Št. 44. V Gorici, v torek dne 15. aprila 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, »Jutranje Jz-danje opoldne, režemo iadanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter i .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-iemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali pld. 6-fifl pol leta........6 , 60 , , , 3-30 SeU-t leta . . . .,. ... 3 ,. 40 . , .', 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. " """*-.-it-* • Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici M v. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršeek vsak inn od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od t. do 12. are. Na naročilu brez dopostane naročniur *o ne oziramo. Oglasi In poslanica s« računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka \rsta> Večkrat po pogodbi. — Večje 5rke'po"*ptostoru.-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov* odklanjamo vsako odgovornost, -— -- Naročnino In oglase je plačati loco (roriea. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrit. Uredništvo se nabaja v. Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja <• Gosposki ulici St. 11. Popisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije *n druge reči, katere ne spadajo v delokrog ure^iStva, naj se pošiljajo le tipravništvu. izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stano vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. uih, ki so stresali svoj osebni srd nad Slov. Nar. - ter dr. Tavčarjem in so se tako vedno bolj in bolj oddaljevali ml diskuzijo, katera je bila sprožena v javnosti. Zborovalei na omenjenem shodu so bili po večini duhovniki, ki ;¦•» prišli na shod s srdom v siru, zlasti proti dr. Tavčarju, so lam dali duška svoji -ogorčenosti- s ("oj* kliei, povedali tisto, kar smo culi že v Slovencu ler se razšli. Sedaj pa se govori, da so spoduještajerski Slovenci govorili odločilno besedo v celjskem vprašanju. Toda mi sum tega mnenja, da na onem zborovanju se ni cul pravi glas spodnjo-štajer.-kih Slovencev, saj izmed 200 zbo-rovaloov je bilo nad polovico duhovnikov, in ti vendar niso imeli pooblastila, govoriti prav v imenu vseh spodnjo-štajorslvih Slovencev. Povabil je bilo poslanih KOD. Kaj j<> torej z ostalimi ¦HM) povabljenci V Najbrže se no motimo, ako rečemo, da med njimi so tudi možje, s katerimi jo mogoče govoriti pametno besedo o perečem celjskem vprašanju, aH na zborovanje niso prišli, morda prav radi tega ne, uor poznajo kriča-vnst poliiikujoče duhovščine ob takih piilikah, kjer do>ežo vselej, kar hoče, v giavnem pač zatogadol, ker sedanji m-duhuvski voditelji spounji-šiajorsko politiko stojijo popolnoma pod uplivom in pritokom duhovščine ; ostali dol, ki se morda ne >triuja s tokom sedanjega neproveč živahnega politie- Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. PodravskL iIm:;.-.'. : Celo največji ljudje so pod upli- ! vom strasti doprtnašali budalosti, toda j njih velikost je tičala uprav v tem, da j mi Še dovolj zgodaj spoznali svojo hibo. ; Tudi Zolzikievič si je dejal v duhu, da ¦ obljubivši Buraku, zapisati Kepo v imenik novincev, je napravil prvo neumnost ; s tem, da je šel le Ilepovi ter jo pri tiiici napadel, je napravil drugo neumnost; a grožnje z vojaščino, to je bila tretja neumnost. Oni vzvišen trenutek, v katerem mož, istinito velik, poreče o samem sebi "Jaz sem osel 1« ie napočil takrat tudi za Ovčjo glavo ter odletel, kakor na krilih, iz te krajine, kjer se vzvišenost druži z neumnostjo, kajti Zolzikievič si je dejal razločno: 3>e)az sem osel!« Ali pa se naj odreče svojemu načrtu sedaj, ko je zanj že prelil svojo kri... (ko je bil razvnet, je go\oril: kri svojih prs), ali se naj odreče načrta sedaj, ko mu je prinesel v žrtvo svoje nega gibanja, pa nima voditeljev, kateri bi zastopali nasprotno mnenje, in za katerim bi šli v boj, v trdi boj za [»obstanek štajerskih Slovencev, katerega jo prav jako potreba. Na Štajerskem je pač klerikalizem že tako ujeden v slovensko politiko, da se ga no otresejo morda nikdar več. In to pomeni vsestransko nazadovanje, ter onemogoča vsako resno politično diskuzijo. Mi so sicer nočemo mešati še dlje v štajerske razmere, ali to smo morali omeniti, da bo umljivo, zakaj ni bilo mogoče v celjskem vprašanju priti do nikakega resnega razmotrivanja. Trmoglavost politikujoče duhovščino tam, kjer sodi, da jo njena odločilna beseda v nevarnosti, je poč povsodi jednaka, in gre v vseh slučajih tako daleč, da jim je samo za »vspoh«, samo da oni odločijo, pa naj bo tudi v kvar našemu narodu. Za tako odločovanjo je slo politikujoči duhovščini tudi tu ; posvetni voditelji so so slepo podvrgli, in konec jo bil resolucija, priobčoua na drugem mestu. Ni šlo toliko za predmet, nego za odločilnost. In sedaj: kar jo, to jo. Veliko odgovornost so si nakopali j štajerski Slovenci na svojo vest, zlasti I še, ker je s <'oljem tesno združena osoda ! Pazina. Nemci so začeli iskati pomoči i laških poslancev, in kakor pravijo po- ' ročila z Dunaja, se utrdi zveza Lahov j z Nemci tako, da bodo glasovali drugi z drugimi v vseh