PTUJ, 28. aprila 1967 Cena: 0.50 '^D (50 SD) Letnik XXi •TednUc« Irhala pod tem imeno' od 24- novembra 1961 dalj€ P' sfciepu ob&nskJl) odborov SZD' Ptuj JE Ormož — izdaja zavoo •Pmjski tedaik- Ptuj. Odgovor na urednik: AnUm Bauman. - Uredinižtvo Ln uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — TeL 158 Številka teko<5e?a račuaa: NB 524-3-72. - Tiska Časopisno podjetj« Manbor s!d tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND » pro4alt izvod 0J60 ND (50 60) Krepko si stistiimo desnice in 5( zaželimo srečen prvi maj. Ostiši naj se znojno čelo, žulja- ya dlan delavca m utrujen um iDUskcm delavca naj se oddah- fieia. Pbhitiino v naravo, poza- hivio na skrbi in si zauiijmo svežega zraka cvetočega maja. Sttherimo si nove energije za naloge, ki so pred nami. Praz.- niijnio prijetno, to je praznik ucišcga dela in ustvarjalnosti.• praznik svobodnih proizvajal- cev in upravljavcev socialistič- ne Jugoslavije. Stroji se bodo iisuivili, marsikje pa bodo de- lavci ostedi na delovnih mestih ifi si prizadevali, da bi delovni ljudje delavski praznik prvi uuii čim prijetneje praznovali. Praz.iuijenio praznik dela, praznik delavcev vsega sveta z vseh kontinentov. Delavcev ne jnolijo narodnost. jezik, kultu- ro. \'('r;•/;;^ .' ; -',('/// povzročajo to- lika ' evsčine in solz. De- lana ni svetu so proti vojni i icinamu, so proti vsem i onuuii in proti vsakemu nasilju. Delavski razred Jugoslavije razvija mednarodno proletar- sko solidarnost z vsemi delavci Sveta in se zavzema za ohrani- u\ miru, za polno uveljavljanje naccl (Uuivncga miroljubnega sožu ja T odnosiJi med državami in narodi. Socialistična Jugo- slavija pod vodstvom tovariša Tita sodeluje z vsemi sociali- stičinmi in demokratičnimi si- lami v svetu, ki se borijo za in- terese delavskega razreda, tr- dno prepričana, da so interesi delavcev vseh dežel enaki, kar je velik prispevek h krepitvi vloge delavskega razreda pri reševanju vseh večjih družbeno- ekonomskih vprašanj sodohne- m s\-ehi it: teženj delavskega razreda z.a uresničitev enotno- sti mednarodnega delavskega in sindikalnega gibanja. Delavski razred socialistične Jugoslavije podpira boj ncsvobodnih naro- dov proti kolonializmu in neo- kolonializ.nm in vsem drugim oblikam, izkoriščanja in za.suž- njevanja, se zavzema za enako- pravno mednarodno sodelova- "/f "/ za pomoč državam v raz- voju. Delovni ljudje Jugoslavije bo- do veselo, prijetno in srečno praznovali 1. maj. V bitki za socializem so izbojevane nove delovne zmage in uspehi. Boj za tiresrnčitev gospodarske in družbene reforme se vodi na ^'seh delovnih mestih. Ta boj '■(ihteva dobro organiziranost Pi'oizvajalnih sil, sposobnost, ziumjc in odločnost vsakega po- saiiiezrnka in vseh skupaj. To so prizadevanja vseh delovnih ljudi za višjo produktivnost de- («. za kvaliteto in cenenost pro- ''■Vodov, s katerimi se moramo '^^'cljaviti na domačem in tujem ''tičšu, kjer se srečujemo z ve- l'k! pri delu skupščine tudi pred šti- rimi leti, za nekatere od- bornike pa sega čas tejia sode- lovanja tudi za deset let in več nazaj in nekaj jih je sodelovalo že v predstavniški Ji orsjanih pred desetimi leti ukinjenega okraj- ncsa ljudskega odbora. Mislim, da lahko izrazim dane> mnenje vseh odbornikov, pred- vsem pa onih, ki smo predstav- ; Ijali svoje volivce eeio desetletje in več, da smo imeli ne- malo skrbi in naporov, da bi pri- ■ pomo£;li našemu mestu in vsej občini oziroma nekdanjemu okrajnemu ljudskemu odboru k hitremu razcvetu, saj smo začeli kot občina v socialistični državi , z dokaj ekstenzi\ nlm kmelij- slvoni, z zelo skromno in zasta- relo industrijo in z neurejenimi razmerami v druRih dejavnostih. Vse nas je vodila le ena misel, kako kar najhitreje ustvariti go- spodarsko osnovo tega tako za- ostalega področja in kako ga iz- kopati iz te nerazvitosti. Ce se ozremo le bežno nazaj in prikli- čemo v spomin čase, ko smo imeli tako skromno gospodarsko osnovo in če pogledamo na da- našnje stanje, skoraj ne moremo verjeti lastnim očem, da smo mo- ^li toliko napredovati. Ce bi si pred dvajsetimi leti zastavili tak načrt, ki je danes dejstvo, bi ve- čina zmajevala z glavo in me- nila, da živimo v iluzijah m da kaj takega ni možno doseči. Za vse, kar smo ustvarili, se imamo zahvaliti socialističnemu družbenemu redu, odnosom, ki ne dovoljujejo živeti samo manj- šini, odnosom, katerih glavna skrb je, da si omogočimo bo5jše življenje že mi in naši prihodnji rodovi. Bežno preglejmo, kako so se razvijale posamezne dejavnosti: industrija se je začela krepiti še- le po letu 195(>, razširjene in del- no modernizirane so bile tekstil- na tovarna v Ptuju, tovarna konfekcije »Delta«, alkoholna in- dustrija »Petovia«, opekarna (Nadaljevanje na 2. stran VeČina volivcev je volila Občinska volilna komisija je ugotovila po rezultatih z vo- lišč končne volilne izide nedelj- skih volitev odbornikov v ob- činski zbor. V občinski zbor skupščine ob- .:ine Ptuj je bilo skupaj z nado- mestnimi volitvami v 12. volil ni enoti — Desternik 1 izvolje- nih 23 odbornikov. Od 24.348 vpisanih volivcev je v nedeljo glasovalo 22.218 volivcev, tako da je znašala volilna udeležba za volitve odbornikov v občin- ski zbor v vsej občini 91,25 ".'o. Izvoljeni so bili: V 1. volilni enoti je bil izvo- ljen .lo/e Seszula. Ptuj, Naselje bratov Res 10; v 3. Viktor To- manič, Ptuj, Rajšpova 10; v 4. Tone Žagar, Ptuj, Gregorčiče\ drevored 7; v 5. Zdravko Turn šek, Spuhlja 68, Ptuj; v 7. Frant Tomanič, Ptuj, Mariborska cc sta; v 9. Anton Hajšek, Cirkov ce 44; v 11. Martin Milošu Slatina 52; v 13. Janez Žampa. Levajnci 10; v 15. Alojz Herga. .Mezgovci 48; v 17. Alojz Bezjak, Moškajnci 16; v 19. Stanko Si- tar, Zg. Hajdina 58; v 21. Franc Holc, Zagorci 5; v 23. Martin Orlač, Skorišnjak 45; v 25. Ludvik Medved, Sestrže 17; v 27. Franc Kovačič, Bukovci 72; v 29. Vinko Dreo, Podlehnik 13; v 31. Silvo Topolovec, Podlož 91; v 33. Stanko Korenjak, Podvinci 14; v 35. Ivan Kolar, fNadaljevanje na 2, strani) Občinski odbor SZDL Ptuj in občinska volilna komisija se zahvaljujeta vsem krajevnim organizacijam SZDL, delovnim in družbenim organizacijam, odbornikom občinske skupščine, občinskemu aktivu in krajevnim aktivom in vsem drugim organizacijam in posamez- nikom za njihovo aktivno sodelovanje v pripravah in izvedbi letošnjih skupščinskih volitev. OBČINSKI ODBOR SZDL PTUJ OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA TE DNI PO SVETlI Vojaški udar v Grčiji PETKOVI DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET Vojaški udar v Grčiji v pet- kovih jutranjih urah je prese- netil svet, četudi tako dogodek ni nič novega v grški zgodovi- ni. Grčija je bila že pred dru- go svetovno vojno nekaj časa republika, vendar je le-ta ve- dno postala žrtev vojaških upo- rov in diktatur. ' In vendar mečejo najnovejši | dogodki v Grški prestolnici še posebno luč na trenutne raz- mere. Konec maja bi morale biti splošne skupščinske volit- ve. Pripravila naj bi jih urad- niška, torej nepolitična vlada. Toda prav tiste sile, ki si ne žele, da bi večina grškega ljud- stva podprla protimonarhistič- no usmerjeno Unijo centra pr- vaka Papandreuja, so v skup- ščini, kljub večini te stranke, manevrirale tako, da bi se to ne zgodilo. In ko slednjič ni bilo mogoče storiti ničesar več, so segle po vojaškem udaru. Ali je grški kralj Konstantin ravnal sam ali pod pritiskom dvorske sredine, ko je podpi- sal dekret o razveljavitvi ustav- nih osebnih svoboščin in s tem uporabil tisti čleTji ustave, ki govori o tako imenovanem iz- rednem stanju, še ni povsem jasno. Dejstvo je, da so izva- jalci udara delali v bistvu tu- di proti duhu tega zakona. Opozorilo kraljevega tasta, ni- zozemskega kralja, naj bodo pri takih odločitvah previdni, ni kdo ve kako zalegla. Vsekakor so kralj in tisti, ki stoje za njim, naredili medved- jo uslugo kraljevini kot taki. /.nano je, da so skušali Papan- dreuja, ki je moral svoj čas odstopiti kot ministrski pred- sednik, ker je del njegovih pri- stašev, med njimi Stefanopu- los, zapustil stranko in se je pozneje vmešal sam dvor. Po- zneje so hoteli voditelja te stranke in še nekatere njene prvake očrniti s tem, da so jih posredno ali neposredno pove- zovali s procesom ASPIDA, to je s skupino mladih častnikov, ki so jih obsodili na daljše za- porne kazni, ker so baje kovali v armadi zaroto proti monar- hiji in kralju. In ko vse to ni pomagalo — o tem so pričale tudi hude protimonarhistične demonstracije v Atenah in dru- gih mestih — je sledil vojaški udar. Papandreuja, njegovega sina in še več voditeljev te stranke in levičarske stranke EDA so zaprli. Vojaške oblasti so priredile pravi nočni lov na ljudi in pri tem ravnale izred- no grobo. Vlado, ki jo je v bi- stvu imenovalo vodstvo upora, sestavljajo osebe, ki so se »od- likovale« v boju proti Pai^an- dreuju in naprednim tokovom v Grčiji. Notranji teror, ki traja še naprej — posebna vojaška so- dišča so prevzela pravzaprav vso sodno oblast v deželi in sodijo po potrebi po naglem postopku — vsekakor ne obeta grškemu razvoju v prihodnje nič dobrega. Kot