje organizatorje. Govorniška tura socialističnega oratorja črnca Frank R. Crosswaitha, ki je trajala tri mesece od Atlantika do Pacifika in obratno, je bila uspešna. Proti jeseni, skozi zimo in na prihodnjo pomlad bo strankin urad organiziral nadaljne govorniške ture, da se socialistične postojanke čimbolj ojača za boj v volilni kampanji prihodnje leto.
Nominacijska konvencija.
Nominacijska konvencija socialistične stranke se prične v soboto 16. aprila prihodnje leto. Kraj še ni določen. Pripra-
VI LAHKO
olajšate delo uprav-ništvu in zmanjšate stroške "Proletarcu" s tem,
DA REDNO obnavl)ate naročnino.
ve zanjo se prično že to jesen.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, da prihaja v glavni strankin urad še enkrat toliko naročil za socialistično literaturo nego poprej.
Bksekutiva je izvolila odseke, katerih naloga je dobiti nekaj filmov agitacijske in vzgo-jevalne vrednosti, iki se jih bo rabilo na socialističnih shodih prihodnjo zimo.
Selitev strankinega urada.
Eksekutiva je sklenila preseliti strankin urad iz Chicaga v Washington, ker bo dobila tam po njenem zatrdilu mnogo več publicitete, stroški za vzdrževanje urada bodo nižji in agi-tacijska vrednost urada večja nego v Chicagu. Eksekutiva je sprejela načrt, ki določa povišanje strankinega asesmenta 50c. Vprašanje bo dano na splošno glasovanje. Članstvo JSZ. vsled povišanja ne bo prizadeto, pač pa centralna blagajna JSZ.
' Članski buletin.
Glavni urad stranke bo v slučaju, da se Članarino zviša, začel izdajati mesečni buletin, ki bi ga prejemali vsi člani. Objavljal bi vse važne sklepe, naznanila in navodila. Tak list, ki ga je stranka enkrat že izdajala, bi bil zanjo velike vrednosti.
Ker se je radi depresije začelo ljudstvo nagibati k radikalnemu mišljenju, so bili u-stanovljeni, ali pa je v teku akcija za ustanovitev takozva-nih neodvisnih radikalnih ted-(Nadaljevanje na 3. strani.)
ljubezen "delavskih prijateljev" do delavskih žensk
da vlagatelji izgubljajo, toda igralci, ki njihov denar dobe, so skriti. Uprava pa napiše na vrata da so banko zaprli, da protektirajo vlagatelje. Državni pregledovalci in bančne u-prave dobro vedo, katere banke so na "robu propada", toda jih zapro šele, kadar jim teče voda v grlo. V Chicagu in o-kolici je šlo prošlih par tednov spet dobrih par ducatov bank k vragu,dve so zaprli v Wauke-ganu, eno veliko v Toledu, O., katera ima $25,000,000 vlog, in take vesti z malimi naslovi prinašajo listi dan za dnem. O-blast se ne gane, nego v procesu likvidiranja skrbi, da dobe "politični zavezniki" kolikor mogoče mnogo "zaslužka", vse na stroške vlagateljev. Slovencev in drugih Jugoslovanov je V tem propadanju bank že mnogo prizadetih. Izgubili so mnogo, dasi svojih vlog niso imeli v — Zadružni banki.
V illinoiski legislaturi so samo "prijatelji delavstva". Noben poslanec ne priznava, da služi kapitalizmu, nego edino ljudski volji. Pa so v minulem zasedanju vzlic temu zavrgli ali pa s triki pokopali vsak koristen predlog, med njimi npr. maksimalni delavnik za ženske. Predloga je določala, da podjetja v tej državi ne smejo držati žensk pri delu dalj kot 8 ur na dan. Bila je odklonjena že večkrat prej. V minulem zasedanju jo je senat sicer odobril, potem ko so jo v odseku toliko spremenili, da se ni tikala žensk, zaposljenih v hotelih, restavracijah, trgovinah in podobnih obratih, nego le tovaren. Zveza tovarnarjev pa je proti temu uvedla veliko kampanjo. "Prijatelji delavstva" so se ji podali. Svoje vo-lilce tolažijo, da bodo predlogo oživeli pri prohodnjem zasedanju.
Stavke med premogarji
Vzlic poparjenosti, ki vlada med premogarji vsled prejšnjih porazov v stavkah in bankroti-ranju unije, duh odpora med njimi ni umrl. Stavkam rudarjev v Kentuckyju, W. Vir-giniji in Coloradu so sledili stavkovni odpori premogarjev v Pennsylvaniji. Dogodili -so se v okolici Pittsburgha in je verjetno, da se bodo bolj in bolj širili po vseh premogovnih revirjih.
Večanje davkov
Davki naraščajo enajstkrat hitreje kakor prebivalstvo. "Ljudski zastopniki", ki "rode davke", torej ne* poznajo nobene "porodne kontrole".
Nezgode na železnicah se . manjšajo
Iz statističnih podatkov o prometu in drugem na ameriških železnicah je razvidno, da je bilo lani ubitih v železniških nezgodah samo sedem oseb, ali manj kot katerokoli leto poprej v zgodovini te dežele. Te nesreče se nanašajo le na potniške vlake. 790 potnikov je bilo poškodovanih, leta 1929 pa 1,742. Veliko več smrtnih slučajev se zdaj dogaja na vožnjah v avtobusih.
Žrtve v premogovnikih
Meseca aprila je bilo ubitih v ameriških premogovnikih 113 delavcev.
lom je grozil bolj in bolj.
Vsa politika Nemčije je za-popadena v stremljenju, izne-biti se bremena vojnih odškodnin. To pa more doseči ali z vojno, z gospodarsko propast-jo, ali pa s krizo, ki bi uverila svet da ji je nemogoče plačati. V Franciji pravijo, da si jo Nemčija to krizo namenoma nakopala in se pri tem urezala, ker je šla predaleč in si nakopala razmere, v katerih je nastala možnost popolnega gospodarskega poloma, fašistično dikatature in civilne vojne.
Ko je vladala v Nemčiji največja • napetost, se je oglasil predsednik Hoover s predlogom, da bi Nemčija eno leto ne plačala nič vojne odškodnine, ostale države pa bi istotako ne plačale v tem letu nobenega vojnega dolga ne Zed. državam, ne druga drugi. Anglija je v predlog takoj pristala. Nemčiji bi to odprlo vrata V začasno okrevanje in ji pripomoglo k nadaljnemu prizar devanju za odpravo reparacij.
Gospodarski predstavniki v Evropi pripovedujejo ameriškemu finančnemu tajniku Mello-nu, ki je tam na obisku, o silnih zagatah, in ta je o njih poročal Hooverju.
V Washingtonu in na Wall Streetu so uvideli, da se ekonomska ladja evropskega kapitalizma potaplja. Kapitalizem te dežele ji bo pomagal v kolikor se mu bo izplačalo.
Gospodarji zlata
Zedinjene države lastujejo več kot polovico zlata od vse zaloge na svetu. Njegova vrednost znaša blizu pet milijard.
PODMORSKA LADJA POTOPLJENA
fk—>
AngUiki Mibmartn PoaoWon ki >o bil dograjen I, 1929, SS je v kolialjl • trgovskim parnikom mm voiaji ob kitaram obraijam potopil. Nad 30 moi - jo bilo rotoaib, Mi«« *0 pa j* jo «to.il*
(j K a so oi iz Nase y a
O tem in onem pri nas In drug]e
Cleveland, O. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, prosi delodajalce, naj vposlijo to poletje in v jeseni čimveč delavcev, da se število brezposelnih temeljito zniža.
Papa Green je vzlic temu apelu sam zase prepričan, da bo prav toliko brezposelnih prihodnjo zimo kakor prošlo, ako ne več. Ako bi se indu-strialcem obetal dobiček, bi že zaposlili delavce brez Greeno-vega apela.
šanje. Ponavadi se jim greh odpusti, kakor verniku v spovednici. Pravijo, da je on Slovan češkega pokolenja. Nekjdo je rekel, da je Magyar. To se ne "pita". Ce se med Slovenci republikanska stranka ojača, bodo imeli tudi slovenski republikanski političarji priliko priti na zatožno klop? Ali
ne bo to ponos za naš narod ? •
Naš narod se v resnici pro-buja. Srce nam od veselja poskakuje. Za veliko noč so naše žene in dekleta v narodni noši nosila v starokrajskih jer-basih "k žegnu" piruhe, klobase, potice in mlince k Sv. Kristini na E. 222nd Si. (Bliss Rd.) To je v Mnaši Ljubljani". Dnevnik Plain Dealer je prinesel njihovo sliko. Pri Sv. Lowren-cu v Newburghu pa so imeli procesijo "Corpus Christi". Kar je že to, je allright. V starem kraju smo take reči poznali pod označbo procesija sv. Reš-Ampak glavno
pogled z aeroplana na goreči norfolk
Samomori naraščajo. Samo med Slovenci v Clevelandu jih je bilo v teku kratkega časa osem. To sem izvedel od nekega pogrebnika. Naši listi enostavno poročajo, ta in ta je umrl. ' Eni utonejo v jezeru. Drugi se ustrele, tretji se obe-	f . ,
sijo ali zastrupe. Vzrok je eko- "Jega telesa, nomski sistem, kakršnega bra- JJ da 8° ^i.to naiiljudje. In
nita republikanska in demo-	J>ea,®rJe spet !®eVnJlho'
kratska stranka.	v° fllkoV Tak° naPreduJemo v
*	metropoli.
Samomorilcu katoličanu duhovščina ne odreče cerkvenega Zadnjič smo sklenili na seji, pogreba. Toliko je rimska cer- d» pošljemo na City Central kev tukaj naprednejša od sta- of Ohio Socialist Party $10 v -rokrajske. Tam samomorilce kampanjski fond za jesenske
naši ljudje tod vsi naprednega mišljenja; priporočam jim, da tudi vsi postanejo člani kluba
Nihče se ne pohvali
Bon Air, Pa. — Od dne do
JSZ. Na ta način bi s pomočjo dne berem dopise, a nihče se v skupne organizacije izvršili ve- njih ne pohvali z delom. Tudi liko več koristnega dela.	jaz se ne bom. V rovih dela-
Razmere so slabe. Eni ho- mo večinoma le dan do dva v dijo na delo po 15 milj daleč tednu, a še takrat je zaslužek, enkrat ali dvakrat na teden, niče v, če sploh kaj zaslužiš. Nekaj je brezposelnih. V na-!Kapitalisti zdaj delajo z ljudmi selbini sami pa že štiri leta kakor so včasi grofje s podlož-sploh ni nikakega dela.	ni ki. Toliko, da nas še z bičem
Sodrugoma Tušku in Ber- ¡ne tolčejo; pa ¿ia drug način gantu hvala za gostoljubnost j	po na8'
kakor tudi vsem drugim za pri-
Norfolk, Va.t je imel nedavno poiar velikega obsega. Na eni barki, napolnjena s petrolejem, ae je dogodila eksplozija in njeni plameni so zasegli pomole in skladisča ter se potem sirili v notranjost trgovskega dela mesta.. Cenijo, da je okrog tri milijone dolarjev škode.
Ako ti boss reče, to in to napravi, ga vprašaš, če bo kaj
;Vw; V* .7 ,	_ 'plačal, pa ti jezno odvrne, da
Naslednji dan smo se odpe- mrtvo je Jmrtvo delo (dead
jaznost in zabavo.
ljali na Piney Fork ; premogar-ji tu so bili prvi v vzhodnem
work is dead), torej čemu naj ti plača zanj? Naredi zastonj,.
Ohiu. ki so se odzvali klicu na	. .	.... T -, y
v 7	,ako nočeš ,pa pojdi! In človek
stavko.
dela zastonj, da izvrši "dead work" in kadar ima priliko, naloži kako karo premoga. NL
Ustavili smo se pri s. Zaver-šniku, kjer so nas okrepčali, da
smo mogli zopet nadaljevati	¿udn~0, da je toliko ljudi bol-
P0*" ♦	nih. Saj si moraš bolezen na-
Pravili so nam, da je kompa-	kopat, če ne vsled napornega
nija uvedla tak priganjaški si-	dela in nezadostnega zaslužka,
stem, da ga rudarji pri najbo-	pa Vsled premišljevanja o kri-
s sistematično razdelbo in do- je njegova legendarna brim sodelovanjem drug z dru- larnost splahnela, gim napravili precejšen uspeh. Dejal sem jim, da moramo dobiti vsaj 100 novih naročnikov v SpringfieLdu. V pomenkih
popu-
Z agitacijo smo' pričeli 15. junija. Spremljal me je na tej
Pennsylvanska konferenca JSZ
Moon Run, Pa. — Priredba
Ijši potrpežljivosti niso mogli več prenašati. Stavka je raz-
vicah, ki se ti gode.
Delavci, zdaj vidite, kaj mo-
širjena že po vsem tem delu rexe pričakovati od republikan-države Ohio, dalje v W. Virgj,- Cev in demokratov. Kdo se niji in Pennsylvaniji. Oblasti, sploh briga za nas! Veliko so vse na strani kompanij. Le škodo delamo sami sebi, ker ne kak posamezen uradnik želi pošljemo v zbornice in na vlado rudarjem uspeh. Šerif, ki ima socialiste, ki imajo program za oblast v Belmont County, je ljudstvo, ne pa kakor republi-
poti John Goršek ml. s svojo
__________________w w _______ . r___________ karo. Je fin dečko, ki se inte-	Konference JSZ. 24. maja je oborožil svoje ljudi kakor da je kanci in demokratje, ki ga
pokopavajo kakor živino, na ¡volitve mestnih zastopnikov. I^^i rekli Ta če ddbim štiri, resira za delavsko gibanje in	povoljno uspela. Vprizoritev ves okraj v nevarnosti pred jmaj0 Za kapitalizem. Dokler "neblagoslovljenem" kraju. Ce Jože Siskovich je kandidat v bo dobrQ 'Dasi sam nisem bij je aktiven član kluba. Poka-	šaloigre "Trije ptički" je pri- kako soviažno armado. Okraj- naša stranka ne pride na poje človek po nesreči utonil in 1V- distriktu.—Manager sistem (Uk optimistf <ja bi jih 100 v zalo se je res slabo, ne zaradi	vabila smeh občinstva. Govor- ni odbor je določil za zaposli- vršje, bomo v suženjstvu, bil le hlapec, ga je cerkev za- ostane še v veljavi. Tako je resnici pričakoval v tej našel- lista ali socializma,;.
vrgla in gospod ga ni prišel odločil city Clerk. Sodišče v "požegnati", ker je storil ta-jColumbusu je klerkov odlok ko smrt. Ce bi bil jaz katoli-' potrdilo s štirimi proti dvema čan in bi hotel zelo hitro v ne- pasovoma.
Ce se
Dva sodnika sta
be^a, bi to storil v Ameriki, ne pa v s.arem kraju. Tukaj dobiš
močno protestirala proti absolutizmu elevelandskega mest-
vso cerkveno čast—ne pa po-1 nega pisarja, ki ;e odločil, da amrtnine, ako si pri katoliškem ne bomo imeli volitev za Drej-
društvu.
e
Ameriški sodniki na podlagi tradicije, sloneče na ustavi, tolmačijo, da tvoj dom je tvoj grad, v katerem si le ti) gospodar. Sheboygansko pokopališče je lastnina župnika Cerne-ta. On bo še lahko trgal pred sednikom društev SNPJ iz rok epravilnike, če mu bodo ,iy?tili. Nam so že davno prepovedali z našo (društveno) zastavo v cerkev. Kaj smo storili? Ne gremo več notri z njo, pa četudi nas bi prosili. Sheboyganča-
šnji sistem, v katerem smo di rektno volili župana in mestne odbornike po wardih. ■
Frank Barbich.
V Springfieldu
Sprrngfield, 111. — V illinoi-sko glavno mesto sem se pripeljal v soboto 13. junija. ' Ce bi bil vraževeren, bi še en dan počakal. Toda čemu izgubljati dan! Sodruga Ovca in Kr-melj sta me čakala na postaji
da bi jih 100 v zalo se je res sli	w ,
resnici pričakoval v tej našel- lista ali socializma, ampak nika sta bila Anton Zornik v tev in oborožitev deputijev nočemo osvoboditi, bodo delali bini, se bi s štirimi nikakor ne vsled velike revščine. Majne so slovenskem in John Kutch v $25,000. Za podpiranje brez- z nami čezdalje grše. zadovoljil. Ne r bi sploh sem povsod prestale z obratom. Pre- angleškem jeziku. Predsedoval poselnih pa nima centa v Ko bi naša stranka vsaj toli-prišel. Ce bi bila stvar res ta- mogarji delajo največ pozimi, je John Terčelj.	County blagajni. Tisti, ki noče- ko napredovala kot tukajšnja
ko težavna, potem bi bilo naj- le sempatam ima še kdo prili- Udeležba bi bila nedvomno,te politike v društvih, sedaj slovenska fara! Zdaj grade bolje, da si skopljemo grobove, ko, da dela tudi zdaj kak dan večja, če ne bi bilo Hooverjeve, vidite, kaka politika bi koristi- novo cerkev s starih "havzov". sem v šali omenil.	do dva v tednu. Prvi dan smo prbsperitete. V danih razme- la delavstvu in s tem — dru-jparani se lahko tolažijo, da do-
....	. dobili tri naročnike in jaz tudi rah se je storilo kolikor mogo ^vom. Ako bi imeli socialiste be še nekaj frančiškanov iz
vsi so izrazni, da so priprav- nekaj izkušenj	če. Govorniki so dobro orisali > okrajnih odborih in sociali- Španije, kjer jim grozi izgon,
ljeni sodelovati tuai soaruzice. Drujfi dan smo obiakaii sedem današnji položaj in pokazali stičn«» šerife, ne bi napadali Bodo pa tu toliko lepše spreje-Dolocili smo si delo po oKrajin. hiš .n dobUi	naroil|ikov. pot, po kateri lahko ameriško «tavkarjev, ne jih vlačili v je- ti. Tudi v Mehiki jih imajo
naslednji dan se nismo zaceu, Torej veKko	Prerokova. delavstvo spremeni sedanje raz- »n ne napadali delavske or- preveč, in iz Lemonta bi jih
ker se je vrSU piknik Movenske- nj da bQm dobU kvečjemu šti. mere. Zornik je veteran v de. ganizatorje. Kompanijam ne radi še par postali. Nekaj fa-ga doma. Na tej zabavi nam je &e razbhnilo g^ j go Uvskih bojih, istotako Terčelj, >i protektirali skebov. In de
avtobusov, toda dospel sem z .	. . . .... . , ,
_ _	vlakom. Prišel sem na dom so- 'ev' na^v'eč .lz JMlno*a , tAoda
ni, ako vam je za ponos, in če druga Ovce prej nego onadva.	tudl'z dru*,h f dr*av'
hočete Cernetu res do živega, Njuni soprogi sta me prijazno PostaJa Je blla v8a ^stražena
sprejeli, medtem sta se vrnila ? mlhco ,ter z uniformirano in in prišel je tudi Frank Ileršič tajno Volijo. Množica je bila iz Virdna.	mnogo manjša kot so jo Hoo-
Zvečer je imel klub št. 47 ¡^rJfvi Političarji pričakovali.
minil čas največ v pomenkih. bm	m,adi Kutch pa je ^^
Dne 17. Junija je Diia pozor-, Podrobneje Q atffitaciji poro- stopa na mesto starih. Skoda,
nost ljudstva obrnjena na pri- čam d	Argumentirati je ker ni prišlo več mladine, da
hod varuha prospentete pred- treba « Ce y kaRo w ga čuIa
družbo ali na piknik, je mno- Izrekamo zahvalo občinstvu za gim predmet pogovorov SNPJ. poset, posebno Sygančanom, Eni zagotavljajo, da bo delav- režiserju igre R. Gorjupu, sa-stvo kaj poseglo le tedaj, če se mostojnemu društvu, ki je dalo zedini za "one big union". ¡dvorano in druge prostore Žal, da Proletarec v tem de- brezplačno, ter vsem, ki so so-lu države ni razširjen kakor bi delovali.
bilo pdtrebno. Inteligentnemu V nedeljo 28. junija bo lcon» razglabljanju med delavci to ferenca klubov in društev Pro-
vabljen, da govori pri prenovljeni grobnici predsednika A-brahama Lincolna. Razen njega je prišlo v Springfield stotine republikanskih političar-
začnite s civilnimi pogrebi. Oh, ako bi vi vedeli, kako duhovnike civilni pogrebi jeze! In tudi vaš spor s Cemetom, posebno Trunka.