kulturnih in narodnih ! točkah. Tisti čas, ko so Sli štajerski j zborovaloi na shod v Celje, so si po- '¦ dajali laški in nemški poslanci roke v zvezo proti Slovanom, in tisti čas, ko se je v Celju govorilo, da iz Celja ne gremo, so se vezali Nemci in Lahi v svi ho : iz Celja m o rajo si o v o n- s k e p a r a 1 e 1 k e, z a j e d n o p a tudi • h r v a t s k i g i m n a z i j iz Pa z i n a. Tisti čas, ko se je rekalo v Celju: ali v Celju ali nič, so se zvezali Nemci in Lahi za n i č S 1 o v a n o m ! Četudi je nemška Gemeinbiirgsehafte te dni , malce počila, to ne stori nič. Kadar bo treba, se zopet najdejo, in ako kom- povsem nove hlače, katere je bil Srulu , še dolžen, ter zale gate, katere kdo ve ali je že ».uel dvakrat na sebi V Ne in nikdar! Daš nasprotno, zlasti sedaj, ko se je k načrtom na Itepovo pridružila še : želja po maščevanju, proti obema in ob ; enem proti Ciganu. Zolzikievič jo pri-i senci, da se bo smatral za tepca, ako llepi ne zalije dovolj slanine za kožo. Premišljeval je torej o vsakovrstnih sredstvih prvi .dan, zamenjevaje ob-kladke, premišljeval je drugi dan, zamenjajo obkladke, premišljeval je tretji dan, in ali veste, kaj je iztuhtal? Evo, ničesar ni iznašel. Četrti dan mu je pripeljal stražnik iz osloviške lekarne diaholovo mast. Zolzikievič je na tri ž njo cunjo, jo položil na rano in kakor pod vplivom tega čudovitega zdravila zakričal skoro ob enem: »Nagel sem!« In res je nekaj iznašel. »Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska Kaj za to, da je zvit? Francozu bo pomagal Turek, a Turek je najmočnejši.« »Kaj veste vi? Najmočnejši je Ha-rubanda (Garibaldi)!« »Nemara ste danes po hrbtu zapustili postelj. Od kod pa ste culi o tem Harubandi?« »Od kod som poizvedel? Ali mar niso govorili, da je jadral z veliko močjo na ladij ah po Visli. V Varšavi pa mu pivo ni bilo všeč, ker je bil doma navajen popivati boljše, in radi tega se je vrnil.« »Da bi se marnali zaman. Vsak švab je žid.* »Saj Harubanda ni švab.« sNu, kaj je torej ?« »Nfi, kaj? Cesar in basta!« »Kako ste strašansko pametni!« Idrijska železnica. (Po »JcdnnkoprnvnoBii«), II. Pri tem, za nas tako važnem vprašanju pa no smemo gledati samo na erarični rudnik, upoštevati moramo tudi drugo okolnostt, katero nam dajejo gotovo dovolj garancijo, da bi idrijska železnica nikakor no bila pasivna. Ako bi tudi morebiti sam rudnik no potreboval toliko dovoza, da bi se železnica samo zaradi rudnika izplačala, moramo pomisliti, da jo Idrija mesto, ki nima nikakih polja, ki no pridela ničesar, kar bi uvoz iz drugih krajev zmanjševalo. V Idrijo se mora dovažati vse, kar se sploh za življenje rabi. Ah no samo v Idrijo, tudi v okolico našega mesta so dovaža toliko, da jo popolnoma izključeno, da bi bilo M-loznisko podjetje pasivno. Največjega pomena pa so za nas kakor tudi za rudnik zopet drva, Delavcem so so po novem plačilnem redu drva odvzela in dobivali bodejo namesto njih nekoliko boljšo plačo. Ako pa bodo cona drvam v taki mori rastla kakor sedaj, tedaj jo delavcu sploh nemogoče, da si nakupi potrebno množino kuriva in nova beda in nezadovoljnost mora nastati moj delavstvom. Pa tudi rudnik sam bode mo^al plačevati drva tako drago, da bodo troški za neprimerno drago kurivo gotovo presegali svoto, katero bi morebiti moralo dajati poljedelsko mini-sterstvo, ko bi se gradila idrijska železnica. Za obstanek idrijske žeznice pa so dani še drugi, zelo važni pogoji. V Idriji je veliko vodne moči na razpolago, ki bi se dala s prav malimi stroški porabiti kot gonilna moč za razne tovarne. Namesto, da se dragi les porabi za kurjavo v rudniku, bi * se dala vpeljati lahko zelo obširna lesna industrija. Na razpolago imamo tudi surovine za izdelovanje jako do- . »Saj vi tudi niste nič modrejši.« »Ker ste pa tako modri, pa mi povejte, kako je bilo ime prvemu človeku ?« »Kako? Nu, kajpada: Adam.* »Tako se je imenoval po krstnem imenu, toda kakšen je imel priimek?« »Kaj jaz vem?« »Nu, vidite. A jaz pa vem. Njegov priimek je bil »Zlomila.« »Gotovo imate ošpice na jeziku.« Ako ne verjamete, pa poslušajte:« »O morska zvezda, ki Gospoda Si s svojim mlekom napojila, Ti si smrti ost, katero vcepil Je prvi naš oče, zlomila.« »Torej se je nemara imenoval Zlomila?« »To se razume.« »Napijmo se rajše,« reče župan. . »Na vaše zdravje, boter •« »Tudi na vaše! Hajim!*) »Šulim!« sBog nam daj srečo!