Podtalna plaBrt« r | Cana Me— lir abb. poit. 1. gr. DEMOKRACIJA Uredniitvo: Trat, ul. Machiavelli 22-U. - tel. 3-62-75 Uprav«: Trat, ulica S. Anaataato 1-c • tel. 2-JO-H Goriško uredniitvo: Gorica, Riva Piazzuitta it. 1*. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: meiečno L 170, letno L 2.000. — Poitnd čekov al računi: Trat itev. 11-7223, Gorica itev. 9-18127 Leto IX. - Štev. 42 Trst - Gorica 21. oktobra 1955 Izhaja vsak petek Nujnost tolmačenja člena 8. Spomenice Ko smo pred časom pisali o členu 8. pred letarrn dni v Londonu podpisane Spomenice o sporazumu, smo na veliko jezo tukajšnjega ed\ nega slovenskega dnevnika dejalJ. da brez primernega tolmačenja, o katerem se morata Jugoslavija in Italija čimprej sporazumeti, ta člen nima nobene praktične vrednosti. Dogodki, ki so sledili, so potrdili pravilnost nakazanega stališča. Vkljub temu, da so bile stalno bivajoče (rezidentne) v Trstu že pred S. oktobrom lanskega leta, so bile z 31. decembrom odpuščene iz služb pri Visokem vladnem komisariatu vse osebe, ki nimajo italijanskega državljanstva. Prav tako so bili razvrščeni v posebne skupine vsi tisti prosilci za začasna učna mesta na. tukajšnjih šolah s slovenskim učnim jezikom, kateri niso mogli dokazati, da so italijanski državljani. Ker je bila dana pred nost državljanom, so mnogi nedr-žavljani ostali na cesti. Oblasti so se postavile na stališče, da je pač njihova dolžnost, da pri tolikih ne zaposlenih polnopravnih italijanskih državljanih pač najprej poskrbe zanje in šele nato za tujce. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Italija e-na izmed Ustih redkih evropskih držav, kateri je mednarodna organizacija za zaščito beguncev priznala, du je sicer dolžna tem ljudem nuditi zatočišče, a jo je izrecno oprostila, da bi jim morala o-mogočati zaposlitev. To 'o bila izrecna koncesija zaradi splošno znanih težav, ki jih Italiji povzroča brezposelnost lastnega viška delovne sile. Naj bo to že kakor hoče, naj gre za politične begunce ali za domačine, ki so se po drugi svetovni vojni in padcu fašistične diktature pač vrnili na svoje domove, vsekakor drži, da še nikjer ne vidimo nitj. ne slišimo, da bi se vsaj nakazalo, kako se namerava izvajati tisti člen 3. Spomenice o sporazumu, ki določa, da »se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih: ki pridejo pod civilno upravo Itali je odnosno Jugoslavije, v roku e-neoa leta od podpisa tega Memoranduma o sporazumu na isto takoj vrniti . . . « in da »bodo osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, uživale enake pravice kot ostali prebivalci teh področij«. In vendar je tolmačenje in nato izvedba člena 8. Spomenice o sporazumu nujno potrebno. Kam lahko dovede sedanja nejasnost, nam med drugim kaže naslednji primer; med obema vojnama se je precej Primorcev, ki so se umaknili v Jugoslavijo, naselilo v Makedoniji. E-den izmed teh je po lanskem okto bru čital, kaj je bilo v Londonu, sklenjeno, po svoji zdravi pameti je tolmačil člen 8. Spomenice o sporazumu pač tako, da se kot Tržačan lahko takoj vrne in da mu bo do tu dane vse pravice. Obrnil se je na tamkajšnje oblasti, ki pač ne poznajo podrobnosti tržaškega po ložaja. Te so se tudi prepričale, da je tako, in družina je dobila dovoljenje za izselitev. Prišla je v Trsi. Namesto na odprta, pa je tu nale tela povsod na zaprta vrata. Od vseh pravic, o katerih je sanjala, ji je preostalo samo to, da je spoznala, kako je dejansko izven zakona. Začele so se vrstiti težave z dovo Ijenjem za bivanje, rezidenca je praktično nedosegljiva, o dovolje n ju za zaposlitev si še misliti ne tipa. Kje so tu »enake pravice kot ostali prebivalci področja«? O vsem tem je treba čimprej izreči jasno besedo. Prvič zato, da se preprečijo nove tragedije, kajti položaj, v katerem se znajdejo družine podobne tej, ki smo jo pravkar omenili, je zares tragičen, drugič pa tudi zato, da se vsem, ki so se doslej v Trst že vrnili ali tu stalno bivajo, odkrito pove, kaj lahko pri čakujejo. Ce ima to vprašanje biti v bodoče urejeno širokogrudnejše kat ga trenutno obravnavajo razne oblasti, potem je nesmisel, da s° zdaj meče na cesto ljudi, ki imajo vse pogoje, da bodo jutri užival*. polne pravice. Z eno besedo: končati je treba mučenje in mikastenje, ki vzbuja pekoč občutek krivice in zapostavljanja. Gordijski vozel se je že tako zapletel, da ga je treba odločno prerezati. Tudi če bi se moralo zgoditi, da obstane in obvelja, da je vsaj glede Trsta Italija edina evropska država, ki ne bo dobo lila, da se po zmagi nad fašizmom vrnejo kot polnopravni d>-žavljani v okvir njenih meji lju dje, ki so se v času diktature in narodnostnega preganjanja izselili, jc treba to izreči. Naš list in Slovenska demokratska Zveza, katere glasilo je, sta. se Uuhmanopič priznana polomilo Vsi se še dobro spominjamo, kako je pokojni Kidrič vkljub vseni rožnatim statistikam svoječasno končno le moral priznati, da ga jo zavozil, da so »grandiozni« načrti propadli in da je treba začeti z »novo ekonomsko politiko«, v kateri so slavljeno petletko popolnoma pozabili. Pač — najprej so ji za en^> leto še podaljšali življenje. Upal' so, da se bo okrepila in vsaj za silo obstala, toda leta 1952 so jo konč no le morali neslavno pokopati. Po smrti Kidriča in propadu njegovih načrtov je temu »genialnemu« gospodarstveniku sledil nič manj genialni Vukmanovič-Tempo Od začetka je dal sicer nekaj bolj ali manj pametnih izjav, toda kmalu se je Izkazalo, da gre tudi v njegovem primeru za diletanta in fanatika. Tako rekoč vsako leto je lenjaval osnovne gospodarske pred pise, vsako leto so drugače delili dobiček, vsako leto so drugače n1) črtovali. Direktorjem, članom delavskih svetov in vsem, ki so v gospodarstvu vodilno sodelovali se je enostavno zmešalo. Študentje, ki so čez leto na gospodarskih fakultetah poslušali eno, so morali na izpitih odgovarjati že drugače, kaj ti v enem letu je bilo že vse obrnjeno. Jasno je, da s .takšnim živčnim tipanjem in nervozo, ki je o-čitno kazala zadrego, Vukmanovič ni prispeval k ustvarjanju psiholoških in s tem tudi gospodarskih pogojev za gospodarsko utrditev in dvig, o katerih je govoril in verjetno tudi sanjal. Preveč je bil zaverovan vase in v svojo nezmotljivost, da bi lahko uspel. Začeli so se vrstiti polomi za polomom. Niti eno leto mu žetev ni bila dovolj dobra, štiri leta po preteku prvotno določene dobe za petletni gospodarski načrt še vedno niso končani razni ključni objekti, ki so jih takrat začeli. V vsej Evropi življenjski standard raste, v Jugoslaviji pa pada. Toda najtežje je šlo Vukmanoviču najbrž iz ust priznanje, katerega je moral izreči pretekli ponedeljek v gospodarskem odboru zvezne skupščin" v Beogradu. V svojem govoru je Vukmanovič priznal, da je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v težak položaj. St.e-vilnih ciljev na gospodarskem pc,-prišču niso dosegli. Ce se je pri teni skliceval na pomanjkanje specializirane delovne sile, potem je s tem samo priznal, da je načrtoval, ne da bi poskrbel za uresničenje pogojev, ki so bili za izvedbo nač • tov potrebni. Glede tovarn, ki so še v gradnji, je izjavil, da bo po-seona komisije proučila, katere tovarne naj se spioh zgradijo in katere naj se enostavno opustijo. Prav tako ne bodo zgradili raznih pred videnih železniških prog. Ustaviii bodo celo dela za razširjanje cest nega omrežja. Vlada bo torej storile vse, da zmanjša vlaganje denar ja .v investicijske dobrine. Očifn--upa, da bo s tem ustavila inflacijo, ki je zavzela že velik obseg. Cene namreč neprestano naraščajo. Vukmanovič je tudi pripomnil, da bo Jugoslavije lahko prihranila precej dragocenih tujih plačilnih sredstev s tem, da bo v bodoče nakupovala surovine v Sovjetski zvezi in na Poljskem. Kakor je gospo darska stiska prej gnala Tita pro>: Zahodu, tako ga zdaj potiska proti Vzhodu. In kot so se gospodarske razmere y Jugoslaviji prej vsaj za povprečnega človeka- delno izboljšale, tako se zdaj zopet hitro slabšajo. Pogfl]in]a o jadranskem ribolovu Prve dni tega tedna so v Beogradu začeli z nadaljevanjem po gajanj o ureditvi jadranskega ribolova in o sploišnem jugoslovansko -italijanskem gospodarskem sodelo vanju. Kakor je znano so se glavna pogajanja o tem vršila v Rimu, a so bila prekinjena, da bi obo stranki lahko ponovno proučili na čelno dosežene sporazume in pri pravili podrobnosti za končno ureditev. Zato pričakujejo, da bodo se danja pogajanja v Beogradu razme roma kiatka in de bodo zaključena ■/. uspehom, ki bo zadovoljil take Italijo, kakor tudi Jugoslavijo. Pogajanja vodijo ločeno: posebe. za ribolov in posebej za gospodarsko sodelovanje. Gospodarsko sodelovanje naj bi obsegalo podeljevanje italijanskih kreditov za f; nansiranje jugoslovanskega nakupovanja italijanskih industrijskih izdelkov, posebno strojev in indu strijskih naprav. Kredit, katereg-bi Jugoslavija nako obročno odplačevala, bi se po dobljenih informa cijah moral sukati okrog 60 milijonov dolarjev. Italijanska industrija, ki izdeluje kapitalne dobrine, pričakuje, da bi se s pomočjo tega kredita italijanski izvoz v Jugosla vijo lahko močno povečal, saj je bil že brez tega v prvih šestih ' secih letošnjega leta za 63 odstot kov višji kot lani, od 3 milijarde 600 milijonov din se je dvignil na 5 milijard 600 milijonov dinarjev. Italijanskemu odposlanstvu, ki se udeležuje teh pogajanj, načeluje odvetnik Storoni. Vsekakor so trgovinska pogajanja v tem času za Italijo ugodnejša, ker je Titova Jugoslavija zašl" s svojo dvotirno politiko v izredno Pismo iz Pariza V Parizu, s redi oktobra Francijo pretresajo že vsa povojna leta hude krize. Sedanja vlada sicer še ni padla. Francozi kratko in malo ne prenašajo stalnih vlad, pa naj .bodo te dobre ali slabe. Povprečna življenjska doba povojnih vlad znaša komaj pol leta. Preveč je v parlamentu ministrskih kandidatov, in značaj Francozov je preveč individualistično-anarhičen. Je res zanimiv paradoks to. Jako bi se namreč motil, kdor bi mislil, da Francozi niso dobri organizatorji. To lahko opazi vsak tujec že prvi dan n. pr. na francoskih železnicah ali na pariškem metroju. Vlaki vozijo do sekunde točno in londonska podzemska železnica se prav gotovo glede praktične organizacije ne da niti primerjati s pariškim metrojem. In tudi disciplinirani so Francozi nepričakovano. )Tu ni nobenega prerivanja in kri Čanja nikjer, kakor n. pr. v Italiji, in pred kini ali pred okenci raznih uradov vsak mirno in potrpežljivo čaka, dokler ne pride po redu na vrsto. Parlament - anarhija Toda kdor pogleda francoski parlament, ne more ugotoviti drugega kot golo — anarhijo. Disciplinira- težaven položaj. Kdor sedi na dveh no nastopajo seveda vedno komu-stolih.... nisti, le do neke mere navadno še Haloge ženeostee