Its :z*sr: N»s!oy — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) IL- (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v lej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote 1) Entered As Second Clans Mutter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O, Under The Act of Ma^ch 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15ih, 1925. 2 t’O. 42 _ ŠTEV. 42 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 17th 1928 — SREDA, 17. OKTOBRA 1928 VOL. IV LETNIK IV. IEDENSKI PREGLED; SLIKI VODLJIVI ZRAKOPLOV “GRAF ZEPPELIN’ ■US SREČNO DOSPEL IZ Nemčije v ameriko m* 1 pondeljek 15. oktobra pro-Večeru je pristal na letališču fehurst, New Jersey, veliki 1(Hjiv zrakoplov Graf Zeppe-ki je odletel iz Fridrichs-’fen-a v Nemčiji v četrtek 11. ‘tobra. Graf Zeppelin je da-največja zračna ladja na 'etu. Dolga je 770 čevljev in °stornine ima skoro 3,800,000 pičnih čevljev. Za pogon pet 12-cilindrskih motorjev 550 konjskih sil vsaki. Za irivo se rabi neke posebne ste snjev plin,” ki je pri-'žno iste teže kot zrak. Zrač-ladja ima posadko 40 mož in Potnikov. Poveljuje ji kapi-11 tir. Hugo Eckener. Potniki Plačali po $8,000 voznine in imeli vse udobnosti kot na 'kem parniku. paf Zeppelin ni prišel iz ifope v Ameriko po najkrajši ampak je plul iz Nemčije eko Francije, Švice, Španije Gibraltarja, nato mimo Ma-ra otočja, približal se je Heriki Bermuda otočju in Zaplul nad ameriško celino Cape Charles, Virginia, oko-*0 ure dopoldne 15. oktobra. *'° preko poldneva je dospel našega glavnega mesta *shingtona, ob eni uri popol-je bil nad mestom Balti-)rt. ob 2:10 je plul nad Wil-j ^Stonom, ob 2:40 nad Phila- ffejo, ob 4 :-17 pcrpoldlW {i'd Jfe 'Pel nad New York. Nad skl H’' Yorkom je krožil precej jii 111 nakar se je obrnil proti blišču v Lakehurst, N. J., r F je njegova prva postaja, p1' je odplul iz Nemčije. Bil 1^1 j e časa v zraku, kot kateri | vodljivi zrakoplov dozdaj. I '|,;ični orjak se je po možno-^ ^ogibal velikih viharjev, ki ^'vjali nad severnim Atlan-^0tri. zato je plul v i recej-^ na jug vpognjenem loku. ^ temu je vihar poškodo-,etto njegovih '‘plavut,” s ka-eii f^i vzdržuje ravnotežje, in ! 10 morali medpotoma za silo ''aviti. Ta nezgoda je pre-, tanjšala hitrost plovbe, 3e dospel na cilj znatno i, J'e kot se je pričakovalo. !! ,Sa mesta, nad katerimi je Graf Zeppelin, so ga po-:: ^liala s sirenami, najbolj !' ! ušen sprejem pa je bil se- !■ ? v Lakehurstu, kjer je pri- Graf Zeppelin je začet-koj^ercijonalne zračne plov-Evropo in Ameriko. i ^ATOR EDWARD 1. ED- \ j S iz države New Jersey, ic DROBNE SLOVENSKE VESTI V nedeljo 21. oktobra zvečer priredi naš pevec g. Anton Šu-belj koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Clevelandski Slovenci bodo torej ponovno imeli priliko slišati odličnega pevca, ki si je že o prvem nastopu osvojil srca vseh poslušalcev. V soboto 27. oktobra bo g. Šubelj pel v Girardu, O., v nedeljo 28. oktobra pa v Lorainu, Ohio. V soboto 6. oktobra je g. Šubelj nastopil pred slovenskim občinstvom v Milwaukee. Koncert je nad vse sijajno uspel. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je moral dodati devet točk k programu. Na večer 8. oktobra je pel za International Institute; dvorana je bila polna skoro samih Amerikancev, katere je lepa slovenska pesem naravnost očarala. V sredo 10, oktobra je pel za WTMJ radio postajo v Milwaukee, kar mu je prineslo ponovna priznanja iz raznih krajev dežele. Povabljen je bil tudi v Sheboygan, da je pel na domu neke bogate ameriške družine. Vsi milwau-ški listi so prinesli sliko našega pevca in izrazili laskavo priznanje slovenski pesmi. A Zadnja dva dneva za registracijo v Clevelandu sta v petek in soboto 19. in 20. oktobra. Prva dva registracijska dneva se je registriralo toliko volilcev Irofc še nikoli- prej v enakem ča- | šu. Za letošnje predsedniške volitve se mora na novo registrirati v Clevelandu vsak dr-življan, ki bo hotel voliti 6. novembra. V nedeljo 28. oktobra se bo vršil v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu koncert odlične operne pevke Pavle Lovše-tove iz Ljubljane. Dramsko društvo Ivan Cankar je v to svrho odstopilo dvordno. Gospa Lovšetova se je v Cher-bourgu vkrcala na parnik dne 16. oktobra. CIGANI PRIDEJO K %ATOR EDWARD I. ED-£*S iz države New Jersey, znan nasprotnik suhačev, v novemberski izdaji ma-“Plain Talk” natresel ^ hudega popra. Antisa-Ligo obdolžuje javno, ® Ustvarila neko višjo vla-^ 1 ni odgovorna nikomur, d*! Ligi. Ta vlada Antisa-j e Lige diktira predsed-j Zedinjenih držav in do-(, naj bo imenovan zvez-L ,sodnikom, zveznim dis-Iv^ državnim pravdnikom, • da izvaja večjo oblast redsednik Zedinjenih dr-/ d? Edwards izjavlja da-a zbira gradivo, potom (Dalje na 2. strani) Dne 27. septembra je bil ubit v rovu v Morley, Colo., sobrat John Jenich Jr., star 27 let. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 140 J. S. K. Jednote v Morley, Colorado, katero društvo je tudi zastopal kot delegat na 13. konvenciji v Ely, Minn. A Umrli so v Clevelandu: Ma- tija Cimperman, 55 let star, doma iz Fužine, fara sv. Trojica na Notranjskem. Tu zapušča soprogo, dva sina in dve hčeri, v starem kraju pa enega sina in dve hčeri. — Uršula Boldan, rojena Mertic v vasi Mačkovec pri Žužemberku. Stara je bila 40 let in zapušča tu soproga in štiri otroke. — Smrtno se je ponesrečil pri delu Joseph Novak, star 35 let, doma iz vasi Mevna pri Kamniku; tu zapušča brata, sestro in bratranca, enega brata v Minnesoti, v starem kraju pa mater, tri brate in eno sestro. Vedno lepše se nam obeta: za prohibicijo pridejo ogerski cigani. Na Ogerskem je okoli 200,000 ciganov in vsi se hočejo preseliti v Ameriko, s konji, culami in vozovi vred. Seveda to ne pojde tako lahko, kajti v to svrho bi bila potrebna posebna določba zveznega kongresa. Ogerska vlada je izdala posebne postave, ki pomenjajo konec ciganskega življenja ciganov. Iz Romunije, Čehoslo-vakije in Jugoslavije priseljeni cigani se morajo izseliti. Kar je pravih ogerskih ciganov pa morajo imeti stalna bivališča, morajo plačevati davke, služiti vojaščino in govoriti madžarsko. Pri tem imajo pravico lastovati nepremičnine in se udeleževati volitev. Na kratko rečeno, ogerska vlada hoče, da žive cigani kot drugi ljudje, in če se to zgodi, pač ne bodo več dolgo ostali cigani. Dozdaj so tamkajšni cigani priznavali le vrhovno oblast svojega kralja Herzcilazci; ta je protestiral pri vladi, ki jim hoče vzeti njih prostost, toda ni nič izdalo. Veliki ciganski zbor je končno zaključil, da naj se vsi ogerski cigani izselijo v Ame riko. Obrniti se hočejo s peticijo na ameriški kongres, da jih prizna