« Izpili so vsi trije; ker pa je bilo to ob času francosko-pruske vojne, se svetnik Gomula znovič vrne k politiki. »Nu, izpijrao ga še enkrat,« reče Burak čez nekaj Časa. *): Hajim, šuliui, sta židovska pozdrava. brega cementa. Železnica bi to industrijo pri nas gotovo zelo povzdignila in zraven velikega uvoza imeli bi lahko tudi jednako velik izvoz. Brez železniške zveze pa si nikdo ne upa lotiti se jedne ali druge industrije, ker je konkurenca brez ugodnejše zveze sploh nemogoča. Pomisliti pa je treba še na dejstvo, da naš rudnik ne more obstati večno, da mora priti čas, ko bode začelo primanjkovati rude. In kaj stori država potem s tolikimi tisoči ljudstva, ki bode vse brez zaslužka, ako ne ustvari že sedaj ugodnih tal za razvitje novih podjetij? Ali hoče tista država, ki je izsesavala prirodne zaklade idrijskega mesta, pustiti to mesto in to ljudstvo svoji usodi?! Z napeljavo železnice v Idrijo povzdignil bi se pa tudi osebni promet v toliki meri, da bi se stroški za vzdrževanje železnice že s tem v veliki meri pokrivali. Idrija, ki loži sedaj tako odstranjena, zvezala bi se s sveto;« in postala bi v kratkem mesto, s katerim bi se lahko cel narod ponašal. Slikovita lega mesta, znamenito pridobivanje živega srebra, izdelovanje cinobra privabilo bi na leto tisoče tujcev v naše kraje, kar bi gotovo ne v mali meri povzdignilo blagostanje prebivalstva. Idrijska železnica pa bi bila še v jednem oziru velikega pomena za celo državo, to je v strategičnem. če se more imenovati kako železnico strate-gično, bila bi to naša gotovo v prvi vrsti. Po nobeni progi bi se vojaštvo ne moglo dovažati do italijanske meje tako hitro in tako varno, kakor ravno po idrijski. Skoraj na italijanski meji bila bi železnica zavarovana od Ljubljane do Gorice od leve in desne od nedostopnih hribov in brez vsakih večjih zavarovanj bi se lahko branila a najmanjšim številom vojaštva nasproti sovražniku. Idrija bi postala etapna štacija prve vrste in za slučaj vojne z Italijo neprecenljive vrednosti. Tretje in vsekako najglavnejše vprašanje pa je, po kateri strani naj se napelje v Idrijo železnica. O tem je bilo že toliko govora pro in contra, da je morebiti ravno tukaj iskati vzroka, cla nimamo še danes železnice v Idrijo. Za nas je mogoče, da se izpelje proga od treh stranij, in sicer proga Vrhnika-Idrija, Škof j a Loka-Idrija in Sv. Lucija-Idrija. So pa tudi ljudje, ki trdijo, da se k nam sploh ne da izpeljati železnice, in največkrat bilo je tudi tako mnenje vzrok, da se sploh ni nikdar mislilo na resno izvršitev tega, tako važnega vprašanja. Da je to pa pri današnjem stanju tehnike brez podmena, nam pač ni treba še nadalje dokazovati. Res je sicer, da bi pri jedni ali drugi progi prišlo do kakih malih ovir, toda da bi take malenkosti kar a priori izključile napeljavo železnice, tega si pa vendar ne moremo misliti. (Konec pride). DomaČe in razne inte. .Pevsko In • glasbeno društvo*. — Vabijo se p. n. gg. odborniki in odbornice na sejo, ki bo drevi ob 7, uri v društvenih prostorih. Osebna vest. — Blagajnikom in pod-tajnikuro pri .Kmetijskem društvu« je imenovan g. Jos. Furlani. .Trgovsko-obrtna zadruga*. — Nace lstvo se jetako-le sestavilo: predsednik AntonrPečenkOfveleposestnik in veletržee^ v Gorici, prvi namestnik dr. Rudolf Grunt ar, drogi pedpreds. Anton F on, posestnik in trgovec v Gorici, — Nadzorstvo pa: predsednik dr. Drag. Tre o, odvetnik in posestnik v Gorici, zapisovalec Ivan Reja, posestnik in gostilničar v Gorici. — Seje načelstva so vsak petek ob 6. uri zvečer; skupne seje načelstva in nadzorstva pa vsak zadnji petek v mesecu. Poziv klerikalnim lažnlkom po poklica. — Dodatno na naš svoječasni poziv 1 in na dopis s Ponikev v jSoči" in »Primorcu* zahtevamo od »Prim. Lista" dokaz, da je Usti naš dopisnik na Pečinah in ne na Ponikvah. Pozivljemo ga tudi, naj le pove, kod se valjajo njegovi dopisi. Ko doprinese ta dokaz, dobi — 1000 K za tiskovni sklad f.»rov.*kih listov. Ako si ne mara tako lehko zaslužiti 1000 kronic ter še osramotiti nas, dokaže, kako podle so tiste duše okoli .Prisniojenca*. Kavarna .Central*. — Ko je prišla nekdanja kav.rna »Imperiaf* v drugo J »st, so morali odstranili izpred hiše verando, kar je hišo jako kazilo. Sedaj pa je magistrat zopet dovolil lastniku hiše g. Baumannu, kjer bo nova kavarna »Central", postaviti novo verando, kar bo pač tudi v olepšavo Travnika, kavarna pa neobhodno potrebuje tako pred-strešje. Kakor ču,emo, se otvori nova kavarna v najkrajšem času. Za proslavo 1. maja. — Kakor čujemo, se trudi društvo tukajšnjih socijalnih demokratov, da se letos proslavi 1. dan maja na primeren način. Vršijo se zborovanja in vabijo vse delavstvo, da proslavi sijajno dan 1. maja, praznik proletarcev. Trije Škofje v Trstu?! — Dolgo časa je čakala tržaško-koperska škofija, da dobi novega škofa. Slednjič, po preteku več kot pol leta, pa je bil imenovan škofom monsign. Nagel, Nemec. Škofija ima torej svojega vrhovnega poglavarja. Ali nekaj posebnega se drži tega imenovanja. Nagel je prišel naglo po smrti kardinalovi in ž njim se obeta še nekak podškof za Slovence; ker pa hočejo ludi Lahi, v znamenju jedna-kopravnosti, podškofa zase, se obetajo sedaj naglG za Trst trije škofje. Nagel bi bil oče, slovenski podškof pohleven in po3lužen sin, laški podškof pa dub. Duh je, ki oživlja, in z duhom laškega podškofa bi oživljali očeta Nagla, da bi vodil škofijo tako, kakor hočejo tisti, ki se skrivajo za duhom. »Bog nam daj srečo!« »In zdravje!« »Nii, na vaše zdravje !* Izpili so znovič, ker pa so pili rum, je Repa udaril s prazno steklenico ob mizo ter dejal: »Ej, teče kakor nnlvazija. Pa tudi diši človeku, diši!« »Ali hočete še?« vpraša Burak. \ »Pa nalijte!« Repa je postajal čimdalje bolj rdeč in Burak mu je nalival neprestano. »A vi,« reee končno Repi, »ki si vrečo graha vržete z jedno roko na ramo, ste se bali iti na vojno.