konference Se nekaj dni in zopet se bodo v Ženevi sestali ‘predstavniki velik’h sil. Ženeva leži na enem najlepšib jezer, obdanem cd bujnih pol planinskih gozdov. Njeni prebivalci so pa odprti in sprejemljivi za vsako sodobno vprašanje, in če vzamemo stvar z negativne strani, je prav tam tudi sestajališče vseh mogočih in nemogočih zarotnikov. Zato je prav ustvarjena zato, da ne le pri Američanih, temveč tudi pri dovzetnih Rusov vzbudi posebno rez položenje pripravljenosti za pomir-jenje in popustljivost. Toda kdo bo popustil? Ali bodo odnehali Rusi? Ali bodo popustili Američani? Popuščanje Rusov bi pomenilo mnogo. Saj se je skozi zadnjih deset let nabralo in nakopičilo mnogokaj, kar se Rusom pripisuje v greh. Toda nihče ne misli, da bi bila. ruske odjenjljivost preobsežna, saj toi to ne pomenilo le Zaključek alžirske debate V francoski narodni zbornici ie je dober teden dni nadaljevala de bata o alžirskem vprašanju, ki je za Francijo posebno težko. Predsednik vlade, Feure, je branil svojo politiko, opozicijski govorniki so mu pa očitali, da njegova vlada ni sposobna, da bi sploh izvajala kakršno koli zdravo alžirsko politiko. Faure je dejal, da je posebna teža va v tem, ker nekakšne alžirske države, kateri naj bi se dalo večjo i-li manjšo samostojnost, sploh ni Francija je že leta 1855 prenehala ravnati z Alžirom kot s premagano deželo ali kolonijo in mu je dala položaj francoske pokrajine. Za‘j je Faure zavrgel dve skrajni rešitvi, to je asimilacijo in ločitev od Francije, ter se je vztrajno zavzemal za tako imenovano integracijo vedno zavzemala za širokogrudno in pravično ureditev tega vprašanja. Ze pred sklenitvijo londonskih sporazumov so bile glede tega izro čene razne spomenice, v katerih smo nakazovali položaj, v katerem se bo znašlo posebno precejšnje število slovenskih izobražencev, če ta problem ne bo rešen na nedvo umen način. Z raznih strani nam je bilo obljubljeno, da bo stvar u-rejena tako, da ne bosta niti Jugoslavija, niti Italija mogli izigravati zadevnih obveznosti. Toda, kakor vidimo, se je vkljub temu rodil sicer širok, toda nedoločen člen 8 Spomenice o sporazumu, ki po letu dni še vedno visi v zraku. Italija in Jugoslavija, dve podpisnici Spomenice o sporazumu, sta nanj ne-fcafco pozabili. Pri vseh protestih a li polemikah na tej ali oni stran1 meje ga nihče ne omenja, kakor d'i bi se o tem dogovorili. Se bolj ne odpustno je, da so nanj pozabili tu di naši župani in občinski sveto valci. V svoji spomenici predsedni ku ministrskega sveta se ga niso nikjer dotakniti. v gospodarskem, socialnem in poli-tičnen* pogledu. V primeru Alžira bi ta integracija pomenila združitev Alžira s Francijo, pri čemer bi pa Alžir Je ohranil nekakšen pose ben položaj- imel bi lasten parlament, katerega bi ustanovili na c-snovi svobodnega sporazuma in ? svobodnimi volitvami. Faure je bil prepričan, da bo n spel s takšno kompromisno rešitvijo, ki naj bi v določeni meri ugodila tistim, ki ne marajo slišati o odcepitvi Alžira od Francije, kakq tudi levičarskim francoskim strankam in alžirskim nacionalistom, ki vztrajajo na tem, da je treba se danjc stanje izpremeniti in popustiti zahtevam krajevnega arabskega in berberskega prebivalstva. Vendar je položaj do zadnjega, trenutke ostal nejasen. Proti Faureu se niso izrekli samo komunisti In večina golistov, temveč tudi socia listi, ki so ga prej, pri glasovanju maroškem vprašanju, podprli. Vkljub temu pa Faure ni izgubil svoje vere ter je bil v svojem zadnjem posegu v debatu, neposredno pred glasovanjem, še posebno prepričljiv. Izpustil je celo besedo »Ir-tegracije«, na katero je letelo toli ko očitkov, pač pa je poudaril, da je treba Alžiru izdatno gospodarsko pomagati, da je treba popolno ma uveljaviti že doslej predvidene a le delno uresničene reforme, d* je treba tej pokrajini dati poseben položaj, ki ho v skladu z njeno posebno naravo. Izid je pokazal, da uživa Faur“ tudi glede Alžira podporo večine. Socialistov sicer ni pridobil, toda zanj so glasovali skoro vsi neodvi-sneži in dober del golistov. Rezultat je bil: 308 glasov za in 254 proti. Tako bo zdei francoska, vlada, vsaj upati je, tudi v Alžiru začel? sprovajati novo politiko. Želeti je, da bi pri tem imela več sreče ko* v Maroku. preobrata položaja Srednje Evrope, temveč ustvaritev Pandorine škatle vseh mogočih in nemogočih narodnostnih političnih zahtev. Kajti kakorkoli ie sovjetski totali tarizem nezaželen, nekaj je vendarle dosegel, da je vsaj začasno postavil na stran vse razne unitari stične in separatistične težnje, ki so ogrožale evropski red. ^Toda kaj nastene, če Rusi sploh ne popustč? Doslej smo mogli ugotoviti dvoje: na eni strani trdovratno sovjetsko poudarjanje nedotakljivosti vzhodno-nemške meje, kakor so jo začasno določili v Potsdamu; na drugi strani pa težave pri nemškem zedinjenju, kakršnega si ga zami šljajo Angloameričani in kakršnei-ga se tooj6 Francozi in Slovani. Nobenega dvoma ni, da bodo tistega dne, ko bo nemška združitev uresničena, znova nastopili poborniki nemške ekspanzijske politike in zahtevali svoje mesto na soncu, priznanje. pravice na življenjski prostor ter gospodarsko - politično premoč v srednjem delu naše male evropske celine. Razgovori z ljudmi, ki so nedavno trpeli pod nemškim škornjem, z Nizozemci, Norvežani, Danci, da ne omenjamo še Belgijcev, so pokazali, da se ti ljudje prav tako boj6 boljševikov, kolikor povratka nem ške premoči in nadoblasti. Organizacija združenih narodov nas je naučile nepričakovanih nastopov, kot n. pr. oni o Alžiru, ki je dvignil in bo še dvigal dosti prahu in bo prej ali slej terjal glavo francoske vla de. Zato toi ne bilo nič čudnega, če bi nekega lepega ali grdega dne ‘a organizacije napravila sklep, ki bo pomenil pokop nemških prizadevanj. Nemci danes igrajo vztrajno na anglo-ameriško karto, morda celo bolj na angleško kot na ameriško. Sej Edenova prizadevanja za nemško združitev menda niso nič drugega kot nadaljevanje politike Lloyd Georga proti renski politiki Focha in Poincareja. Kakorkoli pa se bodo stvari ** obrnile, moremo .v vse večji mer< zasledovati prevlado političnih smeri, ki zavirajo povratek nemško združitve. Mnogi razlogi govori za to, da Uxkullova zamisel o prestan ku nemške združitve ni sneta, popolnoma iz zraka. Ze 23. junija 1947 je namreč Uxkull naglasil ,da bo šel tisti del Nemčije, ki leži ob Renu, po drugi poti kot oni del, k< sege do Odre. Vsak od obeh delov, da bo imel svojo posebno vlado, svojo upravno oblast, svojo zakon sko ureditev, svoj sestav, ki se bo po sili razmer razvijal v nasprotni smeri ne samo proti drugemu delu 'Nemčije, temveč tudi nasproti združeni ureditvi predvojne Nemčije. Ce je Viljem I. leta 1870 še čuti' nasprotje med Prusijo in ostalo Nemčijo zaradi obstoja pruske vladajoče plasti veleposestnikov, ima danes to nasprotie čisto drug. zato pa nič meni stvaren izraz. Danes je agrarni preobrat Vzhodne Nemčije v polnem teku in tipanje, da bi se v njeni sredini našli še kdaj tisti. ki so jo zapustili, postaja vse manjše. Upanje na povratek prejšnjega stanja je še obstojalo, dokler je bila še okupacija, dokler je bila železna zavesa še začasnost, vse dotlej, dokler je toila Nemčija razdeljena na štiri okupacijska področja. Toda od trenutke, odkar so lan sko jesen tri zahodne sile v Londonu izjavile, da odslej Zahodna Nemčija edina predstavlja in zastppa nemško skupnost, je za Sovjetsko zvezo nastopila potreba, da brani in ščiti nadaljnji obstanek svoje vzhodnonemške tvorbe. Na podlagi zadnjih sovjetskih iz jav stojimo torej pred dejstvom, da je tudi vzhodno-nemška republika objavila svojo pretenzijo na to, da zastopa vso Nemčijo v isti obliki in z isto ostrino kot jo zastopa Zahodna Nemčija. To pa ne pomeni nič več in nič manj kot zahtevo, da bi se Zahodna Nemčija morala »prilagoditi« vzhodni, če hoče, da tol prišlo do obnovitve nemškega edinstva. Ce pa zahodne sile hočejo posta viti združeno Nemčijo, ki bi bila priključena Atlantskemu paktu, bi pristala Sovjetska zveza samo na tako združeno Nemčijo, ki bi v smislu potsdamskih sklepov iz julija 1945. leta pristala na politiko popolne nevtralnosti. V tem stališču sovjetske vlade se pa krije očitna namera: kar najbolj poglobiti razdvojenost Vzhodne in Zahodne Nemčije. Bonn bo dobil svojega diplomatskega pred stavnika v Moskvi, kot ga bo Moskva imela v Bonnu. Toda ta pred stavik Bona ne bo v stanju, da bi odstranil predstavnika Pankowe \ Moskvi. Prav to dejstvo, da obsto jata dva predstavnika, pa v bistvu pomeni, da sama Zahodne Nemčija ne bo mogla nastopati kot edini predstavnik Nemčije. Borba za vprašanje, da-li bo v zadevi nemškega edinstva prevle dalo anglo-ameriško ali sovjetsko stališče, pa s tem prihaja do nove ga značaja. Stvar je tem usodnejša zaradi tega, ker too prišlo do ženevske konference najbrž brez sodelovanja Eisenhowerja in Adenauerja Vprašanje pe je, če bosta njuna za stopnika, Foster Dulles in Clemen Brentano, v stanju približati se re šitvl o bodoči ureditvi Nemčije. Pasarski plebiscit Prihodnjo nedeljo 23. t. m. bo v Posarju plebiscit, ki naj bi potrdil ali zavrnil Statut, s katerim se to področje nekako evropeizira. Statut je rezultat pariških razgovorov s katerimi je Francija pristala na to, da se Zahodno Nemčijo vključ: v zahodnoevropsko obrambno zve zo i” v Atlantski pakt. Kakor skoro vsak kompromis, tako je tudi ta taklšen, da nista z njim zadovoljni ne ena. ne druga stranka. Francoz pravijo, da so dosegli premalo, Nemci pa. da so popustili preveč. Zato so neketeri novinarji prepri Sani, da bo nemško prebivalstvo ki je v Posarju, v večini, predlože ni Sit atu t odklonilo. socialisti in demokristjani (MRP), v vseh drugih strankah pa glasuje vsak kakor se mu pač zdi. Tako se potem tudi vri vsakem glasovanju dogaja, da bodo veliki deli vladnih strank glasovali proti ministrom svojih lastnih strank, veliki deli o-pozicionalnih strank pa za vlado, in da se take naklonjenosti in ne naklonjenosti menjavajo večkrat v teku nekaj ur. Od tod tudi neste bilnost vseh francoskih vlad. Enako je to anerhičnost lahko razvideti tudi iz časopisja. Mislim, da je ni države na svetu, ki bi trpela, da skuša sredi vojne del časopisja z najtorezobzirnejšimi sredstvi diskreditirati lastno državo in vsemi, celo z veleizdajskimi sredstvi podpirati sovražnika, kakor se je dogajalo to v zadnji vojni v In dokini in se dogaja do neke mers tudi danes glede Severne Afrike, Mora se dogoditi že kaj prav posebno škandaloznega, da bo državni pravnik zahteval izročitev kakega poslanca (v poštev prihajajo se eda predvsem komunisti), toda parlament ne bo nikoli izročil nobenega. Par dni je pač nekoliko vpitja, potem pa zleze vse v poza bo in stara pesem gre dalje. O dolgoletni krizi, ki je vodita do izgube Indokine, pač ne kažs več izgubljati besed, saj je cele me sece izčrpno pisalo o tem časopisje vsega sveta. Toda niso se še polegU odmevi te vojne in že se je začela podobna pesem v -Severni Afjfik1 Izprva je bilo najbolj kritično v Tuniziji. Pod poraznim vtisom izgube Indokine je rešitev tunizijskega vprašanja z drznimi — za francosko pojmovanje naravnost nezaslišanimi — ukrepi začrtal Men des - France, e sedanja vlada jih je po dolgih in mučnih pogajanjih privedla do zaključkov. Od tedaj je tam vsaj relativni mir in tedanji sporazum se sedaj počasi oživo ■tvarja. Da je glede Tunizije sploh prišlo do zaključkov, ie nedvomno vzrok ta, ker je začelo teda-t-»greti -žc-iu ■ di v Maroku in v Alžiru. Se pred kakimi tremi leti mi je neki francoski javni delavec zatrjeval, da .j.