JSZ. v Slov. domu sestanek, ka-	Je /Prei*la zel<>
ioro.,0 o. „A^Mtu va; ai««; hladno. Pač — depresija! V
9	terega so se udeležili vsi člani
Nekateri se dušajo, da so in članice. Seznanili so me z socialisti samo za dolar. Kdaj njimi, z John Gorškom pa se že(u -i r. > pa je bil še kak socialist v javJdelj časa osebno poznava. Raz- J^lJ 1*}™° nih uradih tožen radi grafta? kazali so mi prostore Sloven-
kampanji 1. 1928 so ga slikali za čudežnega inženirja, ki je
Več sto občin je že imelo socialistično upravo v tej deželi. Socialisti so bili nih organizacij in so še zdaj, . Četudi jih je vojna furija ter graftarski "patriotizem" zelo zredčil s svojimi persekucijar mi. Republikanci in demokrat-
branil Rusijo pred izumrtjem njenega prebivalstva v času silne suše. In ta silni inženir, ki
ranov-je res navdušenih. Eni
lavce ne bi izganjali iz stano- si hočejo zaslužiti lepše življe-vanj na zahtevo kompanije. nje po smrti s kopanjem teme-Marsikje si je premogar obde- lja tZA cerkev. Težko delo, ki lal nekaj gredic za hišo, da pri- izvršujejo zastonj. Bo že dela zelenjavo, a zdaj — marš Bog piačal, pravijo. Kmalu Bodi tak kot hoče kom- nam bodo začeli to pripovedo-
skega doma ,ki je zdaj prenov-. ljen. Dvorana je prostorna in .	. .. . . .
v uradih raz- ne vem če jo morejo Slovenci ¡J,e ugotavljal delavcem stalno dostikrat napolniti, toda pre- *e o in neprekinjeno prospen-novljeni dom, ki je ob enem ^ Je brez modL ^ k"zl' . v povečan, zdaj potrebam našel- ^ater; f zv,jaj0 Zed' d^žave: bine veliko boljše odgovarja^1 ^dno, če ga ,ljudstvo m
nego prejšnji. Zdi pa se mi, da ^IVf^L"™^™**™' neg° je pa tišče v javr.f; ur «.de naj- bi moral biti oder precej večji, več radi grafta. Programa sploh Morda ga s časoma povečajo, nimajo. Vesti o nepoštenju re- Koristno bi bilo to posebno če publikanskih in demokratskih bodo gojili dramatiko naprej, je bila stvar organizirana. Sto-uradnikov so dnevni pojav. En'Dozdaj so imeli že več lepih'tine političarjev in njihovih žen ffrafter ven, drugi na njegovo predstav pod okriljem kluba. |*er federalnih in državnih u-mesto. V Clevelandu imamo Na sestanku smo ukrepali o »lužbencev je Hooverju prire-precej republikancev. Eden teh organiziranju agitacije za raz- di,o organizirano ovacijo. Mno-
z radovednostjo.
Boljše je bilo na pokopališču pri Lincolnovi grobnici. Tam
jako škoduje, ker niso v niče. mur orientirani. Razni unijski boji, izdajstva, politična in u-nijska mešetarenja, pretepi na sejah unijskih lokalov, propaganda kom. agitatorjev itd.— vse to je spravilo ljudi zelo iz ravnotežja.
S sodrugi in somišljeniki bomo skušali storiti za JSZ. in Proletarca kolikor največ mogoče. Brez uspehov naši pori ne bodo, to vem.
Anton Vičič.
na-
Prihodnja seja kluba bo senci košatih dreves
svetne matice JSZ. v I m peri a
lu. Prične se ob 10. dop. v Slov. domu. Udeležite se je v čimvečjem številu. Časi so resni. Premogarje tepe kriza še posebno hudo, tako, da je mera prikipela do vrha. Veliko problemov je pred nami, o katerih moramo razpravljati. —
Jaoob Ambrozich, tajnik Konference.
Forest City, Pa. —
nem času zanimanje
V polet-za seje
je Geo. Bender. eks-senator o-hijske zbornice. Kajpada, obtožen grafta. Ce bo spoznan krivim ali ne, je drugo vpra-
širjenje Proletarca. Podal sem nekoliko poročila o mojem dosedanjem potovanju na agitaciji in jim svetoval, da bomo
žico ljudstva je to spravilo nekoliko iz ravnotežja ,toda ostala je večinoma hladna. "Oče prosperitete" je izprevidel, da
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
ielite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega
oglašajte jih v proletarcu l
Snojev dopis o razmerah, stavki in drugem
Bridgeport, O. — Dne 13.— 14. junija sem obiskal z družino sodruge in prijatelje na Power Pointu. Naša prva postaja je bila pri s. Matt Tušeku. Potem smo šli k s. Jakob Ber-poneha. Narava je tako vab- gantu, ki ima lepo urejeno far-ljiva, da se marsikateri sodrug mo. Peča se predvsem s kurje-ali sodružica težko odloči žrt- rejo. Nabirali so ravno jago-vovati par ur za sejo. Vsak si de, katerih je letos v izobilju, želi v naravo in skuša dobiti Drugi dan smo šli na piknik od nedeljskega Časa čimveč u-|društev SNPJ. in SSPZ., prire-žitka. Na prošli klubovi seji jen v svrho agitacije med mla-smo to upoštevali in določili, dino.i Vse je bilo brezplačno, da se prihodnja klubova seja da jo tako zainteresirajo v na-
ven!
panija, ali pa se poberi!
Novice o stavki, ko to pišem so v listih zelo konfuzne. Lažejo vsevprek.
Dne 17. junija sem Čital, da se je neki operator v W. Va. izrazil, da so premogarji v tem boju v pravem in da se bi morali vsi organizirat, ker bi to stabiliziralo njihov življenski standard in ob enem bi bilo tudi v korist premogokopni industriji. Ce ni ta operator izmišljen, tedaj je bela vrana med njimi, kajti storili so za u-
ničenje unije vse kar so zmogli. Milwaukee, Wis. — V nede-V stavko sta zapleteni UMW.ij0 28. junija bo na milwauški
vati tudi bossi, jedli in pili pa bomo zrak.
Dne 7. junija so imeli farni piknik. Ne vem, če so dobro napravili. Dež je menda zelo blagoslavljal, nazadnje so pa še kuharja na tepli.
Naš lovski klub priredi piknik 4. julija. Vabljeni ste nanj od blizu in daleč. Boste tudi lahko streljali. Postrežba prvovrstna. — Joeeph Widmar.
Slovenski radio-program
in $MU. Slednja je stavko pričela in jo tudi vodi. Aretacij je bilo že mnogo in se nadaljujejo. Ako bo fronta rudarjev neomajana, bodo dosegli zmago, ki bo pomagala v od-po-ih proti izkoriščevalcem tudi ostalemu delavstvu.
Joseph Snoy.
vrši v senci košatih dreves pri potoku blizu Pleasant Mount. To bo v nedeljo 12. julija ob 1. pop. Po seji bo prosta zabava. Sodrug Cebular nam bo dal na razpolago truk za do-važanje posetnikov. Klub št. 10 vabi vse somišljenike, da nas poaetijo. Zabave bo do^ti za vse. Vstopnine ne bo. So-družice preskrbe prigrizek, sodrugi pa imajo nalogo preprečiti žejo. V slučaju slabega vremena se izlet preloži.
Anton Zaitz.
ša podporna društva.
Obiskal sem tudi starega moonrunčana farmarja Frank Dolinarja, ki je tudi ponovil Proletarca za celo leto, ako ravno ga tarejo razmere. On in njegova soproga ga pridno čitata.
Nazaj grede smo se ustavili pri s. Steve Chuku. Oba sta člana tamkajšnjega kluba JSZ. Rad bi bil obiskal še druge znane mi rojake, pa je začelo liti in je bilo treba na pot. Na teh posetih sem se prepričal, da so
radio-postaji WTMJ spet predvajan slovenski program. Oddajan bo od 10:30 do 11:30 dop., centralni čas, ali od 11:30 do 12 :30, daylight saving time.
Komur bo program všeč, bo nas veselilo, če o tem sporoči pismeno postaji WTMJ, Milwaukee, Wis.—John Paulich.
te:
*
KONFERENCA
soc. klubov in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji bo
V	NEDELJO 28. JUNIJA
V	IMPERIALUt PA.
Prične se ob 10. dop. v Slov. nar. domu. Društva in klubi, izvolite zastopnike.
Pridite na konferenco v čimvečjem številu.
m

TRUNK SE NE SMEJE ZADNJI!
Fa j mošt er Trunk v hira jočem Leadvillu si preganja dolgčas s pravljico o velikih hlačah. Je že star možt zato pa počenja otročje reči. Vsi stari možje niso otročji, toda župnik Jurij M. Trunk je. Verjame tudi v legende m si jih izmišljuje, kakor otroci. Ako se tudi igra kot oni, ne vemo. Niti ne, če hodi po inspiracije doli na Malto ali na Johnny Hill.
"Proletarec" se z J. M. Trun-kom redkokdaj ukvarja. Pravzaprav se ni že zelo dolgo. Svo-ječaeno je ta list celo kritiziral "Prosveto", ker se je po našem mnenju I. Molek malo preveč pečal z njim. Ko se je prepričal, da je Trunku nemogoče inteligentno polemizirati, je Molek nehal in nas je to veselilo, ne pa J. M. Trunka, kateremu se je Molek tako "priljubil", da ne more pa ne more živeti brez njega.	' •
Ako mu je kdo odgovarjal, brž se je g. Trunk razveselil, češ, aha, Molek mi odgovarja! "Na Lawndale", kakor pravijo temu kraju pri J. M. Trun-kovem "Am. Slovencu", so se pač smejali, kadar so utegnili, najbolj pa menda še Tone Pod-goričan v Clevelandu, kateremu je Trunkovo ugibanje in "ugotavljanje" delalo precej špasa. Njemu so take komedije všeč.
Zadnjič je g. Trunk pozval na pomoč svojemu ugibanju tudi "Proletarca". On sicer pravi, da mu je "Proletarec" nevedoma pomagal ter izdal skrivnost o hlačah, ki so prostorne kakor največji "šaht" na leadvill9kem hribu.
G. Trunk se menda rad smeje. Vsaj dela se tako v "pisanem polju", kjer uganja svoje burke. Pred nekaj dnevi je pisal v "A. S.", da se je smejal, ko je čital poslovilni dopis Toneta Podgoričana iz Clevelan-da, ki je bil priobčen v Prosveti pred kakimi šestimi ali sedmimi tedni. Smejal se je, ker se mu je omenjeni dopis zdel zelo smešen — a ob enem je pa bil dopis zanj tudi tako važen, da ga je dal vsega objaviti v svoji koloni in zraven je napisal čez eno kolono dolg komentar. V njemu se smeje in dokazuje, kako je vse skujpaj smešno. V svoj dokaz navaja tudi en stavek iz prvomajske Številke "Proletarca", ki naj potrdi pravljico o velikih hlačah. Ker g. Trunk želi, da ga smatramo za veselega človeka, pove zraven še to, da se smeje. Včasi svoj smeh tudi napiše.
V prvomajski številki "Proletarca" je bil objavljen med drugim seznam sotrudnikov, ki so prispevali gradivo zanjo.
Trunk je izluščil ven Toneta Podgoričana, o katerem pravi "Proletarec" v omenjeni izdaji, da je to psevdonim znanega prispevatelja.
Kaj je na tem napačnega? Nič. Psevdonimi so bili na svetu, ko še Trunka ui bilo, so danes in bodo. Toda po Trun-kovem tega psevdonima pravzaprav ni, nego le Molekove ogromne hlače. Smejal se je v te namišljene hlače in piše v 'omenjenem komentarju tudi sledeče:
"Po naznanilu v Prosveti z dne 28. aprila torej izgleda, da Tone Podgoričan eksistira, da so mu v Clevelandu celo grozili, je bil torej prav v smrtni nevarnosti, da ga tam ne puf-nejo, kar je vsekakor vrlo nevarno in sitno, kakopak, g. Molek, in da se raji umakne, kakor je stisnil rep med noge pri — polemiki itd."
Namigavanje je jasno in temu se lahko smejejo tudi tisti, ki niso otročji. Trunk hoče po vsej sili narediti Moleka iz Toneta Podgoričana in zato vztraja pri svojem velikem "odkritju". Tone Podgoričan je po Trunkovem v Molekovih hlačah
MILITARIZEM V NEMČIJI NI SE STRT Soc. stranka za veliko akcijo v prid
brezposelnih delavcev
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nikov, ki so privatna posest. Lastniki se obračajo na soc. stranko, da bi jim jih pomagala oglašati in jim dala tudi naslon na razpolago. Eksekuti-va je sklenila, da jim urad ne sme ugoditi brez njenega dovoljenja, ker so izkušnje v prošlo-sti pokazale, da so taki listi nezanesljivi v socialistični agitaciji in se ji v kritičnih momentih najrajše izneverijo.
F ftrmer Labo r strank«.
Eksekutiva je mnenja, da naj člani soc. stranke ne sodelujejo v akcijah za ustanovitev takozvanih farmarskih-de-lavskih strank in naj se v tem oziru ravnajo kakor določa X. člen, 7. točka strankine ustave, ki dovoljuje pod gotovimi pogoji sodelovanje z drugimi delavskimi političnimi organizacijami le ko so že ustanovljene.
vanje delavcev proti brezposelnosti, dalje starostna pokojnina, odredbe proti delu otrok v industriji, vprašanje maksimalnega delavnika in slično bo dobilo vrednost le, če bo imel kongres določeno pravico take postave sprejemati z garancijo, da so ustavne. Ameriška so-l dišča jih v interesu kapitalizma smatrajo zdaj za neustavne, in tako je dovoljeno le posameznim državam, da store za brezposelne ter ostarele delavce kolikor hočejo in morejo, kar je malo »bolje kot nič.
Soc. rftranka si je v tem in za prihodnje leto določila velike naloge, pri katerih želi sodelovanja ne le vseh svojih članov, nego tudi somišljenikov.
strani pa je od končnega izida tega boja mnogo odvisno, kako se bodo v bodoče razvijale unije pod komunističnim vod-' stvom.
Dne 14. junija so imeli stavkarji piknik v Shadyside, na katerem je govoril Wm. Z. Foster. Shoda oblast ni dovolila. Držimo skupaj, naj prid« karkoli.
Nace Žlembergor.
Premogarji v Eastern Ohio nadaljujejo z borbo
V delu je 20 knjig godali-' in	~ K»mpanije
i /• n ú aa>*i — u»—	_ "JAMOVI oDiastniki so izprevi-
Zapisnik čikaške konference J. S. Z.
D asi je zapisnik zborovanja, ki ga je imela 11 lino kak a^wiscon* sinska konferenca JSZ 30. ma-ja v Chicagu že urejen, bo prvi del priobčen šele v prihodnji številki.
Ko »o nedavno nemfki Šovinisti praznovali obletnico bitk* pri Jutlandu, •o bo izrabili sa on iti turistično manifestacijo proti Poljski. Dno 31. maja •o ao zbral? nemški "stkhlhelmieti" v vojaških formacijah v Breslau (Vrati-.	M	slav») in defilirali pred bivšim kronprinoean in generalom Mackensenom.
in nihče ga ne prepriča, da to Prri jo sgoraj na levi in drugi na desni. Poljska vlada )e poslala Nemčiji ni res. Ko bi imel boljši spo- **led tega protestno noto, francoski sunanji minister Briand pa je dejal, da
jo vpričo takih izzivalnih demonstracij delo sa mir v Evropi jako težavno. Okrog 100,000 stahlbelmietov, ki so vojailu» vežbane čete nemškega faiisma in drugih nacionalističnih skupin, je sodelovalo v paradi.
* I ' ' - • ■ ' P '■ '	........'f 1 1	— r—— .. ..- i ----.- j.,,. .,
stične serije, gtadivo
za katere zbira
eksekutiva, toda izda ŽSLdl Prem?*arji ne bodo j.h v ceneni obliki E. lialde	8uže?J3tva' kate-
man-Julius v Girardu.
min, bi si lahko dopovedal, kako je že vse križem "ugibal" in 'svetil" v hlače brez da bi pri ugibanju dokazal kaj spretnosti.	*
i Molek mu je lani odgovoril v "Prosveti", da njemu ni treba pisati dopisov in člankov pod imenom Toneta Podgoričana in če bi visoka klima na g. ¡Trunka vplivala ugodno, bi sam brez težave uvidel, da jih Molek res ne piše, in da Tone Podgoričan ni v Molekovih hlačah. Trunk dela na svoje bralce vtis, da socialisti in svo-bodomisleci kot je Molek
ve soproge
zmožni povedati resnice in za-
gonu, Mass.
Shodi tekom seje.