kaže, boclo opravili veliko »čistko« tudi v armadi. Opazovalci v Grčiji so- dijo, da se prav lahko zgodi, da bo prišlo klju^ tolikšni »vnemi« vojske do notranjih spopadov in celo do revoluci- je. Drugi dogodki V ponedeljek je svet pretre- sla novica, da se je pri poizku- su pristanka na Zemljo po daljšem letu okrog Zemlje smrtno ponesrečil eden naj- boljših in najbolj izobraženih sovjetskih vesoljcev Vladimir Komarov. Kakor uradno poro- čajo, se je med pristankom v višini kakih 7 tisoč metrov za- motala vrv zaviralnega padala in onemogočila, da bi se nova sovjetska vesoljska ladja zve- za 1 normalno spustila. Vse kaže, da Komarov prav zaradi tega tudi ni mogel izskočiti z avtomatičnim katapultom. VELIKA IZGUBA Sovjetska vlada je imenova- la posebno komisijo, ki bo raz- iskala tragičen dogodek. Ker se ni podrobnosti, krožijo v sovjetskem glavnem mestu in po svetu najrazličnejše domne- ve. Kaže, da je nova sovjetska ladja zgrajena za daljše prodi- ianje v vesolje in za več ljudi. Komarov je prevzel zelo odgo- vorno nalogo, da jo praktično preizkusi tudi v vesoljskem okolju. Predvsem naj omeni- mo, da je razmeroma večja od iadij tipa vzhod in tudi hitreje leti. Domnevajo, da se je ladja pričela vrteti potem, ko je pri- šla v gostejše sloje ozračja, okrog daljše osi. Po razgovoru med pokojnim Komarovim in vodstvom centra na Zemlji, ki so ga ujeli nekateri amaterji, naj bi ladjo z Zemlje v zadnjih trenutkih ne vodili prav ... Počakati bo treba na poroči- lo posebne komisije. Ves svet pa se klanja spominu velikega vesoljca in človeka, ki je dal svoje življenje za veliko stvar. Obenem je znova slišati opozo- rila, da bi bilo prav, če bi obe velesili raje strnili svoja vesolj- ska prizadevanja in podobna prizadevanja drugih dežel. S tem bi pridobili na času, pa tudi hiteti ne bi bilo treba. Že smrt treh ameriških vesoljcev, ki sploh niso leteli proti nebu, temveč jim je požar v raketi uničil življenje, govori o tem; da se pri Iconstrukciji radf ukriidejo manjše, toda tako usodne napake. ADENAUERJEVA SMRT V torek so svečano pokopali posmrtne ostanke enaindevcde- setletnega bivšega zahodno- nemškega kemclerja Konrada Adenauerja. Kot pravijo poznii- valci njegovega pisanega življe- nja, je z njim umrlo tudi po- sebno obdobje, ki ga je ustva- rila povojna hladna vojna, ka- tere predstavnik je pokojnik v bistvu ostal do svoje smrti. (Nadaljevanje na 2. strani) V Ormožu so koiičcili volitve že v do- poldanskem času Skupščinske volitve so bile v jrmoški občini končane že v dopoldanskih urah. Nekatere volilne komisije so čakale po dvanajsti uri le na manjše šte- vilo zamudnikov. Za volitve je bilo veliko zanimanje. V Mi klavžu je na primer več kot petdeset volivcev čakalo pred voliščem že ob peti uri zjutraj, čeprav so vedeli, da ga bodo od- prli šele ob šesti uri. Vsa voli- šča so bila lepo okrašena. Priprave, ki so jih izvršili ne- posredno pred volitvami, so bi- le temeljite, tako občinskim in krajevnim političnim aktivom, ki so bili na terenu, ni bilo po- trebno intervenirati. Volili niso le tisti, ki so na odslužcnju vojaškega roka, na na delu v tujini ali v bolnišnici. Rezultat, je bil sledeč: v ob činski zbor je od 6231 volivcev volilo 5728, to je 91,8 %, v re- publiški zbor le volilo od 5414 volivcev 5078, to je 93,7 r^, in v kmetijsko skupino od 1017 vo- livcev' 990 ali 97,3" 0. Izid volitev za poslanca re- publiškega zbora: \ Franc Novak 1411 glasov, IVIatija Ratek 2828 glasov, Terezija Štefančič 492 glasov. Za izid volitev je bilo med ob- čani veliko zanimanje. Z.R. stran 2 Stran 2 TEDNIK — petek, 28. aprila 1%7 Vsem občanom iz ptujske in iz sosednjih občin želimo prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela! Občinska skupščina Ptu| Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinsko združenje borcev NOV, vojnili invalidov in re- zervnili oficirjev ter podofi- cirjev Občinski komite ZMS Občinski svet zveze »Svo- bod« in prosvetnih društev Občinska gasilska zveza in vse druge organizacije ter društva iz občine Ptuj Prvomajske prireditve Občinski sindikalni svet Ptuj vljudno vabi delovne ljudi na proslave, ki bodo ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju. V MAJSPERKU V petek, 28. aprila 1967, ob 19. uri bo v domu »Svo- bode« v Majšperku slovesna prvomajska proslava. Program bodo izvajali: — godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj, — pevski zbor »Železničar« Ptuj, — pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk, — pionirji osnovne šole Majšperk. O pomenu praznika 1. maja bo na proslavi govoril republiški poslanec gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije in član plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj FRANC KLEMENCIC. V KIDRIČEVEM V petek, 28. aprila 1967, ob 19.30 bo v dvorani tovar- ne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem slovesna prvomajska proslava. Program bodo izvajali: — godba na pihala tovarniškega odbora sindikata tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Ki- dričevo, — pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj, — pevski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo, — pionirji osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo, — mladina gimnazije »Dušan Kveder« Ptuj — te- lovadna skupina mladink, — recitatorja Stanka Fric in Vlado Donaj iz Ptuja. Na proslavi bo govoril predsednik tovarniškega od- bora sindikata tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo FRANC EMERSIC. V PTUJU V soboto, 29. aprila 1967, ob 19.30 bo v ptujskem gledališču slovesna prvomajska proslava. Program bodo izvajali: — godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj, — pevski zbor »Železničar« Ptuj, — pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj, — pevski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo, — veliki zabavni orkester DPD »Svoboda« Ptuj, — recitatorja Stanka Fric in Vlado Donaj iz Ptuja, — pionirji osnovne šole »Franc Osojnik« Ptuj. Na proslavi bo govoril predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj SIMON PEŠEC. Po proslavi v gledališču bo okrog 21. ure tradicio- nalni prvomajski pozdrav vsem delovnim ljudem — ognjemet s ptujskega gradu. VSEM DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI IN V SVETU ČESTITAMO OB PRAZNIKU IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA. PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! Občinski sindikalni svet Ptuj • OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKA ZVEZA KUTURNOPROSVtTNIH DRUŠTEV in druge organizacije in društva z območja občine Ormož čestitajo ob mednarodnem de- lavskem prazniku ter želijo prijetno praznovanje vsem delovnim ljudem. Zadnja seja otieinske skupščine Ptuj v dosedanien sestavu (NADAL1EVAN1E S 1. STRANI) Zabjak in tovarna volnenih iz- delkov Majšperk. V Kidričevem je zrasla mogočna tovarna glini- ce in aluminija, v Ptuju se je dvignila tovarna avtomobilske opreme. Zgradili smo tudi m nnfriirlila d3 «o =p '■rfrt-.frp TPdvsem v mestu rrmrnr, ^ale. Največja pridobitev je vse- kakor vodovod, ki smo ga gradil; vse od leta 1947, 1960. leta pa je bila krožna pot cevi končana. Do slej je zgrajenega 25 km vodo vodnega omrežja v mestu in v bližnjih vaseh, z vodo pa jf •skrbljenih nad 1500 zgradb Tu di glavno kanalizacijsko omrež ie za vzhodni del mesta je do jrajeno Ureditev pa čaka še =tari del mesta. Po osvoboditvi je bilo v ptuj kem okolišu zgrajeno 59 trans formatorskih postaj, 107 km laljnovodov visoke napetosti in •92 km nizkega napetostnega električnega omrežja. Ti objekt io omogočil!, da je v desetih le- ih po osvoboditvi dobilo elek trično omrežje 146 vasi, medteu «0 ga je imelo pred vojno le 27 na ■ielij, in da je zasvetila električni uč 7960 novim gospodinjstvom ili približno .32 000 prebivalcem i"i uspehi so znatno spremenil »odobo krajev in vasi ter izbolj- ali in olajšali pogoje življenja •rfbivalcev. Ce bi zbrali, koliko sredste\ •^mo investirali v tem času v na Uete in tudi neprikazane objek le. dobimo naslednjo sliko: Od leta 1957 je bilo naloženih v gospodarstvo 314,337 000 N dir ali 31 in pol milijard S din bre? popravka na realno vrednos' /:adnjega prikazanega leta. Ocf ?sa je bila deležna industrija 15 milijard, kmetijstvo 13 mili iard, gradbeništvo 220 milijo nov. promet z 800 milijoni, trgo vina s 650 milijoni, gostinstvd 150 milijonov in obrt s 600 mi- lijoni (vse v starih dinarjih) Tudi negospodarske organiza- cije so bile deležne velike denar- ne pomoči in je bilo zanje po- rabljeno 65,500.000 N din ali 6 in pol milijarde S din. Po deležu je bilo porabljenih za stanovanjsko dejavnost 3 milijarde, za 'tomu- nalo 1 milijardo, — nekaj več za šolstvo, prosveto in kulturo, 700 milijonov za zdravstvo in social- no varstvo, 300 milijonov za dr- žavno upravo in ostale dejavno- sti, (za vse v starih dinarjih). Ce zberemo vse investicije primar- nega (gospodarstvo), in sekun- darnega (družbeni standard) po- dročja, dobimo ogromno nalož- bo 390 milijonov N din ali 39 mi- lijard S din za obdobje 1957-65. Ta sredstva so nam omogočila, da smo lahko tako vidno in po- spešeno napredovali, ter da smo dosegli visok vzpon, ki ga občuti- mo že sedaj, še bolj pa ga bomo .'aznavali v prihodnjih letih. Ra- zumljivo je. da za tolike naložbe ni bilo dovolj lokalnih sredstev in da so sodelovali pri nekaterih velikih investicijah tudi federa- cija, republika in okraj, saj je bil v nekaterih letih obseg novo- uradenj po vrednosti celo večji kot v občini ustvarjeni narodni dohodek. Tako je sodelovala fe- deracija s 43 "/n porabljenih sred- stev (TGA, farmi), republika 7 10 «/0, okraj s 5 "/0. občina s 15 "/n gospodarske organizacije s 23 "/r in banke z dobrimi 3 «/n. Tako so znašali skupaj lokalni viri (ob- čina, udeležba gospodarskih or- ^ranizacij. banke), 42.5 "'n Vseka- kor velika udeležba lastnih vi- rov, ki se je marsik,fe močno od- ražala (predvsem v delitvi oseb- nih dohodkov in v skladih skup- ne norabe). Tudi ustvarjeni narodni doho- dek te kazal hitro rast. Od 10 P milijard v 1960 je porastel skoraj 20 mili,iard v letu 1964 medtem ko .je za letos predvidi dvig na skoraj 30 mili.iard — pri kazan v nominalnem porastu. I Hkrati z rast.io narodnega do I hor?»