-Marok najsigurnejša francosko kolonija, oziroma sploh ne več kolonija, temveč dejansko že samo ne-kej departmajev metropolitansk? Francije. Kako je bilo pa s to francosko »asimilacijo« Maroka v resnici, pa lahko opazujemo že več mesecev, kajti Franclja je morala poslati v Severno Afriko nad polovico vse svoje armade in še ne mo re ukrotiti upornikov. In podoben ples se začenja sedaj že v Alžiru. K sreči se je pa po vseh bridkih izkušnjah vendarle našlo dovolj pogumnih francoskih politikov, ki niso upali tvegati v Maroku nove Indokine in so se nedavno sporazumeli, da dovolijo tudi Maroku jako obsežno samoupravo. Realizacija tega sporazuma se prav sedaj z največjimi mukami poraja In oblikuje. Ako pust! parlament vsaj še nekaj tednov pri življenju sedanjT Faure-ovo vlado, je dano vse upanje, da vsaj ze sedaj prebrodijo tudi to vprašanje, potem bo pa sevp da morala priti y, enakem smislu na vrsto še Alžirija. K takemu razvoju dogodkov ;e nedvomno mnogo pripomoglo tudi zadnje znano glasovanje v OZN. ki so ga samoljubni Francozi občutili vsi kot naravnost strašno moralno ponižanje. Francija je igrala cela stoletja prvo politično vlogo na ev ropski celini, ob koncu prve svetovne vojne je bil njen moralni u-gled na vrhunou, a sedaj se ne morejo in ne morejo vživeti v dejstvo, da formalno sicer še sede med velesilami, a da so dejansko že davno kvečjemu še sila drugega reda in da je njen politični prestiž v svetu le še — preteklost. Skoro ni bilo francoskega lista, ki bi ne ob čutil za nezaslišano sramoto, da bo stala ta »grande nation« pred sodi ščem — Jemena, Indonezije, Islan dije in raznih .zaostalih fevdalnih azijskih držav. Celo to jim ni šlo v glavo, da je Francija smela nekaj dni poprej glasovati proti Grški glede Cipra, a Grška ne bi smela proti Franciji glede Severne A-frike. Tito proti Franclji Z nekako tiho resignacijo so sprejeli tudi dejstvo, da je glasovala proti njim Titova Jugoslavija, tista komunistična Jugoslavija, ki so ii zadnja leta skoro sogJasno izglasovali .v parlamentu milliardna darila in za katero se navdušuje skoro vse francosko časopisje. Pač bridko razočaranje za francosko sa-(Nadaljevanje na 3. strani) VESTI z Ob duaiseti obletnici napada na Hbesžnžjo ■Malokateri list se spominja, da letošnji oktober proslavljamo dvajseto obletnico krivičnega Mussolinijevega oboroženega napada na A-besinijo. Na razvalinah Mussolinijevega »cesarstva«, ki je živ opomin vsem nadutim ustvarjalcem velikih režimov z bajoneti, se Slovenci v Italiji živo spominjamo tistega razgibanega leta 1935, ko je veliki duhoven laži in mojster lažijunaštva, Mussolini, dan za dnem, teden za ■tednom, mesec za mesecem rohnel in vpil v svet, kot bi ga hotel res prepričati, da ima on, Mussolini, pripravljeno nepremagljivo armado, ki bi utegnila v kratkih dneh pomandrati vsa vojske tega sveta, tudi če bi se vse skupaj povezale v en sam mogočni vojni stroj! Norci so pač vsi Napoleoni, Džin-gis Kani, Aleksandri Veliki in tako dalje!... Na žal je Mussolini upijanil veliko množico svojih sonarodnjakov, ko jim je obljubljal mogočno cesarstvo in pa širjenje rimske omike v Abesjnijo, deželo sužnjev! Končno je napočil mesec oktober, ko j£ Mussolini, vodja vseh črnosrajčnikov, ukazal zgnati na trge dvajset milijonov državljanov in jim sporočil nezaslišno provokacijo zj-zasužnjevalcev ljudi, to je abesinskega cesarja in njegovih prvakov! Kaj se je pa zgodilo tako h.idega, ki apostolu omike in pravice ni pustilo mirno spati? Nekaj groznega. In sicer tole: Mussolini je že od januarja ali februarja tistega leta jel zbirati svojo vojsko na abesinski meji v Eritreji, seveda z ->čitnim namenom navaliti na Abesinijo. Prve dni oktobra je Abesinija, po nasvetu Angležev in Amerikancev, potegnila vse svoje obmejne straže in postojanke za tri kilometre v notranjost države, ker je pač jasno kazalo, da išče Mussolini priliko zanetiti kak incident, ki_ naj bi mu bil za izgovor v oboroženi napad! To je bilo vse, kar so Abesinci upravičeno in previdno storili kot gospodarji svoje zemlje in svojih straž in postojank. Mussolini je zdivjal in zakričal v svet, da gre za provokacijo in je ukazal vkorakati v Abesinijo. Ves svet se je Mussolinijevemu divjanju nad »provokacijo« seVeda smejal, hkrati pa tudi zgražal nad takim oboroženim napadom! Začetek vojnih operacij je bil za Mussolinija zelo porazen, ker so se abesinski vojščaki bojevali s silovito hrabrostjo. Toda kmalu je Mussolini vodstvo vojne poveril Bado-glju, ki je •— tako trdijo — ukazal napad s plini in tako Abesinijo zasedel ter zmagal. Premnogi italijanski protifašjsti so se ob priliki te vojne približali režitnu in Mussolinija jeli pozdravljati kot resničnega vodjo vseh Italijanov, maščevalca vseh domnevnih krivic, ki naj bi jih bili Angleži in še kdo drugi skozi zgodo vino storili! Videli so ti »protifa-gisti«, da se Mussolinijeva zvezda dviga 'zelo, zelo visoko, zato so nagledali okop sehe in zagledali nekako revščino!... Svojo seveda! O-prejtelili so se za Mussolinija z iz-govorom, da gre as podpiranje in zagovarjanje domovine in njenih koristi in pravic! Na krivico, recimo na zločin, ki ga je Mussolini počel in uganjal, niso pomislili. Na posledice grdega početja tudi ne! Naše današnje Novolistarje lahko primerjamo s tistimi takratnimi »protifašisti«, ki so se opredelili za »domovino«! Tudi Novolistarji so namreč na strani komunističnega režima in torej proti demokraciji in svobodi ter človečanskim pravicam! Novolistarjem ni mar za trpljenje naroda, za krivice, ki jih komuni stični režim uganja ir za težke posledice takega režima, ki se že sedaj vidijo in čutijo v notranji in e zunanji politiki. Takratni »protifašisti«, ki so se za časa napada na Abesinijo stavili na stran Mussolinija, so danes soodgovorni tako za napad na Abesinijo, kakor tudi za poznejši poraz svoje države - domovine! Navdušenje prvih zmag v Abesi-niji pa se je pri nekaterih treznih Italijanih, ki so v dobri veri osv> bojevali sužnje in širili rimsko o-miko, kaj kmalu poleglo, ko so bili priča sledečim prizorom: Cim je italijanska vojska prod1 rala v notranjost Abesinije in si j-svajala vas za vasjo, so prihitela na obzorje, letala in trosila letake z u-kazom, da so vsi »sužnji« prosti u da niso svojim gospodarjem več dolžni pokorščino. Ko so take ukaze »sužnjem« preči,tali in jih dobro raztolmačili, so se »sužnji«, kajpak, veselili nad pridobljeno »prostostjo«. Toda drugega dne zgodaj so se vsi ti »sužnji«, poglavarji svojih družin, sedaj prosti in svobodni državljani, zbraii pred Komando vojske in terjali dnevni delež kruha, čaja in druge hrane, kakor jim jo je pač vsak dan delil včerajšnji domači abesinski gospodar zasužnjevalec, katerega sta jih Mussolinijeve vojska in o-mika rešila. Tako dolgo so bivši »sužnji« preprosto in nedolžno vztrajali na svoji zahtevi po hrani, dokler niso svojih »osvoboditeljev« prepriča,', da brez delitve dnevnega deleža hrane ne bo nič! Steli so pred Komando tihi in mirni, zbrani v kopico o svoji pravici prepričanih mož in terjali hrano kot nedolžni otrok, ki prosi mater, naj mu da kruha! (Po milanskem »II n-uovo Corriere della Sera« od 13. -t. m.) Končno se je Komanda odločile vrniti jih svojim prejšnjim gospodarjem »zasužnjevalcem« in njihovi omiki, proti katerim ter zaradi katerih se je vojna začela in vodila!... Takratno Društvo narodov ni bilo kos zgodovinski nalogi. Geslo: Vsi za enega, eden za vse« je jelovo propadlo in Mussolinijev obore žen napad na Abesinijo je Društvo narodov v Ženevi sicer javno ret obsodilo, storilo pa ni ničesar, kg,-bi utegnilo Abesiniji stvarno pomagati in jo pred napadalcem branit'. iPolitična igra velesil je še enkrat pokazala, da je zadeva avtomatične skupne obrambe pred napadalcem le stvar njihovih trenutnih koris-i. Tako je razočaran človek sodil ~ ženevskem Društvu narodov. 'Zgodovina neke diplomacije sku ša seveda takratno dvoumno in na vsak način ne točno zadržanje velesil opravičevati z izgovorom, da bi vsaka oborožena pomoč Abesiniji utegnila zanetiti drugo svetovno vojno štiri leta prej, in sicer z negotovim uspehom za zahodne sile, kajti Hitler se je že oboroževa' in Sovjeti so bili pripravljeni! Tako tolmačenje dogodkov in o pravičevanje pa ne drži, ker bi hitra pomoč Abesiniji kaj kmalu tisto vojno zaključila, in sicer s po razom in totalno likvidacijo fašiz ma, kar bi Hitlerja preplašilo in postavilo pred tvegano alternativo. Rusija pa ni niti od daleč misija sama proti Hitlerju, še manj pa proti zapadnim silam, saj jih j® ravno močno snubile v zavezništvo pred Hitlerjevo nevarnostjo! Avtomatičen skupen nastop v o-brambo Abesinije bi po našem mne nju utegnil drugo svetovno vojno tudi preprečiti! Še o postopku proti Beneški četi Protesti zaradi sodnega postopanja proti Beneški četi, katero dol žijo veleizdaje in krvnih zločinov samo zato, ker se je borila proti nemškemu okupatorju in proti sa-loširim fašistom, povezana s slovenskimi partizanskimi borci, se z dneva v dan množijo. To je res hvalevredno dejstvo, saj gre za obrambo naših bratov z doline Nadiže, ki jih sodno preganjajo samo -zato, ker so Slovenci in z očitnim namenom nadaljnjega ustrahovanja in raznarodovanja po nekdanjem fa-šistovskem vzorcu. Bilo bi res vredno poizvedeti, a li ni -bil kateri od tistih, ki pri tem sodnem preganjanju imajo prste vmes, v preteklosti morda vnet fa šist, saj je način, kakor je ovadba sestavljena, do pičice enak nekdanjim obtožnicam zloglasnega fašističnega posebnega sodišča za o-brambo države! Tudi takrat so namreč vsakega Slovenca, ki se je drznil zahtevati svoje jezikovne pravice, kratko in malo obdolžili veleizdaje in ga primerno obsodili na deset, dvajset, trideset let ječe, da, celo na dosmrtno ječo in na smrt a ustrelitvijo v hrbet! Pred valom protestov, ki jih predsednik republike, -Gronchi, od vsepovsod prejema, se šovinistični listi kaj klavrno držijo in še -bol' klavrno zagovarjajo obtožbo. Slepo