kot samostojen narod in kot takemu določi lastno kvoto naseljevanja. Zdaj morejo priti v Ameriko le po kvoti dežele, v kateri so bili rojeni. Po tej kvoti pa ne bi kmalu prišlo na vrsto 200,000 oseb. Seveda ni veliko upanja, da bi kongres tej ciganski želji ugodil,, poskusiti se pa vendar izplača. Cigani so prišli v Evropo iz Azije okoli leta 1400. Kmalu so jih začeli dolžiti vseh mogočih hudodelstev in jih neusmiljeno preganjati. Da-li so bili vsega krivi, čeear se jih je dolžilo, je seveda drugo vprašanje. Znano je pač dejstvo, da cigani ne razločijo dobro, kaj je moje in tvoje, da ne ma rajo trdo delati in da se vča-si tudi ropanja ne strašijo. Osovraženi so tudi zato, ker se v nobeni deželi nečejo oprijeti navad domačega prebivalstva, ampak žive svoje lastno življenje. Nemški cesar je leta 1479 razglasil, da ne bo nihče kaznovan če ubije cigana. Vojvoda Reuss je leta 1711 izdal naredbo, da naj s* postreli vse cigane, katere se najde na njegovem ozemlju. V Franciji je bila za vladanja kralja Louisa XIV. izdana določba, da naj se vse cigane iztrebi. Nekaterim je bilo končno dovoljeno, da se smejo naseliti v oddaljeni provinci Basque. Pod vlado Napoleona leta 1802 pa so še tiste poslali v Afriko. V Angliji so s cigani postopali nekoliko milejše kot v drugih deželah. Tam so imeli precej svobodščiil in vladal jim je njih lastni kralj Lee. Poslednji te ciganske dinastije Joseph Lee je umrl leta 1884. Večina ameriških ciganov je prišla iz Anglije. Kje je bil prvotni dom ciganov, nihče ne more vedeti za gotovo. Ena teorija pravi, da so prišli iz Indije. Pripadali so tam najbrže kakšni nižji kasti ,pa jih je kakšen krut poglavar višje kaste izgnal. Skoro vsi cigani so govorili do novejših časov svoj lastni jezik in še zdaj, če govorijo jezik dežele, v kateri bivajo, močno ' * (Dalje na 2. strani). _. PODNEBNE PRIKAZNI 0 VREMENU Zvezdoslovci, ki merijo pota zvezd v vsemirju, se seveda zanimajo tudi za podnebne pojave, ki so bližji našemu planetu. Norveški zvezdoslovec profesor Carl Stroemer se mnogo bavi s takozvanim severnim sijem (aurora borealis), katerega je pogosto videti v naših severnih krajih. To je neka posebna svetloba, ki v tihih nočeh igra na nebu in glede katere si učenjaki še niso bili dozdaj na jasnem, kaj jo povzroča. Profesor Stroemer meni, da je našel povod severnega sija. Po njegovem mnenju povzročajo severni sij nešteti milijoni silno malih elektriziranih praškov, s katerimi solnce neprestano bombardira našo zemljo. Posebno .močan je ta električni “dež” o prilikah solnčnih peg. Ti mali električni praški, s katerimi solnce obsiplje zemljo, zaidejo v območje zemeljskega magnetizma in se v trakih različne velikosti vijejo okoli našega planeta: Ta luč se največkrat vidi na treti-ni razdalje med tečajem in ravnikom, včasi pa seže precej daleč na jug, to je približno v sredino Zedinjenih držav. V primerni daljavi od južnega tečaja se mnogokrat vidi južni sij (aurora australis). Severni ali južni sij je videti zelo svetal, toda ta svetloba ni tako močna, kot si navadno predstavljamo. Vidi se malokdaj o priliki polne lune in zvezde se svetijo skozi. O priliki 13. konvencije JSKJ so imeli mnogi delegati priliko videti to krasno nočno prikazen severnih krajev. * V jasnih nočeh mnogokrat vidimo kako se utrinjajo zvezde. O teh zvezdnih utrinkih nam pravijo znanstveniki, da so drobci razbitih svetovnih teles, ki potujejo v vsemirju in pridejo preblizu zemlje, nakar jih njena privlačna sila potegne nase. Navadno so ti drobci tako majhni, da popolnoma zgorijo, predno prilete na zemljo. Nekateri večji se sicer vsled drgnenja z zrakom silno raz-žare, toda njih jedro ostane trdo in kot taki prilete na zemljo. V raznih muzejih lahko vidimo mnogo takega črnega kamenja, ki je priletelo z vse-mirja na zemljo. Ti meteorji sestoje največ iz kamenja in različnih rud, kakoršne najdemo na zemlji. Največji znani meteor, ki je bil najden, tehta 50 ton in se nahaja v mestu Bacubirto, Mehika. En izredno veliki meteor je padel leta 1908 v gozdove pri Jeni-seju, Sibirija. Vročino in tresk tega padlega meteorja so čuli potniki na vlaku 400 milj oddaljeni. Našli dotičnega meteorja še niso. Pred leti je padel velik meteor v veliko močvirje nekje v Indiji, in pripoveduje se, da je v nekaj minutah vse močvirje zmrznilo. Vzrok za to vidijo znanstveniki v dejstvu, da se veliki meteorji sicer na površju razbelijo na poti skozi ozračje, v sredini pa ostanejo silno mrzli, to je nad 400 stopinj pod zero, ker v praznem prostoru nad zemeljskim ozračjem vlada silen mraz. Mnogo se je že pisalo o velikem meteorju, ki je pred stoletji ali tisočletji padel na zemljo v Diablo Canyonu v Arizoni. Zaril se je globoko v zemljo in pustil za seboj veliko vdrtino. Neka družba se zdaj bavi z izkopavanjem, upajoča priti do ogromnega meteorja, o katerem sodijo, da (Dalje na 2. strani) Najbolj pripraven, četudi ne najbolj zanimiv in popularen predmet pogovora je vreme, če ne vemo, kako bi drugače pogovor pričeli, se poslužimo vremena, in če se pogovor pretrga, zamašimo mnogokrat nastalo vrzel z vremenom. V splošnem ima vreme veliko večji vpliv na nas kot si navadno mislimo. Megleno, snežno ali deževno vreme nas napravi potrte, medtem ko nam jasno in solnčno vreme zopet vzbudi veselje do življenja Kaprice vremena so že od nekdaj proizvajale velik vpliv na prehrano ljudi. Nenavadna suša, vročina, zima, viharji, toča ali preobilna moča je mnogokrat uničila pridelke celih pokrajin in sledila je lakota in bolezni. To je posebno veljalo za čase, ko še ni bilo parnikov vlakov in drugih hitrih prevoznih sredstev. Danes po vremenskih nezgodah prizadeti kraji lahko dobe potrebna živila razmeroma hitro iz daljnih dežel. Zgodovina nam pripoveduje, da je vreme mnogokrat odločilo izid velikih vojn Marka Avrelija je rešilo vreme, da ga ni premagal napol divji nemški !rod Quadi leta 174. Njegovi vojaki so bili odrezani od vode in obkroženi od barbarskih vojnikov. Trpeli so tako silno žejo, da so omedlevali v vročini. Naenkrat je privršala ploha s silnirti bliskom in gromom, ki je žejnim rimskim vojakom prinesla potrebne vode, praznoverne barbare pa je preplašila, da so pobegnili. Leta 452 je bil hunski kralj Atila z nepreglednimi množicami divjih vojnikov pred vrati Rima. Da ga ni zavzel, oplenil in razdejal, se je baje zahvaliti vremenu. Vsled močnega deževja so se Pontine močvirja zelo razširila in v sledečem gorkem vremenu so se tam izlegli celi oblaki komarjev, ki so Atilo vi m vojakom prizadeli toliko trpljenja in bolezni, da so se umaknili v zdravejše kraje. Ko je za vladanja kraljice Elizabete španski kralj