-3 «:«> ip n"v<-čala tndi prn rairiir-Un nntro^niii Xa Ic 7aj«> 'mala leta 1960 5,3»/o narodnega dohodka, nato se je dvignila v letu 1965 na 10,7 "/n narodnega do- hodka in se je nato nekoliko zni- žala in je za letos predvidena v višini 8.9 "/o narodnega dohodka {večje omejitve proračunske po- trošile zaradi reforme), V tem času so imeli upravni i)rgani in skupščina velika dela Prikazane in združene ugoto vitve le v grobem zajete, zgovor- no pričajo o vsem, kar smo do- segli v preteklih štirih 'etih in pred tem. Nemala zasluga za to gre vam. predstavnikom obča- nov in delovnih ljudi, svetom skupščine in njih članom, ki ste s čutom zavesti, da predstavljate delovnega človeka, dajali zamis- li, kovali načrte, glasovali za na- ^e akcije in uresničevali vse, kar smo sprejemali. Zares, pj»nos.no smo sprejemali. Zares, ponosni "le celice celotne družbene kup- nosti .lugoslavije, toliko dosegel. Zahvala gre tudi upravnim »reannm <;kupščine. pr^dvsom (ovarišu tajniku, načelnikom, re- >rentom in vsem ostalim delav- "em upravnih organov, vodj''m zavodov, direktorjem delovnih skupnosti v gospodarstvu in Iružbenih službah — za vso pod- poro in izvajanje nalog skupšči- ne. In končno posebna .ahvala iosedanjemu podpredsedniku kupščine, tovarišu Vladu Vreč- iu. ki je skrbno, z veliko 'nicia- ive. s poglobljenim in sistema- ičnlm delom, s svojo lomisel- nost.jo In strokovno razgleda- 10S1.J0. z izrednim požrtvova- • »em vp'»ko pripomncf' k našim ^nphom. Prisrčna hvala vsem! VeČina volivcev je volila (NADALieVANll 9 1. STRANI) j Stoperce 62; v 36. Maks Vau- ! -lotič, Dravinjski vrh 2 a; v 37 j Martin Sibila, Pobrežje 45 in v 12. Franc Majcenovič, Zavrč 11. i Za kandidate je bilo oddanih i skupaj 20.859 glasov ali 93,88 «/0, , leveljavnih glasovnic pa je bilo ! !359 ali 6,12 »/0. ; Najboljša volilna udeležba je I bila v Zavrču, saj se je volitev i udeležilo kar 97,43'Vo volivcev j \'ajnižja udeležba je bila v Haj I dlni, kjer se je volitev udeležilo i 82,17 «/0 volivcev. Največ neve- ljavnih glasovnic je bilo odda nih v volilni enoti Podlehnik II, in sicer 178 ali 19,41 "/o, najmanj pa v volilni enoti Desternik 11 kjer je bilo oddanih le 8 ali i,87'V(i neveljavnih glasovnic. Prav tako je občinska volil na komisija ugotovila tudi sončne rezultate za volitve od lornikov v zbor delovnih skup nosti skup.ščine občine Ptuj. V 16 volilnih enotah je bilo izvo I eni h v ta zbor 27 odbornikov V Jvch volilnih enotah so bile stočasno tudi nadomestne vo litve. V zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj so bili zvoljeni: A) Skupina gospodarstva V volilni enoti št. 2 — Adolf vosi, Kidričevo 7 (276 glasov); 4 — Viktor Prelog. Ptuj, Jesta Jožeta Potrča 20c (171); 6 — Jože Kolar, Majšperk SI (296); št. 8 — Anton Valen- (in. Ptuj, Ormoška 1 (354); št. ;0 — Otrnar Gajzer, Ptuj, Ciril- vletodov drevored 2 (471); št, !2 — Franc Prime, Cesta Jože- ta Potrča (455); št. 14 — Maks \.ampl, Zg. Hajdina 44 (431 ); št, 16 — Jože Skerlovnik, Ptuj, iregorčičev drevored 7 (459); U. 17 — Viktor Pislak. Leš)e 22 201); št, 18 — Jože Pulko, Ptuj, Naselje bratov Reš (296); št. 19 — Cvetko Doplihar, Ptuj, Ci ril-Metodov drevored 8 (373) ^t, 20 — Martin Zuran, Cirku iane 42 (246); št. 21 — Konrad anžekovič, Stojnci 100 (225) rnočja KS Videm in Leskovec, V tej volilni enot) je bilo odda- nih 49 neveljavnih glasovnic ali 11.61 »/n. V 110. volilni enoti je od sku« paj 9437 vpisanih volilnih upra- vičencev prišlo na volišče •'^95 volilnih unravičencev ali '•■8,95 "/o Za kandidatinjo Lojzko Stropnikovo, predsednico ob- činske skupščine, je bilo odda- nih 7863 glasov ali 93,66 "/n; ne- \elia\'nih glasovnic je bilo 532 ili 6,34 «/0, V 112. volilni enoti se je od skupaj 7262 volilnih upravičen- cev udeležilo volitev 6655 volil- nih unravičencev ali 91,64" 0. Za kandidata Jožeta INGOLIČA, /^veznega sekretarja za kmetij- stvo in sozdarstvo, je bilo od- lanih 6035 glasov ali 90,68 »'o; neveljavnih glasovnic je bilo ^^20 ali 9,32 »/o: V volilni enoti št. 114 se je od ^kupaj 9112 vpisanih volilnih 'oravičencev udeležilo volitev M50 volilnih unravičencev ali ^9,44 n/n. Za kandidata Vladimir- ia VREČKA, podpredsednika ibčinske skur^ščine, je bilo od- lanih 6989 glasov ali 85,75 «/0; leveliavnih je bilo 1161 glasov- ne ali 14,240/0. Vsem izvoljenim odbornikom n poslancem je občinska volil- na komisiia izdala potrdilo o njihovi izvolitvi v občinsko kunščino oziroma v skunščino ■^ocialistične republike Sloveni- e. Občinska volilna komisija se '.ahvaljuie vsem volilnim od- bornikom in vsem ostalim ob- 'anom, ki so kakorkoli prispe- li' k uspešni izvedbi volitev V sredo, 19. aprila, in v nedeljo, "3 aprila 1967, Volilna udeležba za volitve )dbornikov v skupščino občine '"'tuj in v republiški zbor Skup- ščine SRS je bila več kot za- lovoljiva in so s tem občani in lelovni ljudje ptujske občine se enkrat izpričah svojo pri- padnost naši socialistični dru- 'beni skupnosti. Občinska volilna komisija je ugotovila tudi končne volilne rezultate za volitve treh poslan- cev v republiški zbor skupščine SRS. V vseh treh volilnih enotah le bilo vpisanih v volilne ime- nik; 25.811 volilnih upravičen- cev. V nedeljo se je volitev udeležilo 23.200 volilnih upravi- čencev ali 89,88 «/0. Za kandida- te je bilc oddanih 20.887 glasov Ui 90,03''/o, neveliavnih glasov- nic pa je bilo skupaj v vseh Ireh volilnih enotah 2313 ali 9,97 o/o. Zaradi pomanjkanja prostora ni objavljeno poročilo v celoti, ker bo tako objavljeno v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj. Sprejem kurirčkove pošte v Ormožu Prejšnji teden so ormoški pi- onirji pričakali »Pionirčkovo pošto«. Zbrali so se na roko- metnem igrišču. Po spre'emu »Pionirčkove pošte« je zapel ve^ pesmi šolski pevski zbor, šolar- ji so zanlesali in recitirali. Med programom ie Milena Bokša- Bac, prvoborka. pripovedovala o svoiih doživetjih in delovanju med NOB in o koristnem delo- vanju pionirjev v tem času Z. R- Stran 3 TEDNIK — petek. 28. aprila 1%7 Stran 3 BESEDA PROIZVAJALCEV - SAMOUPRAVLJAVCEV OB NJIHOVEM PRAZNIKU Franc Emeršič ZERJAVOVODJA V ELEKTRO- LIZI »B« TOVARNE GLINICE IN ALUMIN1.IA »BORIS KI- ^ . DftlC« KlDRiaSVftL. ........ Ptuj, Kidričevo in Majšperk pripraivljajo vsako leto večje proislave za vse zaposilene, im si- cer j-e vsaiko leto o^rganizatcir teh proslav sindikat, poibudnik pa Občiiinisiki sindiikalni svet. Tuidi Letos bo za zaiposleme v naši tJovarnii in iz naselja v Ki- dričevem v dvorani restavracije proslava in sicer v petek, 28. aprila, zvečer pa bo igral aniisgm- bel SLaki, in sicer najiprej na svo- jem koncertu, poltem pa za zaba- vo zbrainim, gositiimske usluge pa bodo prepustiili gcstinskemu podjietju »Haloški biser«, ki ima v Kidričevem restavracijo. Tako bodo prosiLaivilii 1. maj v Kidriče- vem. Delavci, ki odpotujejo iz Ki- dričevega domov v razne odda- ljene kraje, priisoiSitvujejo pro- slavam v domačem kraju, kjer te pripravijo množične organizaci- je. Nekateri počivajo, obisikuje- jo svojce im prijatelje v domačem krajTj ali pa celo kam odpotuje- jo. Vse je pač odvisno, kateo si kdo pomaga naiprej in kakšne možnosti, ima za to. Pomekcd ra- zume jio zaipoisileni praznik in ne- deljo za dan, ko lahko mirno opravijo kakšno domače delo, ko jim pri tem lahko drugi po- magaijo in ko ni potrebno misliti, ali bodo pravo^ča-sno na delu ali ne. NaSa veliiika tovarna za praz- nike ne preneha obratovati. Vsaj eden ali dva dni nekateri delav- ci niso prosti, ker jih tovarna potrebuje na delovnem mestu. Takrat nikdo rad ne nadomestu- je drugega, temveč mora vsakdo sam na delovno mestc, razen v nujnih primerih, ko ie tudi za- mena nujna. V očeh nažih delavcev imajo prvoanajski praizniki tradicional- no, pa tudi praktično vrednoGt, odviisno od možnosti in potreb vsakega posameznika. Marsikdo je tudi po praznikih utrujen, ker ima vednc polne roke dela, dru- gi pa bi lahko počivali, pa se utrudijo na potovanjih ali