V soboto 13. maja sta govo-rila člana eksekutive James
0pogrebu Kolombatoviče- i	S^oL^puJ
Brajak. Vse petje se je vršilo burgha. James H. Maurer je
Ciccro 111 — Vsled noberle bre? sPrlemIJfve'l ker P° Pfa" govoril v VVilkinsburgu in Al-Dr^tete imam K pa Tre , voslavmh cerkvah niso dovolje- fred BaUer Uwia na ullčne;n prospentete imam čas, pa pre ne orglje, mti kaki drugi instru- shodu v Pittsbui ghu. V nede-
menti. Mimogrede omenjam, |j0 14. junija zvečer se je vršil
da tudi kipi ne, pač pa podo-)V Pittsburghu banket, na kate-
be . . . Spremljave nismo prav rem s0 KOVOrili vsi prisotni čla-
nič pogrešali.	| ni eksekutive ter drugi sodrugi
aem>. ? U 80 zaČeh n0srti vence> sodružice. Prispevki v stran-
da 12 C e* BU° je t0lik0 CVet" kin fond s<> znašali $350. ja, da so ga morali zunaj na- Za brezposelne delavce, ložiti na osem avtomobilov .. J Eksekutiva je sprejela pred-
biram razne liste, ki mi pridejo v roke. Zadnjič sem pisal, kako je bil v "Am. Slovencu" z dne 28. maja pohvaljen F.i-chard J. Zavertnik. Temu so j se tukaj vsi, s katerimi govoril, čudili, ker so mislili, da niso hodi fant po očetovih stopinjah.
raditega^se jFm ne Vme nič ver- juiîija^amOrz^nimal^pis fifi^.h'J rhlV* Jug?S!ovan"i log, da izda soc. strankVapd
i^i v_____i_________Í....1 • . . J	.	ski klub v Cnicasru Dosla Drav ««»	a^-----i.-:
jeti. Zmagoslavno zagotavlja, da pod psevdonimom Tone Podgoričan se ni poslovil negdo drugi ,ki je res bival v Clevelandu in pisal pod tem imenom v "Prosveti" in "Proletarcu", temveč se je poslovil le — Mo-lekov psevdonim in Molek je ("stisnil rep med noge . .
Kaj je resničnega na stvari? Resnično je sledeče:
pod naslovom "Pogreb gospe Antigone KolombatovtČ1', pod katerim je podpisan organist fare sv. ¿tefana Ivan Račič. Konzul do! konzul gor, ako ima človek svojo ženo rad, mu je hudo, kadar umrje. Sa.i sem videl že včasi, kako so se cmerili celo tisti možje, ki svojih žen niso imeli radi, aui pa
lep venec. Enako Slovenska ženska Nekateri venci so bili
rega so jim naprtili. Stavka se
Prihodnja seja eksekutive se IgoicT^nn^h01" P°Ža,\ M°" vrši dne 7.-8. novembra v Bo-lffi S
da skrbe "za red in mir", kar znači, da pomagajo kompani-jam uduševati stavko. Volja za boj proti neznosnemu stanju se je pokazala takoj ob pnčetku enako močna med premogarji kakor med njihovimi ženami in otroci. Dne 12. junija se je zbralo na Lafferty več tisoč stavkarjev, da manifestirajo za svoje pravice. Proti njim je bilo pripravljenih več sto šerifovih deputijev, in nad glavami stavkarjev so pluli ae-roplani, ki jih je najela oblast. Ako bi prišlo do izgredov, bi bila krivda na strani sovražnikov delavstva, ker so izzivali, toda stavkarji so ohranili hladno kri. Vzlic temu so sedem voditeljev stavke odvedli v zapor Clarksville.
Kako bo boj končal, je težko reči. Oblastniki pravijo, da
Prva Jugoslovanska restauracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miskovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem <
Chicagu poslal prav na ameriàko delavstvo za akci-
je storila j0 v pomoč nezaposljenim. Bil zveza . . . je že objavljen. Predlaga u-prepro- stanovitev odbora v pomoč
»ti, mnogo J»h je pa bilo tako brezposelnim delavcem v vseh..........UIttVJIU llH
velikih, lepih in finih da je meatih. V teh odborih ali kon- sanja, kdor misli dl sebodo
u£0V P Th T™18 ,U V 8tr fTOah naj b°d0 zast°Pane padali kS«S£i . »"¿J take. Podobnih vencev prej še strankine postojanke, unije in	~
nisem videl na nobenem po- druge delavske
grebu . . . Med možmi, ki so
nosili bogato . kovinsko krsto,
--------------------so z njimi v življenju skrajno . ,„ , _ , _ . , ,
Da fajmošter Trunk obožuje siabo ravnali. S tem dopisom Je bl1 ^ Joh1n. Palanciech' zmote, kakor jih dosledno o- ni moj namen žaliti konzula Hrvat dr A. Bjankini in Slove-
božuje v svoji koloni. Njego- 'v njegovi nesreči. Zanimalo nec Mr-Frank V,dmar* i0^01?!' va manija, da je Tone Podgori- pa Vas morda bo, da je bil tudi ba Ta rojak je Predsednik čan Molek, je zmota in te «no- DOirreb aranžiran za nekako ¡Svobode Inc.—J. b.) Za krsto
Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizad]
JUNIJ.
IMPERIAL, PA. — Konferenca klubov in druitev Prosvetne matice za zapadno Panno v nedeljo 28. junija v Slovenskem domu.
JULIJ.
FOREST CITY, PA. — I Diet član-stvai kluba U. 10 in prijatel}ev v ns-dol jo 12. julija.
AUGUST
CLEVELAND, O. — Piknik Iduba it. 27 JSZ. in povskega »bora "Zar-ja" v nedeJ jo 2. avgusta ssa Pintarjevi farmi.
GIRARD, O. — Piknik Idbba it. 222 JSZ dne 8. avgusta na običajnem pikniikem prostor«.
DETROIT, MICH. — Piknik kluba it. 114 v nedeljo 18. avgusta na Travnikarjovi farmi.
SEPTEMBER.
STRABANE, PA. — Predavanje v kluba it. 118 JSZ. ▼ nedeljo 8. sept. v dvorani dr. it. 138 SNPJ.
WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 8. septembra velik Ule t slovenskega in drugega jugoslovanskega delavetva pod pokroviteljstvom soc. k hi bo v in drvite* Proevetne matice, spadajočih V wisconsinsko.illinoisko Konferenco
JSZ. .
OKTOBER.
CHICAGO, ILL. — Dramska prod-stava kluba it. 1 v nedeljo 28. oktobra v dvorani ČSPS.
NOVEMBER.
CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 29. nov., dvorana ČSPS.
DECEMBER.
CHICAGO, ILL. — Dne 31. dec. Silveetrova sabava kluba It. 1 v Lawadale Masonic Ten^ple.
(Tajnike klubov preefaae, da nam •poreia datume svojlk priredb, da jib uvrstimo v ta s—nam.)
pogreb aranžiran za nekako te se drzi.	manifestacijo v prilog vlade,
Pravijo, da motiti se, je člo- katero zastopa konzul, veško. Vztrajati vedoma pri Lahko sodite sami iz izčrp-zmoti, ali prikazovati laž za re- ka Račičevega dopisa, ki ga snico, pa je hudobno in beda- vam v sledečem podajam:
sto	I
' . . „ . ,	"Na dan pogreba 6. junija
Proletarec' je konstat.ral, . bi)a kojna Mrs Antigona
da je Tone Podgor.čan psevdo- JKolombatoviž pre„esena v ru-n>m znanega pmpevatelja, kar gko katedralo sv. Trojice na
so stopali mož pokojne gene ralni konzul Kolombatovič, sinova in večja družba dam in
organizacije, prireja naj se organizirane demonstracije v interesu brezposelnih s pritiskom, ki bo' kaj zalegel.
Stranka je predložila ameriškemu delavstvu tudi načrt za nov dodatek k ustavi, ki določa, da ima kongres pravico sprejemati socialne zakone za vse Zed. države. Zdaj, ko ta-
je res, ni pa "Proletarec" nikoli dal Trunku povoda misliti, da je ta naš prispevatelj Molek. Kadar Molek kaj piše za "Proletarca" — in to se sedaj zgodi samo enkrat v letu,
1121 N. Leavitt St., ker je bila po rodu Rusinja in pravoslavne vere. (Tukaj bi rad pojasnil, da so ruske pravoslavne cerkve največ pod upravo ruskih caristov. Tudi o tej sem
se vedno podpiše a¡svojim¡ime- krat bral ^ si jo l**e naj-"Proletarcu , niti Mole-1
nom.
ku, uredniku "Prosvete", pa ni treba kakemu Trunku na ljubo razkrivati, kdo je pisec s psevdonimom Tone Podgoričan, dokler tega ne stori on sam.
To je vse, kar je na stvari. Trunk se smeje, ker misli, da je on na konju. Ampak Trunk se ne smeje zadnji.
Vprašanje doma JSZ
Chicato, IU. — V petek 26. junija bo redna seja kluba št. 1 v dvorani SNPJ. Med drugimi bo na dnevnem redu poročilo o dehi za dom JSZ. in Proletarca. Za članstvo tega kluba je to važno vprašanje, zato je potrebno, da pride na sejo.
Tajnik prosi vse, ki še niso napravili obračuna za poslane jim vstopnice ene ali druge klu-bove prireditve in piknika v Riverview, da to gotovo store na tej seji. To mu omogoči napraviti točna finančna poročila vseh prireditev in polletno finančno poročilo, iz katerega bo razvidna gmotna stran klu-bovega dela.
Povabite s seboj somišljenike in jim priporočite, da pristopijo v klub. Prostor delavcev je v delavski organizaciji, kakor je socialistična stranka.
bolj nazadnjaški pristaši ca-rizma. Dopisnik J. S.) Ob 10. zjutraj se je vršila zanjo sveta maša ... ob 3. popoldne pa posebne molitve, govori in žalno petje, nakar je bila prepeljana v grobnico na Elmwood pokopališče, odkoder bo kasneje prepeljana v Evropo. Okrog 3. popoldne so bili štirje bloki
gospodov . . . Sledili so pravo-;kega dodatka ni> plašijo so slavni duhovniki v svojih orna- djšča vsako predlogo> ki do,oča
tih, za temi pa cerkven pevski omejitev izkoriščanja otrok v zbor, ki je prepeval žaloatin-'indugtriji in slične zakonske
ke . . . Med množico sem videl načrte Zft neUstavne. Ekseku-tudi več Slovencev kakor Mr. tiva upa> dft bo 8tranldna akci_ Vincenc^Camkar^ Mr. Pau-(ja dobiIa ugoden od^ev v vseh
delavskih in liberalnih krogih v tej deželi. Zakoni za zavaro-
lič, Mr. Fred Kushar, Miss Mil lie Kushar, Mr. in Mrs. Michael Grosko, Mrs. Julia Gottlieb, Mrs. Matilda Duller, Mrs. Caroline Pichman. Videl sem jih še več; poznam jih po obrazu, ne vem pa njih imen. — Ivan Račič."
o
Ni še tako dolgo, ko so o Fr. Vidmarju trdili, da je velik svobodomi8lec in komunist. Pred tedni pa sta skupno
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite «I dnevnik
"PROSVETA"
Stane sa cele lete 88.00, pel leta 83.00.
UoUnavljajta nova druAtvm.
Detet članov (ic) j« treba sa novo druitvo. Naslov sa list is sa tajniitvo 1e:
2857 S. LAWNDALE A VE..
CHICAGO, ILL.
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek In petek «d 1. pop. do 8. «večer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLaRD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Želodčna kislina odpravljena
"Stafford Springs, Conn., 28. marca 1931. — Jaz sem poskusil različna zdravila proti neprebavnosti, ki so bila oglažana po radiu, ali bres uspeha. Končno sem pričel jemati
TRINERJEVO GRENKO VINO
po jedi in uspeh je bil presenetljiv. Kisline in nervoznost so izginile. Se počutim dobro in rečem, da Triner-jevo grenko vino je čudovito zdravilo. Val Barth	Poskusite ga proti
kislini in plinov po jedi, proti zaprtja pred jedjo, in vaii neredi se hitro izgube. Zdravniki ga priporočajo. Dobi se v vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah, vrednostni kupon ▼ vsakem zavoju. Ako se ne dobi v vaši okolici, pišite na: Jos. Triner Co., 1833 S. Ashland Ave., Ohicago, 111.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
, htftnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IU. TeL 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh te naie pekarna.
V* JI JI	fC ~	— — — ^	m
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI.
Seje kluba it. 232 JSZ. se vrle vsako drugo nedeljo t mesecu ob 18. dopoldne v dvorani društva "Domovina"' na 14. oesti. Sodrugi, prihajajte redno na se>o in pridobivajte klubu norih članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somiiljenike vabimo, da se nam pri> družijo. Socialistična stranka je
protestirala proti fašizmu" na tej deieli edina delavska stranka s Narodni dvora-l konstruktivnim programom, s kate-im si delavstvo lahko pribori fcoljlo bodočnost in končno osvoboditev is
malem shodu v ni s čikaškim slovenskim žup-
nikom. Pomaga pri kraljeva-	,uš(W>.tL
okrog cerkve polni avtomobilov ških ired5ah in iz tega dopi-na obeh straneh ceste. .Pwd yidit da je zelo intimen cerkvijo so številni policaji skr- člRn propaf?andističnega krož-beli za red med množico. Pra-|ka zft monarhij0t njenemu kra-voslavna katedrala ni ravno j.	8Q. novembra izrekli
posebno velika, pač pa gre notri lahko razmeroma veliko ljudi, ker morajo vsi stati; v cerkvi namreč ni nobenih stolov, ne klopi. Ob tej priliki je bila cerkev nabito polna, da se človek skoro ni mogel premakniti, mnogo ljudi pa sploh v cerkev ni moglo. Med množi-
globoko podaniško udanost.
J. S.
Skromna Minka.
— Ali vidim prav, Minka?
kuhi-
Vi sprejemate vojaka v nji?
— Ah, milostiva, oprostite,
co so bile razdeljene~majhno nisem 8i uPala PeUati *a v sa" voščene svečke, ki so jih vsi prižgali medtem ko je zbor pra-, voslavnih duhovnikov opravljal pogrebne molitve . . . Nato je govoril ob krsti dr. Ante Bjan-kini . . . Govorilo je tudi več pravoslavnih duhovnikov, ki so bili oblečeni v bogatih cerkvenih oblačilih. Hrvatski moški
zbor "Zora" je zapel slovensko žalorftinko "Usliši nas, Go-
Milwaukee Leader
Najveijl atneriikl socialist Ini dnevnik —Naroinina« $«.00 na leto, $8.00 aa pol lata, $1.10 sa tri meseca.
Naslovt 828 Juneau At» MILWAUKEE, WIS.
Uw^^wwwwwwwvswv.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Stroat
TbL. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Stors 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only hy appointments. Aesidence Tel.: Crawford 8440
mttttiJttMt«*****»*»»^
"New Leader"
ani
glelki socialistični tednik.
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.
Najboljše urejevan angleikl socialistični Ust v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga «ta.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino sanj sprejema "Proletaree".
Jomttmt***^********

Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravočasno!
/,vt Mf .'A t /|VV 'lVtVivt	/lVt/,Vf /tVf>j\1 /fVf ¿l\1 /|Vf /|Vf /|Vf /|Vf /|Vt /,vf /IX
m
Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Bhie Island Ave.	Tel. Rooeerelt 3673
m^m^mmAmmmMM^^mmt g jiMMiUMi
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL
Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvaikem, Slovalkem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v An f laikom ia Nem i kam jealku.
Nala poeekneet so tiskovine sa druitva ta trgave*

PROLETAREC
U« m mUivm dalavskaga ljudstva.
Izhaja vsak četrtek, lad*j* ¿««eaievanska Delavska TUIi«vm Druiba.
Cbicogo, III._____
GleaaU J«|MUv»Mk« Socialistična Zvaa«
NAROČNINA ss Zedinjene driave In Kanado u celo leto $3 00; ss pol lota $1.76; ss četrt lota 9100. — sa oak> leto $3.60; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopfai te oglasi morajo biti v nalem uradu naj-poanojo do pondeljka popoldne sa prioMitev ▼ ftte vilki tekočega tedna.
PROLETAREC
overy Thui*day by the Jugoalav Workmon's Publishing Co., Inc. Establiahed 1»0€.
Manager
__Frank Zaits
Charles Pogorele«
Halted
•l.Ti;
SUBSCRIPTION RATES: Mftd Cañad», One Year $3.00; SU Months Months $1.00.—Foreign Countries, Oes Tsar $3.60; Six Months $2 00.
Address
PROLETAREC
W. 1M St.. CWic«,». »<■
T.l^fci««- RockwWI 1M4.
548
Kritje deficita s posojili
- Občine, kraji in zvezna vlada krijejo svoje primankljaje deloma z novimi davki in deloma s posojili. V teh časih se jim zdi še najlažji izhod najemanje posojil.
Zvezna vlada bo imela letos blizu milijardo dolarjev primankljaja radi znižanih dohodkov. Za prvo silo je najela nedavno $800,-000,000 posojila, katerega obrestuje po 3 Vi odstotkov. Vzlic nizki obrestni meri pa so banke zvezni vladi ponudile kar šest milijard dolarjev posojila.
To znači, da žele banke investirati "varno", kajti posojila zvezni vladi so smatrana za najsigurnejše vložbe in banke jih v teh časih rabijo. Ob enem pa pdkazuje ta odvisna sub-akripcija, da imajo banke milijarde dolarjev v blagajnah, katere jim ne donašajo ničesar. Iščejo zanje varnega trga za vložbe, zato jim je posojilo, ki ga je razpisala federalna vlada, prišlo kakor rešilna bilka, . .Recimo, da bi se Zed. države v teku par prihodnjih dni znašle v vojni. Treba bi bilo v teku nekaj mesecev najeti milijarde posojila in dobile bi ga, toda ne po tako nizkih obrestih. Posojila bi bila v tem slučaju porabljena v rušilne namene, kakršna obuboža-vajo dežele.
Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi vlada vzela vseh šest ponujanih milijard posojila ter podvzela velika konstruktivna dela, katera bi pomenila povečanje narodnega bogastva za <}vajset milijard in več? In ob enem bi se zaposlilo milijone delavcev, ki zdaj za-manj iščejo zaslužka. Denar ne bi bil vržen proč, kakor je vržen v vojni. Ampak kapitalistični sistem se ne ukvarja s takimi humanitarnimi podvzetji. On je od sile podjeten in histerično energičen le v vojnah. V miru ne zna ničesar planirati. Dokaz je njegova brezmočnost v sedanji krizi.
Polomi|ada v Chicago
Chicago in okraj Cook sta v velikih finančnih zagatah. Ne mesto, niti okraj, ne zmagujeta več svojih obligacij. Cook County, ki je drugi najbogatejši okraj v Ameriki, nima niti toliko denarja, da bi mogel zmagovati obresti na 'bonde, ali da bi izplačal dozorele bonde. Priskočili so začasno na pomoč bankirji z novimi posojili, kar znači za okraj še večje obresti in še težjo krizo.
Kako je mogoče, da sta prišla mesto in okraj v take zagate? dCook County je že dolgo pod vodstvom demokratov. Mesto je imelo do proélega aprila Thompsonove republikance na krmilu. ' Zdaj gospodarijo de-mokratje nad obojim. Gospodarili so eni kot drugi slabo v okraju in slabo v mestu. Grafta-nje na debelo, razdajanje služb politikašem, katerih edino delo je bilo jemati čeke, graf-tarsko oddajanje javnih del itd., je prineslo položaj, ki je streznil okrajne komisarje in mestno administracijo. Toda napake dolgih let se ne more popraviti na mah. Milijonov, ki so bili izdani graftarjem, ni mogoče priklicati nazaj v mestno in okrajno blagajno.
In rešitev? Davčne reforme predlagajo, z drugimi besedami, večje davke, kot običajno. Pravih ekonomskih in političnih reforem se branijo, ker so republikanski in demokratski politikaši od spodaj navzgor in obratno v politiki zato, da najprvo sebi pomagajo, in pa avojim, ne pa, da bi služili ljudstvu.