ponavljajo, da ima Italija pravico soditi svojim državljanom. Toda tega ji tudi nihče ne odreka! Gre le za to, da je današnje postopanje v toliko krivično, v kolikor je naperjeno proti slovenskim partizanom IZ SLOVENITE ŽIVLJENJSKA RAVEN Emj dobrim letom so Tito in njegovi Vidnejši predstavniki slovesno izjavljali, da se bo v tem letu življenjska raven delavca in- -u-službenca znatno zvišala. Sedaj pa litanto v njihovih časopisih, da se je ta raven celo poslabšala, kaj šele zvišala. Kot opravičljiv vzrok navajajo velika industrijska dela, ti' so jih (»dokončali« in ki bodo se-aj končno začela dajati svoje sadove. Toda tudi te izjave spreje-jjiajo delavci maloverno,' ker so jih Že prevečkrat prevarali. NOVA LIVARNA V Črnomlju so sredi septembra otvorili novo livarno, ki bo že letos izdelala 700 ton razpega blaga. pe, da so bili vsi prisiljeni plačevati dosti dražje, če so hoteli kaj kupiti. Celo kmečke zadruge sp prodajale preko maksimalnih cep, kar očitno dokazuje, da so -uradno formirane cene nekaj povsem nesmiselnega in nemogočega. Uradne cene koruzi so 21, 23,' 25 din za kg. v resnici so jo plačevali pa po 40 din! IZNAJDLJIVI KROJAČ »Ljubljanski dnevnik« poroča, da je neki srbski krojač iznašel posebno metodo krojenja, po kateri porabi za moško obleko — -hlače in jopič — samo 1,90 m blaga, na mesto običajnih treh metrov. Časopis nato priporoča slovenskim krojačem to srbsko metodo. NEREALNE CENE Pred časom so ustanovili poseb ne urade, tako imenovane Tržne inšpekcije, ki naj bi nadzirale- odkupne cene kmečkih pridelkov Tem pridelkom so določile uradno maksimalne cene, preko katerih bi trgovska podjetja- ne smela plačevati. Toda te cene so -tako nereal- P RIDELEK JABOLK IN KROMPIRJA Letos je izredno dobra letina za jabolka. Kljub razmeroma slabi negi so -bogato obrodile in računajo, da bo v Sloveniji na trgu okrog 3300 vagonov jabolk. Ce bodo « -tem pridčl-kom dela-li tako kot pred leti, bo večina jabolk kmet^ tet?, udobič- ka, to pa zaradi skrajno slabo organiziranega odkupa, prevoza in prodaje. -Za odkup so pooblaščene samo kmeč-ke zadruge, ki delajo precej -pomanjkljivo bodisi zaradi pomanj kanja poštenih in zmožnih usluiž1-bencev, kakor -tudi zaradi pomanj kanja osnovnih sredstev. Večina jabolk je za izvoz v -tujino neprimernih, ker so okužena, kar zopet dokazuje, da ni. smisla za smotrno gospodarjenje po zadrugah. T-udi krompir je dobro obrodil. V Sloveniji ga bo' okrog 50 tisoč vagonov in tudi v ostalih predelih Jugoslavije je krompirja -letos dovolj. , italijanskega državljanstva samo zato, ker so Slovenci in se se borili povezani s slovenskimi partizani in zato, ker jim državni pravdnik lahko dokaže, da so nastopili proti 'Italiji, saj teh dokazov nikjer ni!!! Šestnajsti člen pariške mirovne pogodbe prepoveduje Italiji vsako preganjanje njenih državljanov, ki so -se borili na strani zavezniške stvari. Med temi zavezniki je bila tudi Jugoslavija, in vsi, ki so se, povezani z jugoslovanskimi borci bojevali proti nemškemu okupatorju iu njegovim saloškim zaveznikom, so se pač borili za skupno zavezniško stvar! Ze zaradi tega se naši bratje z doline Nadiže ne s.mejo sodno preganjati! Vsako drugačno tolmačenje šestnajstega člena mirovne pogodbe je iz -trte izvito. Danes skoro ne verjamemo, da ne bi prišlo do sodne obravnave, ker vse kaže, ko da bi bilo postopanje naročeno neposredno iz Rima, kjer so v zadregi pred zahtevo Slovencev v Italiji, da jih republika ustavno zaščiti, namesto da jim krati tudi n josnovnejše človečanske pravice! V Rimu sodijo pač vedno po starem merilu: recimo, da so Slovenci uporniki, veleizdajalci itd, pa bo svet na naši strani, da jih ne zaščitimo in da jih nasprotno še dalje raznarodujemo! Da gre samo za mržnjo proti Slovencem kot takim in ne za pravično obrambo pred veleizdajalci priča tudi -dejstvo, da niso nikjer v Italiji uvedli kakega sodnega postopanja proti pripadnikom saloške republike, ki je vendar z uradnim aktom kratko in malo vso Julijsko krajino in druge dele severne Italije priznala Nemčiji. To je po našem mnenju res izdajstvo nad državo! Po tem odstopu vzhodne severne Italije Nemčiji ni Italija imela več suverenosti nad ter? predelom Q-zpmlja in ga niti ni izvrševala! Kdor suverenosti nima ali je ne zvršuje, nima niti pravice svojih bivših ali poznejših državljanov preganjati za dejanja, ki naj- -bi jih ■bili v tistem času storili. V ostalem pa trdimo, da je pravica vsakega človeškega bitja, da se za svoje pravice bori. Občinshi dom p Steuerjanu vanje in ugled svojega naroda, pra vico dati lastnemu narodu tud' svojstven značaj s pravico razvoja in razširjenja ter končno še pravico do spoštovanja mednarodnih pogodb in podobnih dogovorov. Te pogodbe in ti dogovori so vsebinsko seveda bolj pozitivnega značaja, pa vendar izvirajoči iz narav -in naravnih pravic. Odtod dolžnost njihovega spoštovanja, kajti naravne pravice prednjačijo nad vsem' pravicami človeškega sožitja. Kristusovo sporočilo — je dejal papež — pa se konkretizira v besedi, v nauku, v dejanjih in v življenju. Bistvo nujnosti je zato iskanje 'n spoštovanje resnice, bodi ona ljubi ali neljuba, od kogar koli sprejeta ali odbita.« Resnica, ki jo ie papež poudarit o nujnosti spoštovanja naravnih pravic človeka in narodov, je neovrgljiva! To smo s tega mesta že mnogokrat poudarili, kajti kdo ■ tepta naravne pravice človeka, ta krši temeljno pravilo mirnega sožitja med ljudmi in narodi. Zakaj nam potem pravico do rabe svojega jezika v. javnosti in tudi v cer kvi zanikujejo in tlačijo prav tisti ki so -najbolj poklicani, da nam jo spoštujejo, to so demokrščanska vlada in nekateri cerkveni pred stojnikit... , Papež in naravne pravite -Sredi najhujšega divjanja vojne vihre je bilo meseca avgusta -1. 1945 ustanovljeno' »Središče za- medna rodno pomiritev«. Preteklega- tedna je udeležence konference tega Sre dišča, ki se je vršila v Rimu, sprejel papež v Cas-telgandolfo in jih prigodno tudi nagovoril. Poudaril je, da se tudi Cerkev bori za splošno mednarodno pomi ritev. Vloga pa, ki jo Cerkev v tem oziru igra, sloni na poudarjanju načela, da s.e splošno pomiritev lahk--doseže le na priznanju in spoštova nju osnove: naravni zakon in Kristusov nauk! Vzroke nesoglasja v svet-u pa je po papeževih -besedah možno odpraviti le, če bodo na podlagi naravnega zakona vsi spoštovali »pravico do obstoja, pravico do -uporabljanja zemeljskih- dobrin za ohra nitev življenja, pravico za spošto- V nedeljo 16. t. m. ob deseti uri zjutraj smo tu imeli slovesno zo-petn« otvoritev občinskih uradov v našem občinskem domu. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki oblasti z g. prefektom na čelu in razni drugi povabljenci. Zbran pa je bil tudi ves števerjanski ob činski svet. Slovesnost pa je otvo-ril župan g. Hermenegild Podver-šič, ki je vse prisotne zastopnike oblasti, povabljence in zbrane Občinarje nagovoril prvo v italijanščini, nato pa v celoti še v slovenščini. Po županovem govoru je prosto re blagoslovil č. g. kaplan Cotič. Sledil je ogled prostorov, nato pa še tradicionalr' vermut. Zdaj je g. prefekt Rogovt .uiuna in izrazil voščila za srečo občine in njene uprave. V občinskem poslopju ne -bodo le občnski uradi, ampak tudi pošto in zdravniški ambulatorij. V naslednjem priobčujemo v celoti zanimiv govor, kot ga je v slovenskem besedilu držal g. župan Podveršič in katerega so zbrani poslušalci s ploskanjem pozdravili. »V čast mi je kot županu te občine pozdraviti tu navzoče ored-stavnike prefekture, cerkvene oblasti ter orožnikov, finančne straže, tehničnega urada, pošte in šolstva, kakor tudi vse vas, ki ste se v takem številu udeležili otvoritve in blagoslovitve občinskega doma. Občinski dom, katerega blagoslovitvi danes prisostvujemo, je bil dozidan leta 1905. Do tega leta so bili občinski -uradi nameščeni v poslopju, ki je stalo tam. kjer sedaj stanujejo ,,-Gaberčevi”, t. j. družina Mužič. Tedanji občinski svet, kateremu je predsedoval župan Klanjšček Jožef, je sklenil leta 1904 dati občinskim uradom primerne in dostojne prostore. Občina je takrat obsegala Steverjan, Gornje in Dolnje Cero-' vo. Zidati so začeli 9. septembra 1904. Leto dni pozneje, to je leta 1905, je -bila stavba že dokončana in so občinski uradi že -tam začeli poslovati. Po prvotnem namenu je poslopje služilo za občinske urade in za hiralnico revežev. Občinski reveži so tu prejemali brezplačno hrano in stanovanje, kakor tudi vsa oblačila in zdravniško oskrbo. Po izbruhu prve svetovne vojne 24. maja 1915, ko so zaradi vojnih dogodkov izpraznili vso vas, je stavbo zasedla vojaška oblast do konca vojne. Ker je stavba nastanjena zadaj za gričem, je vojna ni porušila. Tako se je leta 1918 vanjo naselil „Presidio Militare” in leto pozneje so se vanjo naselili spet občinski uradi, hiralnica in poštni uradi. Leta 1928 je -bila občina ukinjena in priklopljena občini Kojsko. Izpraznjeno poslopje je od leta 1928 do lčta 1943 služilo z? otroški vrtec in zg šolo. V vojnem času med letom 1943 in 1947 je vojaška oblast zasedla poslopje in naselila orožnike in finančno stražo. Pravično in dostojno je, da se ob tej priliki spomnimo vseh županov, ki so tu v teh prostorih delovali. Dne 13. januarja 1898 je prvič nastopil kot župan Jožef Klanjšček, ki je bil večkrat izvoljen na to mesto zaradi svojih res velikih sposobnosti. Zupanoval je do leta 1914. V tem času njegovaga delovanja, poleg zgraditve občinske hiše iz občinskih fondov so bila izvedena tudi razna druga važna dela, med katerimi najvažnejše cesta od Bukovja do Vipolž, za katero je posredoval pri tedanjih oblasteh v Gorici in v Trstu, skupno z živečim Antonom Stekarjem. Leta 1914 je bil izvoljen za župana Karol Prinčič, ki je deloval do izbruha prve svetovne vojne leta 1915. Po končani vojni je Komando vojaškega okrožja prevzela tudi županske posle do leta 1919, ko je bil uradno imenovan komisar baron Anton Formentini. Leta 1920 so bile razpisane občinske volitve in je -bil za župana po novno izvoljen Karol Prinčič, ki je deloval do leta 1926. Ko so -bile tega. leta ukinjene občinske svoboščine, je bil uradno imenovan za komisarja podesta De Fortis. Dne 1. januarja 1928 je bilo županstvo ukinjeno in priključeno občini Kojsko, pod katero je ostalo do 15. septembra 1947. Tega dne je bil ustanovljen posebni občinski odsek, katerega je vodil župan iz Kaprive. Dne 17. jan. 1951 je -bila z dekre, lom spet obnovljena občina Steverjan, čeprav z manjšim ozemljem, ker sta Gornje in Dolnje Cerovo po mirovni pogodbi bili dodeljeni Jugoslaviji. Meseca junija istega leta so bile razpisane volitve, na katerih je bil izvoljen današnji občinski svet.