« »Čemu bi se naj bal? Ako se je le treba biti, pa se bij!« Gomula pa reče: »Nekateri je majhen, toda pogumen, drugi velik in močan, pa plašljivec« »O, ni res!« odvrne Repa, »jaz nisem plašljivec«. Gomula reče zopet: »Inii, kdo ve to ?« »A jaz vam pravim,« odvrne Repa, kažoč pest, ne dosti manjšo od štruce kruha, »ako vas pograbim s to-le pestjo za rebra, pa se kar razletite nalik staremu sodčku.« »Mogoče vendar da ne.« »Ali hočete, da poskusim?« »Mirujte vendar!« poseže vmes župan. »Mar se hočeta res pretepati, ali kaj ? Rajše se ga napijmo.« Izpili so znovič, toda Burak in Gomula sta si le nekoliko ovlažila usta, Repa pa je izpil polno Čašo, da so se mu kar oči zaiskrile. »Poljubita se sedaj!« predlaga župan. Ko sta se objela in poljubila, se je Repa kar zjokal, kar je bilo znamenje, da je že do dobrega pijan; na to je začel tarnati, spomnivši se progaste svoje telice, ki mu je pred dvema tednoma .rknila v hlevu. >0j, kako zalo tele mi je Bog vzel!« je vskliknil žalostno. »Nu,ne žalujte!« reče Burak. »Naš pisar je dobil od urada pisanje, da se grajski gozd razdeli med gospodarje.* A Repa odvrne na to: »Oj, to je povsem pravično. Kdo pa je neki sadil gozd, gospod ali kdo?« Kmalu na to je začel znovič tarnati : »Oj, to je bila telička, da je bilo kaj! Ko je sunila kravo z gobcem v vime, je krava kar odskočila od tal.« »Pisar je dejal...« »Kaj je meni mar ta pisar?« seže mu Repa jezno v besedo. »Jaz se za ,L*Amic0', list laške duhovščine v Trstu, piše namreč, da pritiče tudi Lahom podškof, ako se da Slovencem podškof j. Ako bi se torej uslišal ta glas, potem bi imeli v Trstu tri škofe. AH treba poznati te laške tičke, zakaj tako pišejo! Svečeniki okolu ,L*Amico* so prepričani, da je skrajna neumnost zahteva po laškem podškofu, ali vendar so jo spravili v svet, ker jim služi kot orožje proti Slovencem. S to zahtevo se borijo proti temu, da bi dobili Slovenci svojega podškofa. Takoj ko je prišlo v javnost sporočilo, da se misli dati škofu Naglo koadjutorja, ki zna slovenski, so sklenili laški duhovniki, delati z vso silo na to, da se prepreči tako imenovanje. Slovenci ne smejo imeti ničesar na škofijskem sedežu in v njega bližini — to se ne strinja z .italianifa* cerkve, da bi se njim kaj dalo na to stran. In evo boja proti podškofu za Slovence! Lahi zahtevajo ludi podškofa ase, drugače pa se tudi pridno gibljejo, preprečiti imenovanje podškof* za Slovence. Prvotno so dosegli, da je imenovan za škofa rnonsignor, ki zna laški, katerega torej razumejo in ni Slovan, dosegli so torej vspeh, in ker so že pri vspehu, hočejo doseči še to, da za Slovence ne ostane v škofiji prav nič. Tak namen imajo Lahi m v tak namen so prijadrali v javnost celo z zahtevo laškega podškofa. Mogoče, da dosežejo celo vspeh ter da od treh škofov, o katerih se sedaj govori, ostane le jeden, to je Nagel. Sicer pa, ako se visoki krogi, ki igrajo nevarno igro s svetimi čuti našega naroda, tudi ne dajo vjeti v laške zanjke toliko, da bi opustili imenovanje podškofa za Slovence, se L^hi potolažijo hitro, ker na tako mesto pride brez dvoma človek, čegar jezik zna govoriti slovenski, čegar srce pa je daleč proč od slovenskega naroda. Laški duhovščini je do tega, če mogoče preprečiti imenovanje adtatusa za Slovence, zahteva po laškem podškofu je pre-neumna ter služi le kol orodje, v sili v roke vzeto, ali ako se pa že izvrši tako imenovanje, pa da pride na tisto mesto mož laških nazorov. Ako pride Martellanz, si ne morejo misliti boljšega, Slovenci pa ne slabšega. Toliko na laški strani glede bojevanja proti adlatusu knezoškofijskemu stolu. Kar se pa tiče Slovencev v Iržaško-koperski škofiji, pa treba pribiti (v čast katoliški cerkvi!), d a tem Slovencem je precej vse jedno, koga postavijo za škofa v Trstu in koga za podškofa. Nagel prihaja v Trst pod avspicijami, katerih Slovenci niso vesdr, in torej v njem ne bodo gledali škofa, ker jih tudi ne razume ne on njih, ne oni njega, podškof pa, ako bo Martellan? ali kdo drugi, bo rnoral služiti Lihom v preganjanje Slovencev — torej nič za nas! Slovensko ljudstvo v tržaško-keperski Lkofiji je postalo docela apatično ter mu je vseeno, ako postavijo v Trstu tri škofe ali pa nobenega! To ljudstvo ve, da s škofijskega sedeža v Trstu nima pričakovati nikdar več ničesar dobrega. Zato pa obrača hrbet latinizatorjem in po-laščevalcem, svojim sovražnikom, kateri pri- pisarja zmenim toliko, kakor za lanjski sneg.« »Čemu se zopet pričkata ? Napijmo se rajše!« Izpijejo še enkrat. Repa se je nekoliko pomiril ter sedel mirno na stolu. Med tem se duri odpr<5 in ondi se prikaže: zelena kapica, potlačen nos ter kozja brada pisar jeva. Repa je kučmo, ki mu je visela na glavi, takoj vrgel na tla, vstal in za-jecljal: »Hvaljen bodi!« »Ali je župan tukaj?« *Je,< odgovore" vsi trije naenkrat. Tajnik stopi bliže in takoj priteče tudi Šmul s čašico ruma v roki. Zolzi-kievič ga povoha, pomežika z očmi ter sede k mizi. Nekaj časa je vladalo molčanje. Končno začne Gomula: »Gospod pisar?« »Nu, kaj?