Kapitalistični evangelij
"V tej deželi ima vsakdo enake priložnosti. Kdor je priden, pride naprej. Mnogo jih je, ki niso imeli ničesar, pa so danes multimi-Iijonarji. Njihova podjetnost in vztrajnost Jih je gnala kvišku."
To so predmeti pridig najetih oboževalcev sedanjega nereda.
Res je, tudi kapitalist je lahko priden in vztrajen. Mnogim gre to priznanje. Res pa je tudi, da je milijone delavcev pridnih in vztrajnih, pa so proletarci vse svoje življenje. To je zato, ker kapitalisti bogate z izkoriščanjem delavcev in farmarjev, vsled česar je jasno, da nimajo vsi ljudje enakih priložnosti.
LADJE NA REKI OHIO TEKMUJEJO V VOŽNJI
Na velikih jeaei ih in rekah imajo vsako leto tekme potniški parniki, ki skušajo doseči prvenstvo v hitrici vožnjo. Na toj sliki sta tekmujoči ladji, ko ploveta po roki Ohio.
ANINA R. KRASINAs
samo vase in zaverovano v svoje ideje, ter sodi svet po tem kar se je naučilo o njem v — šoli.
Ce pride tudi to ženstvo v dotiko z realnim življenjem, ostane kljub temu pri svojem naziranju, da na svetu so bili in bodo vedno revni in premožni ljudje, torej ni vredno, da bi se s tem vprašanjem nadalje ukvarjali. Glavno je, če se more sirotam pomoči, da bodo umirali doma namesto na bojiščih! Jeli prijetneje umirati od lakote v svetu miru, je vprašanje, kateremu se seveda ognejo kolikor največ mogoče.
Ostali smo torej vzlic vsem plemenitim idejam tam kjer smo bili doslej: vojn bi ne smelo biti, lahko pa ostane vsestransko izkoriščevanje, tudi izkoriščanje ženstva, ki bi naj pripomoglo k preobrazbi sveta. Kakšni? Človek bi moral imenovati vso to pestro konfuzijo idej in dobrih namenov z nepravimi smernicami in načeli za "komedijo zmešnjav".
Edina resna in pametna ideja, ki nam še ostane, je neumorno delovanje za združenje svetovnega ženstva v eni misli: uničiti 'militarizem, dvigniti znanje žene iz nižjih slojev in
Pogosto mi pride v roke kak gentno vojno pretiranemu pa-|to poznati tire, po katerih se usposobiti človeštvo za ko-pacifistični članek, spisan z na- triotizmu po vsem svetu, ne sa- svet vozi v mirne ali nemirne lektivno in res civilizirano živ-ravnost fanatično željo prepre- mo v eni deželi.	; Čase, v blagostanje ali mizeri-jU*^6, Ne smemo Čakati, da
čiti vojno, ozir. vse vojne za Tretja stopinja bo pravo ra-, jo.	nam vse to podajo akademiki,
vselej. Brez razlike ali je ta zumevanje vseh proble nov, ki Ženstvo, kateremu je za3igu- ki 80 tudi ženski vcepili pred-članek spisala ženska ali mo- ogrožajo svetovni mir ir. trezno I rirana dobro bodočnost, bodisi ®°dke Proti resničnemu in edi-ški, vtisa navadno ne napravi razmišljanje o Izboljšanju di-liadi poklica, rodbinskega nak- no pravemu nauku o dosegi mnogo, kajti vidi se takoj na stribucije svetovne produkcije ljučja, ki zagotavlja življenje svetovnega miru, pač pa mora-prvi pogled, da dotičnik ali vsakdanjih potrebščin!	brez dela in truda ali radi So- mo delati vztrajno, da se nam
dotičnica vojne in njene prave To pa že diši po socializmu, lastovanja zemlje (kmetice ali bodo pridružile sčasoma tudi groze ter njenih končnih po- večina pacifistično navdahnje- farmarice) se za življenske 0,le ženske, ki danes radi vcep-sledic niti z daleč ne pozna. nih dam pa prezira socializem probleme ne morejo brigati na Uenih jim predsodkov še ne Od vseh pridig in propagand in radikalizem sploh. S svojimi način, ki bi prinesel svetu kak morejo z nami skupno misliti. V za trajen mir se mi zdi naj pa- pacifističnimi idejami nam vse- poseben preobrat, že radi te- ^oglednem času bodo spoznale, metnejša ona, ki propagira naj eno da upanja, da bo v bl;žnjT ga ne, ker se čutijo zadovoljne da k pravemu miru vodi samo se pacifistično organizirajo bodočnosti nastopilo ženstvo s tem kar imajo pa četudi jim ena pot: pot skupnih strem-ženske vseh slojev, To agita- vseh dežel proti vojni', ker se.gre življenje včasih trdo, po-jU^j za skupno blagostanje.
cijo vodijo in širijo ženske, ka- bo ta misel širila Is krogov žen- sebnó zadnjim. Večino	~ ""
tere so dovršile vse predpisa- stva, ki sicer zagovarja, vsaj tovnega ženstva tvorijo prole-	MllUlftipolis ima delaVSKO
rté višje šole, da morejo pripa-l ¿daj še, sistem, ki povzroča tarske žene. Zato je v vsakem	, . ..
dati organizaciji takozv&nih vojne, a je kljub temu toliko oziru potrebno, da se to žen-	administraciji)
"University Women". Ta or- humanitarno, da obsoja, vojne stvo seznani s potežkočami, ki	j)ne g maja je bil v Minnea-
ganizacija, četudi v bistvu in jih skuša preprečiti. jih imajo propagatorji miru in	polisu izvoljen za župana Wil-
skrajno meščanska in patrio- Mnenje mnogih je, da bo ta- boljših časov, kajti ravno radi	iiam A Anderson, vodilni po-tična (saj so njene glavne koimenovano meščansko žen- zaostalosti in brezbrižnosti te- |itik minnesotske farmarske-de-predstavnice obenem zagovor- stvo storilo največ za dosego ženstva se take koristne javske stranke in dolgoleten so-
nice sedanjega reda in siste- stalnega svetovnega miru. Spet ideJe ne moreJ° izvesti.	cialist. Prvi delavski župan v
KARL MARX
Njegovo življenje in njegov nauk.
Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ *
.----- ---------- ----
Ženstvo in vojna
ma), si prizadeva utrditi med-l(CirUgi so glede tega zelo pesi-narodne vezi, katere bi po nje- mistični. Nekateri, in posebno nem mnenju dovedle v trajni|je vojaški veščaki ter poveljni-mir in s tem dosegle svoj končni cilj in uspeh. Inteligentno razumevanje med vsemi narodi, ojačano z močnim vplivom izobraženega ženstva, mora, po naziranju te organizacije,
doseči velikanske uspehe na no kosmetično lepotičje več poti v trajen svetovni mir. One vsako leto, kakor potroSi iro-sicer ne verjamejo, da bodo vemment za vso svojo mor-ravno ženske preobrazile svet narico. S tem se je hotel malo v tem ali kakem drugem oziru, porogati ženskemu pacifistič-imajo pa trdno vero, da žienstvo nemu naziranju, toda imel je to prav lahko stori ako se zato smolo. Neka prebrisana žen-dovolj energično zavzame! ska mu je brž poslala odgovor
Med p rok? ta rs k o ženstvo šte- Minneapolisu je bil Thomas jem ženstvo onih slojev, ki žive Van Lear, izvoljen leta 1916 na od dnevne mezde in lastujejo 30cialistiČni listi. Poražen je bil najmanj zemlje, pa četudi so dve leti pozneje. Anderson je po številu ogromna množica, ¡drugi, ki je izvoljen v ta urad v
___________________________ 0d te&a ženstva zavisi ali bo- Minneapolisu na delavskem ti-
Tajnik ameriške mornarice je mo imeli mednarodno prijatelj-^etu. Razen njega so bili iz-dejal, da ženske v Združenih državah potrošijo samo za rnz-
ki, absolutno zametavajo vsako misel o možnosti uresničenja pacifističnih ženskih idej.
Stvo in mir, ali sovraštvo in po- voljeni v mestni svet štirje la-novne vojne, katerim bodo sle- boriti, vsi znani kot socialistič-
dili Časi kot so sedanji, ali pa celo popolno uničenje civiliziranih ljudstev s pomočjo njihovih lastnih izumov in nesmiselnega vladanja držav. Dokler bo to ženstvo voljno rodi-
ni agitatorji.
Thomas nominiran
Socialisti v New Yorku so na
stvo ne zaveda, ker je zaprto, program napela vse svoje sile.
UNDBERG POLETI V AZIJO
velikem zborovanju nominira-ti, vzgajati in darovati svoje H Normana Thomasa za pred-sinove in hčere s krvjo politim ¡sedniškega kandidata za okraj Saj nismo tako daleč nara- na bodečo zbadljivko; pove-oltarjem raznih domovin, do- Manhattan. Volitve se vrše v zen. Je pa kljub sorodnosti dala mu je, da ženske s tem po-,tlei bodo v0Jne neizogibne. Te- j jeseni Stranka bo v agitaciji | naših idej glede dosege trajne- trošenim denarjem mnogo več ^jatva se akademično žen-j za Thomasa in socialistični ga miru med nami dokaj ze- dosežejo, kot mornarica s svo-vajoč prepad, katerega bo tre- jimi bojnimi ladjami — so vsaj ba neizogibno premostiti, pre- lepe in pa možičke dobijo, za den bo mogoče res izvesti ple- vojne potrošen denar pa je vr-menite ideje teh visoko izobra- žen popolnoma proč! Kako se ženih žensk.	J je gospod tajnik po tem žgočem
Prva stopinja bo morala biti °d£<>voru počutil, beležka ni zbližanje izobraženih in ne-' Povedala, kakor tudi ne, če je izobraženih žensk, ker v vojno skušal še zbadati ženske zara-morajo sinovi obojih, posled- di lepotičenja in pacifističnih njih v večini. Akademično na- naziranj. ziranje o miru, vojni ali kakrš-t Ker sem sama uverjena, da nemkoli drugem svetovnem bodo morale ženske in edino problemu ni lahko razumljivo ženske prve nastopiti proti voj-preprosti, le za silo izobraženi nemu klanju, ter da ga bodo ženski. Pričeti bo treba s pr- one tudi docela preprečile, me
vim klinom navzgor. Visoko naobraženo ženstvo bo moralo
naravno zelo zanima vsak razvoj tega gibanja med ženstvom,
pričeti učiti ono, ki je manj na- pa bilo to ženstvo iz nazadnja obraženo ali celo močno zao- ¿kih ali naprednih vrst; iz ari-stalo v miselnosti. Brez tega stokratskih ali najnižjih slojev.
zbližanja ni mogoče nobeno u-resničenje lepih idej o razoro-
Kjerkoli se vzbuja je to znamenje, da se, čeprav počasi,
žitvi in nekaljenem miru. Tisti, Ivendarle bližamo civilizaciji, ki ki so vneti militansti in se stal-'ne bo barbarska, no pripravljajo na novo vojno,
se popolnoma nič ne ozirajo na
Sama sem se prepričala, da
inteligentne kroge pacifistov I v°jna ženstvo silno ponižuje, in na njihovo propagiranje miJonečaščuje in ugonablja na ze-
ru; zaslomba militaristične !° tnizek ln Podel nAČ,TK PrRV
iz tega se mora izcimiti v žen-
stvu sovraštvo do vojne in do militarizma. Seveda pa je potrebno da ženstvo dela proti vojni skupno in vztrajno ter se skuša poglobiti v dnevne svetovne probleme z vso svojo mož-
propagande so nevedne množice!
Druga potrebna toda težavna stopinja miru nasproti bo razpustitev vseh nepotrebnih patrijotičnih društev in organizacij, ker te širijo šovinizem, ki povzroča, da so vojne mogoče. Akademično naobražene ženske, pa če tudi članice "Hčera ameriške revolucije", bodo morale napovedati inteli-
Cha*. Lmdb^rg, ki jo prvi prolotol Atlantik is Now York* ▼ Paris, so pripravlja s hm»u na pol at ? orient. Njegovo lefalo, narejeno posabno sa
nostjo. V drugih besedah po- to pot, jo opremljeno s najnovejlimi pripomočki. (Me njegova iona je VedanO, mora se izobraziti pO- multimilijonar »nalor Morrow. Lindbarg bo na tam poletu polagal vafiko litično, gospodarsko in strokov->in°'| na	Na prvom poUt« proko morja ^ jo san.UI v fllOM
« al u i i t. ▲«_	n* evojo spretnost in drsnoot. Pacifik bo prolatel dala« na severu ob Alaeki
no. Ako hoče ženstvo tekmo- ln SibWjl m#dpotoma	„breijih In otok*. Cilj polet, j«
vati Z moškim svetom v svetov- Kitajska. Zelo uepelon polet proko Paeifika v Ameriko »ta »opravila <Ha
nih zadevah, mora pač temelji- letalca is Sov. Rusija.
(Nadaljevanje).
Kar mu je dal Hegel v mistični obliki je dobilo pri Kicardu in v antikapitalistični šoli gospodarsko vsebino. Kot neka praktična demonstracija pravilnosti dijalektike so delovali Ricardovi spisi iz drugega desetletja 19. stoletja, spisi, ki formulirajo v obliki gospodarske znanstvene stavbe nasprotja in boje med industrijo in zemljiškim plemstvom
Pri Ricard u smo videli sistem gospodarskih nasprotij med dobičkom, mezdo in rento, ali med buržuazijo,* proletarijatom in plemstvom pri čemer je nasprotje med buržuazijo in proletarijatom še nerazvidno.
Leto izida Ricardovih "Principles" (1817) je leto nastanka angleškega socijalizma. Tri-leta kasneje so se že pojavile prve kritike Ri-cardove politične ekonomije. Argumentirale so: Po Ricardu je delo vir vrednosti in vendar smatra on kapital za ustvarjajoči faktor družbe in delavski razred pa le za privesek kapitala. Moralo bi biti obratno, kajti delavci ustvarjajo vrednoeti, prav tako večpro-dukte, ki si jih prilašča kapital. Leta 1817. se je Robert Owen javno priznal za pristaša-socijalizma; štiri leta kasneje priobči neki anonim svoje pismo lordu Johnu Rusaelhi; Piercy Ravenstone svojo kritiko kapitalizma; 1825. John Gray svoje predavanja, Hodgskin svoj pamflet o neproduktivno^ kapitala, kjer ugotavlja besneči razredni boj. _
Da so ti spisi močno vplivali na Marxa, vidimo iz 2. in 3. zvezka njegovih "Teorij o večvrednosti". In na nje se je navezal. Spopol-nil je to, kar je Ricardo pokazal in kar so iz Ricarda izvajali antikapitalistični kritikL Kako je Marx njihove zaključke dalje razvijal in izdelal, smo videli zgoraj (Večvrednost kot družabna gonilna sila, III. 7), kjer se izkaže kapital kot večvrednostna množina, odtegnje-na delavcem.	4 #» --
Zaključki angleške antikapitalistične šole iz Ricarda so pomenili politično — prvo prebujenje angleških delavcev k razredni zavesti, k boju proti kapitalu. Kakor je bila pri Ricardu vrednostna in rentna teorija bojni klic kapitala proti plemstvu — bojni klic, ki je ustvaril gibanje svobodne trgovine in ki je zlomil gospodarsko moč veleposestnikov, tako je postala vrednostna in večvrednostna teorija bojni klic proletarijata proti buržua-ziji, takorekoč proklamacija neodvisnosti delavskega razreda. Angleški proletarijat ni imel teoretika, ki bi mogel dosledno izvesti to nalogo. Šele Marx si je stavil to nalogo in • jo rešil, kolikor more rešiti teoretične naloge . znanost, ki služi razrednemu in časovnemu gibanju.
Največja težkoča pri Marxu je, da je upošteval iznajditelje, kemike in fizike, industrijske in poljedelske pionirje ter organizatorje kot socijalno koristne, pa ne kot produktivne, kot nove vrednosti ustvarjajoče faktorje.
Pravilno je, da se podjetnik ne briga za dela iznajditeljev in tehnologov, katerih rezultati so novi stroji in produkcijske metode, in da upošteva pri računanju produkcijskih stroškov le prodajo fiksnega in krožečega kapitala ali ta okolščina ne bi smela zadržati socijalista, da oceni veliki delež iznajditeljev in tehnologov pri ustvarjanju novih vrednosti.
Kar se pa tiče delitve produktov, je Marx-ovo naziranje v splošnem pravilno: delitev se v kapitalističnem družabnem redu ne vrši po produktivnem delu, temveč po meri izdatkov kapitala in trgovske umetnosti manevriranja v cirkulacijski sferi.
Marx je bil edini svojevrsten raziskovalec zakonov proletarskega gibanja, odličen in deloma nova pota odkrivajoč socijolog, v ekonomski teoriji pa predvsem agitator. Njegov sistem je pred vsemi drugimi socialističnimi in nacijonalno-ekonomskimi sistemi revolucionarni izraz proletarskega čutenja. Se dolgo Časa bodo imeli pri množicah moč resnice in jih bodo gibali njegovi nauki: vrednost, večvrednost, vpliv ekonomije na zgodovino, razvoj kapitalizma k socijalizmu, politični in gospodarski razredni boj.
Iz elementov Hegla, Ricarda in antikapitalistične šole, iz Marxovih študij francoske revolucije in angleškega gospodarskega preobrata, francoskega in angleškega socijalizma je nastal enoten sistem, kateremu je usojeno, da vodi človeštvo iz njegove zemeljsko vezane pred zgodovine v novi svet duševnega kulturnega razvoja. To je jubiliranje in tri-umfiranje v Marxovem duhu. Človek naj zapusti kraljestvo nujnosti in stopi v svobodo, kjer ni več sredstvo za dobiček drugih, temveč se dvigne do smotra samemu sebi in se svobodno druži s svojimi soljudmi, da dela v službi vBeh. (Kapital II. 2.)
(Konec).
Neplačani računi
Svet še vedno krvavi vsled neplačanih računov prošle svetovne vojne, pa se že spet mrzlično pripravlja na novo. Pravijo, da človeka uče izkušnje. V tem slučaju to pravilo ne izgleda resnično.
Wf
Zveza pod. in kul. drus, za Johnstown in okolico
Seznam društev pripadajočih k Zvezi.
Dri š. át. 36 JSKJ, zastopnik Mike Rovanšek.
Druá. št. 44 SNPJ, zastopnik Frank Pod boy.
Pruš. št. 82 SNPJ, zastopni-1
ka J. Langerholc in F. Pavlo-vič.
Druš. It. 168 SNPJ, zastopnik Fr. Dremelj.
Druš. št. 600 SNPJ, zastopnica Mary Zabric.
Druš. št. 684 SNPJ, zastopnica Anna Krasna.
Druš. št. 712 SNPJ, zastopnik Anton Türk.
Druš. št. 59 SSPZ, zastopnik John Brezovec.
Klub št. 5 JSZ, zastopnik Adolf Krasna.
Pevsko in izobraževalno društvo Bled, zastopnik August Samec.
Seznam prijavljenih priredb:
28. junija, nedelja. — Druš. št. 168 SNPJ, piknik na Wood-ville Heights.