Filip hotel uničiti angleško mornari co pri Calaisu, je bil silni molski vihar zaveznik Anglije, ker je od 150 španskih galej potopil skoro dve tretini mogočne mornarice. V avgustu leta 1776 so bile ameriške čete v bitki pri Long Islandu poražene od angleških. V East Riverju so se nahajale angleške vojne ladje, da preprečijo ameriškim četam strategičen umik. Noč 29. avg. pa je bila silno meglena in v tej megli se je posrečilo ameriškim četam, da so se tiho umaknile iz pasti. Vreme je bilo to pot naklonjeno ameriški neodvisnosti. Tekom vojn, ki so sledile francoski revoluciji, je francoska armada invadirala Holandsko. Na poti proti Hague se je skušala ogniti mogočne holandske mornarice, ki je bila zasidrana v Texelu. Francoska armada je imela le lahko topništvo, ki se ni moglo meriti s topovi holandskih vojnih ladij. Nenadoma pa je nastal silen mraz, zaliv Zuyder Zee je tako globoko zmrznil, da se vojne ladje niso mogle niti ganiti. In zgodilo se je, kar se ni zgodilo še nikdar prej, da je francoski general Pichegru zaje) (Dalje n« 2. 9*an0 GLASOVI Z RODNE GRUDE V številnih krajih Jugoslavi je so hudi deževni nalivi napravili 22. in 23. septembra velike škodo. V Sevnici ob Savi ie voda zalila vse takozvano Flori jansko predmestje. Na polju se nahajajoči pridelki so bili dobesedno zbiti v tla. Veliko škodo imajo tudi mnogi vinograd niki. Tudi iz drugih krajev Posavja in Dolenjske se poroča o veliki škodi, katero so povzročili nalivi. V mestu in okolici Trebinja v Hercegovini je besnelo strahovito neurje. Vsa polja so bila pod vodo, vse še neobrano grozdje uničeno, istotako tudi krompir in koruza, kar je sko ro edini živež Hercegovcev. Hu dourniki so porušili večje število hiš in nametali v prepade mnogo živine. V neki vasi je hudournik odnesel sedemletnega otroka. V noči od 22. na 23. september je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Frana Colariča na Slinovicah pri Kostanjevici na Dolenjskem. Ker je deževalo in je bila tudi požarna bramba hitro na mestu, je bil požar kmalu pogašen. Kc so prebivalci tekli na mesto požara, je hitela tja tudi družina posestnika Janeza Pavloviča Čim pa je žena Ana Pavlovičeva zagledala v noči velik plamen, se je na potu naenkrat onesvestila, 'padla na tla* Tfl takoj izdihnila. Medtem ko drugod poznajo volkove le še iz knjig, jih Kočevarji poznajo prav dobro kot zelo nadležno zverjad, ki napravlja leto za letom velikanske škodo, že sedaj, ko še ni zimskega mrazu, prihajajo poročila iz nekaterih kočevskih krajev, tako iz Reichenaua, Poljan in še od drugod, da čujejo proti mraku tuljenje lačnih volkov. Te dni je šel neki mlad fant v gozd ter naenkrat sta! pred velikim volkom. V naglici se je fant zavihtel na bližnje drevo in ušel volku, ki je dolgo časa čakal pod drevesom, a se končno fantovega vpitja prestrašil in ušel. Iz Reintala poročajo, da jim divji prašiči napravljajo zelo veliko škodo, ker jim pustošijo polja in uničuje jo pridelke. Zlasti se radi spra vi jo nad turščico. VSAK PO SVOJE V Rogoznici blizu Splita se je pripetil strašen dogodek Seljak Mate Kovačič se je podal zjutraj v svojo vinsko klel in začel v velikem sodu stiskati grozdje. Ker je naletel na trd predmet, se je sklonil in na svojo veliko grozo potegnil iz mošta svojega 4 letnega sinčka, ki je na nerazumljiv način zašel v klet, padel v sod in se zadušil v moštu. V Zagrebu je zaplenilo državno pravdništvo od 16. do 21. septembra 10 časopisov. V teh 6 dneh je bil “Narodni Val” zaplenjen štirikrat, a po enkrat “Hrvat”, “Hrvatsko Pravo”. “Borba”, “Starčevič”, “Dom” in “Hrvatski Borac”. Po litijskih hribih v okolici sv. Križa in Dola primanjkuje vsake industrije, ki bi zaposlila domače ljudi, posebno čez zimo. Tamkajšni zaslužka željni fantje se izseljujejo ponajveč na Holandsko, kjer imajo že svojo malo delavsko kolonijo. Nedavno je odšla za kruhom zopet (Dalj« na 2. strani) Pretečeni teden smo proslavljali 436-letnico odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Odkriti novi kontinent v dobi, ko je večina ljudi mislila, da je svet velika plošča, s katere roba lahko drzen raziskovalec pade v praznino brez dna, ni bila majhna reč. Po pravici zasluži drzni možak, da se ga spominjamo s primernim občudovanjem. Kolumb je slaven mož, zato ga smatrajo za svojega Italijani, Španci, Portugalci in celo Judje; vsi mu hočejo biti v žlahti. Možje v odličnih pozicijah imajo vedno dovolj žlahte ali pa vsaj ožjih rojakov. Celo za kandidati, ki imajo visoke inspiracije, se vije žlahta v dolgih procesijah. število častilcev uspešnih kandidatov se bo po volitvah še povečalo, kohorte poraženih kandidatov pa se bodo po 6. novembru razpršile, kot procesija, ki je šla prosit za dež pa jo je nevihta obunkala s točo. * Odkritje Amerike je prineslo Evropi mnogo zlata, toda neprimerno več kot vse zlato sta ji koristili dve pohlevni ameriški rastlini: koruza in krompir. In kar je kadilcev se imajo Ameriki zahvaliti tudi za tobak. Brez Kolumbovega odkritja bi tudi jaz še pušil suho srobotje mesto petcentnih cigar. * Velika Kitajska, ki ima za seboj večtisočletno kulturo, je po sedemnajstih letih bojev in sporov vstoličila te dni svojega prvega rednega predsednika čang Kajšeka. Jugoslovanom, ki so neprimerno bolj mladi, pa nekateri zamerijo, ko se po desetih letih lastne države še včasi medsebojno malo zlasajo. Mladost je norost in boys will be boys! * Neka clevelandska trgovina pohištva oglaša, da prodaja pohištvo na obroke in da prvega obrok?, sploh ni treba plačati. To se meni zdi zelo poceni, kajti kjer ni prvega obroka, tudi ni druzega, tretjega in vseh na-daljnih. * V Chateau Yquem na Francoskem se pridela omejena količina vina, ki slovi za najfinejše na svetu. Na debelo se to vino proda lahko po 100 frankov liter, in je navadno pokupljeno še predno trta ozeleni. Tamkaj-šni vinogradniki spravijo vsako leto v varno klet gotovo število steklenic te božapske kapljice za doto svojim doraščajočim hčerkam. Fantje, ki ste še mladi, učite se francoski! * Na hudo gosposkih banketih servirajo zdaj “sauerkraut cocktail”, to je pijačo iz kislega zelja. Sadovi prohibicije so vedno strašnejši. ♦ Iz Omahe, Nebraska, poslal je J. R. sledeči prispevek: Tu ima neka gospa psička, katerega je mučil zobobol. Pa ga je dobra pasja mamica peljala k zobozdravniku, ki mu je popravil pokvarjene zobe in vstavil enega zlatega. To je zdaj prvi cucek v našem mestu, ki se ponaša z zlatim zobom, in ni čudno, da vsa njegova pasja žlahta kar tuli od zavidanja. Dvomljivo je, če ima tista gospa tako veliko pamet kot je njeno usmiljenje in denarnica. Vsekakor, pa naj reče kdo, da v Omahi nema civilizacije . . . (Dalje na 2. strani) *JNoita Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. ME VESELI . . . (A. J. T.) Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Volume IV. Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 83 NO. 42 SEZONSKO DELO Jesen ni samo čas za spravljanje dozorelih pridelkov: ampak tudi čas priprave za bodočnost. Previden farmer pospravi sadeže vrta in polj, preskrbi se s kurivom za žimo in popravi strehe, okna in vrata svojih poslopij. Pi i tem pa že dela načrte za bodočnost in opravi marsikatero delo kot predpripravo za pomlad. Posejati je treba ozimno žito, da se vkorenini predno pade sneg, priporočljivo je morda pognojiti travnike in vrtove, presaditi drevesa in grmiče, preorati ledino, da bo zimski mraz zrahljal zemljo za pomladno setev itd. Delo gre v neskončnem kolobarju kot naš planet okoli solnca. Tudi pri naših podpornih organizacijah ni delo nikdar končano. Vsaka sezona prinaša svoje delo, ki mora biti opravljeno, če hočemo računati na uspehe bodočnosti Društveno gibanje, ki je bilo nekako leno tekom poletne vročine, zopet oživi z nastopom hladnejših dni in daljših večerov. Društveniki, ki so bili tekom poletja raztreseni kcio-vekod, začutijo neko osamelost, pa začnejo prihajati na seje in se udeleževati društvenih prireditev. Pripravljeni so tudi prijeti za kako društveno delo, kajti aktivnost živega in zdravega bitja, ki je bila omejena na eno stran, se mora pač i/ražati v kakšni drugi smernici. N Samo ob sebi je umevno, da so tudi društva j. S. K Jednoto začela z nastopom jeseni kazati večjo aktivnost. Več članov prihaja na seje in večje zanimanje kažejo za društvene probleme. Debatira in ukrepa se o društvenih prireditvah, katerih namen je, da društvo pridobi na ugledu na številu članstva in na financah. In aktivnost vsakega posameznega društva, naj bo še tako majhno, pomeni pomnoženo življenje in napredek skupne organizacije. Veličina in moč naše demokratične republike izhaja od posameznikov, od mnogih malih skupin, in isto velja tudi za j S. K. Jednoto. Ako so posamezni člani aktivni, ako so aktivna posamezna društva, bo rastla in napredovala naša skupna organizacija J. S. K. Jednota. Previdni farmerji pa se ne zadovoljijo s tem, -da so spravili pod streho pridelke letošnjega leta, ampak se po možnosti pripravljajo tudi na pomlad, ker vedo, da brez dobrega začetka v prihodnji pomladi ne bo dobrega pridelka prihodnjo jesen. Tega sistema bi se morala držati tudi društva J. S. K. Jednote. Naša pomlad je v naši mladini, zato bi se morali potruditi, da spravimo v našo vzorno podporno organizacijo vso našo mladino. Vso mladino pod šestnajstim letom bi morali vpisati v naš mladinski oddelek, če hočemo res veljati za dobre člane J. S. K. Jednote. Iz mladinskega ji bo potem lahek prestop v odrasli oddelek. Velikega pomena je tudi ustanavljanje angleško poslujočih društev, kjer so prilike količkaj ugodne. Vsi vemo, da naša odrasla mladina ni posebno aktivna v društvih, kjer ne obvlada popolnoma občevalnega jezika. Je sicer nekaj častnih izjem, toda te ne izpremenu pravila. Zadnja konvencija je posvetila temu vprašanju posebno pozornost, in zaključila, da se morejo ustanoviti angleško poslujoča društva tudi iz članov že obstoječih društev, kjerkoli se za to prijavi dovolj mladih članov. Ta odredba je stopila v veljavo takoj in je našla med našim mladim članstvom dober odmev. Starejša društva naj bi šla v vseh ozirih na roke tem novo-ustanovljenim društvom, vsaj od začetka. V prvi vrsti potrebujejo ta mladinska društva našo naklonjenost, nekoliko nasvetov ali navodil in morda malo finančne podpore. Ne pozabimo, da kar storimo za ta mlada društva, storimo za Jugoslovansko Katoliško Jednoto kot celoto, in s tem v prenesenem pomenu sami zase. Povejmo mladini, ki se je voljna organizirati v teh društvih, da bo začetkom prihodnjega leta dobila svoj lasten prostor v našem uradnem glasilu in da ji bo Jednota šla po možnosti na roke tudi pri gojenju zdravega športa. Dajmo mladini le začetek, pa se bomo kmalu čudili njenemu delu in navdušenju za našo dobro podporno organizacijo. BODIMO DOBRI DRŽAVLJANI! Člen II. naše ust,ave in pravil nam pove v četrti točki, da je namen J. S. K. Jednote tudi “zedinjevati in praktično izobraževati članstvo v smislu naprednih principov ter med njim dojiti ljubezen do slovanskih narodov, posebno pa do naše nove domovine-Amerike!’ Ako hočemo izkazovali ljubezen naši novi domovini, je logično naša dolžnost, da storimo, kar je v naših močeh, da bo imela ta deželo dobro vlado, oziroma upravo. Vsa oblast v Lej deželi prihaja od spodaj, to je iz ljudstva samega. Pri izbiri te oblasti aleje glas vsakega državljana, hi če srno dobri državljani, borno se potrudili, da bodo šteli tudi naši glasovi. Prihodnji mesec bodo volitve predsednika republike, kakor tudi volitve mnogih postavodajalctv in uradnikov. Skoro v vseh državah se morajo volilci v to svrho na novo registrirati Med neizogibna zla naše civilizacije spada takozvano predstavljanje. Kjerkoli prideš v količkaj olikano družbo malo bolj intemnega značaja, moraš biti predstavljen vsem navzočim osebam, katerih ne poznaš. Nobenega pravega razgovora ne more biti, če si niso vsi člani medsebojno predstavljeni. Nič zato, če imena nisi razumel ali če si isto že. v naslednjem trenutku pozabil, samo da si bil ti drugim in drugi tebi predstavljeni. Prav nič ne veš, kakšnemu duhomorcu si bil predstavljen, vendar moraš obraz posiliti v prijazne gube in blekniti: me veseli! Pravzaprav pa te ne veseli, niti ne žalosti, ampak ti je tako salamensko vseeno, kot kdo je župan v španski vasi devete dežele. Kljub temu pa se hitiš lagati, da te veseli, in če je predstavljena oseba ženskega spola, ;;e morda še za spoznanje klanjaš in kriviš. Bolj po pravici bi včasi povedal, če bi dejal pri dentistu, ko ti je zob izpulil: me veseli! Pa se tudi ta reč završi z lažnjivo frazo. Ko ti zobozdravnik zob izruje, se zmagoslavno nasmehne in reče: all right! Ti vdano pokimaš in si hitiš izpirati usta. Pa veš, da ni all right in še vsaj teden dni ne bo, ker te bo bolelo in ti napotje delalo v ustih tisto, česar tam ni. Vsak dan ponavljano različne fraze, o katerih vemo, da nič ne pomenijo ali pa so naravnost lažnjive. Med najbolj nesmiselne spada fraza “me veseli,’ toda treba jo je rabiti, ker tako zahteva pisana in nepisana postava etikete. Resnici na ljubo je treba seveda priznati, da nas včasi res veseli se spoznati s kako osebo, o kateri smo že slišali kaj lepega in dobrega. V takem slučaju pride pozdrav “me veseli’ res iz svca. .. Največkrat pa spremlja frazo