« »Ali je resniea to, kar pripovedujejo o onem gozdu?« »Seveda. Samo prošnjo morate še podpisati.« »Jaz se že ne podpišem,« oglasi se Repa, ki je imel prirojen odpor k vsakoršnemu podpisovanju svojega imena. hajajo nad njega v znamenju križa, ter s Kristusovimi besedami na jeziku ropajo našemu ljudstvu materno govorico! Proč od njih -- je zaklicalo ljudstvo, in ta klic ga prevzema bolj in bolj od dneva do dneva, dokler ga popolnoma ne prevzame. Sedanju igra s škofi v Trstu pač popolni mero tako, da prekipt...... Daleč proč od svojega poklica si od-daluje katoliška cerkev, ker jo preveva preveč politika in premalo skrb ?;a pravi blagor vernikav, v naših deželah pa se je že tako odtujila svojemu poklicu, da je postala dekla laške politike! — Slovenci v tržaško-koperski škofiji so opravičeno naveličani, biti zapostavljeni v bogoslužju ter gledati, kako se širi polaščevanje iz cerkve, — zategade! pa naprej za Ricmanjci! Mera je polna. Naprej po začrtani poti tje, kjer se sveti sveta Božja beseda, pravi Kristusov nauk, v naših zvokih! Škofov, ki ne poznajo niti besede slovenske, ali koadjutorjev s slovensko besedo na jeziku ali s strupom v srcu Slovenci ne prlpoznavamo svojim poglavarjem. Govorili so že v Ricmanjih, v Rojanu, naj govorijo še drugi! Primorje se ne sme potujčiti, najmanj pa v znamenju križa katoliške cerkve! Proti temu se bomo borili z vsemi silami. Cvet Iz štajerskega akademskega vrta. — Iz Gradca smo dobili to-le: Slavno uredništvo 1 Na Vaš uvodni članek v ,Soči* „Ne slepimo se* (!) in na izjavo proti dunajskim visokošolcem bi Vam samo toliko rekel, da ste Vi tarn na Goriškem tudi tako zatelebani v Taučarja, da če bi Vam ta rekel, naj d.. *) žerete, pa bote tudi rekli, dobro je! Ste pač klaverni narodnjaki to, vi liberalci na Kranjskem in Goriškem. Hvala Bogu da nismo vsi laki ,za-slepljenci*. Graški vseučilišnik Štajerec. Dostavek uredništva: Nič drugega ne dostavljamo, nego to, da mož, ki je pisal dopisnico s tako vsebino, je vreden fej-klicarjev na zborovanju v Celju. Ves drug komentar prepuščamo p. n. čitateljem. — Ta veliki rodoljub in baje akademik ne zna napisati uiti kratke dopisnice brez grdih po-greškov. Učite se, slovenščine, g. Štajerec! Na kolodvoru t Oorlel ne poznajo Postojne. — V torek dne 8 t. m. sta prišla na kolodvor v Gorici zidarski podjetnik R. iz Renč in jeden delavec, da se popeljeta v Postojno. Podjetnik da delavcu denar, naj kupi 2 vozna listka do Postojne. Delavec gre k blagajni ter zahteva, kakor mu je bilo naročeno. Poslujoča uradnica pa mu odgovori, da ne ve za Postojno; Delavec je šel od blagajne nazaj k podjetniku povedat, da ne more dobiti listka do Postojne. G. R. se je nemalo začudil temu ter stopil sam k blagajni, zahtevaje dva vozna listka do Postojne. Uradnica odgovori, da ne ve, kje je Postojna. G. R, jo opozori, da je Postojna svetovno znan kraj, da tudi ona ve za Postojno, ali najbrže da noče vedeti. Na to reče uradnica, da Postojna bo mogoče Adelsberg. G. R. pravi, da mu ni nič mari, ali je Postojna Adelsberg ali ni, on hoče listka *) Tu je zapisana beseda, kateri ne moremo tlati prostora v listu. »Saj te nihče ne bo prosil. Ako no podpišeš, pa tudi nič ne dobiš. Delaj, kakor hočeš.« Repa se jame praskati za ušesom, pisar pa, obrnivši se k županu in svetniku, reče z uradnim glasom: »Kar se gozda tiče, je čista resnica, toda vsakdo si mora ograditi svoj delež s plotom, da ne bo prepirov.« »A ta plot bo # veljal več nego je vreden gozd,« omeni Repa. Pisar se za te besede niti ne zmeni. »Za ta plot,« nadaljuje dalje pisar županu in svetniku, »pošilja urad denar. Vsakdo še ima lahko dober zaslužek pri tem, ker pripada na vsakega po petdeset rabljev.« Repi se znovič zaiskre oči. »Ako je temu tako, pa podpišem. A kje je ta denar ? »Tukaj,« reče pisar. »Tu pa je pogodba.« Po teh besedah izvleče pisar na štiri strani preganen papir ter prečita nekaj, česar kmetje niso razumeli, vsekako pa so bili tega zelo veseli; ako bi pa bil Repa treznejši, bil bi zapazil, kako je župan pomežikal svetniku. (Dalje prhh.) 93 do Postojno — in nato je g.čna uradnica res dala dva vozna listka za Postojno, Pripomnila je le, da na dopolnilni listek za retour-vožnjo ne nap še Postojna! • Torej končno je uradnica le vedela, kje je Postojna, dasi je poslala delavca stran od blagajne in tudi nasproti g. R. prvotno ni »vedela" za njo. Končno pa še nepotrebna ali hudobna opomba, da ne .bo pisala: Postojna, ko vemo že* tako, da* vse' uradovahje na južni železnici je nemško! Zlasti pa je obsojati tako uradovanje radi tega, ker si v takem slučaju ubogi delavec ne ve pomagati. G. R. je vprašal hitro delavca, kaj bi bil storil, da je sam?