4. julija. — Druš. št. 36 J. S. K. J., piknik in veselica na VVoodville Hights in v dvorani.
19. julija. — Druš. št. 600 SNPJ, piknik (samo za članice in njih družine ter ožje prijatelje) na Gričarjevi farmi.
26. julija. — Koncert in piknik Slov. pev. in izobr. društva Bled na Faiths Grove, Morrell-ville.
2. avgusta. — Druš. št. 82 SNP& piknik na Moxhamu.
9. avgusta. — Flood City št. 712 SNPJ, piknik na Moxhamu.
16. avgusta.—Friendly City št. 684 SNPJ, piknik na Faiths Grove, Morrellville.
13.	septembra. — Rezervirano za piknik skupnih društev pripadajočih k tej zvezi na Hrvatski Farmi, Coopersdale.
14.	novembra, soboto. — Druš. št. 600 SNPJ. 5-letnica društvenega obstanka v S. Del. Domu, Moxham.
5. decembra, soboto. — Druš.
Neprestani obrat nadnlične železnice
SSII VLAKOV VSAKIH 24 UR
CELO NOČ
CEL DAN
1
CENEJ S A — HITREJŠA IN UDOBNEJŠA VOŽNJA KOT Z AVTOMOBILOM
nobenih prometnih ovir — nobenih skrbi za parkanje
NARAVNOST DO GLEDALIŠČ — PARKOV — TRGOVSKE-GA SREDIŠČA IN ATLETSKEGA STADIONA db vsakem času — ob vsakem enu
5600 IZVEŽBAN1H USLUŽBENCEV VAM JE NA RAZPOLAGO ZA UDOBNO POTOVANJE
v
zanesljivi—-podnevu in ponoči
(1ZREŽITE IN SHRANITE TA PRIPRAVNI ZEMLJEVID NADUL1ČNIH ŽELEZNIC
PRIHRANITE SI
VEČ Z
UPORABO NADUUČNE
rar
KEY
•AM« rtANsn Lina
ICKtCASO SOUTH MOM S MW TN INI a * C M IC MO «O«™ IMM S ■UWASRtt S. • CHKMO MlSOSA S MM ■ a
SUNSET LINES (CHICAGO AURORA AND ELGIN RAILROAD}
LOOP STATION Itm i*/ L't 310 SMith WWW Str«*t (Quincy Md WHI.>
WES1 SIDE STATION^ CaMl Stm» Mar.Mi.UI A..««— kntra A«MM
L .rami. A' Oak Park h* At
ALL ON THE t,"
NORTH SHORE LINE (CHICAGO NORTH SHORE AND MILWAUKEE R M
LOOP STATIONS n ikf R«cmvcI( Road 223 Soutfc W.baali Av.rn.
(AH.rm and Wabatk) MaAaon mm4 Waba.h R »rakipii and WabaaS Clark and Lake S s.u»k Sid. sution.
KORTH SIDB STATIONS
Mar«
Grand
Wilson A« i«ard StrMt Strwt Jmtril Strwt I ¡ndra A« Dtmp'ltr St.. Nil.«
ALL ON THE -L-
SOUTH £H0«C LINE (CHICACJ SOU I H SHOSE AND SOUTH BEND R. R.)
LOOP STATIONS
Strwt Van Bur.n StrMt RmmwH Road
SOUTH Sinn STATIONS
53rd SlrMt 63rd Street 115th Street
All «top« llitad »bo», •r* I1lln.lt Cmiral Rtllroad Suburban Station«
postal
Stadiums and
Amusement Places
Solidior FMd (SS) Roosevelt Rd., Dycho Stadium (E) Central St.,
Evanston. Pal ton Gymnuium (E) Noyeg St.,
Evanston. Sta«f Fiold (JP) University Ave. BartWft Gymnasium (JP) University Ave. Lay «la (E) Loyola Sta. Wrifloy Fiofcd, Cubs (HOW) or
(WIL) Addison St Whits Sox Park (SS) 35th St Chicago Stadium (LS) or (HP)
Madison St. Colissem (SS) Roosevelt Rd. Hawthorn* Track (DP) 52nd Ave.
Direct Surface Line Connection. BiWway Armory (HOW) Thorn.
dsie Ave. Playdram (MET) Marshfield Ave. MMs Stadium (LK) Cicero Ave. Navy Piar (NS) Grand Ave. Direct Surface Line Connection. Whit» City (JP) 63d A South Pk. Rivwrviow Park (NS) Belmont Av.
Direct Surface Line Connection. Morry Gardono (NS) Belmont Av. Aragon (HOW) Lawrence Ave. Guyon's Paradtea (LK) Crawford Avs.
Trianon (JP) Cottage Grove Ave.
Public Parks
Golf—Picnic Grounds Consorvatorios
Jackson (JP) Jackson Pk. Sta., Golf; Bathing Beach.
Lincoln (NS-LO) Center St. Direct Surface Line Connection. Zoo; Conservatory; Academy of Natural Science; Golf; Bathing Beach.	'
W ask in f ton (JP) or (ENG) 55di St. Gardens and Conservatory.
Gar f said (LK) Garfield Park Sta.; Golf.
Douflas (DP) Douglas Park Sta. Fly-Casting Pool, Open Air Gym.
Humboldt (HP) Humboldt Park
Sta. Sunken Gardens.
Columbua (GP) Central Ave. Golf.
Rivorsklo Woods Forost Prsoorrs <W) 22nd and Mannheim.
Caldwoil Forost Pnsoorvo (LS) Logan Square Sta. Direct Surface Line Connection.
Grant Park Attractions
AH Institute (L) AdamsAWabash.
Buckingham Fountain (SS) Con-gresri St.
Fiold Muooum
Shodd Aquarium I (SS)
Adlor Planotarium Roosevelt Rd
Soldior Fiold
Stations
Elocfcric, Stoam, Bus North Shoro
South Shoro Lists— Chicago Aurora 6 Elfin
-—convenient Chicago stations are listed on the map above. La Sail* (L) La Salle and Van Buren. Entrance direct from "L" platform. l*li«oi* Control (SS) Roosevelt Rd. Union (Met) Canal St. Subway
direct from "L" platfoim. Northwostarn (LK) Clinton St. Doatfcom (L) State-Dearborn Sta. Grand Contra« (L) Quincy and - Wells Sta.
Union Buss Dopot (SS) Roosevelt Rd.
Shoro Lino Motor Coach (JP) 63rd and South Pk.
Industrial
More hand i«« Mart (NS) Merchandise Mart Sta. Wostorn Eloctric Co. (DP) 46th or 48th Ave.
Montgomery Ward A Co. (NS) Chicago Ave.
Soar* Roobuck A Co. (GP) St. Louis Ave.
fturnMuno Mart (NS) Grand Ave.
Intereat Spots
Citric Opora (L) Madison A Wells Sta.
Stock Yards (SY) 6 Yards Stations.
International An%ihitoatro (SY) Halsted St.
Chinatown (SS-LO) 22nd St. Maxwoll St. Mark/ot (MET) Hull Houso (Met) Halsted St. Municipal Airport (ENG) Harvard Ave. Direct Surface Line Conn.
Public Buildings
Cook County Criminal Court and
Cook County Jail. (DP) California Ave. Cook County Hospital and Cook County Medical Con tor
(GP) Ogden Ave. (DP) Polk St Fodoral Building (L) La Salle A Van Buren or Adams A Wabaah. City Hall—County B4dg. (L) Clark
A Lake or Randolph A Wells. Public Library (L) Ran. A Wabarfi.
Hotels
Practically all hotels in the city may be reached by the "L" or through direct Surface Line Connections.
Cemeteries
Most cemeteries are reached conveniently by the "L" or through direct Surface Line Connections.
Educational
U. of Chicago (JP) University Av.
Northwestern U. (E) Foster St Evanston.
McKinAock Campus—Northwestern U. (NS) Chicago Ave. Direct Surface Line Connection.
Loyola (E) Loyola Sta.
DoPaul (NS) Fullerton Ave.
Mundoloin Collofo(E) Loyola Sta.
Cook County Normal* NP) 69th St
Armour Inot. (SS-LO) 33d St.
Low is htot. (LK) Damen Ave. (LS) or (HP) Madison St
III School OI Pharmacy (GP) Ogden Ave.
Rush Medical (GP) Ogden Ave.
Board of Education—
Educational Dspartmont, 460 & State (L) State-Van Buren.
Administration Offico, 188 W. Randolph (L) Randolph A Wells. Nearly every high school in Chicago and suburbs is served by the Rapid Transit Lines.
Hospitals
Practically every hospital of importance is convenient to the Rapid Transit Lines—the "L".
Loop
The heart of Chicago—theatres, department stores, office buildings, financial institutions, restaurants, hotels .shops observatories—served directly by 11 Loop stations.
Direct Surface Line Connection.
(SS) South Sido Drr. NS) North Sido Div. (HP) Humboldt Park Ditr.t (WIL) Wilson Atro. Dir. (GP) GarfWId Pk. Di*. (SY) Steck Yards Dh. (E) Evanston Dir. (W) Wootchooter Div. (DP) Douflao Plu (NP) Normal Pk. Div. (JP) Jackoon Pk. Div. (LK) Lako St. Dftv. (MET) MotropoUtan Dir. (L) Loop Piv. (LS) Logan Squars DW. (HOW) Howard St Div. (NS-LO) North Sido-Local. (ENG) Englowood Dir. (SS-LO) South Sido-LocaJi_
DA SE PRIPELJETE KAMORKOLI m'gžcžfa VPRAŠAJTE ZA NAVODILA "L" USLUŽBENCE
št. 82 SNPJ, veselica v Slov. Lovrenca. Bil je večletni na-
Del. domu, Moxham.	|ročnik Proletarca in napredne-
Na skupni konferenci dne ga mišljenja. Po naravi je bil ¿9. marca t. 1. v Conemaugh jako miren in molčeč. Društ-»e je sprožila ideja, da t>i se en-' vene seje je redno poteča). Pri krat letos vršil skupen piknik ! glasovanju za napredne predali izlet vseh društev pripada- j loge je bila Johnova roka ved-jočih k tej zvezi. Na ponovnem no med prvimi, sestanku, ki se je vršil dne 80. j Pokojni Vosel je bil rojen I. maja v Cambria City, se je ta 881 v vasi Vodice v kamniškem fklep spet vzelo v pretres in na- okraju. V Ameriko je prišel 1. ročilo tajnkiu, da poizve za 1903. Živel je tu ves čas. Za-primeren prostor, nakar naj pušča soprogo in sina. Ako
kliče sestanek zastopnikov v svrho ureditve vseh ožjih podrobnosti in za izvolitev potrebnih odborov.
Namen tega piknika je bil boljše medsebojno spoznavanje
ima kaj živečih sorodnikov v starem kraju, mi ni znano. Pogreb se je vršil 15. junija.
S pokojnim smo spet izgubili dobrega društvenika ter somišljenika. Človek skoro ne
in kooperativno delo društev more verjeti pogostim nesre-ter našega naroda v obče. Po- čam, katere se dogajajo tukaj, dana so bila priporočila, da se Nenadna smrt rojaka te skoro
preskrbi dobre in zmožne govornike, ki poznajo težkoče in
potrebe delavstva, pomen brat- __ ________ ______.
skih organizacij itd. Preskrb- ubije v maj ni/te ugonobi rif-ljeno naj bi bilo tudi za druga1 darska sušica. Starci so med razvedrila, npr. za nastop na- Slovenci silno redki. Kljub te-
vrže z ravnovesja.
Vrsta starejših priseljencev se vidoma manjša. Ce te ne
ših kulturnih skupin in zabavne točke.
mu krivimo pod udarci,
hrbte in padamo namesto da se bi
Ta piknik naj bi se vršil v aktivno zanimali za odpravo nedeljo 13. septembra, na hr- bednih razmer.
vatski farmi, ki jo lastuje Pev. i prosvjetno društvo "Rodo ljub" miljo in pol od Coopers-
V slučajih nesreč kakor je ta pridejo delodajalci običajno pokropiti svojo žrtev. Radi
dale. Ima vso potrebno opre-1 lepšega dajo vdovi dobro bese-mo zlasti za večje prireditve, do, kakor da jim je res hudo
Vodstvo tega prostora mi je obljubilo rezervirati prostor za zgoraj označeni datum.
Po naročilu konference sklicujem sestanek zastopnikov gori označenih društev dne 28. junija ob 1. uri popoldne v prostorih S. Pev. društva Bled, 361 First St., Conemaugh (v poslopju Slov. Hranilnice, 1. nadstropje, vhod od zadaj).
Zastopnike prosim, da se seje gt)tovo udeleže.
Andrej Vidrich, tajnik zveze.
za izgubo življenja njihovega delavca, ki leži v rakvi. A naslednji dan vidiš, da tirajo svoje priganjaštvo naprej kakor doslej. Zahtevajo, da naložiš toliko in toliko vožičkov, pa se pod takim pritiskom brigaj za varnost, če hočeš kaj narediti in zaslužiti.
John, blag Ti spomin. Družini moje iskreno sožalje.
Anton Zaitz.
Nova žrtev premoga
Forest City, Pa. — Pač nisem pričakoval, da se bo, od kar sem pisal zadnji dopis, tudi ta nanašal na smrtni slučaj. Zadnjič sem omenil, da sta bila žrtev premoga kar dva Slovenca hkrati. Ko to pišem, imamo spet svežo gomilo. Ne vem, da-li se je vse zarotilo proti nam. Zjutraj greš na delo, nevedoč, ali se vrneš ali ne. Nezgode pri delu so letos povzročile, da se že petim našim rojakom ni bilo treba vrniti z dela. Kot zadnjič, se je tudi nesreča, o kateri tu pišem, dogodila v premogovniku Hudson Coal kompanije, pri kateri je priganjaštvo največje. Ubilo je John Voselna. Plast kamenja mu je zdrobila , glavo. Bil je član SNPJ, SSPZ in samostojnega druš. Sv.
Komunisti združujejo
Komunisti v Zed. državah so po. nalogu svojega vodstva spet začeli s kampanjo za "enotno fronto", toda pod drugimi o-značbami ,ker je prejšnja di-skreditirana. Glavni stan jim nalaga, da naj predvsem v socialističnih postojankah in med socialistično mladino pod geslom "enotne akcije" agitirajo proti socialističnim voditeljem in jih prikazujejo kot sovražnike enotnosti in delavskega razreda. "Na ta način boste med njimi razrahljali zaupanje v njihovo stranko ter jih polagoma privedli h komunistom," se glasi navodilo.
Park View Wet Wash Laundry Co*
i	FRANK GRILL, predt.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in ►	Berwynu in dovažajo čistega na dom.
f TOCNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO.
I	Telefoni: Canal 7172-7173
k 1727-1731 W. 21 si St.	Chicago, III.

Wnt. B. PUTZ
Clctro'«	Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci it vse »lučaje.
•134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
M: Cicero iS. Na domu Cicero 2148.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tol. Crawford UtS.
Prittna In okusna domača jodiía. Cono am orno. Poatroiha

SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. «
(V hliiini urada SNPJ km Prolotarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnih.
Katoliška semenišča v Z.D.
V Zed. državah je 145 katoliških semenišč, v katerih se je prošlo leto učilo za duhovniško službo 17,616 dijakov.
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM Sojo kluha it. 27 JSZ. so Trio
v tak prvi potok ob 7:30 avocor in vsako trotjo nodoljo ▼ mosocu oh 2:30 ptop., sojo šonakoga odsoka pa vsak prri torok v mosocu oh 7:30 irsžtr, mladinsko g a odsoka pa vsak drugi in ¿otrti pota k v mosocu ob 8. »▼očor v klubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruginjo, agitirajto in pridobivajte norih članov in članic klubu tor novih naročnikov naiomu glasilu Prolotnrcu. V organizaciji in isohrambi io naia moč.
TISKOVINE
SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTGs & PUB. CO*
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tol. Lawndalo 2012 A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj.
V nali tiskarni so tiska "Piolotaroc".
Pravi prijatelj
V SLABIH ČASIH JE HRA* NILNA VLOGA V SIGURNI DANKI.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO. ILLINOIS-

•—• - -,—j—r—jpTT^—97, f '.if Vf ' t ' <9 7Xt7(Vt 'A«/i « /|Vt 'j
AdomMIlkovIči
SUŽNJI KRVI
ROMAN CUVSTEV IN
Vm provioo 4« ponoUoo
NAGONOV ČLOVEKA
la PraUlart« pridrtujo avtor.
P7 ÏÏ'fiiÏÏ, êw »>. êV âft Av." ifr »V« « ■ ê\{ è■. r. èv. #Wê

JOŽE KRANJC:
Bog, človek in zajec
(Nadaljevanje.) "E, kaj bi mi ne,M se je skoro bahavo obrnil Claparede. "Samo pet nas je v tem mesiu v takih uniformah višjih policijskih nadzornikov. Kajne," je obvisel končno z očim na menihu, "vsekakor mnogo razlike v najinem kroju?"
Menih si je pogladil brado. "Da, da," je vzdihnil, "razlika v kroju, razlika v poslu. Vi lovite tatove, grešnike in slično druhal, da jih kaznujete, jaz pa jih lovim zato, da jim odpuščam v imenu božjem."
Policijski nadzornik Claparede je verno premeril pobožnega moža in si mislil, Dragi prijatelji, ko bi ti vedel, koliko bi bilo treba odpustiti meni, bi se prav gotovo v vsej po-božnosti razjokali
Isti čas si je mislil menih. Ko bi ti vedel dragi prijatelj kdo sem jaz, bi prav gotovo ne gledal tako pohlevno mojo dolgo brado!
"Moram oditi," je rekel končno in se dvig-nil. Namestil si je čepico na glavi, da mu je stala po vseh predpisih in odhitel po kratkem slovesu urnih korakov.
Gospa Charlotte je neslišno zaprla za tujcem vrata in gledala za njm skozi malo o-kroglo odprtino ob vhodu. Opazila je, kako so se pobožnemu možu šibile noge od stopnice do stopnice. "Čudak," je pristavila ko je stopila v sobo.
Claparede je skomignil z rameni in zgu-
banČil čelo.
"Polomljena figura," je pristavil in izpraznil čašo, ki mu jo je napolnila gospa Charlotte.
"Kaj naj storim," je pokazala nato.pismo Zeleni Ribi, Nadzornik je mrko pozobal drobne vrstice in nato pogledal v vprašujoče oči pred seboj ter izbočil spodnjo ustno.
"Ako čutite, da ga ljubite, potem mu odpustite !"
"Da mu odpustim?"
"Nego? Prepričan sem, da on ni pri vsej stvari tako črn, kakor oi človek na prvi mah mislil. Kriva je bila ona. Poznam take ženske; ovije se okoli svoje žrtve in ji ubriz^a-va strup toliko časa, da je omamljena."
"Mislite, da je tako?" je polagoma izustila ona besedo za besedo.