« GOSPODARSTVO! SEJANJE PŠENICE Ce hočemo pridelati dosti pšenice, moramo njivo globoko razorati, jo pravilno in -dobro pognojiti ter izbrati pravo vrsto semenske pšenice, ki mora ustrezati pogojem zemlje. Pravilno je seveda tudi, da dobro kolobarimo, to je, -da pšenice ne sejemo vedno na isti njivi, am-izmenoma zdaj na eni, zdaj na drugi. Najboljše je, da pšenico sejemo po njivi, ki je prejšnje leto bila pognojena s hlevskim gnojem, n. pr. Za koruzo ali za krompirjem. Gnojenje pšenične njive s hlevskim gnojem lahko izvršujemo s*i mo po pusti in peščeni zemlji, kjer vržemo 30 do 40 kvintalpv dobrega gnoja na vsakih 1000 -kv. metrov površine, zraven gnoja pa še 30 do 40 kg superfosfata, ker fosforja v gnoju primanjkuje. Ce pa gnojimo samo z umetnimi gnojili, potrosimo po orani zemlji 50 do 60 kg superfosfata, 15 do 20 kg kalijeve soli in še 20 do 25 kg žvepleno-kislega amoniaka na 1000 kv. metrov površine. Vsa ta -umetna gnojila zmešam > skupaj in jih enakomerno raztrosimo, nato pa zemljo dobro pobranamo in zdrobimo. Namesto navedenih gnojil rab’ mo lahko tudi eno samo vrsto, ki pa vsebuje vse potrebne snovi. To gnojilo se imenuje P K N (Fosfor, Kalij in Dušik). Rabimo ga 60 do 80 kg na vsakih 1000 metrov površine. Ce le mogoče sejemo pšenico ! strojem. Zemljo pa moramo dobro pripraviti, in sicer jo dobro pobranati in zrahljati. 'Pšenico delimo v osinko in golico, to je v ščetinasto pšenico in v tako brez ščetin. Boh rodovitna je golica, ki pa se ob dozorenju rada osipe in izgublja ter jo zaradi tega moramo požeti par dni pred popolno dozori tvijo. Prve in druge take pšenice je več vrst. Za bolj pusto, peščen^ zemljo bi -bili primerni vrsti Men-tana in Te vere; za boljšo zemljo pa San Pastore, Fort-unato, F-uno, Fio-rello, Aquila, I-mpero in Freccia. Vse te vrste priporoča Kmetijski urad ter jih je dobiti pri kmetijskih konzorcijih. Cimprej pšenico sejem«, tem manj semena porabimo! Navadno posejemo po 15 do 20 kg pšenice na vsakih 1000 metrov površine. Druga polovica oktobra predstavlja najprimernejši čas za sejanje pšenice. Sejemo pa lahko vse tja do sv. Martina, in sicer vedno bol1 gosto, čim se sv. Martinu bližamo! Predno pšenico sejemo, jo mora mo razkužiti s prahom Caffaro, ker nam sicer lahko postane snetljiva zaradi glivic, ki se semena rade držijo. Proti morebitnim živalskim škodljivcem rabimo pa prah Aldrin, s -katerim pomešamo pšenico, še pred sejanjem. Dobimo ga v kmetijskih konzorcijih, ki nudijo tudi jpotrebna navodila za rabo. (Se nadaljuje) SMRT V SOVODNJAH V starosti komaj 64 let nas je prete-kli teden zapustil ugledni domačin Viljem Cevdek, ki se je kot zaposlen pri SELVEG v Gorici v četrtek popoldne 13. t. m. na delu smrtno ponesrečil in izdihnil svojo blago dušo v goriški bolnišnici. Dober družinski oče iri pameten ter marljiv delavec je -užival vso ljubezen v družini in vse spoštovanje pri sodelavcih in pri ravnateljstvu SELVEG. Radi pa so ga imeli tudi vsi lovci, zaradi njegovega lepega značaja in bodisi zaradi njegovih lovskih zmožnosti, saj je vse podrl na tla, kar je s svojo puško zaciljal! » Veljal pa je tudi za prepričanega in odličnega demokrata ter je vsako diktaturo in sploh vsako nasilje odkrito obsojal. Ljubil je svoj rod in živel kot narodno zaveden Slovenec. Velika udeležba prijateljev in znancev tudi iz okoliških vasi na pogrebu v soboto 15. t. m. je bila jasen dokaz, kako radi so pokojni ■ ka vsi imeli. Vaščani ga bomo ohranili v pem spominu. Njegovi družini izrekamo naše iskreno sožalje. le- pa Preostalim sorodnikom blagopo-kojnega g. Viljema Cevdeka izrekamo tudi mi naše sožalje. Uredništvo 25 IN 27 LET STARA MLADENIČA -želita spoznanja -zaradi ženitve z dekletoma, pripravljenima preseliti se v Združene ameriške države. — Ponudbe poslati -na upravo lista pod značko »ZEN-IT-BA«. PRinčič Tel. 32 KRMIM Cormons AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 * Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo Leto IX. - $tev. 42 OEl^OKR ACIJ A ■trul S. Gooorica koroških Slooenceu Narodna govorica je najvidnejši, najizrazitejši in najimenitnejši znak narodnpsti. Qglejmo si govorico koroških Slovencev. V Ljubljani je pred desetletji izšel narečjeslovni (dialektološki) zemljevid slovenskih narečij. Koroška slovenska narečja so bila zaznamovana vsa z eno barvo, kakor da so vsa enaka. Kakor da bi se govorilo na Brdu v Ziljski dolini isto narečje kakor v Pliberku v Podjuni. Da je to nemogoče, nam pove že velika razdalja med obema krajema. Saj znaša zračna črta med Brdom v Ziljski dolini in med Pliberkom nad sto kilometrov! Ce bi kdo rekel, da se govori na Brdu v Ziljski dolini'isto narečje kakor v Pliberku, bi bilo približno isto, kakor če bi kdo trdil, da se govori na Jesenicah na Gorenjskem isto narečje kakor v Novem mestu na Dolenjskem! Ali če bi kdo rekel, ■da se govori okrog Škofje loke ali pa okrog Kamnika isto narečje kakor okrog Celja ali Maribora! Deželne in državne meje se bore malo brigajo za meje med narečji. Splošno velja, da so si narečja, ki so si krajevno bližja, podobnejša in slične-jša nego oddaljena narečja. V davnini od' tujcev postavljene deželne in državne meje ne i-grajo pri tem nobene vloge. Vzemimo konkreten primer. Sedej že pokojni železniški uradnik v Ljubljani, Franc Uršič, je bil doma v slovenskih Maloščah pri Beljaku. Nekoč je šel iz St. Lenarta pri Sedmih studencih v Ziljski dolini na Koroškem čez Korensko sedlo v Podkoren in v Kranjsko goro na Gorenjskem. Pride na Kranjsko in prične pogovor s prvo Žensko, ki ga sreča. Pa reče: »O, vi ste pa Korošica, saj govorite kakor v St. Lenartu pri Sedmih studencih na Koroškem.« A ona na to: »Nikakor ne, Gorenjka sem, tukaj pri nas govorimo tako!« Na obeh straneh Korenskega sedla, na Koroškem in na Kranjskem, govorijo isto slovensko narečje! Ziljsko in rožansko slovensko narečje je sličnejše sosednemu gorenjskemu slovenskemu narečju nego podjunskemu, in podjunsko narečje je podobnejše sosednemu štajerskemu narečju nego ziljskemu ' ali rožanskemu. Cisto pogrešeno je torej na narečjeslovnih zemljevidih označevati koroška slovenske, narečja kot eno enoto! To priča samo, kako površno smo se brigali 'Slovenci y preteklosti za svoje narodne zadeve! In kako malo smo se poznali med seboj. V splošnem so na Koroškem tri slovenska narečja: ziljsko, rožansko in podjunsko. Ziljsko in rožansko narečje ima isti naglas kakor ■gorenjsko; podjunsko narečje ima OD TU IN TAM Po skrbni statistiki, ki jo je sestavil sir William Haley, lahko pre berejo vneti bralci po tri knjige na teden, to je okrog 150 knjig na leto. V 40 letih lahko prebere tak ■človek šest tisoč knjig. * * * Pred štirinajstimi dnevi je na Djanskem divjala strahovita nevih ta. Okrog dvajset poslopij so stre le vžgale in jih spremenile v prah in pepel. Strela je udarila tudi v kraljevski grad Amalienborg, ven dar ni povzročila škode. V Koldin-gu na Jutlandiji je strela udarila v poslopje gasilcev, ki so požar po gasili, čeravno je bila večina mo štva pri delu pri nekem drugem, požaru. Verjetno se je strela hotela maščevati nad gasilci. bistveno drugačen naglas in je v tem oziru, kakor tudi v mnogih drugih ozirih slično štajerskemu narečju, kakor se govori na Pohorju. Rožan pravi: s’šč drve; Podjun-čan: suhe druve. Ziljan in Rožan pravita: ovce, koze, ose, ročč, nojč oči; Podjunčan pravi: 6vce, kdze. 6se, rdke (r’ke), ndge (ndje), 6či. Rožan: dober večir; Podjunčan: dober vččer. Rožan pravi: vsoče šiše. Crka k se pred i in e spremeni v č (čila namesto kita; hrušče namesto hruške, čila namesto kila itd.). Podjunčan pravi: vsoke hiše; kita, hru ške, kila. Crka h se v rožanščini spremeni pred i in e v š; torej šiše namesto hiše. Nekaj posebnega :e v podjunšči-ni izgovorjava samoglasnikov. Po dobno izgovarjajo samoglasnike na Pohorju na Štajerskem. Podjunčan pravi: svčmo trasem namesto: sva mo (slamo) tresem; vada namesto: voda; mdti namesto: mati: jazk namesto jezik. Podjunčan pravi: kam pa grdš? (kam pa greš); pe jutr dčš še ančga (ipa jutri daš še enega); jaz’k prkčzat (jezik prikazati). Rožan in Ziljan' izgovarjata v vseh teh primerih samoglasnike a, e in o -kakor Gorenjec. Rožan in Ziljan pravita kakor Gorenjec: d’m, miš, n’č, n’t, kr’h; Podjunčan i natančno izgovarja, torej: dim, miš, nič, nit; kruh, spoved. Ziljan in Rožan pravita: mavha; Podjunčanu se zdi ta beseda smešna, on prav-i: -torba. 'Rožan in Ziljan pravita kakor Gorenjec: tle (tukaj); jes. Podjunčan pravi: štu, jaz. Ziljan In .Rožan pravita: rože cvetč; Podjunčan pravi: z.bi bolijo; rože cvetijo. Rožan: zobi bolč. Podjunčan ne pozna okrajšanih o-blik: bolč, cvetč, pojč; on pravi: bolijo, cvetijo, pojejo. Roža-nska narodna: V Celovcu na Lčnti tri pavče pojo, te nove žovnirje muštrati učd. Lent ali Lend je prekop, ki veže Celovec z Vrbskim jezerom. Pavče mesto: -pavke. Zovnir ;iz: Soeldner, pomeni: vojak. Rožan pravi: stric; Podjunčan: uje in ujčej. Namesto: vrat, pravi Podjunčan: šinek. Rožan pravi: hram (klet), Podjunčan: klet. Podjunčan pravi,: repica; Rožan: hrušče, podzemlošče hrušče (iz nemškega: Grundbirn, iz tega: krompir). Zaključek: Na Koroškem govorijo lepa slovenska narečja. Posebno stari lj-udje so govorili lepo slaven ščino. Pod vplivom nemške šole mladina privzema mnogo nemških besed; a to ni krivda lepih koroških slovenskih narečij, marveč krivda razmer. Koroška slovenska narečja so pristna slovenska narečja. Dekleta in orkani Vremenoslovski zavod v Wa-shingtonu je naznanil, da bo kljub protestom ameriških žensk, ki dežujejo od vseh strani, še dalje dnini najavljenim orkanom ženska i-mena, kot na pr. Aliče, Diana, Jane, Katarina, Marta itd., pod katerimi bi si človek sicer v resnici, lažje predstavljal' ljubka dekleta kot pa viharje. Sodelavec zavoda Hagen je izjavil, da to ne pomeni niti počaščenja, niti ponižanja za dekleta z istim imenom. Zavod se je odločil za taka imena zato, ker so kratka ter jih je lahko izgovoriti in si jih zapomniti, zaradi česar so primerna za brzopis. Pismo iz (Nadaljevanje s 1. strani) moljubje, in Pinay je gotovo zadovoljen, da je že poprej »od-godil« Titov obisk v Parizu. Ze pred me seči sem vam bil poročal, da je -Tito več let beračil za povabilo, a da niso hoteli tedanji zunanji ministri niti slišati o tem. Sele ko je prjšei lani na vlado Mendes - France, se je Titu posrečilo »progurati« pova bilo za obisk, ki je bil predviden za letošnjo pomlad in je francoska policija tedaj že pridno zasliševala vse jugoslovanske emigrante. Toda Mendes - France je padel in Einay je tudi Titov obisk »odgodil« za je-1 sen. Predviden je bil za sredino te ga meseca in pariška policija je že pred več tedni vnovič začela z vsemi -ukrepi za varnost kože tega »ljubljenega« rdečega maršale. Svobodoljubni Francozi pa vendarle nimajo tako debele kože kot n. pr. Angleži in so bili ves čas v očitni zadregi, da