*pft namerava politična oblast po ,.o_*ebi pf <: v Krmin svojim organom na pomoč oddelek tuk. pešpolka št. 47. Izpred sodnlje. — 23-letni Evg. Fran-češkin iz Bilj je bil obsojen na mesec ječe, ker je po noči 24. dec. lani, ko so šli ljudje k polnočnici, v pijanosti preklinjal. — Bolj srečen od njega je bil Jos. Kogoj, podžupan od tam, ki je bil oproščen obtožbe razža-Ijenja Njeg. Veličanstva, radi česar sta bila obtožena oba. Frančeškin je bil pijan in je preklinjal vse mogoče, kakor se naši ljudje uče od laških sosedov, ne da bi vedeli, kaj vse pomenjajo tiste grde kletvinc. Podžupan Kogoj mu je dejal: »Kaj se hrupiš, ako imaš kaj korajže, pa reci: ,... cesar 1* Pijanec je menda tudi pokazal svojo korajžo, na kar je sledila — ovadba na katoliški podlagi. Toda državno pravdništvo je — obtožilo oba. Vse je kazalo, di morata bili bodisi oba obsojena ali pa oba — prosta. Frančeškinu je bila na srečo družba klerikalnega podžupana, ker bil je oproščen radi zločina razžaljenja Veličanstva ter obsojen le radi preklinjanja in motenja vere! — Torej je včasih vendarle dobro, da pride na zatožno klop tudi kak steberček naših polilikujočih nuncev, ker radi njih ulovijo kako oprostitev še drugi, ki hi sicer bili pošteno zašiti. Pred sodniki je stal tudi velikožabeljski vikar II. Čornigoj, obtožen podkupovanja lani za časa doželnozborskih volitev. Ali vslcd ugodnih izpovedeb prič jo je Černigoj srečno odnesel izpred sodnikov. Sodnija ga je na podlagi preiskave in prič seveda oprostila, ali je pa odslej tako čist tudi v očeh ljudstva, pa ne vemo ! Koliko opravila dajejo v zadnjem času sodnijam politikujoči nunci! Znamenje, kako se oddaljujejo od svojega poklica. Vprašanje do Kobarida. — Opozorjeni smo, da je kaplan Vuga v nedeljo pobalinski preklinjal vse, kar je v zvezi s »Počo" in »Primorcem*. Prodno nategnemo temu pobiču predrzna ušesa tako, kakor zasluži podobno pobalinstvo, prosimo zaupnike in prijatelje, naj nam napišejo besede, kakor jih je govoril. Ako meni to kaplanče, da se bomo dali ustrahovati od njegovega zlobnega jezika, se Jako moti. Na veselo svidanjel Iz bolnišnice v jedo. V Sesljanu je delal pri tvrdki Faccanoni, Galimberti in Piani neki 26-letni Nikola Majnevič. Ker je obolel, so ga poslali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je ozdravel. Med tem pa so pisali v Delnice po informacije, ako je resnično, da je bolnik imenovani Majnevič iz Delnic; od tam je prišlo poročilo, da ni pravi. Ko je imel iti iz bolnišnice, so ga radi tega zaslišali, na kar je priznal, da se imenuje Jos. Bolkac, 28 let star, iz Novih lazov pri Delnicah. Njegovi dokumenti so se glasili na drugo ime zato, ker mu doma niso hoteli dati dovoljenja za potovanje; radi tega si je pre-skrbel drugi »pas*. Odvedli so ga v zapor, da se poizve, kako in kaj je pravzaprav s tem možem. Pazltfc na otroke! — V Dolgi ulici stanuje neka Samokec, ki je, ko je odšla od doma, izročila svojega 2-letnega sinčka v varstvo sosedi. Tam pa je prišel otrok v roke mladi Karmeli, ki ga je posadila na odprlo okno. Otrok je padel z okna, ali se mu po sreči ni zgodilo nič hudega, ker je padel na povezano grmičevje, v katerem je obtičal. Da je padel na tla, bi bil ostal mrtev. Pažnje na otroke ni nikdar zadosti! Drobiž. - V Opatiji je bilo navzočih dno 9. t. m. gostov 2016. Od 1. sept. dalje do 9. t. m. je bilo tam oseb 10.535. Baje pride v kratkem v Opatijo za par dnij laška kraljica-udova Margarita. — 14-letni sinček Pahorjev iz Opatjegasela se je igral s tovariši ter splezal pri tem na zid, s katerega je padel. Pripeljali so dečka v tukajšnjo bolnišnico, kjer ga zdravijo, ker si je močno poškodoval čelo in jezik. Razgled po svetu. Državni zbor. — Spinčič je predložil včeraj 2 interpelaciji: glede sestave volilnega imenika na Čresu, glede uvedbe hrvaščine v navtične šole v Istri ter hrvaščine in slovenščine na državni strokovni šoli v Trstu. Pri razpravi o ljudskem šolstvu je govoril Gessman, za njim minister Hartel. S shoda v Celju. — Resolucija, sprejeta v četrtek na shodu v Celju glede paralelk, se glasi: »Shod zaupnih mož Spodnje Šta-jarske v Celju dne 10. aprila t. J. izreka popolno priznanje slovenskim državnim poslancem za odločno, složno in uspešno postopanje v zadevi samostojnih gimnazijalnih razredov celjskih, s katerim so dosegli, da se je sijajno odbirnanTwavalii "napad" ha slovenski kulturni zavod. Izreka iskreno zahvalo vsem slovanskim poslancem, da so pri tej zadevi dokazali sijajno slovansko solidarnost. Isti pritrjuje izjavi celjskih Slovencev od dne 26. marca 1902. v popolnem obsegu ter izreka svoje prepričanje, da je slovenska gimnazija v Celju eminentna kulturna potreba štajarskih Slovencev. Zaupni shod zahteva, da# ostane gimnazijalni zavod v Celju in se razširi na višjo gimnazijo, ker je prepričan, da v katerem drugem kraju celjskega okraja tak zavod nikakor ne bi zadostoval. Isti odklanja vsak kompromis, noj pride ta od ene ali druge strani. Preslavljenje gimnazijo proti volji slov, naroda, le da bi se ugodilo samovolji nekaterih nemških strank^ bilo bi neodpustljivo žaljenje slovenskega naroda in krivično oškodovanje njegovih kulturnih interesov*. Mladočeltl in celjsko vprašanj«, — »Slov.Nar.