na dolgih vož.njah. Trije dnevi so za marsikaterega avtomo^biilisita pri- ložnost, da se zapelje po asfaltu čim dalje in če imajo lepo vreme, ima,jo tudi srečo, da se v lepem čaisiu vrnejo brez težav. Drugače je, če jih kje najde sneg, nalivi, poplave in karambcla. Z niimi po praznikih ni dobro govoriti, ker neradi odgovarjajo na vprašanje, kako so praznovalii za 1. maj. Marija Gnilšek GLAVNA MEDICINSKA SESTRA V ZDRAVSTVENEM DOMU V PTUJU Zdravstveni delavci se vedno veselijo mednarodnega prazni- ka dela enako kot delavci iz drugih področij, ker se zaveda- jo njegovega zgodovinskega in sodobnega pomena. Praktično praznovanje teh dni pa se le ne- koliko razlikuje od praznovanja delavcev iz drugih področij rav- no v tem, da se delo marsikje res ustavi, življenje pa ne in z njim tudi ne bolezni in nesreče Naš kolektiv se je pripravil na te praznike, moral pa je misliti tudi na dežurne zdravnike, se- stre in šoferje rešilnih avtomo- bilov, ki bodo te dni skrbeli za zdravstveno pomoč in varstvo ljudi. Praznično razpoloženje se marsikje v hipu spremeni, zla- sti pri ljudeh na cesti, ker ne- sreča ne praznuje. Ravno ob praznikih so ceste polne vozil z bolj in manj neprevidnimi voz- niki, pa tudi gostinski lokali z manj in bolj živahnimi gosti in posledice so večkrat različne. Za letošnje leto si vsi skupaj želimo, da bi prvomajski praz- niki vsem minili v veselju in zadovoljstvu ter da bi se vsi skupaj po praznikih zopet znaš- li na delovnih mestih. Naš kolektiv se je pred leti odločil za izlet v Italijo ob pr- vomajskih praznikih, in sicer čez Dolomite v Benetke, Vero- no, Padovo in Trst, kar nam je omogočila podružnica sindikata ZD proti doplačilu. Takšen na- čin skupnega praznovanja je ze- lo prijeten, saj se sopotniki ob praznikih res nagledajo sveta m se odpočijejo ter se po vrnit- vi zopet resno lotijo dela. Letos smo skromnejši v kolektivu in tudi v družinah ter bomo osta- li v bližnji okolici Ptuia, kjer je tudi zelo lepo, saj vse poga-i nja in cveti. ( F Horvat, DELOVODJA PRI GRADBE- NEM PODJETJU »GRADNJE« PTUJ: V 17 letih moje zaposlitve pri tem podjetju, prvotno kot zi- dar, potem kot zidar-skupinovo- dja, in sedaj kot delovodja na iradbišču paviljona »Panonija« v Ciril-Metodovem drevoredu, smo pri »Gradnjah« skupno proslavljali 1. maj v podjetju in tudi na povorkah po mestu, vsak na svoj način pa potem dalje doma v krogu svoje dru- zine ter prijateljev in znancev. Ko smo še lažje zbrali nekaj sredstev za naš sindikat, smo ob 1. maju tudi potovali na iz- let na Pohorje in dalje. Sedaj tega ne zmoremo. Pomen praznika 1. maja vsi naši ljudje razumejo, vendar vse tri dni ne praznujejo. Vsak naš gradbeni delavec ima svoje skrbi in različne življenjske po- goje in možnosti. Njihova oko-j^ Franc Horvat lica jim ne da miru, čeravno so ga potrebni ob nedeljah in praznikih. Razni graditelji jih sprašujejo za nasvete, drugi po- trebujejo njihovo pomoč, ki jim jo težko odrečejo. Na podeželju ne mine delo, da si ne bi lju dje med seboj pomagali, zlasti je to pri gradnjah hiš, pri raz- nih popravilih, betoniranjih in pri drugem. Za pravnike odidejo nekateri zdoma, da se odpočijejo, drugi pa preživijo praznike tako kot njihova okolica, v razvedrilu ali pa pri delu. Glavno je, da se vsi skupaj vrnejo po prazni kih zdravi in sposobni na delo. Ob sedanjem neurejenem vre- menu bo največ naših delavcev ostalo doma in sem prepričan, da bo tudi domače praznovanje za vse zelo prijetno, kar tudi vsem želim. ; Dragica Began /ODJA IZMENE V SAMOPO STREŽNICI »PANONIJA« V PTUJU: Mislim, da je malokdo tako blizu prazničnemu vzdušju ob prvomajskih praznikih kot so ravno zaposleni v trgovinah. To, da primerno okrasimo pred prazniki trgovine in izložbe, m glavno, pač pa drugo, da se pri ljudeh pred prazniki in ob njih nekaj spremeni. Zdi se, kot da bi vsi odložili skrbi in težave za nekaj dni in so veseli, da so ži- vi, zdravi, zaposleni in upošte- vani. V trgovine pridejo moški in ženske, odrasli in mladi dob re volje, nasmejani in za spo- znanje bolj potrpežljivi, kot so sicer. Radi se pomenkujejo, kaj vprašajo ali so zadovoljni z medsebojnim pozdravom. Zdi se mi, da se navzamemo od po- trošnikov tega razpoloženja, pa čeprav nas dnevi pred prazniki bolj utrudijo kot drugi. Večji promet zahteva več dela, več vestnosti, potrpljenja in dobre volje. Vsi nakupijo več kot po navadi. Poleg vseh prijetnosti pa se le počutimo na praznik tako utrujeni, da nam je 1. maj res dan počitka in priprav na druga dva praznična dneva, ko smo zaradi posebnosti naše tr- govine tudi zaposleni. Nismo edini, ker so marsikje v službi dežurni, nočni čuvaji in dnigi, smo pa. si vsi enotni v prepriča nju, da za vse praznike ne po- menijo istega. Nekateri imajo to srečo, da vse zaprejo in jih podjetje, zavod ali ustanova ne vidi od dneva pred praznikom do ponovnep;a začetka dela čez 1, 2 ali 3 dni. Trgovina pa mora biti tista, ki upošteva, da po- trebujejo ljudje doma, na poto vanju, na izletu itd. marsika i in so zelo veseli, če najdejo tu ali tam odprto vsaj eno trgov i no. Kolikor so za nas praznični dnevi manj prijetni, so toliko prijetnejši potem dnevi letnega dopusta. Takrat smo tudi mi skrbi in dela prosti in se po- tem zopet veseli vračamo na svoja delovna mesta. Vsekakor ni mednarodni praznik dela prvi maj samo praznik delavcev, ki se trudijo pri strokovnem in političnem ter samoupravnem delu, ki upo števajo in spoštujejo boje in zmage delavcev prednikov in revolucionarne pridobitve tega boja. Prvi maj je tudi praznik podeželja, kmetov in njihovih družin. Ti odložijo svoje delo in so solidarni z delavci tud* ob praznovanju njihovega dne, simbola revolucionarne bojevi tosti in delovne marljivosti, hn mane pozornosti do soljudi in mednarodnega sporazumeva It j a. Vinc Širovnik KVALIFICIRAN KLETAR V OBRATU KOMBINATA »Slu VENSKE GORICE« PTUJ: V tem obratu, prej samostoj lein podjetju, sem že 20 let in sem v tukajšnjem kolektivu preživel razne prijetne oblike prvomajskih praznovanj. Spo- minjam se prejšnjih let ko so bile na dan 1. maja po Ptuju povorke in se jih je naš kolek ti v udeleževal s transparenti parolami in zastavami in je bilo vse res svečano. Škoda, da je Ptuj to opustil in da so se lju- dje takih praznovanj odvadili. Po proslavi smo se zbrali v pod jetju in izpraznili kgupico dve do dna in napili na zdravje de- lavcev pri nas in po svetu. Tudi doma je bilo vedno veselo pri vseh naših sodelavcih. Vse let ne čase smo v kleti, v temi, na mrzlem, zato nam je ob prvo- majskih dnevih, v zeleni prebu- jeni naravi, izredno prijalo. Vse tri dni navadno nismo bili do- ma. Ce nismo šli kam na obisk, smo se znašli na bližnjem ve.se- ličnem prostoru, kjer ni manj- kalo veselja in pesmi. Praznike smo moški bolj občutili kot že- ne, saj je tudi ob njih ženam ostalo več dela kot nam moš- kim. Poleg vsega domačega de la in veselja je ostalo dovolj časa tudi za počitek, da smo se po praznikih vsi vrnili na delo zdravi in spočiti. V letih, ko nas je bilo še ma lo v podjetju, smo mislih že ob 1- maju na razne izlete, vendar smo se zanje odločili šele po /neje, ko se je vreme ustalilo Obiskali smo celo kraje okrog Sinedereva in tamkajšnje vin ske kleti, kar je bilo za nas po učno in obenem zabavno. Tudi >cdaj sta letno po dva izleta. Tudi v našem kolektivu nas je večina zaposlenih s podeže Ija, kamor se razhajamo vsak dan. V moji okolici na Drav skem polju skoraj ni hiše, ki bi za 1. maj delala, saj je tam mnogo družin, ki skoraj vsi praznujemo in po praznikih se zonet resno oprimemo dela. Prav se mi zdi, da si ljudje tudi za te praznike prisrčno če- stitajo, saj stisk delavskih rok pove, da smo snosohni ustvar- jali in tudi praznovati dan de- la, ko si stisneH.i roke v pozdrav delavci po vseh straneh sveta Vesti iz Kidričevega z nedeljskimi volitvami, ki so bile zelo uspešne, je KO SZDL Kidričevo končal svoje letošnje najpomembnejše delo, saj so volilni rezultati pokazali, da na- ši delovni ljudje popolnoma ra- zumejo važnost in pomembnost tega zadnjega dejanja v živahni predvolilni aktivnosti. Kot pov- sod, je tudi v Kidričevem bilo že v soboto zvečer vse v zname- nju nedeljskih volitev, saj so volilni odjjori imeli polne roke dela pri pripravi m pa okrasit- vi volišč. Vsekakor je potrebno spregovoriti tudi nekaj besed o mladinski organizaciji v Kidri cevem, ki ni smatrala za po- trebno pomagati pri okrasitvi volišča in podobno. Predvsern pa je graje vredno to, da je bil štiri dni pred volitvami sklican skupni sestanek SZDL in pred- stavnikov vseh ostali organiza- caj in ustanov vendar se ga ni udeležil skorai nihče, razen odbora SZDL. Na tak način ni mogoče doseči vidnejših uspe- hov na področju političnega de- la. Naj bo sedaj tako ali dru- gače, volitve so bile dobro pri- pravljene in še boljše izvedene, to pa je tudi uspeh, ki ga ne gre podcenjevati. CICERO - Po volitvah se vneto priprav- ljamo na praznovanje prvega maja, mednarodnega praznika dela. V Kidričevem bo svečana proslava nocoj v dvorani TGA v restavraciji. Prireditelj je to- varniški odbor sindikata TGA. Bogat kuUurni program orga- nizirajo DPD Svoboda Kidriče- vo inDPD Svoboda Ptuj, šola Kidričevo ter sindikat s .svojo §odbo na pihala. O pomenu pr- ypmajskega praznika bo navzo- čim govoril predsednik tovarni- škega odbora sindikata TGA Franc Emeršič. V okvir prazno- vanja sodi tudi jutrišnji nastop gnanega in trenutno zelo popu- larnega ansambla narodno-za- oavne glasbe Lojzeta Slaka, ki °o s svoiimi poskočnimi vižami razveselil staro in mlado, pred- vsem še po koncertu, ko bo prosta zabava. Pridite! 