bi morali izkazovati temu krvavemu diktatorju protok' larične časti, zato so »odgodili« *u-di jesenski Titov obisk in ni izklju čeno, da sedaj Titu sploh ne bo več dana prilika, da bi po Parizu delil zlate cigaretne doze, pristra-dane od raztrganih Jugoslovanov. Eden izmed povodov za to »odgo-ditev« ie bil tudi ta, ker je Francija odklonila, da bi prišle sem cele armade Titove OZNE skrbet za diktatorjevo kožo. Titov obisk v Parizu torej za sedaj -tu sploh ni več aktualen in vse politično zanimanje se vrti zgol* okoli Severne Afrike. Obrise tega razpravljanja v parlamentu in v časopisju sem označil zgoraj, izredno značilne so pa tudi podrobnosti tega razpravljanja. Skrajna levica izraža že ves čas škodoželjni defetizem, skrajna desnica okostenelo nacionalistično megalomanijo, uvl- — = Klevetanja in resnice v Slivnem Pod tem naslovom je neki občan in jusar iz Slivna iznesel v sobot ni številki »Primorskega dnevnika« kup pritožb in px>dtikanj proti občinski upravi, ptosebno proti občinskemu svetovalcu g. Jožetu Kralju. Predvsem se pritožuje, da je občinska uprava popolnoma pozabila na Slivno pri sestavi predlogov za gospodarski načrt. Občinska uprava se dobro zaveda in pozna potrebe posameznih vasi, toda žalibog upra va ni tako bogato založena s sred stvi ,da bi lahko vsem vasem v občini takoj in vse ugodila, kar bi bilo potrebno. Uprava se zaveda, da je v Slivnem potrebno šolsko po slopje, kakor je to tudi px>tre-bno v Cerovljah in Stivanu, a tega do se daj ni bilo mogoče postaviti v program, ker so bila druga dela šol ir otroških vrtcev nujnejša. Sedaj pa, ko je končno rešeno vprašanje novega šolskega poslopja v Seslja-nu in novega otroškega vrtca v Nabrežini, ima uprava v programu za prihodnji gospodarski načrt posta viti predloge za še tri ostala šol ska poslopja. Posebno otroški vrtec v Nabrežini je nujno jx>treben novega poslopja, ker sedanji prostori absolutno ne odgovarjajo več tej potrebi ter je za skoro 80 otrok tudi sedanje poslopje veliko premajhno. iDalje pravi občan, da je bilo za vas določenih »že nekaj milijonov« ter se sprašuje, kam je šel denar. Kaj občan misli s tem, ne vem, vem le to, da če je bil za gotovo delo določen denar, so ga tudi gotovo za isto delo porabili. Ako je pe občan bolje informiran, naj naved? konkretne primere. Da so p>oti v Slivnem zelo slabe, bo le -težko verjeti, dobre niso, ali tako strašn,-slabe kot jih slika občan, gotovi niso. Kolikor je znano, so se p>oti bodisi v Slivnem po vasi, kot vse poti, ki peljejo iz vasi, vsako lem popravljale in urejale. Gotovo niso vsega tako napravili kot bi želeli, a krivda ni na upravi, ampak na pomanjkanju sredstev. Kakor je občan gotovo čital, je poseben zne sek določen v programu del Selad za vse občinske poti, ter naj bo prepričan, da ko se bodo ta dela začela, bo tudi Slivno dobilo svoj delež. Nato napada občan našega. svetovalca g. Jožeta Kralja, da se ne zanima ter da kaj dela v občinskem svetu ter se končno sprašuje, koga pravzaprav g. Kralj zastopa. V tem napadu se vidi, da je gospod Kraij temu občanu in jusar ju iz Sl iv ni pravi trn y peti morda zato, ker g. Jože Kralj ne trobi v tisti rog, v katerega trobi občan in jusar iz Slivnega. Dejstvo pa je, da pri vseh občinskih sejah g. Kralj vedno bra ni koristi svoje vasi, predlaga po trebna dela ter tudi ostro kritizira občinsko upravo, če je potrebno! Pa ne samo v občinskem svetu, am pak tudi izven tega se je zelo veli kokrat oglasil pri županu ali pri odbornikih ter stavil razne predloge za svojo vas ter tudi -zahtev?', kar je bilo px>trebno. Kljub dolg! bolezni in sedaj rahlemu zdravju ni opustil skrbi za svojo vas, katero po logičnem sklepu zastopa. Saj so ga izvolili lastni vaščani in ne kaki Afrikanci. Zaključek tega »občana« pa je pravo obrekovanje, češ da je ob- činska uprava v sporazumu s svetovalcem Kraljem porabila denar, ki je bil las-t slivenskih jusarjev. Ko bi občan vsaj vprašal, kaj je s tem denarjem, bi razumeli njegovo skrb za jusarske interese, a občar tega ne sprašuje, ampak direktno kleveta, da se ie denar porabi). Dejstvo pa ie, da je bil svetovalec g. Jože Kralj, kot komisar jusarjev za Slivno, takoj obveščen, da je občina ta denar prejela ter da je ta denar na razpolago. Gosp. Kralj je že parkrat nato -bil na občini, da bi ta denar prejel, a ker enkrat ni bilo tajnika, ki je bil na dopustu drugič je bilo v tej zvezi potrebno urediti še neke račune, je bilo spo razumno domenjeno, da bo ta denar dvignil v teku tega tedna. Denarja ne hrani osebno nihče, ker j: bil takoj po prejemu položen v občinsko blagajno, kjer nedotaknjen še sedaj leži. Ta je vsa zgodba o »porabljenem« denarju. Glede odtujitve vaščanov proti upravi, kot pravi občan, bi pripomnil, da je -uprava na splošno napravila vse, kar je bilo v njeni moči v korist vseh vasi v občini, da pa bi vsem ugodila, tega niti ne misli. Tu pri nas najdeio gotovi ljudje lahko dovolj gradiva za kritiko in tudi za obrekovanje uprave, ki ni njim po misli. Tu lahko pišejo in kritizirajo, kar je tudi prav, v domovini gospodarjev »Prim. dnevnika« in »občana« pa je to najstrožie prepovedano. Prav tako bi jim bilo strogo prepovedano kritizirati, če bi pp kaki nesreči upravljali nabre-žinsko občino titovci, kajne gospod »pbčan«?, Občinar brez jusa devna sredina pa v potu svojega obraza išče in proučuje razne dlakocepske juridične oblike za zakasnele reforme, s katerimi naj bi rešila, kar bi se morda vsaj začas no še dai-o rešiti v Severni Afriki. Ne morejo in ne morejo pa Fran cozi doumeti, da tu ne gre več za kake -upravne reforme, temveč za temeljito spremembo sploh vse zgradbe sedanje »Francoske unije«. Kolonije in civilizacija Angleži svoje kolonije neusmiljeno izžemajo in se bore malo brigajo za njih civilizatorični dvig. Toda pri njih je smisel za samouprave tako globok in oni so toliko gibčni, da pravočasno zaslutijo potrebo neizogibnih reform in dajejo sproti svojim kolonijam koncesije, s katerimi skušajo zadovoljevati vladajoče razrede v posameznih kolonijah, toda sami zadržujejo ne omajno položaj pravega »Herren-vol-k-a« v prav nič milejši obliki kot pa očitamo to tolikokrat Nemcem. Oni se ne brigajo ne za šolstvo, ne za zdravstvo in ne za nič, pač pa skušajo ostati vedno v čim boljših odnosih s socialno vodilnim slojem dotične kolonije in dajejo potem sproti vsaki koloniji tudi tisti statut, ki se jim zdi za dotično kolonijo v danih okoliščinah najprimernejši in najugodnejši za njih sebičnost. Cisto nasprotno je pa pri Francozih. Gotovo, tudi oni se skušajo o-pira-ti na socialno vodilne sloje posameznih kolonij, vendar gradij» povsod tudi šole, bolnišnice ter jim je popolnoma tuja vsaka rasna diskriminacija. Toda glavno sredstvo njihovega obvladovanja je slej ko prej brezkrvna birokratična uprava, organizirana r.a strogo centralističnih načelih in jim sploh manj ka vsak čut za kako samoupravo posameznih enot. In na tem boleha danes sploh vsa Francija .“'na tem se ruši tudi ves njen kolonialni imperij. Temelje francoskega -biro-kratičnega centralizma je položil že Richelieu, dogradil ge je Napo leon in ostal je bistveno nespremenjen do današnjega dne. Francozi se tako radi ponašajo s svojo demokracijo, a niti ne čutijo, da j° moderna demokracija sploh nezdružljiva s centralistično birokra cijo. Funkcije moderne uprave so danes tako globoke in obsežne, da jih je popolnoma nemogoče reševati s sredstvi tehnično še tako dovršenega birokratičnega centralizma, zato tudi danes francoska »demokracija« poka na vseh koncih in krajih ter prehaja večkrat nujno že y anarhijo. Toda najbolj usodno za Francoze je to, da pravih vzrokov vseh svojih kroničnih kriz in težav niti niso zmožni doumeti. Celo polbarbarski narodi danes odklanjajo tudi najmilejši centralizem in zahtevajo resnično samoupravo. Zato skoro nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem predvčerajš njim bral v »Le Monde-u« Duver-gerjev članek, y kgterem nekako plaho izraža mnenje, naj bi se se danja »Francoska unija« preorge-nizlrala y — federacijo. Ako bi se pojavil -tak predlog y parlamentu, je samo ob sebi umljivo, da bo vzbudilo pravi vihar pri vseh »ro dolj-ubih«, toda prepričan sem, da je to edina pot -zanje, po kateri bi mogli ne le za nekaj časa še rešiM, vsaj del svojega kolonialnega imperija, temveč ozdraviti tudi svoje domače nevzdržne notranjepolitič ne razmere. Tudi Jugoslovani danes dovolj bridko občutimo, kakšno napako so izvršili leta 1918 tedanji naši kratkovidni »državniki«, ki so enostavno kopirali francoski birokratični centralizem. M. C. Bembtčeva umetnostna razstava Leta 1927 so priredili v poslopju svetoivanske pošte slikarsko razstavo, ki je bila poslednja slovenska javna manifestacija pod fašizmom. Od razstavljalcev je Sirk da nes mrtev, Gorše v Ameriki, Sešek se je poitalijančil in utihnil, Bambič pa zopet razstavlja pri Sv. Ivanu, tokrat v. mali dvorani novodo-grajenega gledališča. Bambič, ki je, ilustriral nešteto knjig in sodeloval pri dnevnikih in revijah (Nov; Rod, Naš Glas, ilustrator »Jutra«. »Samorodnosti«, »Ilustracije«-, izdajatelj humorističnega lista »Skovir« itd.), je naši javnosti skoro ne znan kot slikar ter je v tem oziru znan le po 12 naslovnih straneh v barvnem bakrotisku mesečnika »I-lustracije«, ki po svoji opremi še do danes ni dobila v Sloveniji naslednika. Zato je Bambičeva razstava novost za večino Tržačanov. Bambič ie tematik in temo razstave tvorijo »Bedni ljudje« in »Kras«. Preseneča dejstvo, da v tem to ni oni Bambič iz ilustracij. Risba je tu zelo svobodna in svojstvena ter se prilega tematiki sižeja. V sklop »Bednih« .ie vključil -tudi »Najdenčka« iz leta 1932, ki bi ga lahko zamenjali za kakega Jakopiča. Res je škoda, da Bambič ni ta- OB VESELIH IN ŽALOSTNIH DNEH SE SPOMNITE SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA/ ko nadaljeval, ker -bi danes verjetno častno zastopal tradicijo sloven impresionizma. Najbolj umetniške dognana pa je gotovo skupina »Bednih« v perorisbah iz leta 1951, izdelanih v čisto novem svojstve nem stilu, ki posrečeno podpira tematiko risb. Enako se sklada tudi svojevrsten impresionizem serije slik »Kras« iz lanskega leta, ki p« so pravzaprav anonimni prerezi kraške pokrajine. Skoda, da je le nekaj teh uokvirjenih. Bambič je namreč mnenja, da se ne izplača vlagati denar v. okvirje, ker pri današnjem stanju Slovencev v Trstu ni pričakovati odkujpov. Žalostno, a resnično je, da je siromak oni naš slikar, ki ga nihče ne jpodpira in nima nobenega poklica. Toda Bambič ga ima in j?onazoruje ga pod steklom, kjer so razstavljene patentne listine njegovih iznajdb Ena teh iznajdb je avtomatski svinčnik, Kolumbovo jajce, ki ima radirko kar v. svinčniku. Njegova iznajdljivost pa gre seveda na škodo slikarske produkcije (vrzel po letu 1951). Obžalovati je, da s-* Bambič ne more kot slikar razgibati v Trstu, kjer je njegovo pravo znanje razvidno iz del izpred 1938 leta, kjer je v portretih in akUll pravi mojster. To je Bambič, ki ljudem ugaja. Njegovi obrazi so živ ljenjski in ozadja so neobičajno, na videz drzno razgibana, a vendar podpirajo le posamezne detajle sli1-in zato mirno vplivajo. V seriji strani iz »Fižolčkov« in »Kralja Honolula«, ki ga je razstavil predelanega v italijanščino, pa se nam Bambič odkriva kot duhovit mladinski pisatelj in ilustrator. O razstavljenem Drugem berilu pa smo že pisali. Želeti bi bilo, da bi Bambič kmalu priredil čisto retrospektivno raz stavo, da bi ga bolje spoznali in .cenili, in to v središču mesta. Predvsem pa naj bi se preveč ne oddaljil od resničnosti. dr. R. J_. M. Slikarska razstava se zaključi v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri. Priix>-ročamo obisk zlasti mladini. M«ii«MwwiaMinniiiwBiwiwwnwMiii^iwiiiHg»pwiipwMswM» it mil. Naslednjega dne je bilo spet novih dvanajst jajc .v, gnezdu. Pred kuhinjskim oknom pa so kokoške napravile velikanski ovinek.... »No le glej. Emil, kako izvrstno sredstvo je konjak«,, je Zmagoslav no zaklicale žena. »V resnici, fantastično!