* piše: »V mladočeškem kiubu so imeli le dni burno razpravo zastran celjskega vprašanja in zmagalo jo prepričanj?, da se celjska zadeva da rešiti potom kompromisa, ako je kompromis časten, Mlado-čehi so prišli do spoznanja, da bi bito tudi za Ohe dobro, ako se to vedno kritično zadevo spravi iz političnega življenja, seveda se mora to zgoditi tako, da Slovenci ne bodo imeli škodo, Nemci pa ne dobička od tega. Pri tej debati v mladočeškem klubu so jo tudi povdarjalo, da hoče samo dr. Šu-steršič kompromisno zadevo izkoristiti proti napredni stranki, dasi je sam pred kratkim plediral kompromis, Mladočchi pa da nimajo prav nobenega vzroka slediti dr. ŠuslerMču in napcljavati vodo na njegov mlin. Mladočchi sami niso proti kompromisom, zlasti ne v šolskih zadevah. To so kazali pri predlogu zastran obrtne šole v Budejovicah. Predlagano je bilo, da se ta šola ustanovi v Budejovicah samih, za katero mesto je tak boj, kakor za Celje. »Politik* se je postavila na stališče, da mora biti ta šola v Budčjo-vicah in nikjer drugje in rotila je češke poslance, naj ne odnehajo na noben način ne za las od te zahteve. Toda češki poslanci so uvideli, da z glavo ne pridejo skozi zid. Pustili so »Politik* na cedilu in se sami zavzeli za kompromisni predlog, da se ta Šola ustanovi »v kakem mestu okrožja bude-joviške trgovinske in obrtne zbornice*. Sam načetnik mladočeškega kluba dr. Pacak je prosil dr. Pioja, naj stavi dotični kompromisni predlog, ki je bil potem tudi sprejet*. To pobija zadostno pisavo klerikalnih listov, kako da 5.3 vsi drugi Slovani proti kompromisni ideji glede Celja. — »Slovenec* ima brzojavna poročila, da vse poročilo »Narodovo* je neresnično!I Revolucija v Belgiji. — Vlada je zbrala vse polno vojaštva in orožnikov v mestu. Po ulicah patrulirajo konjeniki. Vse ulice, kjer so večje prodajalne, so zastražene po vojaštvu. Mestjanska garda je vsa mobilizirana. Po seji poslanske zbornice fl. t. m. so socijal-demokratje izdali parolo, naj se delavci vzdrže vsake manifestacije. Vzlic temu je prišlo tudi to noč do bojev. Pred »ljudskim domom* je vojaštvo hotelo preprečiti zborovanje in prišlo je do konflikta. Poslanec Vandcrvelde je bil potegnjen v gnečo in moral z drugimi razgnanimi demonstranti bežati pred vojaškimi bajoneti. Zvečer ob 10. uri so se ponovili izgredi. Vojaštvo je vstrelilo in ranilo tri osebe. Mnogo delavcev je bilo aretovanih. Policija je našla pri njih revolverje. V ulici Excalier so delavci ob 11. uri ponoči napravili barikado. Tu se je streljalo z obeh strani in je bilo več oseb ranjenih. Po daljšem boju so vojaki z naskokom zavzeli barikado in raz-gnali ustaše. Manjši boji so se ponavljali skoro celo noč. Posebno ljule so ženske. i Duhovnik so nobeden ne upa na cesto. Iz province so tudi došla poročila o velikih izgredih. Tako je v Gentu mnogoštevilna množica s kamni napadla klerikalne poslance. Konjeniki so napadalce razgnali in spremili poslance v njih hiše, katere čuva vojaštvo. Položaj je skrajno kritičen. Ministerski svet je sklenil zaukazati, da mora vojaštvo takoj streljati, če bi se mir kalil, a socijalistični voditelji so vladi sporočili, da vzlic temu ne odjenjajo in začno boj. — Nemiri se nadaljujejo ter se ponavljajo prizori, gori opisani. V Belgiji je nastal splošen štrajk. Štrajkujočih je nad 200.000. Istra. — V Istri, katera ima 300.000 prebivalcev, je 17.000 otrok, godnih za šolo, ki pa ne zahajajo v nobeno šolo, ker je nimajo. DeželnLšoIsk! svet je bil sicer-sklenil_____ svoj čas, da odpre vsako leto po 3 nove hrvatske šole. To je sev :da jako malo v primeri s številom otrok, neobiskujočih šolo. Toda dež. odbor zahteva, da morajo biti take Slovanom namenjene šole ali laške ali pa vsaj laščina mora biti obvezni učni predmet. Dež. šolski svet ni mogel ugoditi taki zahtevi, zato pa je sklenil dež. odbor pritožbo na ministerstvo za uk in bogočastje. Škofa Flappa pisarna v Poreču širi Krstičevo »Pravo Našo Slogo", ki je pisana v laškem duhu ter dela na to, da bi se { hrvatsko-slovenski narod v Istri cim prej navzel laškega duha in potujeil. Razni ita-lijanaški duhovniki širijo list ter so bolj goreči za Krstičevo »salo* nego za svoj poklic. Vera, cerkev in ilalijanizacija, to jim vse skup — eno! Le tako naprej 1 Pojdemo čim prej za Ricmanjci. železnica, kt združi Orno morje z Adrijo. — V Rusiji se bavijo % načrtom, zvezali radi lažjo kupčije z žitom Črno morje z Adrijo. Črta bi šla iz bulgarskega zaliva Varna po železnici Varna - Plevna - Sofija do bolgarsko-srbsko meje, potem čez Rislovnc do črte Sibevce-Saloniki ter bi se priklopila progi orijenlskc družbe Mitrovica - Verisovid. Potem hi krenila po lurškem ozemlju po črti Verisovič-Prižen, v drinski dolini do črnogorsko mejo, po Črni gori čez Sv. Ivan v zaliv Anlivari, Konji za južno Afriko z Boke. — Dne 10. t. m. je odšel z Reke angleški par-nik »Norlhshire* z 800 konji za Transval. To je že 60. parnik, ki je odpeljal z Reke konje za Angleže v južno Afriko. Doslej sn jo izvozilo z Reke za južno Afriko že 58.060 konj. V tekočem mesecu pridejo še 3 parniki po konje, za mesec maj pa je napovedanih 8 parnikov. Mir v južni Afriki % Čujejo se glasovi o nekakih pogajanjih med Buri in Anglež;, govorilo se je celo, da se je doseglo že nekako sporazumljenje — aH nadaljna poročila trdijo, da se res kaže nekaka volja priti do sporazumljenja, toda bržčas poteče še obilo časa, predno