"Da, ne da bi samo mislil ali celo ugibal, jaz sem prepričan, da je tako. Imel sem ženo," je nadaljeval Claparede, "k meni je prišel prijatelj. Prvi dan mu je obračala hrbet prav po hribovsko, drugi dan mu je kazala lice, a so besede bile še vedno hladae in 1&-konske, ob tretjem, četrtem prihodu je bilo že vse lepo omehčano. Mesec d u kesneje sem ga dobil v njenem objemu. Bila ja pač ženska ... Sovražim ženske, odkrito vam povem, prav vse po vrsti. Saj ne more človek •najti na prvi pogled drobnega kristala med tolikim kamenjem ..."
"E", je zategnila gospa Charlotte, "tudi v vaših vrstah ni vse zltfto, kar se sveti."
"En primer prosim!" se je postavil Claparede bližje.
"Vaša sablja," je pokazala Charlotte " se sveti, a ni iz zlata."
"Sala," je pripomnil nadzornik, "jaz sovražim kače. Najljubše mi je, kadar morem spraviti na oni svet kako žensko. Tudi za malo nagrado jo rad krstim z bodalom, samo ako vem, da je grešila zoper zvestobo."
V tem je zapel v predsobi zvonec. Na pragu je stal pismonoša in izročil gospej pismo. Ko ga je čitala se je nasmehnila. ? Prijateljica mi piše, da se je sestala z mojim možem. Prosi me, naj mu odpustim."
"Gotovo, gotovo, odpustiti, da, da" je pritrjeval nadzornik.
"Dobro jaz mu odpuščam," je sklenila gospa Charlotte in se zopet nasmehnila. "Povedal nam bo, kako in kam mu je pobegnila to-varišica, haha .. ."
"Kako? On ne ve, da je bila Hedy kršena v srce?" se je začudil nadzornik.
"Ne, nič ne ve. On je prepričan, da mu je pobegnila z drugim. Tako je tudi menih pravil . . . "
"Jako dobro," je udaril z rokama Claparede, "ko me zagleda starega znanca, se ob-jameva kakor nekoč na fronti, ko sva se rer šila iz ognja topov."
"Lepo," je pritrdila Charlotte, "pišem mu še danes,/da mu odpuščam, naj se povrne, vrgla bom njegov nepremišljen korak, kakor skalo v morje, v globino pozabljenja."
Ko je stari menih prikolovratil v bližino Moverjevega stanovanja, je še enkrat pogle-, dal na ovoj, potem pa pritisnil na mali gumtb, ki je bil na desni strani še dokaj visokih vrat. V predsobi je zapel zvonec. Skozi motno o-kno je zapazil menih senco, ki se je večala od trenotka do trenotka. Ko so se odprla vrata, mu je pogledala v obraz ljubka črno-laska.	,
Menih se je prekrižal in pošepetal sam se-'bi: " O lepa črnolaska, kako sem srečen . . Madalena je pobožnega moža prijazno sprejela. Menih je pokazal pismo gospe Charlotte in pripomnil, da bi rad govoril z gospodom soprogom.
"Izvolite, izvolite," je s sladkim obrazom odprla črnolaska vrata in stopila na stran. Gospod Mover je segel menihu v roko in čital
pismo. Med tem se je Madalena živahno raz-govarjala s pobožnim starcem. Menih se je zanimil zlasti za umetnine. Španka mu je razkazovala umetne slitfe, med njimi krasno Madono, katero je po njenem zatrjevanju prinesel njen soprog naravnost iz Rima.
"Divno," je vzkliknil menih, "krasna je harmonija barv. Vsekakor umetniško delo, vredno teh krasnih oči Matere božje, ki sijejo na nas zemljane, kakor solnce in nas varujejo pregreh."
Madaleno je uprav veselilo, da se more enkrat v življenju razgovarjati s človekoim, ki je prilezel izza samostanskih zidin, kakor krt iz zemlje na solnce med ljudi. Tam za obzidjem, tam je doma puščoba, tema in smrt. Ko je prečital gospod Mover pismo, je obvisel z očmi na oblaku, ki se je odmikal kakor njegove misli dalje in dalje v vsemirju.
"Torej," je nagubančil čelo, "torej Lean-der se namerava vrniti?" Vraga, gotovo namerava tudi Hedy kaj «ličnega ukreniti!? Treba se bo požuriti in čim preje spraviti to žensko v denar. Ako se vrne Hedy je možnost velika, da mi Madalena pobegne. Uničena bi bila moja kupčija in poteptana čast." Tako je premišljeval in izpustil iz oči bežeči oblak. Potem se je približal onima dvema, ki sta živahno kramljala.
"Kmalu morava odtod Madalena, gospod Leander se namerava vrniti."
"Da, da dragec," je priskakljala Španka zapustivši pobožnega moža, ki si je še vedno ogledoval umetnine, "kmalu morava odtod, tja v oni gaj, v tvoj grad . . ."
"V grad, v grad haha," je priskočil tudi Mover in se zavrtel krog podolžne osi svojega telesa.
"Kako ste srečni," se je oglasil iz kota menih. "Pri nas za samostanskim obzidjem ni
take sreče."
"Izvolite prisesti," je odmaknila Španka stol in dostavila. "Vaš cilj je onstran groba, naš tostran njega. Vi, ki živite za mrzlim oklepom zidim se veselite posmrtnega življenja, mi pa si ustvarjamo raj v srečnem zakonskem življenju že pred smrtjo."
Menih, ki je imel na te besede pripravljen prav prikladen odgovor, je molčal in raje nagnil časo.
"Kakor vidim," je povzel besedo Mover, "moram še nocoj pisati oskrbniku moje graščine, da uredi vse potrefono. Oprostite," se je obrnil k staremu menihu, "takoj se vrnem." Stopil je v sosednjo sobo in mrmral. "Jaz ti botn dal grad! Jaz ti bom dal graščino! Ca kaj lisica!" Prav v tem trenotku, ko je ravno namočil pero, je Madalena vrgla obupen krik. Ko Mover priteče v sobo — ni meniha nik.ier več. Mesto njega sedi na istem stolu še dokaj mlad človek s črnimi ibrkami pod nosom in se smeje ... Ob njem leži na tleh njegova brada, dočim je z nogo stal na halji. Madalena se zvija za zaveso in s strahom strmi v znani obraz.
"Ali se me 5e kaj spominjate?" je vstajal gospod Burov in se ji oprezno bližal.
•Mover4!" je planila Madalena k ljubimcu in se mu vrgla krog vratu. "Ta človek me hoče odtrgati od tebe!"
Gospod Burov je pomežiknil z očmi. "Ne vas—gospa Majolly," se je nonorče-val Burov. "Ne vas — iščem le vašega ma-nagerja, ha, ha ... "
Ko je to izrekel, je segel preplašenemu gospodu Moverju v roke in se nasmejal. "Zdi se mi potrebno, da se ponovno predstavim. Jaz sem detektiv Burov; človek poštenih misli.."
"Pretkanec!" je siknila Madalena skozi zobe.
"Kaj je na stvari?" je dejal popolnoma mirno gospod Mover. "Kaj je torej z vami — ali stey detektiv ali ste menih?"
"Kakor kaže," se je nasmehnil. "Časih sem detektiv, časih sem starec in če ni drugače, se prelevim tudi v mornarja ..." je pdgledal Madaleno.
"Kriste!" se je prijela za glavo Madalena,
"torej vi ste bili tisti?"
"Menda že," je dejal Burov, "samo oni čas
nisem dobro videl ..."
Razočarani duhovi so se kmalu umirili. Ko so izpraznili pol Steklenice opojnega bur-gundca, je Mover prišel do spoznanja, da je našel v pretkanem detektivu dobrega pomočnika.
"Stvar je za enkrat urejena," je vstal po kratkem molku. "Dovolita mi, da napišem o-no pismo, ki sem ga bil malo preje nastavil. Izvolite biti gospod Burov tako prijazni in pozabavajte za nekaj trenotkov vašo — hm, Marie Walner ..." Nasmejal se je in odšel v sobo.
Ko je Burov videl, da so se za njim vrata zaprla, se je oprezno nagnil k črnolaski. "čujte Madalena, prodali vas bodo!" "Kdo?" je odmaknila glavo za dobro ped Madalena.
"Pst! Pst!" je položil detektiv prst na u-sta. "Vse vam povem. Verujte v moje besede — ja? vas lahko rešim ali pa pogubim. Deset tisoč frankov hoče nekdo zaslužiti z vami . . . Dolže vas tatvine, zločinov in drugih opasnih stvari . . ."
"Kaj govoričite!" je kakor v sanjah izble-
betala ona.
(Dalje prihodnjič.)
(Konec.)
Bog se je silno začudil in ni vedel, ali naj bi bil žalosten ali ¡Vesel, ko je ugledal, da samo za-I jec potrpežljivo čaka na dvori-šču. — Dobro sem vse napravil, si je mislil, ko je samo zajec I nezadovoljen. No, tega nagradim pošteno, nočem, da fcil rekel : le jaz sem revež na svetu. In je odprl okna balkona, solnce je planilo na dvorišče, da i je zajec zaječal od prehude [svetlobe.
— Kaj ti je? je vprašal Bog. — Povej svoje križe in težave; dobre volje sem danes, vse ti uslišim.
Zajec se je postavil na zadnje noge in zmigal z ušesi, na-
to pa se je prevrnil v znak spoštovanja na hrbet in zaprosil:
—	Poglej, večen strah me spremlja. Preganja me vsakdo, posebno človek, odkar je iznašel puško. Nimam niti ene mirne minute, še spati moram z odprtimi očmi. Reši me tega, iro-spod, in daj, da bom odslej jaz preganjal avoje preganjalce!
Tako je zaprosil in tse postavil spet na noge ter milo migal z prednjimi tačicami.
—	Prav! se je oglasil Bo« in jel premišljati, v kaj naj spremeni zajca, da mu bo prošnja pošteno uslišana. Ali naj ga spremeni v leva? Tega lovi človek! V žirafo? Boječa žival je to. V kokoš? Lisice jih žro.
GANDHI POJASNIL SVOJO NOSO
Z3 -
Mahatma Gandhi ja nad«mo v anatn intarvjuvu dajal, da predstavlja njogarva ravna oblaka bodo vačina prabivalstvs v Indiji. Rason toga on v
i tako nošo vorjamo tudi is adraftratvonib osirov. Živi salo skromno. Ob lok o si tka aam. Na #aj sliki jo s anim amsriskim ragM>rtarjaan, ki ga intorvonara. Spodaj jo aparat, ki jomljo sliko in glas sa filmaka-svočna porodila, ki jib oddajajo v kino teatrih. Gandhi prido brikono v London na konfsrsnco zastopnikov Indijo ia Voliko Britanijo, Id jo sklioujo angloika vlada aa ro-šitov Indijskega vprašanja. Anglija je pripravijana dati Indiji formo do-minjona, kakor ga ima npr. Kanada, toda po rasvojnib stopnjah.
Račun razpečanih
Driovs in mosts	Rod	na Dual.	Isjom.	Lotns	Moso4nl	Konv. fond	Skupaj
					priapavkl	J. 8. Z.	
		sa rnaaoc	april	1931.			
ILLINOIS»							
Springfield _	4	2	—	— $	1.90	$ .60	$ 2.50
Waukegan______	24	10	—	—	10.70	3.40	14.10
Ogleaby ____	S	13	—	—	5.15	1.50	6.65
Chicago It. 20 „.	15	15	—	—	9.75	3.00	12.75
Chicago it 1___	80	% 10	—	—	27.50	9.00	36.50
MICHIGAN:							
Detroit it 114 _	20	20	—	—	18.00	4.00	17.00
Détroit it 115__	40	—	—	—	12.00	4.00	16.00
OHIO:							
Newbuigh______	2	1	—	—	.95	.30	1.25
Glencoe________...	2	6	—	—	2.70	.80	3.50
Powhatan Point_	—	6	1	—	2.10	.60	2.70
Piney Fork_____	19	6	—	—	6.10	1.40	6.50
Collinwood_________	15	5	—	—	6.25	2.00	8.25
Girard _____________...	—	7	—	—	2.45	.70	3.15
Power Point ........	—	3	—	—-	1.05	.30	1.35
	2	5	8	—	2.35	.70	3.05
PENNA:							
West Newton	9	—	—	—	2.70	.90	3.60
Sygan .............	11	14	3	—	8.20	2.50	10.70
Herm\ie ..............	8	1	20	—	2.75	.90	3.65
Burgettstown ........	6	2	—	—	2.50	.80	3.30
	20	' 10	—	1	10.50	3.00	13.50
Central City	7	2		—	2.80	.90	3.70
Forest City ........	5	5	—	—	3.25	1.00	4.25
Canonsburg .........	8	2	—	—	3.10	1.00	4.10
Imperial________	1	8	2	2	5.10	.90	6.00
	1	4	—	—	1.70	.50	2.29
Moon Run________	5	—	5	—	1.50	.50	2.00
WISCONSIN:							t
Milwaukee ............	25	—	—	—	7.50	2.50	10.00
West Allis________	—	10	—.	—	3.50	1.00	4.50
WYOMING:							
Sublet -	3	1	—-	—	1.25	.40	1.65
Skupaj ______	325	168	39	3 $159.30		$49.10	$208.40
Gospodinje jih koljejo. V ptico? Nikdo se ptice ne boji.
Premišljal je in premišljal. Nenadoma pa si je pogladil brado in rekel s sladkim glasom:
—	Prošnja ti bo uslišana! Ali hočeš, da te izpremenim v človeka?
Zadovoljno sta se spogledala; zajec ni mogel spregovoriti besede od same sreče, le kimal je in solze so mu stale v očeh.
—i Bodi! je rekel Bog in, glejte, že je izginila dlaka, uhlji so se skrajšali, vitek mladenič je stal na dvorišču .
—	Pojdi! je ukazal Bog in novi človek je z lahkimi koraki živahno odšel z dvorišča proti mestu.
Ni vedel, kaj naj bi napravil od samega veselja. Ves vesel je požvižgaval, mahal z rokami in strmel v prelepi dan, v solnce, ki se je parilo po zelenih livadah, v šepetajoče drevje, v brezskrbni potoček, ki je nemirno preskakoval kamenje in bežal bogvekam. — To pa to, I si je mislil in je razprostrl ro: ke, — kaj takega pa še ne! Obraz mu je kar sijal.
Pa ga je zgrabila lakota. Zavil je s ceste v travnik, kjer je rastla zadovoljna in polna jablana, splezal je nanjo, po-tresel je, zlati sad je padel na tla. 2e je zdrknil po deblu in se pripognil, da bi pobiral zdrava jabolka, ko se je bogve od kje pojavila repenčna kmetica z vilami v rokah, vpila je in neusmiljeno udarila po hrbtu lačnega mladeniča:
—	Ti bom že dala, potepuh preoblečeni, krasti! Marš-!
Ves se je stresel mladenič in zbežal, kar so ga nesle gole noge, na cesto. In silno se je čudil, ko je spoznal, da niti jesti ne sme kadar bi hotel. — Saj je drevje ustvarjeno za vse!
Nekoliko manj vesel jo je primahal v mesto. Tramvaji, avtomobili ,vozovi. V zraku ae-roplani. Dame v prelepih prosojnih oblekah.
Stopal je po trotoarju in kar .nekam zaskrbelo ga je, ko je videl, kako se mu vsi umikajo. Možak se namreč ni zavedal, da se nikakor ne spodobi, hoditi nag. Hodil je pač tak, kakršnega je Bog ustvaril.
—	Le kaj beže od mene, je mislil, ko ga je nenadoma zgrabila za vrat trda roka.
—	Kaj pa je? je preplašeno zavpil in se ozrl.
Brkati stražnik ga je držal za vrat in ves rdeč v obraz kričal:
—: Ti bom že dal, kaj je, gr doba grdobasta!
Tresel ga je in ga parkrat usekal za uho, nato pa ga je ogrnil s svojo suknjo in ga med smehom ljudi odpeljal.
Za zeleno mizo je sedel sodnik, nekoliko debelušen je sre-
sa m a sac maj 1931.
ILLINOIS:							
Oglesby________	... 2	12	—.	—	$ 4.80	$ 1.40	$ 6.20
Virden __________	13	_	—	—	3.90	1.30	5.20
Springfield_____	... 6	2	—	—	2.50	.80	3.30
Chicago it. 1	. 50	20	—	—	22.00	7.00	27.00
KANSAS:							
A rma .................	4	2.	6	—	1.90	.60	2.50
MICHIGAN:							
Detroit it 114	... 20	20	—	—	13.00	4.00	17.00
OHIO:							♦ .
	- 10	5	—	—	4.75	1.50	6.25
	16	—	—	—	4.80	1.60	6.40
'owhatan Point..	.. 6	4	—	—	3.20	1.00	4.20
i'ower Point ....	,,„ —	8	—		1.05	.30	1.35
	3	2	10	—	1.60	.50	2.10
	40	31	30	—	22.85	7.15	30.00
	5	3		—	2.55	.80	3.35
	- 4	1	20	—	1.55	.50	2.05
PENNAi							
Herminie ..........	7	1	—	—	2.45	.80	3.25
krayn ..............	.1. 6	—	—	—	1.80	.60	2.40
Moon Run ........	.... 6	mmmm	4	—	1.80	.60	2.40
Central City ...	..... 10	2		—	3.70	1.30	6.00
	, 1	4	—	—	1.70	.50	2.20
Imperial ...»......	«... 3	9	—	1	5.05	1.20	6.25
Forest City.......	..... 5	5	—.	—	3.25	1.00	4.25
	6 ,	2	—	—	2.20	.90	3.10
	12	6	—	—•	5.70	1.80	7.50
WISCONSIN:							4.50
West Allis	_	10	—	—	3.50	1.00	
	10	10	—-	—	6.50	2.00	8.50
Milwaukee .......	..... 20	15	Îf	—	11.25	3.75	15.00
WYOMING:						.40	1.65
Skupaj ...	.287	170	7«	—	1.25		
Skupaj M	276	170	76	1	$140.60	$44.30	$184.00
					Tajnlitvo J.		S .Z.
po zrl izpod očal, ko je izpra-ševal jetnika:
—	Zakaj se niste oblekli?
Mladenič je trepetal in ni
vedel, kaj bi odgovoril.
—	Takega-le, je stokal-me je Bog ustvaril, kaj morem zato.
—	S čim se pečate? je nadaljeval sodnik.
—	Človek sem postal! je odgovoril ¡bivši zajec.
—	Kaj delate?
—	Živim! Preje sem tudi živel, pa sem bil zajec.
Sodnik je zmajal z glavo in pogledal orožnika, ki je bil čuvar. Ta se je prijazno nasmehnil v brke, skrivaj pa je sunil mladeniča v hrbet, da je ta skoro omahnil.
—	Nori ste! je zatrdil sodnik in namignil stražarju.
Tako so mladeniča vrgli v ječo in bogve, kako dolgo bi ta sedel, pozabljen, ko bi tiste dni ne izbruhnila vojna.
Tako so ga poklicali iz temnice, ga oblekli v vojaško obleko, mu dali puško in patrone in fg& poslali v strelski jarek. U-bogi mladenič! Kar na lepem se je pojavil med samimi ljudmi, med pokom pušk in topov, med dimom strupenih plinov. Jecal je sam v sebi in nikakor ni mogel vsega tega razumeti. In ko so mu nekoč zapovedali, naj ustreli, naj ubije nekega svojega tovariša, ki se je bil uprl, mu je zarohnelo v prsih, ves prestrašen je vrgel puško v (stran in zbežal. Kaj hočete, imel je še nekoliko živalske na-ture v sebi in ga je bilo sram, ubijati takorekoč svojega brata. Tekel je tri dni in tri noči, četrti dan pa se je oglasil spet pri Bogu, ki je ves začuden prišel po stopnjicah.