« ji je pritrdil moj prijatelj. In tako je prišlo sjaet vse v svoj stari red: kokoške so nesle jajca in bile trezne, Emil pa se ga je od časa do časa malo nasrkal zaradi boljšega razpoloženja.... POD ČRTO KOKOŠEREJA (Iz estonfčine) Marsikdo se odvadi pijanosti iz strahu. Drugi se alkoholu odpovejo šele težkih duševnih bojih. Mojega prijatelja pa so — za nekaj časa — ozdravile pijančevanja kokoške. Emil ni -bil ravno pijanec, le tu pa tam se ga je nalezel. Nenadoma pg se je na njegovi življenjski poti nekaj premaknilo. Njegova žena je hotela po vsej sili kokoške. Tako je bil moj prijatelj prisiljen zgraditi kokošnjak; nato je moral preskrbeti ducat polnokrvnih kokošk in postavnega petelina. Kokoške naj bi bile, po zatrjevanju prodajalca, izvrstne jajčarice. V novem kokošnjaku pa niso in niso hotele nositi jajc. Enostavno so stavkale. »Najboljše sredstvo proti temu je sveže maslo«, je zagotavljala že na mojega prijatelja in pitala kokoške z maslom. To jim je izredno ugajalo, kljuvale so ga z navdušenjem. Perje jim je blesketalo in grebeni so jim rdečili kot zoreče češnje, na jajca pa so mislile manj ko kdajkoli. Edina nerodnost maslene diete je bila, da so lepotice postale tako težke, da zvečer niso mogle na prečko in sta jih morala zakonca vsak večer lastnoročno dvigati na prečko. Polagoma so postale kokoške tako razposajene, da sploh niso mogle zaspati brez lahkonočne-ga poljuba. Nazadnje pa je tudi petelin vztrajal na poljubu. Nenadoma pa se je le dogodilo, da je ena izmed lepotic znesla prvo ja!ce in ga takoj -tudi sama po-užila. Naslednji dan se je zgodba ponovila. Emil je, nič hudega sluteč, stopil v kuhinjo in opazil, kako njegove žena kokoški odpira kljun in jo pita s konjakom. Kaj jpočenjaš z mojim konjakom?« »Kokoške moram odvajati, da bi same zauživale jajca. To je edino sredstvo, ki pomaga. Bri nas doma smo vedno tako postopali.« Emil je nejeverno zmajal z glavo: »Ce bi bil jaz petelin, bi že vedel, kaj mi je storiti. Morda bo tudi ta kokoška prišla na to....« In -tako je tudi bilo. Prav iste kokoška je naslednje jutro spet znesla jajce, ga hitro pogoltnila in že se je javila za konjak. Naslednjega dne so tudi vse ostale kokoške sledile njenemu zgledu. Vse so znesle jajc«, jih razbile, izpile in se napotile pred kuhinjsko okno ter tako dolgo zevale, dokler niso prejele vsaka svojo žličko konjaka. Končno pa se je pobliskalo tudi petelinu: z rumenjakom si je pomazal kljun in se strumno uvrstil pred kuhinjsko okno. Hišna gosjjo-dinja se je tako razjezila nad potepinom, ki se je lišpal s tujim j?er-jem, da mu je za kazen vlila kar tri žlice konjaka v goltanec. ■Po sili je ostajal Emil stalno trezen, kajti steklenica, ki ga je od časa do časa zapeljevala, je bila stalno prazna. Zato pa je bil kokošji rod toliko bolj vesel. Kokoške so se po dvorišču majale in ko-kodajsale na čisto svojevrsten na čin. Petelin je mahedral s perot mi, se tresel po vsem telesu in s kljunom udarjal po zemlji. Vsi protesti mojega prijatelja so ostali neuslišani. »Le potrpi še nekoliko, pa boš že videl, da se bo metode obnesla«, je zatrjevala njegova žena. Pa se je Emil odločil, da bo sam nekaj ukrenil. Ko je naslednjo soboto žena odšla na trg in se je vsa kokošja jata z rumeno pomazanimi kljuni postavila pred kuhinjsko okno, je moj prijatelj že stal pripravljen. V roki je držal steklenico ricinovega olja. Grabil je kokoško za kokoško in vsaki nalil v kljun žlico ricinovega olja, petelinu pa trikratno porcijo.... Naslednjega dne je žena prinesla iz kokošnjaka dvanajst debelih jajc. Vsa so bila cela, vendar ne kam čudno ponesnažena. »Gotovo je konjak uspešno odvajalno sredstvo«, je pripomnil svetohlinsko E- MOJ JAZBEČAR Vzel sem najmanjšega jazbečarja iz gnezda zato, ker je tako žalostno izgledal in ker sem bil sam. Samcati samec v osamljenem stanovanju. 'Najprej sem se malo bal zaradi strogega reda, -ki je vladal že od nekdaj v mojem stanovanju, saj veste, stari samci smo že po pravilih čudaki. No, pa sem se tudi tokrat zmotil, kakor že tolikokrat v življenju. Moj jazbečar ni bil tak? sorte kakor je večina psov. Ni b,l igračast, pač pa premišljen in tudi pogostokrat zamišljen kužek. Največkrat je poležaval na zofi in zatopljen sam vase strmel v praznino. Rad bi uganil njegove misli. Cez dan pa nisem imel časa, da bi se še s tem ukvarjal. Ko sem mu polagal krmo ni bil nikoli ix>hlepen ali celo požrešen, kot so navadno mladiči. Nakrmil se je vedno precej malomarno in niti za kakovost kosila ali večerje se ni zanima-l. Resnični filozof. Hrano je sprejemal le, da ne pogine od lakote. Največkrat je v posodi še puščal majhne ostanke, kaj je popolnoma soglašalo z njegovim značajem. Nobenega imena mu nisem del. Tudi ni bilo potrebno. Saj sva s? tudi tako sijajno razumela. Zvečer sva sedela zraven peči, on na blazinah, ki sem mu jih podložil pod skrivljene noge, jaz pa v svojem debelem naslonjaču. Dolgo sva se pogovarjala. Pripovedoval sem mu o svojem delu, o križih in težavah, včasih pa sem mu tudi prebiral nekaj iz svojih rokopisov. Ni vedno soglašal z menoj. Včasih mi je misli kar zasukal. Sploh je kar ugodno vplival na moja domača o pravila. Nekoč sva se pogovarjala tudi o najinem življenju. Pripovedoval sem mu, da se ne počutim več tako osamljenega. Odgovor sem lahko prebral iiz njegovih rjavih oči. To — tako so govorile njegove oči — je utvara, ki si jo delajo vsi ljudje. V resnici ostaja človek vedno sam. Ugovarjal sem mu, nisem, ge pa mogel prepričati. Se dolgo sva se pričkala o tej zadevi. Mo- ram priznati, da mi je postregel z učinkovitimi mojimi lastnimi doživljaji. Končno pa sva se le utrudila in odšla spat. Skoro leto dni sva tako živela in postala sva si najboLša prijatelja. N,ič posebnega se ni zgodilo v tem času. Moja sreča je bila še vedno na večnem dopustu, nesreča j?e 'si j? dovolila krajši odmor po neprestanem trdem delu. Rada sva zahajala na sprehode in skupaj sva se veselila sončnih zahodov in zvezdnatih noči. Pri enem izmed takih sprehodov se je zgodilo. Razj?osajenega paglavca nisem pravočasno opazil, ko je zagnal kamen. Zadel je mojega prijatelja v glavo. Odnesel sem ga na stanovanje in jx>klical živino-zdravnika. Vedel pa sem, da je vsaka njegova pomoč odveč. Vso noč sem presedel ob njemu. Javkal je potrpežljivo predse, nisem pa mogel pomagati. Polagoma se ie pomiril. To je bil učinek injekcije, ki mu jo je dal živinozdravnik. Njegov pogled je bil pameten in prav nič žalosten. Poginil je lahko in brez bolečin. Komaj sem opazil, da ga ni več. Nisem žaloval za njim. kajti ostal je pri meni. Ze toliko let je bil pri meni, morda že od mojega rojstva dalje. Zvečer sva sedela ob peči in se še dolgo razgovarjala. J. Filistrovič BODIMO BUDNO NA PREŽI? Razkrinkana zatrjevana komunistična »skupnost in sodelovanje" »Italija je vredna ene maše«, *i je najbrž mislil sovjetski veleposlanik v Rimu, Bogomolov, ko je na povabilo florentinskega župana La Pire odhajal v baziliko sv. Križa. V tej cerkvi so namreč -bili pri maši udeleženci »kongresa županov vseh prestolnic sveta«. Skupno sovjetskim veleposlanikom so prišli v cerkev med drugimi tudi njegova žena, prvi tajnik veleposlaništva, moskovski župan Jasnov, nje igov pomočnik Pokrovski in var savski župan Jerzi. Vsega torej kar šest čistokrvnih boljševikov. Zased ■li so šest rdeče pregrnjenih naslonjačev v neposredni bližini oltarja. Pobožno so prisostvovali službi (božji, se vdano poklonili ob povzdigovanju in po končanem obre du spoštljivo skrivili komunistične hrbtenice pred florentinskim nadškofom, kardinalom Dalla Costa, ki je daroval službo božjo. Zena sovjetskega veleposlanika je pred kardinalom celo klecnila po vseh pred piših španskega dvornega obredni-ka. Krščansko - demokratični florentinski župan La Pira, eden izmed t is tih prostodušnih idealistov, ki mislijo, da je potrebno komuniste in protikomuniste samo »človeško zbližati«, pa se bodo »takoj spora-»umeli«, je kar poskakoval od navdušenja nad »pobožnimi« -boljševi ki. Kasneje je moskovski župan v prostorih poslopja Palazzo Vecchlo v priložnostnem govoru zatrjeval, da spremlja boljševiško Rusijo ena sama misel, »misel sporazuma med narodi in skrb za mir na zemlji«. La Pira pa mu je s ponovnim navdušenjem zatrdil, »de so istih’ misli vsi resnični demokrati in kristjani....