t^rne veseli” radovednost, v koliko je predstavljena oseba vredna lepega pozdrava. Po mojem mnenju bi se morala fraza “me veseli’’ prihraniti za čas, ko se družba razhaja. Takrat bi jo bilo mogoče pravilno naglasiti in izgovoriti brez hinavščine. Ako se je novi znanec izkazal za značajnega, dobrega in prijetnega družabnika, bi mu človek pri cdhodu s prav srčnimi čutili lahko rekel: me veseli vas poznati ! Ce pa je človek noyega znanca že v par minutah ali urah do grla sit, kar se žalibog vse prepogosto zgodi, bi pri slovesu zopet z vso odkritosrčnostjo 1 thko rekel “me veseli,” (a sam pri sebi bi si mislil nadaljevanje stavka: ker mi te figure ne bo treba več gledati in poslušati). Če je družba večja in manj intimna, ti bodo prijatelji zelo vadi pozabili predstaviti osebe, s katerimi bi se najbolj žele) seznaniti; posebno se to lahko zgodi, če so dotične osebe dru-zega spola. Marsikdo pač ve iz lastnih britkih izkušenj, da kaj takega pomeni toliko kot spustiti kozici ali kozo v zelnik. Na drugi strani pa ti prijatelji nikdar ne pozabijo obesiti na rame kakšno strašilo, kakšnega domišljavega učenjaka ali kakšnega kot balon napumpanega politika, in ti moraš seveda po papagajsko ponavljati: me veseli. In potem te puste in se j zabavajo po svoje, in od nikoder ni odrešenika, da “pregnal bi kragulja, ki kljuje srce, od zore do mraka, od mraka do dne.” Ako bi čez nekaj dni, ur ali minut prišel kdo in ti povedal, da je dotično moro in pokoro vrag pocitral in odjezdil na naj- VSAK PO SVOJE Nadaljevanje s prve strani V nekem listu sem čital, da beseda Chicago izhaja iz narečja Lisičjih (Fox) Indijancev in da pomeni “ozemlje dihurjev”. Soditi po tem, kar počenjajo či-kaški banditi, bi človek dejal, da je bilo imenovanje kraja po Lisičjih Indijancih zelo primerno in duhovito, oziroma celo preroško. Sir Hubert Wilkins poroča, da je v avstralskih pragozdih našel divjake, ki imajo repe, in pristavlja, da so tisti divjaki prijazni in nenevarni. Kako je to pronašel ne pove. Psi na primer mahajo z repi v znak pozdrava in prijateljstva. * Po ustnem izročilu sem nedavno izvedel, da se je v neki slovenski naselbini završila čudna tragedija. Prešali so ca-lifornijsko grozdje, kar je znana in priljubljena jesenska navada dragih rojakov, in zmetali so tropine na kup nekje na preriji, ki se smatra za nc man’s land. Našla jih je pohajkujoča krava, ki se jih je meninič, tebinič, nahlastala po kravje. Vdarilo ji je najprej v glavo, da je zbezljala, nato pr v vse štiri noge, da so začele klecati. Posledica je bila, da se je zvrnila v jarek in si zlomila vrat. In pomislite, to se je zgodilo kravi, ki ima štiri noge . . A. J. T ---------o------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) katerega bo mogel pokazati jav-losti absolutizem Antisaloon- O svojem sinu, carju Nikolaju, je mislila, da je bil izgnan v Sibirijo in je do konca živela v upanju, da se še vrne. o-------------- CIGANI PRIDEJO (Nadaljevanje iz 1. strani) mešajo ciganske izraze. Cigan ska govorica je sorodna “Dar-du” narečjem v severozapadni Indiji in izhaja iz sanskrita. Iz Indije so cigani potovali skozi zapadno Azijo in od tam v Evropo preko balkanskih držav. Prvotna ciganska selišča v Evropi so bila nedvomno v Romuniji in Ogerski. Od tarr so se selili vedno proti zapadu, vse do Anglije in od tam v Ameriko. Cigani so se v večini evropskih dežel pokristjanili, toda večinoma vedo le malo o krščanski veri, in še tisto mešajo z ostanki davne hinduske vere. Boga imenujejo “Baro Devel”, kar pomeni “najvišje bitje”. Beseda “Devel” v resnici pomeni nebo. Najbrže je izraz soroden s staro sanskrit-sko besedo “Deva”, ki je bi) indijski bog in je večkrat omenjen v spisih sanskrita. Najvišja vera ciganov pa obstoji v tem, da skušajo ohraniti svojo raso čisto, torej pristno cigansko. To je menda vzrok, da se neprestano selijo in se vsled tega ne morejo pomešati z drugimi narodi Nad vse na svetu jim je prostost. Kakor hitro bi se kje ustanovili in podvrgli postavam dežele, bilo bi te prostosti konec in ne bili bi več cigani. --------O-------- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 190* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpre'dsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. „ Blagajnik 'neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Duluth, Minnesota. n<,nk Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, 1 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Neb. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja Pf. sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boli" spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. . fe. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 'ZP membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A ’’ Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan® . za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zB‘ a tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P. obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko usta'novi z 8 člani članicami. Ke Lige, in kako drži v strahu /ečino visokih zveznih in državnih uradnikov. V DVEH DNEH je umrlo v mestu New York 34 oseb, ki so lavživale strupeno žganje. Mno-3;o jih je v bolnišnicah vče ali manj zastrupljenih. Razume je, da ti reveži pripadajo večinoma siromašnim slojem, ker bogataši imajo dovolj denarja da si nabaVljo dobro pijačo. V SAN ANTONIO, Texas je obdrževala Ameriška Legija svojo deseto konvencijo. Govorila sta general John J. Pershing, bivši vrhovni poveljnik ameriške armade v Franciji in angleški feldmaršal Allenby, ki je znan kot osvoboditelj Jeruzalema. Oba sta se zavzemala za svetovni mir. NA KITAJSKEM je bil vsto-ličen general Cang Kaj-Šek prvi redni predsednik republike natančno 17 let po njenem rojstvu. Bil je poveljnik nacij o-nalistov, ki je pred dvemi lel ■ začel svojo kampanjo iz Cantona in je končno spravil Kitajsko pod skupno vlado, kljub opoziciji Japonske. V FRANCIJI je bil ugrabljer in sedem ur zaprt Harold Horan, časniški poročevalec za Hearstove liste v Ameriki. V zaporu so mu pretili s hudimi kaznimi, če ne pove, odkod j. izvedel za vsebino francosko-angleškega mornariškega pakta, ki je naperjen proti Ameriki. Niso mu dovolili, da bi govoril s svojim odvetnikom, niti ? ameriškim poslaništvom. Ker se mož vseh groženj ni ustrašil,, so ga izgnali iz dežele. V ameriškem časopisju je to vzbudile veliko nevoljo. NA DANSKEM je dne 13, oktobra v visoki starosti umrla, ruska carica-mati, ki je bila mati zadnjega ruskega carja. Pred poroko je bila princeza Dagmar iz Danske, kamor se je zopet zatekla, ko je izbruhnila ruska revolucija. Ob