2 Stran I T F D N I K - petek, 2R. aprila 1%? S(rnii 4 Poslovalnica »Izbire« v Slovenji vasi MONTA2NO PODJETJE Elektpokovinar PTUJ Sporočamo javnosti, da imamo vsa delovna mesta, tudi ženska, že v celoti zasedena in nimamo na vidiku nikakršnih možnosti, da bi lahko še koga sprejeli v delovno razmerje. Na prošnje posameznikov žal ne moremo odgovarjati. Kdor ni dobil v 3 ali v 8 dnevih odgovora na že vloženo prošnjo, naj smatra, da ga ne bo dobit, ker ni možnosti za nove zaposlitve, v primeru morebitne kakšne potrebe bomo obvestili p tem javnost po tisku in radiu. Uprava Živilska industrija Petovia PTL J Ob mednarodnem prazniku dela — 1, maju želimo delavcem na vseh delovnih mestih v našem poslovnem območju prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela — 1. maja. Kjerkoli potrebujete brezalkoholne ali razne alkoholne pijače, zahtevajte naše izdelke in vedno boste veseli ter zadovoljni s kvaliteto in s cenami. BESEDA PROIZVAJALCEV - samoupravljalcev ob njihovem prazniku Bojan Kocjan NATAKAR V HOTELU »POETOVIO« PTUJ: V gostinstvu delam že 10 let in se spominjam, da 'sem bil vsa leta ob prvomajskih praz- nikih v službi ob vsaj enem prostem dnevu, kjer smo delali v izmenah. Ko drugi praznuje- jo, smo jim gostinski delavci v raznih obratih na uslugo. Do- mači in tuji gostje prinašajo s seboj mnogo dobre volje in vi judnosti in se nam zdi, da res vsi skupaj praznujemo. Ob na- ših prvomajskih praznikih pri- haja k nam največ domačih go- stov, inozemci pa le v mejah nedelj in njihovih prostih dni. Ce bi proslavljali prvomajske dni tudi v Avstriji 3 dni kot mi in enako v Italiji, bi bilo pri nas mnogo več inozemskih go- stov. Za soboto in nedeljo pred prvim majem pričakujemo več avtobusov avstrijskih gostov, za prvomajske dni pa več avto- busov domačih gostov, ki potu- jejo skozi Ptuj na Pohorje in drugam, in ko se vračajo z raz- nih izletov. Nekateri se pripe- ljejo v Ptuj in od tukaj nada- ljujejo proti Ormožu ali pa pro- ti Rogaški Slatini, proti Celju, Mariboru in drugam. Mislim, da so enako zaposle- ni ob prvomajskih dnevih go stinski delavci tudi drugod ali pa še bolj, odvisno pač od pro- Bojan Kocjan metne točke, ob kateri službu- jejo in od renomeja obrata, kjer delajo. Sam se veselim ti- stih ur ob praznikih, ko bom prost in ko me bo moje veselje do ribolova odneslo k Dravi, kjer se bora malo zaposlil s ča- kanjem na ribe in se obenem odpočil ob šumenju vode in v tišini daleč od hrupa ceste in lokalov. Vsi skupaj se bomo tudi ob letošnjem prvomajskem praz- novanju trudili, da bodo odnes- li vsi gostje iz Ptuja prijeten vtis, kar pomeni za nas veselo svidenje z zadovoljnimi gosti, obenem pa njihovo reklamo za naše mesto in za naše obrate ter za obrate drugih gostinskih podjetij, kjer delajo naši sta- novski tovariši in lovarišice in si enako prizadevajte, da bi bilo \se v redu in povsod zadovoljst- vo. Tudi moje čestitke vsem.za prvomajske praznike. Erna Rimele DELAVKA PRI MLSOKOMBI- NATU »PERUTNINA« PTUJ: , Vseh osem let, odkar sem v tem kolektivu, smo več ali manj vsako leto skupno prosla- vili i. maj, zlasti ko nas je bilo še manj in ko še nismo imeli 7 obratov, kot jih imamo sedaj in tudi ne okrog 400 zaposle- nih. Zdaj je težje organizirati skupno proslavo za vse, ker ni- ti nimamo dvorane, ki bi spre- jela 400 ljudi istočasno. Zdaj, v časureformc, tudi ni možnosti, da bi kaj dobili za prvomajske praznike, da bi' te dni lažje praznovali, saj niti podjetje niti sindikat nimata možnosti, da bi organizirali že za I. maj kakšne skupne izlete. Te ima- mo vsako leto, vendar navadno pozneje, ko je zanesljivejše vre- me in potujemo v turistične kraxe ali v Pivko in njeno oko- lico, kjer je sorodno podjetje in imamo z njegovim kolekti- vom prijateljske stike. Tudi v našem kolektivu je največ sodelavk s podeželja in le del iz mesta, zato različno praznujemo tudi prvomajske praznike. 2ene in matere iz me- sta in s podeželja jih enako praznujemo, saj imamo vse enako polne roke dela. Skoraj vse ostanemo doma razen ne- kaj izjem, ki odpotujejo z mož- mi in otroci na obiske k sorod- nikom ali pa dobijo obiske so- rodnikov. Za može je nekoliko drugače, odvisno pa od tega,, kako se je kateri odločil pora- biti praznični čas. Ribiči, lovci in drugi odidejo po svojih po- teh, enako motoristi in avtomo- bilisti. Nekateri pa v tem času opravilo kako važno domače \ delo ali pa celo pomagajo pri tem drugim, ki so tudi njim po- magali. Zdi se mi, da pa le vsakdo vedno bolj ceni svoj življenjski čas in dobro premi- sli, kako bo porabil čas med prazniki. Otroci najbolj brez- skrbno proslavljajo vse prazni- ke. Šole se zaprejo in ostanejo doma s starši ali obiščejo svoje bližnje sošolce in se vsi skupaj igrajo na prostem. Rekla bi, da se v glavnem tu- di vsi naši sodelavci in sodelav- ke zavedajo velikega pomena prvomajskih praznikov, to pa tembolj, ker vedo, da delajo de- lavci po svetu še danes pod raz- ličnimi pogoji in da tudi dokaj razljčno živijo. Zato mora biti en dan v letu njihov dan in tu- di njihov praznik. Pri nas je pojem delavskega praznika mnogo širši, saj se čutimo v odnosu do dela vsi delavci in enako v odnosu do samouprav- Ijanja, zato pa tudi vsi skupaj radi proslavljamo prvomajske dni. Mi bomo letos proslavili 1. maj na dan pred tem prazni- kom po obratih z nagovorom sindikalnega predsednika o po- menu delavskega praznika 1. ijiaja, drugo praznovanje pa je nrepuščcno vsakemu glede na krajevne možnosti in osebne načrte in želje. Mirko Vogrinec REZKAR V STROJNEM OD- DELKU TOVARNE AVTO- OPREME V PTUJU: Že pet let praznujem prvo- majske praznike kot delavec te- ga kolektiva. Imeli smo že skupne proslave na dan pred praznikom, ob koncu dela, da smo bili potem vsi prosti za pr- vomajske dni, ko v tovarni v proizvodnji nismo delali. V našem oddelku, pa tudi v drugih oddelkih naše tovarne, je več sodelavcev iz Ptuja in oko- lice. Več je takih, ki živijo ob skromnih dohodkih skupno z družino ali s starši in ki osta- nejo za praznične dni doma, ker nimajo možnosti, da bi kara potovali ali koga obiskali. Ne- kaj jih odpotuje z vlakom in z avtobusi in nekaj izjem z oseb- nimi avtomobili, kamor jih vle- če srce in kakor se pač dogo- vorijo pred prazniki. Škoda, da tudi naša sindikalna organiza- cija nima možnosti organizirati ob prvomajskih praznikih izle- ta vsaj za del kolektiva, ki je pripravljan doplačati. Tako de- lajo druge, prcnio/ncjše pr, dru/nice ob prvomajskih pra/ nikih, pa tudi drugače, ko od- potujejo v kraj sorodnega obra- ta, si tam ogledajo prostore in način proizvodnje, potem pa se odpeljejo do bližnje turistične točke ter se imajo tam dobro. To bi bila za marsikaterega člana kolektiva edina ino-^nost, da bi se kam odpeljal in kaj videl, kar ga zanima, pa (udi vse druge. Sem doma na deželi. Ce jc 1. maj med tednom, v moji okoli- ci nekateri doma kaj delajo ali pa na polju. Večinoma ljudje praznujejo skupno s svojci, ki pridejo domov za praznike ali pa z gosti, ki pridejo k njim na obisk. Sicer pa mnogi delavci tudi ob teh praznikih ne prikri- \ajo solidarnosti s' svojimi so delavci iz podjetij, ki si gradijo dom. Na praznične dni se zbere pri njih več sodelavcev, ki po- magajo pri delih. Kjer je delo, je tudi prigrizek in nekaj pija- če in ob koncu dela so navadno vsi veseli, čeprav nekoliko utru- jeni. Mnogo delavskih hiš se zgradi ob nedeljah in praznikih ter ob popoldnevih s pomočjo sodelavcev. Kjer se zberejo za prvomaj- ske praznike doma otroci, ki delajo v raznih krajih v domo- vini ali drugje, tam ne delajo, pač pa si privoščijo, kar imajo dobrega. Vseeno je, ali je to v delavski ali kmečki družini; praznik naj bo praznik, delav- nik pa tak dan, rečejo marsikje in res praznujejo, ko pa so prazniki mimo, zopet i-esno pri- mejo za delo, da ni zamude. V DNEH OD 6. DO 12. MAJA 1967 BO V P1X JSKEM GLEDA- LIŠČU MEDOBČINSKA REVI- JA DRAMSKIH SKUPIN OBCIN MARIBOR, LJUTOMER, OR- MOŽ IN PTUJ. Predstave bodo vsakiikrat ob 20, uri. le mladinska ob 16. url, Igraijio naslednje skupine: 6. maja — DPD Svoboda Sla- va Klavora iz Maribora: FIZI- KI (Durrenmatt), 8. maja — DPD Svoboda iz Ljutomera: PROSTI DAN (Fi- scher), 9. maijia — DPD Svoboda Sla- va Klavora iz Maribora: VIIIN- CEK Z LUNE (Minobti) — mla- dinsika predstava, . ^ 10. maja — Pros^vetno dru.^tvY>- V7. Velike Nedelje: NAVADEN ČLOVEK (Nušič), 12. maja — DPD Svoboda Ptuj: ANDORA (Frisch). Vabimo ljubitelje (cledaHSfa, da se predstav polnoštevilno udeležijo in tako podprejo po- žrtvovalna prizadevanja mladih ljudi pri kulturno prosvetnem delu. Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Slove- nije, Ptuj LIV Odlomki iz življenja heroja Tomaž je v pismu političnim komisarjem III, operativne Alp- ske cone poročal dalje, da so tuji vojaki v nemški vojski prisilje- no mobilizirani in nezanesljivi. Število nemških vojakov v eno- tah so občutno zmanjšali. Nem- ška vojna industrija ne more več oboroževati v dovoljni meri svoje vojske. Poštenost v voj- ski popušča. Vojaki ne mislijo več na zmago. Moč svetovne re- akcije pada iz dneva v dan. Iz- raz nemške nemoči je bila tudi novembrska ofenziva. V pismu je opozoril tudi na slabosti narodnoosvobodilne vojske, saj nekateri partizani še vedno niso premagali strahu pred Nemci. Zato so se večkrat razkropile kar cele skupine, ali pa so posamezniki odvrgli orož- je in zbežali. Svoje pismo je končal z uka- zom, naj njegova navodila raz- množijo, da jih bo dobil vsak politični komisar. Tipkarica je natipkala pismo na treh stra- neh pisarniškega papirja in že 29. novembra 1943 so jih razpo- sla M. S tem pomembnim pismom je zaključil mesec november, poln napornega štabnega dela. Zadnje dni novembra jc pre- biral poročila enot na območju cone in kronološko zapisaLdo- codke. V obeh divizijah so za- ključili z 10-dnevnih tečajem za nižje oficirje. V vsakem je bilo okrog 35 gojencev. Dobro se je obneslo 32 aktiv- nih in rezervnih oficirjev jugo- slovanske \ojske, ki so prišli iz italijanskih taborišč in iz voj- nega ujetništva. Štab jih je raz- poslal v enote, kier so vadili vojake in prirejali posebne te- čaje. Poročila, ki sta jih prebirala z Novi j anom o minerskih sa- botažnih vodih, so bila pohval- na. Minerci so večkrat občutno poškodovali proge Ljubljana— Jesenice, Jesenice—Bohinjska Bistrica in druge. V vodih so bili dobri poznavalci ozemlja in železniške proge in so imeli do- bre zveze z železničarji ter do- bre strokovniake, ki so poznali delo z razstrelivi. Novembra je Tiiglavska divi- zija štela 3600 vojakov, v UB Franceta Prešerna je bilo v 4 bataljonih 1100 vojakov. V UB Janka Premrla-Vojka je bilo v 4 bataljonih 950, v UB Ivana Gradnika pa v 4 bataljonih 1450 vojakov. Razumljivo je, da so te sile prisilile Nemce k popuščanju. Severna Primorska od Tolmina do Bovca in Rezije je bila brez sovražne vojske. Od toka sred- nje Soče pa do Furlanske niži- ne ni bilo njihove postojanke. Sovražne enote so bilc šele v 1 Gorici, Čedadu in ob Pontebski, železnici. Partizani so preplavili ozemlje. Takoj po osvoboditvi teh krajev so tudi italijanski prebivalci zgrabili za odvržene puške in odšli v gore. Med nji- mi je bilo največ članov itali- janske KP ali pa njim naklo- njeni prebivalci. Novembra so v VII. UB in XVT. brigadi odkrili nekaj ge- stapovcev in mihajlovičevcev. Med glavnimi agenti je bil biv- ši jugoslovanski oficir Bojan Marko, operativni oficir v Štabu XVI. divizije. V VII. UB so od- krili skupino gcstapovcev, v Ce- lovcu šolanih agentov, ki so se vrinili med partizane. Med nji- mi so bili tudi rolitični komi- sar bataljona, bataljonski obve- ščevalec in drugi. Nemcem so pošiljali poročila prek svojih zvez. Njihova mreža je segla celo v Cerkno. Bivališče štaba v Cerknem so izdali. Štab je večkrat menjal svojo postojan- ko, da bi zmedel sovražnika, to- da 31. oktobra 1943 so ga le naš- le zgodaj zjutraj štuke. Minilo je ravno mesec dni od tedaj! Danes je 30. november. Z nov- Ijanom se spomnita na nepri- jetne ure pred 30 dnevi, ko jim je sovražnik stregel po življe- nju! Tedaj je Tomaž okoli 7. are zjutraj zaslišal iznenada br- nenje letalskih motorjev ' in predno je zatulila sirena, so se z velikim treskom razletela ok- na in vrata na rdeči vili izven mesta, kjer so stanovali. S čla- ni štaba je odhitel v klet, kjer se je znašel med dvajsetimi partizani. V kleti je bil shra- njen sod bencina. Kakšna ne- varnost za vse! štuka nad njimi je odmeta- vala svoj smrtni tovor. Bombe I so se s strašnim pokom razbli- njale. S pikrimi zbadljivkami so si v kleti dušili strah, saj bi bomba lahko zadela klet in po- končala ves štab III. operativ- ne cone! Nekateri niso vzdržali v kleti. Planili so na prosto in omahnili. Pokosili so jih drobci bomb. Nemci so svoj tovor odvrgli Cilja pa niso zadeli- Napad je opozoril, da je potrebno čistiti v partizanskih vrstah. Mesec november je bil zato zadolžen tudi s to pomembno nalogo. Zaradi čistke v Triglavski di- viziji je njena aktivnost neko liko popustila. Divizija pa jc vseeno zadržala svoje položaje in pripravljala napad na Idrijo in na Dolomite. Deli divizije so prodrli globoko v Gorenjsko in v Dolomite. III. UB se je 13. novembra spopadla pri vasi Sa- motorica z domobranci iz šent- jošta. 13. novembra so pričeli Nem- ci z novo ofenzivo. Iz Idrije so prodrli prek Želina znova v Cerkno, štab pa se je že prej umaknil. Tomaž je zaključil z vojaško bilanco v mesecu no- vembru. Mrzli veter s planin in sivina zimskega neba, sta ga pozdravi- la prvega decembra, štab je bil raztresen po vaških hišah v Lokvah. Domačini so se stisni- li v eno ali dve sobi, eno ali dve so odstopili članom štaba. Naj- večja soba v nekdanji italijan- ski vojaški hiši služi za štabno pisarno. Tam plapob ogenj v kaminu. Ob veliki mizi sedi To- maž z Novljanom in načelni- kom rjperativnega odseka Milu- tinom Dapčevičem ter drugimi oficirji operativnega odseka. S komandantom Ambrožičem se sestajata vsak dan. Prihajajo načelniki odsekov na razgovo-, re, prihajajo kurirji s sporočili' vojaških enot in odnašajo poš- to. Tipkarice tipkajo poročila za enote, za Glavni štab, poro- čila za tisk. Delo teče od jutra do poznega \ečera. Pravega po- čitka skoraj ni. V začetku decembra so uved- li v vseh enotah ob\cščevalno službo. Od konca novembra že deluje pri štabu III. OC sodni od.sck, da bi olajšal delo sodne- ga oddelka Glavnega štaba, do katerega je bila pot zamudna. Radio zveza je bila še precej >labo urejena. Štab III. opera- tivne cone je imel več radiote- legrafistov in aparatov, ki so jih spustili s padali Angleži, da bi preko njih pošiljali obvešče- valne podatke. Štab III, opera- tivne cone je poslal nekaj teh j radiotelegrafistov v divizije in I v Koroški odred, enega pa v j Glavni štab, da bi dobili z njim j redno zvezo. Zveza pa ni še v redu delovala. 13. decembra sta Novljan in Tomaž napisala dnevno pove- lje o zmagoviti preteklosti NOV, ki ji daje veliko priznanje tudi tujina - zavezniki! Povelje poziva v boj do zmage. Vsi v ofenzivo! Hura! Poziv je bil tip- kan na dveh straneh. Razmno- žili so ga tehniki na ciklostilu v mnogih izvodih. 14. decembra sta Tomaž in Novljan pripravila besedilo, na- menjeno prebivalcem Alpske cone z naslovom »Poziv«. V njem sta obvestila, da bodo za- vezniške anglo-amcriške arma- de v Italiji s svojimi letalskimi silami začele bombardirati kra- je v nemških rokah v Jugosla- viji, posebno pa kraje ob že- lezniških progah in industrijske zgradbe. Vsi slovenski prebival- ci naj se na poziv Tita, prvega maršala lugoslavije in vrhov nega komandanta NOV in PGS ter predsednika jugoslovanske \ladc, izselijo iz teh krajev S tem bodo preprečili žrtve med civilnim prebivalstvom. Poziv so podpisali Tomaž, Novljan in predstavnik angleš ; ke misije major Neville Darc\v i ski. Decembra so uvedli bolj ure- jeno ekonomsko poslovanje med enotami NOV v 111. opera tivni coni, o čemer pričajo do- pisi, ki so jih podpisovali Kve- der, Ambro/ič in Lovše, vodja ekonomskega odseka štaba. Razvidno je, da mora štab do- bivati obračune za vsako enoto NOV. Denar bo pošiljal eko- nomski odsek štaba. Določili so, da javljajo, kako enote pri- dobivajo hrano, o zalogah hra- ne, o vojaški opremi, o številu in vrstah vozil, o zalogah ben- cina, konj, mul in drugega. Glavnino XXVII. divizije Go- riške so premestili iz okoliša Gorice na vzhodno obalo Soče. Njena naloga je rušiti komuni- kacije ob Soči od Tolmina in Kobarida do Sv. Lucije. Name- sto padlega Mahniča-Brkinca, političnega komisarja XVIII. divizije so imenovali Vasjo, polkovnika XVII, Soške briga- de. Kakor vedno, je zelo žalo- val Tomaž za padlimi tovariši, ki jih jc bolje poznal. Tudi se- daj ga je več dni prevzemala otožnost za dragocenim tova- rišem, ki ga je izgubila NOV v zadnji nemški ofenzivi. Padel jc tudi namestnik političnega ko- misarja XXVII. divizije Darko Marušič-Blaž. Še oktobra jc go voril z njim, ko jc B!;-i/ brc/ /;ih slutenj veselo gledal v bo- dočnost. Videl ga ne bo nikoli več! Komandant Ambrožič in ko- misar K\edcr sla napisala de- cembra povelje, naj ustanovijo briško-beneškj odred, ki bo spa- dal k XXV 11, diviziji. Po usta- novitvi je štel okrog 200 mož v d\eh bataljonih. Naložili so mu, naj napada sovražne patrol? in kolone od Gorice do Bovca, i mobilizira v NOV ter vzdržuje /veze z italijanskimi partizani. K XXVII. diviziji so priklju- čili VTI. bataljon S^NOB Fran- ceta Prešerna, ki je bil na ob- močju severno od železniške (proge Sv. Lucija—Podbrdo. V. R. T F D M K - petek, 28. aprila 1%7 Stran 5 Kulturne delavnosti zaostajajo Dornoki atiOni in humani otl ,i(,,si ne morejo sloneti samo na ,,(ic)ko\nu izobraženem, temveč ^iili na kulturno razgledanem ^!