« Ta smešna dogodivščina velebolj-ševiških žonglerjev je seveda izzvala v Italiji splošno pozornost. Komunisti so jo pograbili z obema rokama in jo brez sramu in možatosti preobrazili v komunistično čednost. iZ naročenimi aziatskimi nasmeški, ki so zamenjali včerajšnjo komunistično nadutost in vrhunsko histerijo, obe tipični značilnosti ljudi, ki so se nezasluženo povzpeli nad svoje nekdanje razmere, go italijanski komunisti pridno zavrteli že stokrat obrabljeno lajno o »sodelovanju« in »skupnosti« med zastopniki demokratičnih strank in komunisti Isto igro, iz iste kremeljske kuhinje veselo muzicirajo tudi najemniški godci pri »Delu« na Tržaškem ozemlju. Med demokratične, protikomunistične vi-sokošolce in ostale mladince so nastlali na jerbase komunističnih letakov, v katerih oznanjajo, da se je v svetovni politiki »nekaj spremenilo«. Komunistični zvodniki rotijo v teh letakih svobodno mladino, naj spremeni svoje odnose do komunističnih »tovarišev«. Mladina naj ne pozablja...! Mladi svet naj 'bi pozabil na strahote 'boljševiš-kih zločinov proti človeštvu; naj bi se objemal s tistimi, ki mu 'že za jutrišnji dan pripravljajo kroglo v tilnik; naj bi se pobratil s tistimi, ki zahrbtno kujejo načrte za splošno ropanj-; sadov tujega dela in trpljenja, tujih naporov, tuje pridnosti in prizadevnosti, tujih prihrankov, zbranih v potu obraza in krvavih žuljih na rokah; naj bi lju-bimkoval z lastnimi grobokopi, z jutrišnjimi denuncianti in izdajalci svojega bližnjega. Ta mladina naj ne pozablja na komunistično nehvaležnost! Prev tiste, ki so podpirali v dobri veri komunizem moralno in tvarno, prav tiste so komunisti po končani »zmagi« prve likvidirali. Komunistična praksa se iz preteklosti ni spremenila niti za las! To je edina neovrgljiva resnica komunistične strategije, vse drugo je tipično aziatsko taktično pretvarjanje. Pomnimo, da komunistu na o-ni strani železne zavese, tamkajšnji naši bratje niti tega ne verujejo, da je mesec, v katerem trenutno živi mo, res mesec oktober. Tako si je praktični komunizem s svojimi neprestanimi lažmi, prevarami in neizpolnjenimi obljubami totalno za pravil vsako zaupanje. Tukajšnji komunistični dninarji pa so proizvod in posnetek komunizma na drugi strani železne zavese. Zaslužijo torej prav isto nezaupanje in nič drugega! Samo neumna teleta drvijo prostovoljno v klavnico! Isto hinavsko igro zastopa na višji politični ravni seveda tudi CK KPI, ki v neki najnovejši resoluciji ukazuj.# svojim plačanim podrepnikom, da naj 1) stopajo v neposredne stike s tistimi demokratičnimi in katoliškimi visokošolci in mladinci, ki iz kakršnih koli vzrokov kritično obravnavajo politiko sedanje vlade in 2) naj se potegujejo za »konkretno sodelovanje in skupnost« z vsemi pripadniki demokrščanske stranke, ki z vodstvom niso soglasni v vseh vprašanjih. Judežev poljub Tudi v notranjosti Italije so komunistični dninarji poskušali z »javnimi debatami« in tudi tam so doživeli popoln polom kot v Trstu s SDlZ. Pred letom dni je bila taka »javna debata« med komunističnim poglavarjem Longom in znanim radijskim pridigarjem patrom Mor-lionom. Komunist Longo je razvijal že znana in obrabljena ideološka načela marksizma. Govoril je o neizogibnosti svetovne revolucije, o nujni potrebi po razredni borbi, i prispevali delež svc-' jih izkušenj in direktno seznanili konferenco o socialnih in gospodarskih potrebah Trsta, zahteva od vlade, naj določi, da bodo na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču sodelovali tudi predstav niki tržaškega občinskega sveta, e-dinega resničnega zastopnika celot nega prebivalstva ter predstavniki glavnih tržaških gospodarskih panog, in sicer trgovinske zbornice in sindikalnih organizacij.« Načelniki skupin so o resolucijah že podrobno razpravljali, tako d< bi bil občinski svet o resolucijah lahko -glasoval brez debat. Dr. Stoc-ca in dr. Dekleva sta pa mislila, d? morata o resolucijah razpravljati tudi pred občinskim svetom, četudi sta potem za resoluciji glasovala kot sta bili dogovorno sprejeti na sejah načelnikov. Obregnila sta1 se: ob besedah »jemlje se na znanje z zadovoljstvom, da sta zakonodajni zbornici odobrili zakon o fondu za podvig tržaškega gospodarstva«. Četudi s« načelniki skupin po ogrom ni večini naglasili, da se besede: »vzame se na znanje z zadovolj stvom« ne nanašajo na vsebino zakona o fondu, ampak samo na hitrost, s katero sta obe zbornici parlamenta, potem ko jima je vlade zakonski načrt predložila, zakon sprejeli, sta Imenovana: gospoda podvrgla kritiki ves zakon. Vse to zvo-nenje po toči je bilo mlatenje prazne slame, je bilo vpitje za ulico. 'Ko bi hili Tržačani sami odločali o ro- I ni važno, v katero šolo hodi moj tacijskem fondu, ne bi bilo treba otrok, zame je važno, da postane danes izakona kritizirati.. Kdor je bil za razbitje STO, nima danes moralno nobene pravice kritizirati neizogibne posledice tega razbitja. Zato je z rimskega gledišča razum? Ijivo, če je danes rimski parlament dal tudi Goriški pokrajini od rotacijskega fonda nekaj milijard. Kritika zakona o rotacijskem fondu je dala povod za replikacije. Vse to v škodo enotni, soglasni zahtevi, da vlada imenuje v upravno komisijo fonda čim naj večje število tukajšnjih izvedencev. Občinski svetovalec dr. J. Agne letto je v svoji izjavi o glasovanju v glavnem naglasil, da je težišče prve resolucije, o kateri se je toliko govorilo ne v uvodu, ampak v zahtevi, da vlada imenuje v -upravni odbor fonda čim večje število lokalnih faktorjev, zato je nujno potrebno, da je glas tržaškega obč. sveta čist in enoten in ne dušen od neumestnih rezerv. Izraz »z zadovoljstvom« se nanaša, kakor je bilo med razpravo načelnikov že rečeno, ne na vsebino zakona o rotacijskem fondu, ampak na hitrost, s katero sta zbornici v Rimu izglasovali zakon in odklonili vse poskuse, da se zakon zakoplje v pesek in odloži. Vsak zakon ima dobre in slabe strani. Ako bi bil napravljen od Tržačanov in ne od rimskega parlamenta, bi bil za Trst ugodnejši. Glede druge resolucije je dr. A gneletto izje vil, da ona zahteva, da y|ada imenuje v konferenco za tržaško pristanišče tudi predstavnike občinskega sveta in glavnih gospodarskih sektorjev tržaškega gospodarstva. Zato je dolžnost vsakeg« pjfičjnskega svetovalca, da tudi za to resolucijo odda brez pridržkov svoj glas. Zato bo dr. Agneletto za obe resoluciji glasoval tako, kot so bile sestavljene od načelnikov skupin občinskega sveta, i Pri glasovanju sta bili obe resoluciji soglasno izglasovani. Kdo Je kriv? iNaravnost sramotno so se pri na^ v‘Nabrežini odrezali z vpisom slovenskih otrok v slovensko šolo. Vemo, da je temu več vzrokov, ki so vsi že vse preveč znani. Glavno zaslugo za očitno pojemanje slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem imajo vsekakor komunisti. »Zame komunist!« To so priljubljena modrovanja naših komunistov. Rodila, vzgajala in utrjevala pa j,ih je komunistična fratelančna politika. Pa ne samo to; komunisti so bili v naših krajih tisti, ki so prevzeli fašistično -dediščino ustrahovanja in jo še neznansko pojačali s svojimi neštetimi zločini. Strah se je naselil v slovenske duše, strah pred nasiljem, preganjanjem in lakoto. Pa še nekaj. Komunisti so učili našega delavca in kmeta, kako se človek požvižga na stara izročila, na lastno prepričanje, na vero svojih očetov, na '»plehki slovenski nacionalizem«. Pretvarjali so mu neupogljivo hrbtenico v jeguljaste krivine, učili ga hinavščine in pretvarjanja. Korumpirali so ga s klobasami in teranom, učili ga nevoščljivosti in .zavisti, oropali ga- spoštovanja zasebne lastnine, »osvobodili vseh spon« moralnih zakonov, ubili v njem človeško dostojanstvo. Kot papigo so učili otroka, da sta Stalin ali Tito vsaj polboga', če že nista bogova. Oče in mati doma pa sta dobro vedela, -kdo sta ta dva roditelja gorja in siromaštva-.. Kaj je uganil otrok s -tako vzgojo? Da pred komunističnim oblastnikom kriči: »Živio komunizem!« Doma pa: »Hudič naj ga vzame!« Tako izhaja a obema. To, kar se dogaja s slovensko šolo, ie levji delež komunizma. O tem naj razmišljajo zaskrbljeni Slovenci v teh črnih dneh za slovensko šolo, v črnih dneh tudi za obstanek našega rodu na tej žemlji. tika« pravi, da se hvalita, kako razpolagata z nekaj sto tisoč dolarji, t. j. z nekaj sto milijoni lir. Ce je vse to res, potem mislim-), da ima »Ekonomska politika« enkrat prav, ko pravi, da za takšne primere ne bi smelo veljati nač.e'o politične zaščite. Ljudje, ki služijo režimu tako zvesto, da jih ta celo pošilja .v tujino, kjer opravljajo, zanj tako velike finančne posle, d a si nagrabijo takšne vsote in se potem odločijo za beg, da bi lahko v miru uživali nečastno pridobljeni denar, res ne spadajo v politično emigracijo. Seveda je treba pazljivo proučiti, ali so trditve jugoslo vanskih oblasti resnične. P.ri teni morajo biti merodajne tudi izjav*1 tujih tvrdk, s katerimi so dotičn' trgovali, in izvlečki bančnih računov, na katerih so zbirali svojo »provizijo«, t. j. nedovoljeno soudeležbo ali podkupnino, katero so sprejemali za posle, ki so jih opravljali za svojo državo oziroma podjetje. Goljufija ostane goljufija, poseb no še, če so z njo bila pridobljen* sredstva, ki služijo v osebno kor is ‘ Kot takšna mora 'biti kaznovana in jugoslovanska politična emigracija ne sme dovoliti, da hi se jo istove tilo £ takšnimi posamezniki. Tako vsaj gledamo na te stvari glasnik: svobodnega mnenja ene izmed ju-goslovanskh manjšin v tujini. Z druge strani pa je kaj značilno, s k"kšnimi ljudmi vodi svoje trgovanje režim, ki je v prvem, trenutku i>revzema oblasti gledal, da je odstranil iz gospodarstva sko-xo vse značajne osebe, ki so se na gospodarstvo spoznale in so na sv'~ je poštenje tudi nekaj dale'.'1’ Pri glavah, ki tako smrdč, ni čud no, da hodi jugoslovansko gospodarstvo rakovo pot. Mrhovinarji ki se s tem osebno okoriščajo, p» spadajo vse drugam kot v pošteno družbo. .a * * * Širša seja SDZ V nedeljo 23. t. m. bo v prostorih SDZ v Trstu, ulica Machiavelli 22-11., redna seja širšega odbora SDZ. — Vabljeni vsi odborniki! ŠOLSKE KNJIGE Z ozirom na to, da se mnogo rev nih dijakov obrača ne naše društvo s prošnjo za šolske knjige, naproša tajništvo SDD dijake, ki so sc vpisali v višje razrede ali ki so končali študije, naj po možnosti knjige, katere jim ne služijo več. darujejo SDD, ki jih bo potem iz-posojevalo revnim dijekom.' Knjig sprejema tajništvo ob uradnih urah v ulici Machiavelli 22-11. Nesreča v Borštu Pretekli četrtek popoldne se j* bliskovito razširile po vasi pretres ljiva vest o nesreči, ki še je pripetila mlademu, komaj 24-letnemu g. Rudolfu Parovel. ■ a Ai'. Ko je vozil s svojo »Lambretto. po ulici Rossetti proti Iklontebel-lu je zadel v policijski avto, ki je privozil iz ulice Cu-mano,, in padel ter obležal v nezavesti. Poklicali so takoj rešilni avto Rdečega križa ir. ga odpeljali v bolnišnico, toda med potjo je zaradi poškodb v glavi izdihnil. V nedeljo popoldne se je vršil pogreb, katerega se je udeležila v.s« vas in veliko ljudi iz okoliških va si, kar je dovoljšen dokaz njegove priljubljenosti, ki jo je -užival daleč naokrog. C. g. Malalan se je z lepimi besedami poslovil od pokojnika v cerkvi in g. Bruno Zobec pa na pokopališču. Pokojnik nam bo ostal v lepem spominu.. Prizadeti družini pa izrekamo naše globoko soželje. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 J ^ ^ J ! I De,fc* *mreko- Kmetovalci y ve, macetiiove podjetnih! • <" *** trame in parket« nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA T R ST Vlala Sonnlno, 2 4 Z nakupom dobrega blaga prihranite denar! Prodaja na debelo in drobno OBIŠČITE vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH Obračajte se na nas osebno ali pismeno IZREZITE OGLAS, VELJA ZA POSEBEN POPUST' MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO ST O FF E IN G LE SI) Skladiftfces TRST - Ulica S. Nicold 22 Telefon fttev. 31-138 ■SO i.