smrtni postelji je bila navzoča njena hči, bivša velika kneginja Olga, njen mož in njuni otroci in več bivših ruskih plemenitašev. višji vrh Rpcky Mountains, oh kako odkritosrčno bi vzdihnil: me veseli! PODNEBNE PRIKAZNI Nadaljevanje s prve strani vsebuje za 500 milijonov dolarjev platine in drugih kovin. v * Prihodnji solnčni mrk v Zedinjenih državah se bo videl 28. aprila 1930 v Californiji, Nevadi in Idaho; nepopolni solnčni mrk se bo istočasno videl tudi v Montani. Solčni mrk bo v najboljših pozicijah videti le poldrugo sekundo. Popolni solnčni mrk se bo videl meseca septembra 1932 v New Yorku in drugih novo-angleških državah. Popolni solnčni mrk bo trajal več kot minuto in pol v nekako 100 milj širokem pasu. ' še v oktobru, če bodo hoteli voliti 6. novembra. ^ Naš a Jednola je nestrankarska, zato ne priporoča, niti ite graja, nobene poulične stranke. Priporočati pa sme svojim članom, da sc posl žijo svojih državljanskih pravic, in volijo za tiste^ kandidate, o katerih sodijo, da so voljni in zmožni največ storiti za srečo in blagor te dežele, ki je naša nova domovina- Večjih kometov, ki so znani tudi kot zvezde repatice, se ne pričakuje v bližnji bodočnosti. Eden največjih znanih kometov je Halleyev komet, ki se je krasno videl več tednov v letu 1910; ta pride v obisk vsakih 75 let. Znanstveniki sodijo, da je mogoče, da kdaj trči kakšen komet z našo zemljo, toda da bi to ne pomenilo posebne nevarnosti. Videli bi najbrže le izredno veliko število meteorjev ali zvezdnih utrinkov. Repi nekaterih kometov vsebujejo strupene pline, vendar so ti plini tako redki, da ne bi povzročili nobene škode zemlji, če bi šla skozi rep kometa. Leta 1843 je šla zemlja skozi rep velikega kometa, kar ni imelo drugih posledic, kot da je čisto malo potemnilo solnčno svetlobo. O VREMENU Nadaljevanje s prve strani mogočno mornarico s kavaleri-jo. V svetovni vojni je Vreme včasi nagajalo zaveznikom, včasi pa osrednjim silam. V februarju 1915 je angleška mornarica poskusila nanaglo-ma prepluti Dardanele in zavzeti Carigrad. To bi se ji bilo tudi posrečilo, da ni nagloma nastal tak vihar, da so morale bojne ladje iskati zavetja. Ko je vihar pojenjal, bi bilo nesmiselno ponoviti napad, kajti Turki so bili pripravljeni. Da se v pomorski bitki pri Jutlandu, kjer sta skupaj trčili angleška in nemška bojna mornarica, ni odločila svetovna Vojna, je bilo krivo izredno megleno vreme. Obe mornari- ci sta izgubili po nekaj ladij, toda do odločitve ni prišlo, kajti ponoči se je nemška mornarica umaknila v domače pristanišče. Obe stranki sta se hvalili z zmago, toda v resnici zmagala ni nobena. V noči 19. oktobra 1917 se je 13 nemških zepelinov odpravilo, da bombardira London. Devet jih je doseglo cilj in njih bombe so napravile mnogo škode in strahu v Londonu in okolici. Na povratku pa so zepelini imeli smolo. Privršal je ledeni severni vihar, ki jih je gnal z njih smeri 50 milj na uro. Ob sedmih zjutraj, ko niso več delovali niti propelerji, niti radio aparati, so se Nemci znašli vsi premrznjeni nad francoskim ozemljem. Vreriio pa je bilo megleno, tako, da niso vedeli, kje da so. Ko so se spustili proti tlom, da se ori-jentirajo, so jih Francozi opazili in njih letalci so jih napadli kot roj razdraženih komarjev. Več zepelinov so tako razmesarili, da so padli na tla enega pa so ujeli nepoškodovanega. Samo eden je ušel, pa tudi ni imel dosti boljše sreče od ostalih, ker je padel v mor je. --------o------- ju. Policija jo dišču. je izr očila SO' Runu m »Ulil! ;niizo> je iva \ i6|< je P |>ijo hgi polo, j taest ‘je i ,1: je 1 v šo Uta p to "čalo 11 ods ^ dec knjig črede : dede «edi 'eže j 93ebn tar! ti je P "1 ds Nenavadno preizkusili0 preživela 12-letna črnogo^ jJe z pastirica Hinka Draškovi1'1 J&u s iz sela Velestovačeva. * 0 .1 uka pred par tedni nnsla ovce r sta GLASOVI Z RODNE GRUDE Nadaljevanje s prve strani skupina mladeničev v nizozemske rudnike. pasla _ skalah, je kakor običajno P J o pri terf}n& birala abecednik in zaspala. Preokrenila / „(| v kaki* 2' . m globoko jamo. Vsa P°*2]j ..■*e dovanja za njo so bila 51 1, 1 n uspešna, šele po 16 dn® dva pastirja čula njeno vz ^ . vanje, nakar sta obvestil3 ^ ^ ščane, ki so raziskali bre * in prinesli pastirico že P noma onesveščeno na d«11, ^ Devojčica, ki je zdaj 'iC . s*, 'ek p niti ni ) tt) s* m* j pet popolnoma _______ spominja prav dobro, k® je prekotalila v .jamo. b H. čvrsta, »v-i^ni 'gele ^ko?’ nezavest’ telesi in aj ?>. se je zbudila iz občutila bolečine na začela vpiti na pomoč, T°d 1 tak nihče ni čul njenega j Od dne do dne je vedno • +i o b( pešala in začela sanja11 j ^ nih prikaznih, pri tem Pa ■ « j , v., , v . in ra , uen mučila strasna žeja. 1,1 . jjjji ,» žeja jo je rešila. Če ne devojčica v nezavesti ne! j, ^ no vzdihovala za vodo, .1° ,j de. V Kragujevcu je zidarjeva žena Draginja Cvetkovičeva odšla ponoči k vodnjaku po vodo. Ker je bila tema, je prižgala vžigalico, ki je dogorela prav ko se je sklonila nad vodnjak. Še žareči ostanek ji je padel v vodnjak in posledica je bila huda eksplozija, ki je Draginjo vrgla vznak in jo tako poškodovala, da je obležala nezavestna. Policija je dala zajeti iz vodnjaka vodo in je ugotovila, da diši po petroleju in bencinu. Vodo so poslali v kemični laboratorij, da jo bodo preiskali. bila slišala oba pastirja- p« ^ je dekletce že pomirjeno .eJ1j lagoma pozablja preZl ^jij strahote, ki bi utegnil še vse močnejši organi v* -n «lecl°vj_ Fašistični listi iščejo ^,^11 fe drugih narodnosti m« 1 Cio' e ju#’ ci in Hrvati v Primor] > ^ ^ ^ pokazati naše ljudstvo ' pt? šanico raznih rodov, rnf..!111gK1 ^e’ %: rimi prevladuje ■- ^ Izmišljotine pa so tak° da se jim smejejo vsi iz ^ liejši Lahi in pri naših Q po ^ le pomilovanje, ker Te dni se je pred Oficirskim domom v Sarajevu odigral razburljiv prizor. Neka deklica je čakala več ur pred domom. Nenadoma je ustavila nekega vojaka, ki je prišel iz Oficirskega doma ter namerila nanj revolver. Po kratkem dialogu je sprožila revolver, krogla pa ni zadela. Ko je hotela streljati v drugič, je revolver odpovedal. Policijski stražnik je deklico in vojaka odpeljal na policijo, ki je ugotovila, da je dekle Milica Braganovičeva iz Črne gore, vojak pa artiljerist Radovič. Radovič je imel z Milico intimno razmerje, nedavno pa ji je pisal, da je ne mara več. To je deklico tako razburilo, da je segla po revolver- znajo svojo zgodovin0, ^ se treba vprašati: Kako • laškim narodom? ko je izvajal “picCol?HnK°Vj mu svojih številnih c ^ $ izpremembi priimkov- j|ji bi bili pustili Grki, Kc Ar co^1 ci, Langobardi, Goti Normani, Nemci, 1 oje p* Španci za seboj vsi -sv bi imke, potem bi spl0*1 jfl1 italijanskih priimkov glo bi se govoriti le ° raznih narodov . • • ——" ■■*,){0 $ Te dni je v dubrovn1* stanišče doplovila sk11 ej^|l gleških križark na,']c,| ... tipa. Te križarke so c ^ škega sredozemske^ gi ja, ki obišče tudi Sp 1 .