()\eku. Kulturni dejavnosti bi niorali posvečali več pozorno- j;ti, zlasti še, ker sc ugotavlja zaostajanje tega razvoja za ostalinii dcja\noslmi. Kulturna jcjavnost v Orrtiožu se je ra/ vijala in prilagajala materialno finančnim okvirom in bila od- visna od pripiavljenosti in ak- tivnega delovanja posameznih kulturnih delavcev. Družbena oJ7ck. vi^oa- svetlih las in oči. Vedela sem, da je delavec iz Ptuja. Vsi štirje so se oglašali pri nas. Ho- dili so v navadnih oblekah, obo- roženi pa so bili s puškami in pi- štolami. Pri nas so izbirali za po- čitek senik nad hlevom. Partizani so prihajali k nam samo ob večerih. Takrat sem jiim vedno postregla s hitro ve- čerjo. Fantje so morali biti zelo previdni, da jih ne bi kdo od ne- zanesljivih ljudi na poti opazil in jiih zasledoval do naše hiše. Vj takem primeru bi jih Nemci lah- ko dobili v pest. Ne spominjam se, kako so par- tizani napadali sovražnika. O tem mi niso pripovedovali. Spo- minjam se le, kako so si čisti; orožje, kadar so prišli k nam. 2e prve dni junija 1942 so pri- šli po nas Nemci in seveda tuci po brata, ki ga pa nisc našli do- ma. K sreči sta nas zapustila žc Lacko m Kramberger. Nemci s( obkolili naišo domačijo Ne mo- rem reči. koliko se.^t-^irK.vcev in ■ likov se je trudilo, da na.- dobi v pest. Vem, da jih je bil> veiiko. morda petdeset ali še več Ko sem tistega jutra sitcipila iz hiše, me je pozdravilo pomladno ]utxo s svežim zrakom in vonjem cvetja. Zavila sem v hlev. da po- dojim krave. Od daleč so brneli avtomobili in se nekje usitavili Cez nekaj minut sem cula kora- ke okoli hiše. Koraki ni>so napo- vedovali nič dobrega. Nemci me surovo zgrabili in odpeljali na orožniško postajo v Vintarov- ce. Tam so me pretepli. Gledati 'sem morala v zid, po hrbtu, po nogah, po vratu in rokah pa sio padali udarci razjarjenih Nem- cev. Kje je brat? Hoteli so vede- ti. Vedela nisem ničesar, ne c bratu, ne o Reših, ne o drugih partizanih. Pretepeno so me odgnali sku- paj s Antonom Pernekom, delav- cem na našem posestvu, v ptuj- ske zapore. Jelniška vrata so zapečatila mojo usodo do konca vojne. V rokah krvnikov sem morala, kamor so hoteli, v zapore na Bori in nat« v zloglasno tabo- rišče Auschwitz. Na Borlu sem slkšala o naših fantih partizanih, kako napadajo rovražnika po Slovenskih gori- cah in nazadnje je prišla tudi vest, da so padli. V stekleni omari v ptujskem muzeju so shranjeni čevlji, ©gle- dalca, denarnica, glavnik in us- njeni pasovi prvih ptujskih par- tizanov. Vse to sc vzeli iz njiho- vih grobov, ko so leta 1955 pre- kopali njihove posmrtne ostan- ke. Le-te predmete so nam za- pustili, vse drugo je uničila smrt Onemele so njihove puške, s ka- terimi so branili slovensko pra- vico. Spomin na vse. kar so sto- rili za našo svobodo pa ne bo z? mrl. Junakov Slovenjegoriši' '-ete ne bomo pozabili! V. R po pripoved n M. O. Družina Re.š iz Vintarovec Stran 6 TEDNIK — petek, 28. aprila 1%7 Stran 6' Z razstave: Središče in okolica v zgodovini v počastitev krajevnega praz- nika Središča in okolice so v no- vi, na ta dan otvorjeni šoli ure- dili razstavo pod imenom: Sre- dišče in okolica v zgodovini Pripravili so jo pod vodstvom Zvonka Merkocija. Z učenci so se dogovorili, ka- tere starejše predmete bi lahko razstavili, da bi prikazali sredi- ške značilnosti in ki bi imeli zgodovinsko vrednost. Učenci so doma poiskali primerne predme- te in jih prinesli v šolo. Tu so jih razstavili po skupinah. Med drugim so na razstavi iz- kopanine, in sicer fosili, ki pri- čajo, da je tu bilo prej morje. Izkopanine, kamene sekire ali drugo orožje ali orodje iz kamna pričajo, da so bili ti kraji nase- ljeni že v mlajši kameni dobi Tu so imeli po dokazih pozneje svoje tabore tudi Rimljani. Se- verno od Središča je vodila rim- ska cesta proti vzhodu v Panon- sko nižino. Po naselitvi Slovencev je tudi Središče doživljalo usodo, ki je doletela vso vzhodno Slovenijo. Skozi Središče so šli Obri, Huni, Madžari in drugi narodi, ki so v tistem času strahovali evrop- ske narode. Po zmagi nad Ma- džari je prišlo Središče z Ormo- žem v last nekemu vitezu, ki je branil vzhodno mejo. Miru na meji ni bilo. Središču tudi Turki niso prizanesli. Razstavljeni predmeti, predvsem pa ohranje- na literatura spomni obiskovalce razstave na te čase. Kronika celo pripoveduje, da so šli Turki sko- zi Središče 3-krat, in sicer so bili najčešči vpadi za časa Sulejma- na II. Veličastnega. Zapisi pove- do, da so ravno pri Središču pr- vič prestopili mejo. Tu so več- krat morili in ropali tudi Kruci. Najhuje je bilo v letih 1681-82, ko so se nekateri Središčani mo- rali umakniti pod Pohorje. Kot drugim našim krajem tudi Sre- dišču niso prizanesli Francozi. V kroniki, ki je razstavljena, zasledimo, da je bilo Središče močna slovenska postojanka za časa Avstro-Ogrske monarhije. V kroniki si lahko obiskovalec prebere, da je središki župan Sinko leta 1908 zavračal nemška uradna pisma in zahteval dopi- sovanje v slovenščini. Poleg kro- nik so v tem kotičku razstave še druge stare knjige, matične knji- ge, biblija, stara nad 300 let, stare strokovne knjige (Umno kmetovanje), in druge. Iz preteklih stoletij ohranjeni predmeti so razstavljeni v po- sebnih oddelkih. Med drugim Je prikazan star način pridelovanja blaga, volne, ročno delo, odprta domača kuhinja, zbirka, ki nam prikaže postopek od semena do žita. Med lončenimi Izdelki je tudi nad sto let stara ročka za slatino, lončena škopilnica za škropljenje vinske trte. Med sta- rimi iznajdbami je tudi pralni stroj ali stroj za zgoščevanje platna. Zanimive so tudi stare ure 8 stebri iz alabastra in druge z le- senimi kolesi. Med orožji iz pre- teklih stoletij je tudi sablja, za katero menijo, da je iz turških časov. Tu so tudi možnarji proti toči. Svoje zbirke so razstavili tudi zbiralci denarja in medalj. Svoj kotiček na razstavi ima tu- di domača obrt, staro Središče v sliki, večja orodja in drugo. Del razstave je posvečen An- tonu Kosiju, sredlškemu učitelju, pesniku, pisatelju in skladatelju. Razstavljen je harmonij, na ka- terem je igral in skladal. Med drugimi je spesnil in uglasbil ze- lo priljubljeno pesmico pod na- slovom: Mamica moja je strašno bogata. Razstavljene so tudi nje- gove druge pesmi in pesmarice, njegove knjige in knjižice s stro- kovno in zabavno vsebino. Prikazan je tudi razvoj središ- kih organizacij v preteklosti: te- lovadnih in gasilskih in njihovih naslednikov. Po razstavljenih slikah in pisimih vidimo, da ima središko društveno življenje bo- gato tradicijo. Že leta 1897 je bi-^ Lo ustanovljeno gasilsko društvo, nekaj let pozneje pa telovadna organizacija. Ta društva so bila žarišča slovenskega odpora proti nemškemu pritisku. Po prvi sve- tovni vojni se je tem priključilo še društvo slovenskih fantov in deklet, ki je bilo od vseh najbolj napredno. Vključevalo je pred- vsem kmečko mladino, saj je bi- lo delavske trikrat v Središču ze- lo malo. Tudi obrtniki so bili organizirani. Središče s svojo okolico je do- čakalo leto 1941 tako, kot je bilo v svoji preteklosti, narodno za- vedno In pripravljeno na čase, ki so prihajali. Okupator je kma- lu zaslutil, da živijo v Središču ljudje, ki sovražijo okupacijo in okupatorje in ki so pripravljeni za svobodo svoje zemlje, svoje domovine žrtvovati vse, tudi ži- vljenje. Tudi v Središču se je našlo nekaj okupatorjevih hlap- cev, ki so mu bili v veliko po- moč. Ze 1941 so izselili 300 lju- di, da bi napravili prostor lju- dem, ki so prišli osvajat našo deželo. 2e 12. oktobra 1941 je bil na pobudo KP ustanovljen v Sre- dišču prvi odbor OF — organi- zator odpora. Na tem območju so delovali znani aktivisti komu- nisti: ing. Polde Berce, profesor Jože Kerenčič, Štefan Kuhar, ing. Iršič, Rado Pušenqak in drugi. Okrog njih so se zbirali zavedni Središčani in širili mi- sel upora med ljudmi. Posledice odkritja organizacije so bile hu- de. Mnogi so zgoreli v kremato- rijih Dachaua. Mauthausena in drugih taboriščih smrti Hitlerje- vega rajha. Mnogi so padli partizanih ali bili ustreljeni talci. Imena teh so vklesana 5 spomeniku. Zadnji boji v drugi svetov* vojni so se odigravali tudi okolici Središča. Nemci so h umiku porušili vse mostove in| utrdili na Humu in na Kogu. je bila pet tednov fronta. Sr( dišče je preživelo strahote vojj; prav v zadnjih dnevih pr^ osvoboditvijo. Središče je dočakalo osvobo vil od mladih, ki so z našega območja odšli na odsluženje kadrovskega roka. Akcijo je vredno posnemati tudi na drugih področjih, hkn ti pa razmišljati o tem, kake še konkretneje, v obliki razgo vorov in posvetovanj nadaljfr vati začeto delo. Z razstave v Središču Dela na novem poštnem poslopju se nadaljujejo in bodo letos, kot kaže, tudi končana. Tako bodo končno dani vsi pogoji za montiranje avtomatske telefonske centrale in za konec sedanje zastarele službe, ki ne more dohitevati naglega tempa današnje- ga poslovnega življenja. 