neha vojna. Razne vesti. — Dvorni operni pevec Slovenec Pogačnik-Naval se je odpovedal, ker so mu dali v operi »Židovka* postransko vlogo mesto glavne. — Slovenska igralka Danilova je dobila od kranjskega dež. odbora podporo, da si popolni gledališko znanje na Dunaju. — 26 profesorjev tehnične visoke šole v Hanovru je protestiralo pri državni vladi radi izgona avstrijskih dijakov s pruskih visokih šol. — Boris Sarafov, vodja macedonskega gibanja, je umrl nagloma, baje nasilne smrti. — Nadvojvoda Fran Ferdinand obišče baje v kratkem oficijelno italijanski dvor. Malo verjetno! — Pri Meki so napadli roparji romarski vlak ter umorili mnogo romarjev. — Meseca junija pride v Pulj laška eskadra, kateri bo zapovedoval admiral Magnaghi. Iz Pulja pbjde k avdijenci na Dunaj. — * Novejše vesti. — Šolski nadzornik v Neutri je dal zapleniti slovaške šolske knjige ter jih zažgati. Nov vitežki čin Ogrov! — Za obisk predsednika Loubeta je votiral mestni zastop v Petrogradu 80.000 rubljev. — Pogreb mladočeškega posl. Hofice, ki je umrl v Marsilju, se je vršil ob velikanski udeležbi. — Današnja poročila menijo, da pride na vsak način v kratkem do miru v južni Afriki. — Izjava.*) Z dežele se me poprašuje, ako poznam nekega B e n i g n i j a, ki jemlje naročit ve na razglednice, si pusti plačati polovico na račun, a jih ne izvrši. To dela, kakor čujem, sklicujoč se na mojo firmo, da ljudje razumejo, kakor da je pri meni v službi. Ako je to res, prosim, da se oglasijo vsi oni pri meni, ki so dali Benigni-ju kaj na račun, ne da bi bili udobili blago. Pristavljam, da nimam jas nikake. zveze z omenjenim Benignijem, ker ta niti nima potrebnih zmožnostij za izvrševanje del fotografske stroke. Anton Je r kič, fotograf v Gorici. *) Za vsebino pod lem naslovom je odgovorno uredništvo le ioliko, kolikor zahteva tiskovni' zakon. C. kr. Le»a 1881. v 6orid ustanovljena tvrdka EJessaBuJisHIcil (nasproti nunski cerkvi) nriporofia preč. duhovščini in slav. občinstvu svoio lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno m solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko - GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dal matinskih in isterskih vinogradov. ^uai«,^« ..a »lom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo požilja tudi uzorce. Vrtna ulica 8 — < pristna bela In črna vina i/, vipavskih, furlanskih, Dostavlja l^arol praščil^, pekovski mojster in sladcičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice »•- Apollo priv. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če nt »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina*. »Feeolin« je iz Až. najplenvjnilejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina- brez sledu gube in črte na obrazu, za;edce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše Čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjnje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« meslo mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinome popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, it komadom K 2-50, 6 komadom K 4.- , 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Fallh, Dunaj, Vil., Mariahilferstrasse 38. 1 &^^®^^^%^^^^M^^M^^MW$$%^& ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklonilo v skupni seji dne 28. doc. 1001. tako: Hranilno vloge so obrestujejo po \\%. Stalne vlogo od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po........ 5'/*% » varščino ali zastavo..........6% » menice................6% s V* % uradnino. Glavni deleži koncem leta.............6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom. Posojila 14 Pl_____________________________________^ Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veščakom častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli j Samo 16 K. edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, „ sestav glas-hutte". Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnafančneje regulirane in preskusene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Gena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3'— o-— in 8"— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanja ur „ChroROS Base!" (Svlea). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stol. Mizarska zadruga S Naznanja slavnomu občinstvu, gospodom trgovcom in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgetovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. r, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je lično ter dobro osušeno. ' ¦ Imm Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalosco kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tmli pozlačenih. — Izdeluje pmnpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroj«' zn žvepljauje sodov iz ci' kanejra železa, škropilnice proti perouospori ponovljene po Vtrm relovi sestavi); mehove za žvepljauje . rozdja raznih sistemov itd. itd. »r* Postrežba točna. — Cene zmerne, -^m ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Jo Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. J Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. °