^»v nik. V kratkem Prisp^' d1'1 goslovanske vode ^ oddelki angleške vojn - &»t>; rice. V Tivtu so S !> križarke slavnostno •Jugoslovanska in mornarica sta se salvami. a« 1 ar Je ( , iai ‘ber eri te u 'Ce liej sl . 1 "»U «1 to l|)tlo 'n i(tl v Da h D s v ^lllllll|||||||||||||Illill!inilllllIIIIIIIlllllil!!IIIIIII!I(ll!IHI[||l!!IIIIIIIIII!lllllllllIIHIIlIUI!l!SI!I!!IIl!l!]IHIilllI[IllII!IEIIIIDIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIlllllll!llllll!!lllllllllllllllllllinilllllllt(IlllllllllllllllI!llllllll!lllllllllllIIIIIIIII MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m '■lllllllllllltlllllllllllllllllfllllllllllliailllllllllllllllllllllllHIIIIIIIISUinillllllllllllllllllllllllliUBilllilHllllIllEllllSlllikllllllillliailllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIUIIIIIIIIIIIIIillllillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlH E. ank l!lll!ll!III!l!IIIIIIIII!!l!!IIIlIIIIII!IIll!l!ll!!ISIll!llIIII!llISSIII*IIISIII!iI!Klil^| lo. atve red- iška pre- ive., nom rlasi ; pa ‘Hizov: NAJDBA je nekoč dedek in je ^’a vnučiča: & je čredo pasel, *8 pa sta hodila v šolo. «ijo otroci, nagajajo de- 'a8i dedek, pojdi mesto {šolo, midva pa bova pasla jtaesto tebe.” ‘ je imel rad vnuke in je ie knjige in torbico pa, v šolo. 'ta pa sta gnala čredo v to je bilo veselje! ilo se je učenje v šoli, odšli domov, odkrevsal 1 ded: [ftjigo sedeti je pač težje ^edo pasti.” dedek po cesti, se spotak-‘fleda — na tleh leži vre- THE DEPTH BOMB ila s0' o Pr° ri tel >01 izve lil i-ezdn poP° m že Sele eže jo misleč, da ne bo v Nebnega, a v vreči pa je Dar! je najdba! pa,” misli, “bom pač . 'I daril za deco. To bo ijo '1 ‘k!” z najdbo domov. vicev ’alii sta se v -nila iz gozda I*r ko sem še v lar; tega nismo mi iz- bi P1 h ie i’e K i-estjjjl^ko je ostala vreča dedu %a! ‘i bo o Ji*1 pl i :iv< llHlC vnukom kupil darila 0 praznik! m- ?led°l Slove’H h° t>" kot # for; j j at11 „ ožit” vjlsi'’ coper, hudi čar, p er*Ui iz lonca dar! ob1' zb«J r»3e' bi-0 a.i( l^i p°' Itii je < ° d? iV H sv •i brli i« !JV> i tffi- rn° ipfl,v .ng' ji'*1 (“Jutro”). mehurčki , anus, ^ danes ‘^nus: r. l’eJ solnce! u solnce? Bogu: le&ovih zlatih rok slava vseokrog. i!6 lu«a! *u luno? ftiami: K L bedi za nas, 0 bo ji krajši čas. 'n Jo očki zemlja! zemlja? V &0i al Jo bo, sejal, i QUINCE PERSERVES I • Peel, quarter and remove the : ( cores from enough quinces to j, make three cupfuls. Run through a food grinder or chop fine. Add 21/jj cupfuls of sugar, the juice and grated rind of an orange and half cupful of seedless raisins. Stir till well mixed and then cook over a slow fire for 25 minutes. If you prefer, you can make a delicious jam by using just the quince and sugar but the addition of the other ingredients makes it a little more unusual. has a screw top and a wide-mouth bottle,” said Melbo. “My mother has a baking powder can that will be just the thing.” Armed with the necessary materials the boys went back to where the ugly catfish was playing the ogre to their minnows. Melbo, who knew all about depth bombs, put about an inch of lime into the can and an equal quantity of water into the bottle. The latter he imbedded in the lime, mouth up. He then screwed the lid tight, after first tying a heavy stone to it. Now, here’s the idea,” he explained. “When I throw the can into the water the weight of the stone will turn the can upside down and sink it. As the can turns over the water will be released and mix with the lime, a tremendous pressure will be exerted on the inside of the can and it will burst. Are you ready?” “Ready,” was the reply. “Let it go!” “Then run!” cried Melbo, as he tossed the home-made infernal machine into the water hole. Then he took to his heels and did not stop climbing the bank until he heard an explosion that sounded like the muffled report of a ship’s cannon. Then he turned around to see what had happened. A column of water had been blown four feet high into the air, and it was now falling back into the agitated enclosure like spray from a fountain. In a moment or so the surface was quiet again, and the boys came once more to the edge of the creek. “Will there be another explosion?” asked Tom. “No,” said Melbo. “And we won’t need another one, either, for if I am not mistaken there is the catfish coming to the top of the water.” “He’s still alive!” cried Tom. “He must have nine lives!” “The explosion only stunned him. Now’s our chance to get him outside the screen and start him on his way to the lake where he belongs.” “Going to let him go?” queried Tom in surprise. “Certainly,” replied Melbo. “He won’t bother our business any more, and any fish that likes minnows as much as he does is good for our trade. We have to look at all sides of a question now that we’re in business, you know.” “That’s right,” agreed Tom, but as the stunned catfish floated out of sight, he confessed to himself that while he might supply the muscle to this strange partnership, Melbo was the one who supplied the brains! A Column Of Water Hatl Been Blown Four Feet High ^ače nam dajal. (Oton Zupančič). PABERKUJE om iz vrbinja s i. e?J g°sP°dinja, "Oškom iz srobota . erke sirota — O ,1;;: \ *Se čajnico. gmajnico, ni drvena, ;0 a ni pletena: Jo va 12 ila Uredila. (K. Širok). fishermen who came to Tease-ly’s Lake for the sport. They had invested a dollar apiece for the wire netting, had driven in stakes and had enclosed a body of water that was eight feet square. They had stocked this small preserve with its first lot of minnows less than twenty-four hours ago, and this was the strange, mysterious result. “Well, if nobody killed them, how did they die?” queried Tom. “Just wait a minute,” cautioned Melbo. “And in the meantime, watch the water very closely.” Both boys kept their eyes on the surface of the preserve. For a few minutes they saw nothing but the dead bodies of the poor minnows, but suddenly they saw something very much alive leap a foot or more out of the water, and then dive back again into the depths of the enclosure. “What was that?” gasped Tom, in alarm. “A large catfish,” replied his partner. “And I believe he’s the culprit we are looking for.” “Well—he won’t live to slaughter another batch of our minnows, I can promise you that. Wait until I bait this hook.” “What are you going to do?” “I’m going to catch him.” what happened—and quick as a flash, every single minnow had fallen a victim to the same large catfish, who thrashed around angrily, as though he were peeved. “Well, what do you think of that!” cried Tom. “After all we’ve done to try and scare him away, there he is back again in our pond. There must be a hole in the net.” “No, I don’t believe there is a hole in the net,” replied Melbo, “but it is quite likely that he has a mud cave in the banks in which he hides for safety.” “Then what’ll we do?” queried Tom, who was somewhat baffled by the persistence of this fish, “I know,” responded his chum. “We’ll send down a depth-bomb!” “A depth bomb!”