1 roctitel|skega sestanka v Desterniku Pred dnevi je bil v šoli De- sternik razširjeni roditeljski se- stanek, katerega se je udeležilo veliko staršev. Osnovna tema sestanka je bila namenjena sla- bim učnim uspehom na šolL Šolski kolektiv je z anketo učencev odkril nekaj glavnih vzrokov, ki vplivajo na učni uspeh učencev. Učenci so v od- govorih izrazili, da je snov v učnem programu prezahtevna; tako tudi nekateri učenci izgub- ljajo pogum do učenja. Iz anket je razvidno, da mnogi učenci nimajo dovolj spodbude za uče- nje, navajali so tudi, da so pre- obremenjeni z delom doma itd. Res je, da je učni program, predvsem za kmečkega otroka prezahteven, zato pa bo treba ustvariti boljše pogoje za uče- nje doma in v šoli, starši bodo morali razbremeniti otroka preH težkih dolžnosti pri kmečken delu, bolj bodo morali upošte vati njegovo otroško dobo, v ka teri naj bi otrok pridobil osnov no znanje za svojo nadaljnje usposobitev in poklic. Starši sc v razpravi izrazili svojo priprav Ijenost, postavili so pa tud vprašanje, zakaj so otroci na po deželskih šolah še vedno zapo stavljeni za učenci v mestih, kei daje družba manj sredstev » izobraževanje kmečkih otrok. Letos bo šola Desternik pra znovala 200-letnico ustanovitve Šolski kolektiv se trudi, da t šolo obnovili, zato je povabil tu di starše, ki naj bi po svojit močeh prispevaU. Vsi starši s' se strinjali in bodo nudili p" moč v lesu, pričakujejo pa, ^; bo tudi občinska skupščina pri spevala del sredstev. vStarši so na tem sestanku volili nov odbor Društva prij2 teljev mladine, ki bo lahko v* liko prispeval k zbliževanj' staršev s šolo. To pa bo vplivi lo na enotno vzgojo v družir' in v šoli, ki je porok za bolj^ učne uspehe otrok. 2. A. Letni nastopi gojencev ptujske glasbene šole 1.MAJ VGORIŠNICI Gorišničani pripravljajo tudi letos tradiciona no proslavo 1. maja — praznika dela. V soboto popoldne bodo pred zadružnim domom postavili majniško drevo. K postavljanju vabijo vse, posebno pa še mla- dino. Ob mraku bodo zakurili kres. V soboto zvečer ob 19. uri bo slavnostna akademija v zadruž- nem domu. Sodelovali bodo pi- onirji in pionirke in moški ter mešani pevski zbor prosvetne- ga društva. Po akademiji bo prosta zabava s plesom, dobro haloško kapljico in jestvinami. Za ples bodo skrbeli Kmetčevi godci. Po nedeljski kino predstavi, ki bo ob 17. uri, bodo z veselico nadaljevali. K obilni udeležbi vabimo vse staro in mlado od blizu in da leč, saj upamo, da se bomo tudi letos kot sicer vsako leto na ta praznik prav dobro imeli. Ob prazniku dela — 1. maju — čestitajo vse množične orga nizacije Gorišnice z željo, da bi :a srečni in zadovoljni prosla ili vsi delovni ljudje naše do- movine! ,^ Množične organizacije GORIŠNICE Kakor vsako leto tako so tudi letos bili v šolski koncertni dvo rani pred zaključkom šolskega leta javni nastopi gojencev glas- bene šole. Le-ti so se na treh večerih, 17., 19. in 21. aprila t. 1. predstavili javnosti in pokazali, kaj so se naučili v instrumen- talni igri in zbornem petju. Lahko mirno zapišem, da so gojenci dobro napredovali in da smo lahko s šolskim uspehom zadovoljni. Pri nastopih smo slišali igro na violino, klarinet, piccolo, violončelo in rog solo ob spremljavi klavirja, sam klavir pa kot solistično in spremljevalno glasbilo. Bilo je i udi nekaj manjših skupinskih instrumentalnih iger. Nastopila sta tudi zbora cicibanov in pi- onirjev ter otroški pevski zbor, oba pod vodstvom predmetne učiteljice Tatjane Tomšič. Oba 'borčka pojeta zelo ubrano in f. lepo izgovorjavo. Dvakrat je nastopil tudi šolski orkester, ki ga vodi prof. Maksimilijan Ska- lar. Izvajal je Haydrovi sklad- bi: Melodija za godalni orke- ster in I. stavek Otroške simfo- nije ter Fioccov Allegro za vio- lino solo in orkester. Orkester je dobro vigran, žal pa ga se- stavljajo same deklice. Res se je treba vprašati, zakaj je na šoli vedno manj deškega violin- skega oziroma godalnega nara- ščaja. V solistični igri smo opa- zili nekaj obetajočih talentov Vsi trije večeri so bili dobro obiskani, kar dokazuje, da se starši zanimajo za gla.sbeni na- nredek svojih otrok. Menim, da je glasbeno izobra- ževanje dobra protiutež proti vsesplošni težnji mladih za lah- kim razvedrilom in da glasba mnogo prispeva k estetski vzgo- ji, ki je važen dopolnilni del splošne izobrazbe mladega člo- veka. V primerjavi z nastopi zad- njih let smo opazili letos pre- cejšen napredek, kar je vseka- kor plod prizadevnega dela glasbenih pedagogov na ptujski glasbeni šoli. Drago Hasl RAZMAH TURISTIČNEGA LETA (Nadaljevanje s 5. stramd) Gradcu, v Ptuj pa se vrne) mnogi potniki zvečer z domači'' avtobusom. Med graškim in mariborskim avtobusnim podj^ tjem je dogovor, da se lahko pj Ijejo v Gradec iz Ptuja tu^ potniki, ki so kupili vozovni^ij pri avtobusnem podjetju Mar' bor in obratno. Ne velja pa ^ dogovor za potnike, ki potuj^l >amo do meje na eni ali 1 drugi strani. Š temi avtobusi \ mogoče potovati, razen če po*jJ lete v inozemstvo. Ta dogo^^ velja za naša in avstrijska p'''^ jetja in so potniki za krajše r^ lacije navezani bolj na dom^ medlokalni promet. Ne glede na letošnje turisti" no leto, temveč tudi glede J vedno večjo zahtevo potnil^,^ po kulturnejših vožnjah na 1^ lete, bo letos avtobusno p(Xi^, tje Maribor zagotovilo vs^ potnikom udobna in lepa vi^ la. Z njimi je res ugodno p<^; vati. V. Stran 7 TEDNIK — petek, 2fi. aprila 1%7 Stran 7 NA MOTOKROSU V OREHOVr VASI ZMAGALA ŠVED IN MAD2AR Domačin Stanko Vesenjak Je bil enajsti. Brat Milko ni tekmoval. Zadnja leta naa AMD Orehova vas vse češče vabi na motokros. Tudi prejšnjo soboto in nedeljo je bil za »Nagrado Štajerske« in pokal »Borisa Kraigherja«. V nedeljo, kmalu po dvanajsti uri so se v Orehovo vas pod Po- horjem valile dolge kolone avto- mobilov, motorjev, kolesarjev in pešcev. Na pobočjih ob progi se je zbralo okoli 30.000 gledalcev, ki so v lepem sončnem pomlad- nem dnevu uživali ob tekmova- nju. Kot vemo, motoristi ne vo- zijo po cesti, ampak je pot spe- ljana čez drn in strn, po hribih gor in dol. Pri premagovanju strmin preskakujejo jarke in vzbokline. Proga mora imeti predpisana težavna mesta, kot so blatne mlake in podobno. Najzanimivejši sta bili finalni vožnji s 250 in 500 ccm motorji. Ker so sodelovali skoraj vsi ev- ropski »asi« tega športa, je bila vožnja zelo zanimiva, borba za prva mesta pa huda. Zelo zani- miv je bil start, ko se je osem- najst motoristov v oglušujočem bobnenju pognalo na svojih je- klenih konjih čez drn in strn. Kaj kmalu so se boljši prebili na čelo kolone. Vse je zelo ovirala mlaka z blatom, v kateri je mar- sikateri obtičal. Ves čas tekmo- vanja je vladal strahoten ropot, saj so motorji premagovali naj- hujše strmine. V finalnem tekmovanju v ra»- redu do 500 ccm je zmagal Ma- džar Sandor Mate, najboljši Ju- goslovan A. Roter je bil enajsti. V razredu do 250 ccm se je s starta pognalo 18 dirkačev. Med njimi je bil tudi domačin Stan- ko Vesenjak, ki so ga gledalci pozorno spremljali. Zmagal je Sved BenRtsson. Sesti je bil Ju- goslovan Sanec, ki je vozil zelo dobro. Stanko Vesenjak je z os- mega mesta v petem krogu zdrsnil na enajsto. AMD Orehova vas je s svojim tretjim krosom za »Nagrado Šta- jerske« proslavila tudi desetlet- nico obstoja. ZR Motokros na JRa.dizela Z Gomile 1. maja letos bo na Gomili z začetkom ob 13. uri prazno- vanje delavskega praznika. Or- ganizatorja sta turistično dru- štvo Gomila in gostišče Ivan- ke Žnuderl. Na programu je plezanje na majniško drevo ter vrtna veselica s prijetno god- bo in dobro postrežbo. Vljud- no vabljeni! V nedeljo, 30. aprila, bo v Juršincih prvomajsko prazno- vanje, ki ga pripravlja ZB Jur- šinci. Začetek je ob 15. uri. . Cepljarji z Gomile in iz Jur- I šinec so končali letošnjo cepil- 1 no sezono že pred prvim ma- i jem. Cepili so doma ter v Lju- tomeru, na Bizeljskem, v Polj- čanah ter v Pišecah ter poce- pili okrog pol milijona ključev. Pred desetimi leti so cepili vsako sezono okrog tri milijone ključev. fh Razgledni stolp na Gomili ODDELEK ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE SKUP- ŠČINE PTUJ razpisuje po 14. členu zakona o urejanju mestnega zemljišča favno licitaclfo za oddajo dveh stavbenih parcel družbene lastnine, iz- mere ca. 850 m-, vi. št. 288 k. o. Rogoznica, na katerih je predvidena gradnja družinskih stanovanjskih hiš. Javna licitacija bo v stavbi skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 23, v sredo, dne 3. maja 1967, ob 15. uri Parceli komunalno nista opremljeni. Stroški za ko- munalno ureditev zemljišča bremenijo osebi, ki bosta zlicitirali zemljišče. Izklicna cena za m* znaša 3 N din. Na licitaciji ugotovljeno višino odškodnine je treba pla- čati občinski skupščini Ptuj pri podpisu pogodbe o od- daji zemljišča. , Z gradnjo na oddanih parcelah je treba pričeti leta 1967 in jo končati leta 1969. Kdor se namerava udeležiti licitacije, mora do dneva licitacije ali najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije plačati varščino v znesku 300 N din. Kavcija se plača v oisami te skupščine, soba št. 9. Stroške v zvezi z objavo tega oglasa trpita osebi, ki bosta zlicitirali oddani parceli. Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Ptuj SIran S T r D M K - prick. 2S. april« 1%7 S(nin S