—	Kaj pa je? je vprašal Bog.
—	O, Bog, o, Bog! je stokal mladenič in se je vrgel v prah.
{Plazil se je po trebuhu, zavijal oči in ječal: — O, gospod, nikar! Napravi me za najnavad-nejšo peso, za škorpijona, za
barako--le za človeka ne!
Ne, ne, gospod, usmili se me, rajši ostanem pošten zajec!
Gospod Bog se je tako zelo začudil, da se niti zavedal ni, kdaj je dejal:
-— Bodi ti!
Zajec jo je v divjih skokih pobral čez dvorišče, čez pisane vnove in se je izgubil v gošči.
Bog je onemel. Gledal je za zajcem in je sklonil glavo. Nato pa je stisnil ustnice in se s trudnimi koraki napotil v svojo sprejemnico. Tam je sedel za mizo in si je podprl obraz.
i; Dr. Andrew Furlani;
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogdan Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do < 9. «večer. Ob sredah od 9. do 12. dep., in od 6. do 9. rvečer. Tal. Crawford 2893.
Tal. pa domu Rockwall 281S. ...................

John Metelko, 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.

VINKO ARBANAS
1320 W. Utk St., Chicago, III. * Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia cvatlioa sa plaaa, svadbo. y	pograba ltd.
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street Toi. 147«. JOHNSTOWN, PA
Anton Zoraik
HERMINIE. PA. Trgovina s mašanlss blag
Peči in pralni «troji posebnost. Tel Hermlnie 2221.
- OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirs*.e! Povejte jim, da vas veseli,
l( ker oglašajo v Proletarcu
Rusija, Zedinjene države in J,ače 60 bi,e 2Vi*ane zadTljih
ostali svet
mesecev povprečno 45 odstot. Delovni čas znaša sedem ur, pri zdravju škodljivih Milw»uke«, Wis. — V neka- delih pa 6 urv Mladina izpod tcrih tovarnah v našem mestu 21 let dela 3amo šest ur na dan, so odslovili delavce in jih po- izpod A 7 let 4 ure, ostali ¿as pa I slali na "počitnice" za mesec gr^solo. Vsak mladenič, vsa dni ali več, druge pa so prene ka mladenka si lahko izbere hale z obratom za nedoločen poklic, kakoršnega si želi; vse čas; med temi je Manufact- šole ali učni zavodi so brezplač-urers Casting Co. Odslovila je ni.
600 delavcev. Tovarna je pre- Delavci so preskrbljeni za napolnjena raznih izdelkov, starost; po 65. letu dobivajo Delavci so prepričani, da je ta oženjeni 75 odstotkov od svoje odslovitev predhodnik splošne- prejšnje plače do smrti, neože-ga znižanja plače.	njeni pa po 50%. Kavno tako
Položaj se je zadnji mesec je glede zavarovanja za slučaj zelo poslabšal. Kriza udarja bolezni ali onemoglosti. Ker, bolj in bolj tudi po denarnih u- primankuje delavcev, delajo stanovah in večjih podjetjih, tudi ženske, ki imajo isto plačo
Racketeering with Principles
katera prihajajo v finančne stiske. Banke omejujejo kredit. Veliki inženir v Washing-tonu drvi proti popolnemu polomu. Kako nezmožen je ta mož, se je raizvidelo pred dnevi iz njegovega govora v India-ni. O dvajsetletnem načrtu po ruskem vzorcu je govoril kakor šolarček, ki nima najmanjšega pojma o neizogibnih zakonih gospodarskega razvoja.
kot moški za enako delo. Matere oddajo svoje otrotke v poseben zavod, kjer skrbijo za nje izkušene strežnice; ti zavodi so sredi krasnih nasadov, z zdravniško postrežbo in soln-čnimi kopelji. Na vzgojo de-ce se polaga veliko skrb v vseh ozirih.
Vsaka mati prejema šesft tednov pred porodom in istotoliko časa po porodu polno plačo, ne
V vvisconsinski postavodaji se sme pa izvrševati nobenega fi-vrši stara komedija — progre- žičnega dela. Pri porodu ima sivci bi radi služili bogu in bel- zdravniško oskrbo in strežnico cebubu obenem. Kakor krš- na stroške države, čanski socialci v Evropi, takoc Dr. Franklin si je ogledal tudi oni ne morejo rzvršiti čude- zdravstvene zavode na morski ža, da 'bi bilo pomagano de- obali v Kavkazu. Tristo milj lavcem in kmetom, ne da bi dolgo obrežje z izredno milim pri tem škodovali interesom ka- podnebjem, kjer so nekdaj ži-, pitalizma. Socialisti prihajajo veli v tisočih vilah in gradovih z dobrimi predlogami, ki bi iz- plemenitaši ter drugi bogatini, boljšale položaj delovnega služi sedaj bolnim delavcem in ljudstva, toda skoro vsako jim delavkam; po krasnih nasadih progresivna mašina s pomočjo se sprehajajo te žrtve industri-konservativcev zmrcvari, da je je, vojne in prejšnjega čari- j potem brez prave vrednosti, stičnega zatiranja — po morju Nekaj dobrih reform so izdali, plovejo jahte nekdanjih ple-to je res, toda vse to jo kakor menitašev, na katerih se soln-
kaplja v morje mizerije.	čijo bolni proletarci--
Pobožna> Madžarska je uti-j Med drugimi zanimivostmi, snila še en pečat sramote krš- o katerih pripoveduje dr. čanski civilizaciji, ko je obesila Franklin, naj omenim sledeče: dve ženski v polni nezavesti. Po 50 ali 100 milj dolge Groza pretresava človeka, ko "njive" s stoninami traktorjev, čita podrobnosti tega strašne- Velikanske tovarne, moderno ga justičnega umora. Rabelj urejene rudokope, v katerih je sam je jokal med svojim straš- delavnik šest ur, uštevši čas, ki nim delom, kot dete, njegov ga porabijo do svojega mesta v pomočnik pa je odpovedal so- rovu in nazaj. Ogromni, naj-delovanje in zbežal. Ena iz- večji jez na svetu, katerega med žensk je nekaj dni poprej gradi ameriški inženir Hugh rodila v ječi. Celo noč je kri- L. Cooper v Ukrajini, ob reki čala in prosila, naj jo puste ži- Dnjeper. Več ko 16,000 delav-veti — za svojega otroka. To- cev je zaposljenih pri tem deda .bestije so jo umorile — kaj lu. Tukaj se bo nahajala naj-je tem krščanskim hijenam sve- večja električna centrala na to ime mati? Umorili so mater svetu. Jez bo končan v pol-in umorili duševno, tudi dete— drugem letu. toda še tisti dan je prišel duho- V Nižnem Novgorodu so ven s svojo ceremonijo in krstil pred nekaj meseci otvorili ve-otroka — v imenu Boga, ki je liko avtomobilsko tovarno, o-baje neskončno pravičen . . premljeno po Fordovem sisXe-Nedavno se je povrnil iz so- mu. V Stalingradu so dogra-vjetske Rusije dr. Franklin, v dili ogromno tovarno za trak-socialističnih krogih v Milwau- torje in gradijo še okrog 70 to-keeju dobro znana oseba. Mož1 varen noč in dan. Po neštetih ni komunist m ne odobrava — drugih krajih se dvigajo nove,
vsaj ne za Ameriko — komunistične taktike, toda kar pripo-
velikanske tovarne iz tal. Nemška tvrdka Krupp gradi kemič-
veduje o svojih vtisih v Rusiji no industrijo, ki bo stala 130 je nadvse zanimivo.	milijonov dolarjev. V prista-
Priznava, da bo orjaški pet- niščih v Leningradu, Kronstad-letni načrt končan že v štirih tu, v Odesi in drugod se gradi letih in da se je življenski stan- stotine novih parnikov, v Mo-dard v Rusiji dvignil v zadnjih skvi in drugod pa stotine novih mesecih za sto odstotkov.	aeroplanov. Povsod vlada ener-
V osebnem razgovoru je opisoval na široko skoro neverjetne podrobnosti o dviganju silne ruske industrije, posebno polje-
gičnost, katera je mogoča samo v revolucionarnem narodu.
Dr. Franklin se je čudil, ko je videl skupine pojočih delav-
There are men and men. Some are men, others are not. There are men who fight for Justice and Right to the end. Not for money or other material gains, but for principles. Other sell their abilities, trying to convince the masters of their willingness to serve them. That is why the legislatures and city chambers are full of them. That is why there is always a surplus of Judas, offering their services to tyrants, despots and exploiters. Some are paid while others are prostituting themselves with hopes that they too will be remembered by the bosses.
Our nationals are not immune from such creatures who are poisoning the people's mind in various ways. One of them is the arch racketeer of principles. He tries falsely to convince the people that he is fighting for honesty and principles. For a long time he was parading in "Prosveta" as a "radical philosopher".- As a crusader for the truth, a fighter for the downtroden. At the same time he was denouncing his fraternal organization as un-American, because in his opiniou it did not conduct its business in the "American" language. He showed his bit of Klu-Klux-Klanism. This same organization supported him while he was in school.
Years ago he joined the Farmer-Labor Party of this state. Just joined. Later his name appeared in paid advertisements, recommending as a panacea for the American workers to vote for the great engineer Hoover who is now called even by a progressive senator "a great engineer of disaster". This false friend of the workers also recommended in the same styie to vote for such "friends of the people" as former governor Small, state attorney Crowe, mayor Thompson and others. In the capitalist press these men were, for years, accused of corruptions. Not only accused, but it was proven to them and especially to the public which was paying and still is paying the bills.
The panacea he recommended proved of no avail neither for him and much less to the public. He did not become an assistant states attorney. In 1928 the Republican Party did not remember him in its country wide Sanitary District. The old City Hall crew did not feel his support and so everything went wrong.
Our hero became more and more angry. At whom!? Well, at the Slovene Socialists. Peri-haps because they did not provide him with jobs to cool his passion for dollars. Therefore he called them names, hollered
at them "hey, you d---
Hyphen Socialists!" We do not
know what that means and neither does he. In his uncon-trolable angriness he also called us "dollar Socialists", (litis measuring us by his pattern.) We know who is after the dollars. The man who is using the fame of tfoe name he got from his father to praise republican politicians, who were widely ¡discredited on account of corruption, is after dollars only. Certainly he is not doing that for the sake of principles.
Now this man is parading as a proponent of the reorganized Farmer-Labor Party. A few weeks ago he was still "mediating" whether there is any labor political party worth while with which he could affiliate, since the republicans are no more as attractive as in the great days of "prosperity". He probably would have joined the Socialist Party if sufficient jobs anjd with them dollars would be forthcoming. Those who work for the corrupt and other capitalist politicians can never bt good Socialists, and he knows that too. That's why he wants to destroy our organization (poor, naive soul!) and for that purpose every means comes handy. With this aim he is trumpeting the news of the Farmer-Labor Party being reborn.- He is using this among the Slovenes as a mask that he is again a "radical" , while Socialists are only "good-for-nothing dollar-people". — Among the laborites he is pretending to be a sincere worker for the cause of Labor. He will deceive some of them, for a while. But he will not last.
This is a portrait of R. J. jZavertnik, the man who commands the seas to roll backward. He also does other stunts in his spare time of which he seems to have plenty.
Reports adornments
delstva. To leto bo Rusija pri- cev in delavk, ki so šli na delo delala skoro poldrugo milijar- ali z dela. Vsak peti dan je do bušljev žita, kar pomeni, praznik; ena petina delavcev da je predvojni pridelek že se- vsake tovarne počiva vsaki dan, daj za milijone bušljev večji, da obratujo tovarne nepresta-V teku treh let je sovjetsika no. Tudi na kmetijah se dela vlada zgradila skoro 600 o- noč in dan, to se pravi, oralni gromnih tovaren izmed katerih in drugi stroji delajo neprene-tvorijo nekatera velikanska in- homa. V prostem času poprav-dustrijska središča v razvoju. U»jo mnogi delavci, posebno Eno izmed teh je Stalin grad, člani kom. stranke, ceste, nasa-katero je imelo pred vojno o- de ali druge javne naprave, ali krog 50,000 prebivalcev. Sedaj pa si gradijo posebna poslopja jih ima že nad 300,000; petlet- za svoje klube in kulturna sr.»-ni načrt mu predvideva en mi- dišča. Največ so porabili za lijon prebivalcev. Kakor v tem taka središča cerkve in palače mestu, tako se gradi tudi v bivših plemenitašev. vseh drugih industrijskih sre- Tako se dviga moč delavske diščih tisoče modernih delav- države, medtem ko pretresava gkih domov. V Donaki kotlini je kapitalistične države gospo-videl nepregledne cestne bloke darska kriza Zmagujoča Ru-novih, udobnih hiš za delavce, «ija pomeni končni boj med nedaleč stran pa je vlada pu- delom in kapitalom in končno stila več napol podrtih koč, ki smrt tega blaznega družabnega so služile delavcem za stanova- reda.	^ _ _
nja pod carsko vlado; sedaj bi	Spartak.
ruski delavec ne pustil niti svoje živine v teh podrtijah. Dr. Franklin priznava, da je glede delavskih stanovanj Rusija že Amerikanci so v teku prošle-daleč pred Ameriko. Seveda, ga cerkvenega fiskalnega leta da stanovanj za delavce še prispevali Vatikanu za katoli-precej primankuje.	»ke milijone $1,251,000.
Sleep
The following reasons ar€ given by Health Commissioner Shirley W. Wynne of New York city, as to why «leep is essential to health:
1.	Sleep gives the heart a much-needed rest
2.	U permits the brain to take a vacation.
3.	It allows energy to accumulate.
4.	Enables the tissues to be rebuilt and restored.
6. It wards off and cures disease.
6.	It permits relaxation of mind and body.
7.	It serves to conserve bodily and mental strength.
8.	Eight full hours are required by the normal person.
9.	It is really more imimediately essential than food.
10.	Restful slumber is imperative. So aid in abatement of unnecessary noise.
Pennsylvania Socialists Ask Aid for Striking Miners
An appeal to Socialists for relief for striking miners In Pennsylvania and Ohio has been issued by Sarah Limbach, state secretary of Pennsylvania.
"THIS IS AN URGENT APPEAL TO SAVE COURAGEOUS HUMAN BEINGS FROM STARVATION!" Mrs. Limbach says. "Twenty Hhous-and or more coal miners are out on strike in Pennsylvania and Ohio. Every day the strike is spreading. At its inception, it seems to have been almost a spontaneous rebellion of the coal-diggers against their miserable existence. It is fu*ile to blame anyone. In the volleys of charge and counter-charge that find their echoes in your daily newspapers, what sane person would seek to parcel out the metes and the measures •f guilt among the contending parties? Rather, it seems that there sits in the prisoner's box, on trisl for its life, our very social and economic system! And to it increasingly Is being pointed the finger of suspicion.
"Over twenty thousand miners, and two or three times as many more women and children, innocent victims, are now destitute. They sre people without present or future hope. Those living in company houses are , being rapidly dispossessed, and have nowhere to lav their heads. The unions in the fields have no strike relief funds. These people are STARVING NOW, TO-DAY! They MUST be HELPED!
* THE MINERS RELIEF FUND', which is sponsored by the Socialist Party of Allegheny County, is asking not only the people of Western Pennsylvan ia, but ihe people of the whole nation for relief. There is no finer record than thai of Socialists during the miners strike of 1927, when over $100,009.00 was raised throughout the country for the Western Penna. district. A responsible commit.ee has been appointed to handle the administration and distribution of funds and supplies. No money will be spent on an expensive office force, or on rent; services will be furnished on a volunteer basis.
"The fund will be used to purchase the necessities of life, and distribution will be made by the commit.ee DIRECTLY to the miners, with no favoritisni to anyone! A HEALTH CENTER has been established, composed of two groups; one will be a staff of physicians, and the other of dentists, who have agreed to contribute their services free to the ailing and under-nourished children and dependents of the miners. Materials wiU be paid for by THE MINERS RELIEF FUND'.
"We appeal to you, as individual or organization, to send your contribution for as much as you can afford; if you can send no money send food and other supplies. Won't you help these courageous coal diggers and their families? Make your checks payable to 'MINERS RELIEF FUND, JANE TAIT, TREASURER', and send them, or your supplies, to Room 618 Lyceum Building, Penn Avenue, Pittsburgh, Pa."
Police Interference Rouses Socialist Sentiment Among Miners
Johnstown, Pa.—Arrest of Frank Crosswaith, Socialist orator and union organizer, and of Nathan Asbel, local Socialist by Chief of Police Campbell | of Nanty-Glo, Pa., a coal mining settlement near here, has proved a boomerang to coal company authorities, who forced the chief of police to break up a Socialist street meeting after a verbal permit for it had been given by Burgess Evans. Wt* n forfeits had been posted for Crosswaith's appearance at the trial, about 200 people gathered in the Slovene Hall and listened to the finish of his address.
When time for the hearing arrived, a larger crowd had gathered around the borough offices, but the burgess had not shown up. His attempt to dodge the hearing was foiled by the simple expedient of sending Justice of the Peace Gelotte, who had been chairman of Crosswaith's meeting, to
speakers' stand and listened attentively to the message conveyed by the speakers.
William' Swoboda, Socialist Mayor of itacine, Wisconsin, assured ihe crowd that in spite of the handicap in not having bociali* aldermen to bac* him up, he would fight stren-ou*iy to put across a Socialist pro-grain lor the city.
Comrade Hyman Schneid spoke in detail about unemployment, pointing ou. its effects on the working class.
Comrade Adolph Dreifuas, county secretary, read the statement of the Socialist Party of Cook County on the Bank failures. The extent of these failures is so great that it created unbelievable misery amongst the small depositors.
Comrade it. B. Green explained the necessity for joining and strengthening the Socialist Party. He also made the collection appeal which brought in a large amount of money.
Comrade Oscar Ameringer was the dosing speaker. He struck the humorous note in his talk, holding the crowd for over an hour under the spell of his well known oratory. Athletics, dancing, music and re-
drag the burgess into his own court frslhmenta all combined to make the to try the case. He dismissed the picnic one huge success. The various charges against Crosswaith and re- branches of the Party and the Social-turned the forfeit money, deciding ! ist Youth League helped tremendously that there was no foundation for the case. The fiasco ended with Burgess Evans and Chief Campbell reproaching each other for starting the affair.
After the trial, the Socialist group led a large number of people to the Slovene Hall where the crowd had now • augmented to several hundred. Sarah Limbach, state secretary of the Socialist Party, Robert Lieberman, secretary of Allegheny County and Maurice Schneirov, attorney, who had come to defend Crosswaith,
in putting over this Annual Picnic.
Roster of English Division of Branches JSF.
Branch No. 1, Chicago, III. —
Secretary John Itak, 3639 W. 26th St. Meets every second Thursday of the month at the lower SNPJ Hall.
Branch No. 5, Johnstown, Pa. —
»layed to talk to the minen,. Othei I	France. Lan^rholc 6X8
speaker, were Justice Gelotte and	l™'?
Frank Croaawaith.	, Thursday of the month at the b rank-
A conference of Socialists from '"„	i j ru.
Nanty-Glo and Park Hill decided to1	CU"''
follow up this clash with a conference SET'S7	Sumrada>
r> . .	\ 59th St. Meets every second Thurs-
to strengthen Party work among the! A *	^ .cskti* o>
mjntr^	fe I day of the month at the SND on St.
I Clair Ave.
Branch No. 37, Milwauk««, Wk—
John Obluck, 902 W. Mineral St Meets every second and fourth Friday of the month at the S. S. Turn Hall.
Branch No. 114, Dotroit, Mich. — Secretary Agnes Oblock, 8683 Sherwood Ave. Meets every second Friday of the month at 116 W. 6 Mile Rd.
All secretaries are asked to report any changes of officers and meeting dates.
Logical
"What's your nam'e, little boy?" "Sam."
"What ia the rest of it?" "Mule."—Exchange.
Still Waiting
"Before we were married you said my slightest widh would be fulfilled," she grumbled
"I know," replied Murphy. "I'm still looking for one that's alight enough."—Judge.
Socialist Picnic in Chicago Big Success
The old spirit of doing things seems to be returning to Chicago. It first evil^nced itself with the May First Celebrations which were very successful Then followed the Norman Thomus Banquet two weeks later which was a marked success.
To top this off, the Annual Picnic at Riverview Park Sunday, June 14th , was so well attended -that the majority of party members were astonished. The more so since we were only given two weeks time to advertise and work for the picnic. This was due to the {fact that we had been informed of a lock-out of waiters and cooks of the union, and following our principles of backing organized labor, held off further activities pending a settlement. Of course, this seriously hampered the work of the picnic for quite a while but finally the Grievance Combnittee of the Chicago Federation of Labor authorized the Party to go ahead with its* plans, after thanking us for our efforts to help towards a settlement of the trouble.
Thousand of members of the Party, sympathizers and their families attended. It was by far (he best picnic in ten years in this respect and also financially, - the Party coming out ahead several hundreds of dollars. The Large crowd gathered around the
Couldn't Fool Darvin
When Charles Darwin was visiting the country house of a friend, the two boys of the family thought they woiuld play a trick on the scientist. They caught a butterfly, a grasshopper, a beetle and a centipede and out of these evolved a strange composite insect. They took the centipede's body, the butterfly's wings, the grasshopper's legs and the beetle'i^head, glued them carefully together and presented It to Darwin for identification. Darwin looked at the bug and then at the boys.
"Did you notice whether it hummed when you caught it, boys?"
"Yes" they answered.
"Then" said Darwin "it's a humbug".—Golden Book Magazine. -
Teacher: Now, can any of you tell me which is the most dangerous part of an automobile?
Tommy (who walks to school): "Yes ma'am ,the driver!"
Amerikanci za misijone

TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS
READ	_________
UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES
By HARRY W. LA IDLER
104 pages.......... price -| 5c
Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT
By OSCAR AMERINGER
32 pages.......... price 0«
The A B C of Socialism
By FRED HENDERSON"
16 pages.......... price 0«
One Billion Wild Horses
By STUART CHASE
24 pages.......... price ()c
Literature agents!
S.nd for th. qu.ntity pric.».
SOCIALIST PARTY of AMERICA
2653 Washington Blvd.
Chicago, III.

A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
r tt
NO. 1241.
Publiais W—Mv «t 3S39 W 2«»K St
CHICAGO, ILL., JUNE 25. 1931.
T »< «oben« i W.^awoM 1—4.
VOL. XXVI.
Planning for Socialism
Many wise men are today writing of the United States for "economic planning" and it is obvious that the Russian economic program is suggestive of this idea. The use of the word "planning", however, conceals an important distinction. In Russia it is more a matter of building production and distribution while in the United States production and distribution are more advanced than in any other nation.
What is needed in the United States, therefore, is not planning in the Russian sense but the transfer of industries from the corporate owners to collective ownership. That is, a Socialist transformation of American capitalism. When that is accomplished there will be need of planning to eliminate wastes that still survive and to bring production, distribution and exchange into harmonious relations.
"Economic planning" for American capital" ism cannot mean anything else than planning that will benefit the masters of American industry. Elimination of waste and more harmonious relations between production, distribution and exchange under capitalism means helping our ruling classes. A few benefits may drip down to the working class but that, is by no means certain although it is certain that the capitalist class will enjoy most of the gains.
Socialists will concentrate on planning to enlist the laboring millions in industry and politics for a Socialist transformation. Nothing else is worth while.—New Leader.
"Do the Rich Give to Charity?"
Abraham Epsftein, secretary of the American Association for Old Age Security, asks the above question in a magazine article, and answers it with an emphatic "No V* A few rich men give generously, splendidly; but their numbers are not much more conspicuous than those of the righteous in Sodom.
"The vast bulk of the wealthy contribute to none of the charities," says Mr. Epstein. "In many cities, charitable agencies spend far more upon relieving the distress of the workers of certain local corporations than these firms contribute."
Witness Detroit, which has spent more than $2,000,000 to keep Ford employes from starving. Edsel Ford gave $125,000 to this work—Henry Ford gave nothing. In the recent drive in New York to get money for unemployment relief, half a dozen men gave nearly a third of the $8,000,000 raised, and—
"Much of the money came from corporations whic^ docked their employes for stipulated sums." The poor, Mr. Epstein says, in substance, give far more in proportion than the rich.
It is well to keep these facts in mind. Unemployment is with us yet, and will be with us next winter. Shall those who seek work and cannot find it be left to the doubtful, meager, uncertain support of charity, or given a decent, emergency provision from the public purse?—Labor.
Farm-Labor Dreams
That's a cute idea some Minnesota Farmer-Laborites are playing with; let their party nominate electors but not pledge them. Then these electors can vote after the rest of the country has spoken as it will do the most good. Cute idea, I said, but only from the Standpoint of tricky political maneuvering. It is a long step backward from the direct vote for President and Vice President we ought to get. And'it's no way to build a party founded on principle. The Minnesota-Farmer-La'bor representatives in Washington have done enough political juggling. Let the party get a real program ^nd hold itself, its elected officials and its electors to it. That program to be worth anything will be socialistic.
— Norman Thomas.
The Right Stand
Our friend and comrade, James Graham, president of the Montana Federation of Labor, writes me that his body favors federal
unemployment insurance. That is the right stand, for one reason, as he points out, because eastern capitalists drain out of states like Montana its wealth. Federal unemployment insurance would probably require a constitutional amendment, thanks to our reactionary courts. Certainly effective labor legislation requires such an amendment. One of the great Socialist issues of the next campaign should be to push our Socialist amendment on this point.—Norman Thomas.
Progress* Twelve years ago, farmers were prohibited from eating their own ^vheat to beat the Huns. Now they are told to feed ft to their hogs to beat the sheriff.
n......
ARCHLIGHT
fcy 1 Donald
ÉLotrich .
im..........iiil
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
The regular meeting of branch No. 1 JSF will be held Quite a number |on Friday evening June 25.
The National Executive Committee ganda and ideal», of the Socialist Party of America has of the Workman» Circle members are j^T	Y tha 'lllfnoi« and
deciued to remove its National Office also Comrade» of our Party and it is ^®»egat«t or tilt «"nOM ana
to Washington, D. C. No doubt, the logical believe that most all of committee see» advantages in it» them are sympathizers for our cause, decision. But to ua it would »eem Enough prai»e cannot be given these that Chicago is as good a location for leaders and men. If all the worker» a national office a» any other city, organisation» were a» cla»» conscious I	All"mpmhers
It is most centrally located and there-'a« the Workman» Circle, labor would the past month. All members fore easily reached. Our movement have attained many of i.s aim» al-1 are asked to be present be-in .this and the Central and Western territory is just being reborn. The main reason the National Office should remain in Chicago is because
Wisconsin conference will give reports of what has taken place. Other committees will outline different activities of
attained many of i.s aims already.	cause of the importance
these reports. , It is hard for us to conceive the	a
thought that, former. President
Of
we believe that a National Office Harding, in whose administration the | The English Division of should be located in an industrial oii scandals took place, did not know branch No. 1 Chicago, held an center and this we believe offsets what his men were doing. Then why excellent meeting Thursday any advantages that might be gained all this hypocrisy and praise? Why . _	on
in the Capitol city. If ihe Party ;he Memorial? The mere fact that! June the Hth. About 20 mem-had plenty of money then it could the oil leases were being contracted bei'S were present, among them afford to experiment with the differ- should have made Harding look into comrade Joseph Oven and his ent localities.
very successful in their past activities. A large number of prizes are given away at their picnics every year. This year they announce that fifty cash gate prizes will be given away free. The date is set for Sunday July 26. Admission tickets are 35c.
o
Comrade Anton Vičič, subscription solicitor for Proletarec is now touring Southern Illinois. The industrial conditions and unemployment may be bad but this should arouse the people all the more, to demand a more just share of their products. Proletarec is the official organ of the JSF
the matter. And that would make us w|fe Mary. Interesting talks, , t	,
feel that Harding taking no steps were d d	ad ted and has been and continues
ha* ad- knt?w about the *'aft. Making fnr flltllro activities Comrade *U?hting the evils responsible
....................... Oven gave 2"i^na Mkto *he	^ UP°"
the youngsters and suggested|'the working class Ite messages
that lectures and debates be, a*alns the injustice of the
present capitalist system calls
upon workers to unite their efforts against a Class that makes life a living hell. With irv-dustries only working part time, some not at all; the people should have plenty of
WP i \g ^a • %g	, time for reading. Proletarec
signed that a special session would and likeable he get». He has grown < omrade Martin Menton and be called, they passed a law taxing ri*ht into our ranks and says the family of Detroit, Mich., while chain stores, they passed municipal longer he is a Socialist the better it visiting friends in Chicago, also ownership right law and niuch other ^els and the more assured he is of jvisited the office of proletarec. progressive legislation from which the the cause. W e are fortunate to have worker« will benefit. In Illinois they clear thinker am^ng us. His were content to study the need of old "^y trips, lecture» and writeups age pensions and forgot all about the have attracted many a worker. It is unemployed and the employed work- K°od 10 l®°k in*o our own ranks and ers, which public ownership was their admire the men who have stood thru
The Illinois Legislature T— _„ , .,	,	.
journed without doing a thing to lau*hin*	and playing clowning
relieve the suffering oi the unemploy-' Pr*nk* «	politicians
ed or to be.ter the position of the,And wh*n theX	Lincoln
workingman. When we compare the th<; M**	West from the
work of the Wisconsin Legislature1 CttP,to1 and Harding practically with that of the Illinois Legislature	recognition given Lincoln
we can draw a startling contrast. In »» wti hnow that this 1» a game of Wisconsin they passed a compulsory hlde and seek . Hide the scandal old age pension biU, they increased *nd JJ*	*r»ce oi the
the compensation payments, they,ior 1J32- »as appointed a committee to report on(
unemployment insurance at the special Norman Thomas; the more we read session, the Governor has already de- and hear from him the more attached
held among our groups. Mrs. Oven spoke on the importance of good literature which was well received by the members. Following the adjournment, refreshments were served.
most remote thought. No use ¿aying many hard years at the side of all
any more except that eleven Socialists and several Progressives force the issues in Wisconsin while in Illinois we have the Republican and Democrats representing the bosses snd everybody else but the workers. But it's going to change even in
Illinois, some day.
a a a
Whether the Socialist Party of Cook County shall affiliate itself with the contemplated reorganization of the Illinois Farmer-Labor Party shall be decided at a Membership meeting Thursday evening June 25, 11)31 at the Labor Lyceum, kedzie and Ogden. The Executive Committee and the Delegate Committee of the
the workers. We have many others but Norman Thomas with hi» many actions and word» deserves our praise.
Try, Try Again
Dr. Bot+Je—How is your patient doing since his operation?
Dr. Knife—Fine; I think he can afford another before the year is out.	_ .
Got an Opening?
General, all-around manager wishes responsible position; can navigste »team, gasoline and sail vessels, act as Party recommend our participation in chauffeur, expert on poultry and in-
the formation of the party. Our Comrades must not be too conservative, however. The Socialist stand should not permit another progressive group like »that of the La Follette
campaign in 1924.
a a a
We learn that the coal miners strike is spreading every day. We also learn that John L. Lewis, the great "cigar smoker" who is responsible for the ruination of the once powerful United Mine Workers Union of America, has bartered and sent his men back to work in one of the camps of West Virginia, for wages lower than that offered non-union men. The reason for it all is that the West Virginians decided to organize the unorganized men and have succeeded amazingly well. They however, know that Lewis wrecked the sptfndid organization they once possessed and so they do not want to have a ¡thing to do with himu So again, Lewis has come to the assistance of the coal barons and has again »old out the poor suffering devils that have to dig coal. Once these "fat bellied" office seekers get into their office it is terribly hard to get rid of them. We can well take this case and set it aside for a guide for the future—Instead of using the money and power entrusted him to help his regular contributors he uses it to build a machine to subdue the honest and efficient leaders. Out of all this chaos something good must come and it would not surprise us if Lewis and his tribe are completely demolished.
a a a
The Workman» Circle with a membership of over 100,000 members has appropriated $61,000 for 4he Socialist press and Socialist activities. The New Leader and Milwaukee Leader are to benefit considerably by this contribution. The Workman» Circle is a Fraternal organization on the order of the SNPJ. It is controlled by the worker» and always generously contributes for working class propa-
cubation, can handle help; will leave honesty to others.—Ad in the Rural New Yoricer.
Our Detroit comrades are among the most activ.e. Preparations are under-way for a debate between the English Divisions o f Chicago and Detroit. The date, place and subject has not yet been decided.
does its share in enlighting the lasses on the present problems. Our comrades and sympathizers are asked to cooperate with Mr. Vi£i£ and give this paper a wider circulation thru-out this Southern territory.
He Knew
Down in the Southeast is a section w	( that has had three croo failures.
1 Business is rather dizzy. A sma!! Branches of JSF and lodges, town banker in that section asked affiliated with the Educational OI>« oi his old darkey, friends what Bureau will hold a conference,J* thought oi the situation Old
at the Slovene Home in Imp«^*^ ¡¿^ Zm^ ial. Pa., on Sunday June 28. All nothing, nohow, these days. And if delegates are asked to be pre- things don't soon pick up some great sent as important discussions bi* dealing ^ goini ^ 8tart as 8ho' will take place.	" you're born"
It Stuck
Pioneer Lodge No. 559 SNPJ Chicago, will give their annual picnic this year at Steiinar's
Grove in Willow Springs. It is ^	\ loved a *irl and
.	. -c .. ,	1 • made a fool of me.
the largest English speaking She-What a lasting impression lodge in the SNPJ and has been some girls make.
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7.
Fragments
The worst bankruptcy of the present depression is the engineering firm, Hoover and Co.
The per capita wealth of this country is $2,365.25. The per capita worry is 16 hours per day followed by eight of bad dreams.
Even wooden nickels wouldn't look so bad nowadays.
Somebody please page the D. A. R. The American army is using matches made in Russia. They are incendiary.
Well, bad as things are, we haven't got forced labor ia this country. All we get is forced idleness.—Oscar Ameringer.
The law was born in the same cradle as property.—Steele Rudd.
WOMAN'S VICTORY FOE FULL CITIZENSHIP
March 3, 1931, will mark annals of American history another great victory in woman's long battle for equal rights. Late on the last night of the 71it congress President Hoover signed the second perfect* ing amendment of the women's independent citizenship act of 1922, and thereby granted American women citizenship on a basis of complete equality with American men. In this way the United States declared to ithe world that here at least marriage shall not change a woman's citizenship. Under the law of 1922 the American woman who married an alien ineligible for citizenship lost her citizenship, and the wife of an ineligible alien could not be naturalised. The act of March 3, 1931, provides that the women who marry ineligible aliens shall no longer lose their citizenship, that women who previously lost citizenship by such marriages may be repatriated, and that the eligible alien wife of an ineligible alien may be naturalized. This second amendment perfects the women's independent citizenship act. Henceforth an American woman will not lose her citizenship because of her marriage or because of her residence abroad, unless she herself renounces her citizenship.—John L. Cablet in June Current History.
Bank Failures In Chicago
A financial newspaper is authority for the statement that during Ihe past ten years more than 6,000 banks in the United States vhave closed their doors, with losses aggregating more than one billion dollars.
These losses fall heavily on the shoulders of those least able to bear them—widows, orphans and the aged. Wi.h infinite patience and self-denial thousands of working class families have saved a few dollars against the inevitable rainy day—another by-product of the capitalist system—only to see these meager resources swept away over night, leaving in their wake misery and unhappines%
Under the system of capitalist banking, a favored few on the inside knew long in advance when disaster threatens the bank in which they have deposited their money, and are thus enabled to draw out their de-posists, leaving the institution in a weakened condition. When the bank closes it is found that the small depositor suffers the major part of the loss.
Referring to a chain of twelve banks, which closed Tuesday, June 9, 1931, the financial ticker service used by La Salle Street brokerage houses, said: "These banks had long been known to be in a precarious condition." Known by whom? Not the depositors and public — but by the officials of the bank. To keep a bank open under such circumstances is criminal, but no official action will be taken against the officials responsible for loss, because they are prominently identified with the dominant political parties, and are thus immune from prosecution.
With a grand flourish, the capitalist newspapers of Chicago announce that the closing of these banks is a good thing for the com!inunity in ithat it cleans up the weak spots, and makes way for major consolidations, placing the credit of the city in fewer hands, and paving tfoe way for a system of branch banking, thus eliminating the small independent banker.
This financial conditions is no different from the conditions in the whole industrial and commercial system of capitalism.
During so-called prosperous periods small institution»* spring up, build on credit and with the savings of the masses, o%ly to be swallowed up or crushed by the bigger ones; these in turn to be devoured by the biggest, strengthening the rule and supremacy of giant capitalist octopuses over the masses.
This financial anarchy will exist as long as the capitalist system will exist. There is only one wsy out—let the people take over the means of production and distribution, including banks and other financial institutions, to be operated for use and not for profit That is socialism.
In ithis connection the Socialist Party takes ocassion to point out that tihe postal saving system, operated even by a capitalist government, has so far proven to be the safest medium to guarantee ¡the people's savings. Lat tho pooplo own tha banket
Only the Socialist Party, the expression of the exploited, has a program to solrve this problem.
X-Rayed by Cartoonist John M Daer.
LABOR YEAR BOOK
The American Labor Year Book for 1931 has already been issued. This is an annual publication prepared by the Labor Research Department of tfce Rand School of Social Science, 7 East Fifteenth »t.. New York City. It is a volume of over 300 pages, literally crammed with facts and figures on all pha#e.« of working class activities. Each year, It is revised and brought up to darte, witih the additional fact» and figures that have accumulated. It is a mine of information. Naturally lit is used more by editors, reference librarians, and public speakere than other«, but It is useful to anyone who is interested In labor's Industrial or political accomplishments, ardbitions and struggles. It •ells for thres dollars.	•