—Tom’s eyes widened in surprise. “What’s a depth bomb?” “I’ll show you,” promised Melbo. “Come with me to where them men are building a house. I know the foreman, and he’ll give me some powdered lime, I’m sure he will.” The foreman was as generous as Melbo expected him to be, and when he found out what the boys were planning to do with the time, he laughed and told them to be careful. “Now to find a tin can that The kind of chickens we know are great home bodies, and want to stay right in one place all their lives, and if they cannot sleep on the same roost 3very night they are miserable. They are perfectly satisfied to spend their lives in a little shut-in yard, hardly big enough to turn around in—but it is-home, and that is all they ask, if they have plenty to eat, and fresh water in the drinking trough every day. But Mother Carey’s Chickens, as the sailors call these small members of the petrel family, don’t know what the word “home” means, and they had just as soon be in one place as another. Of course, when they were little bits of things, before the feathers came out on their wings, they had to stay at home; but even then, their home was not anything but a crevice in some rock, without any comforts at all; so naturally they did not become very much attached to it. As soon as they could fly their home came to mean just any place they happened to be, just so there was always lots of rough water below them, air above them and winds around them. Anywhere between New York and London was home. Their wings are long and the bird itself very light, so as soon as they get up where the wind is blowing they just drift with the wind and let it carry them where it will, without any effort on their part. It must be fine to travel a thousand miles over some ocean, and never get the teast bit tired. Its feet are webbed like those of a duck, and this gives it the strange power of running about over the waves just the same as you can run about over the dry land. It was from this habit of pattering along on the surface that it got the name of PETREL, from the apostle Peter who walked on the water when Christ called him, and told him not to be afraid. Great goodness, what a crash! at play The boys were startled while By such an awful racket that they almost ran away; But looking toward the old stone wall, whence came the startling sound, The cause of all the noise and fuss was very quickly found. Poor Humpty-Dumpty, who had slipped while watching from the wall— He loved to see the boys at play—had had a dreadful fall. My, how he kicked and yelled for help! But in a little while The children stood him on his feet and he began to smile. than the ship sails, as they do not follow along behind, but they make wide excursions on either side, sometimes far in front and sometimes they drop miles behind and have to catch up again. No matter how fast the ship may be moving, to the petrels, it seems to be standing still, and day after day they manage to keep alongside or far ahead without the least effort. After keeping company with the sfrip all day, when night comes, ant darkness covers the great deep, no matter how high the waves may be running, the flock settles down one by one, and with heads tucked under wings, apparently go at once to sleep, but with the first streaks of j coming day, they spring into | the air, and though the big j liner is out of sight, they know I with uncanny instinct the direction she has taken, and be-I fore breakfast has been served | in the cabin, they have caught | up and are once more playing hide -and seek, now in front, and now far behind the fast moving vessel, ready to seize and gobble up what the cooks toss over board. Though tl\ey may have been hatched on some lonely island in the South Seas, they are just as much at home floating among the shipping at Liverpool, as they are along the waterfronts of New York or San Francisco—wherever they happen to be—they are at home, as they have probably seen it all many times. And answered when asked of his plan: “I’m looking for an honest man.” 4. Was given when a little boy A hatchet for a useful toy, And then confessed that it was he Cut down his father's cherry-tree. 1. Columbus, 2. Joan of Arc 3. Diogenes... U. Washington. The I’etrel Can Kun On Water Just As You Can On Land If they could sing, their favorite song would probably be the one that goes something like this: “A life on the ocean wave, A home on the rolling deep;” Or maybe “Rocked in the cradle of the Deep,” would be more appropriate, as when bedtime comes, they drop down on the water and let the waves lull them to rest, and do not wake until the sun comes up, and there is a brand new day. They never seem so happy as when tossed and buffeted by the storms that send the waves running mountain high over their three thousand mile playground. A flock of them will follow a big steam vessel from one side of the ocean to the other for the scraps of food thrown overboard, when the dining tables are cleared off. But they fly much farther GUESS WHO 1. Sailed across the ocean blue In fourteen hundred and ninety-two, And when upon new land he’d trod The natives knelt and thought him God. 2. While watching o’er her father’s sheep Her tryst with heavenly hosts did keep, And later set a crown upon The head of France’s royal son. 3. With lantern in the light of day j Went searching all along the way, WHY BRUIN FEARS MEN Long ago when strange creatures peopled the earth a tribe of very little men lived near a great number of bears. These little people were very much afraid of the bears, and with good cause, for whereas the arrow’s of these small people were so tiny that they could not kill the bears when shot into them, the enraged bears could and frequently did catch the little men and eat them for their dinner. There was a little boy who lived with his grandmother and from her he had learned of the fear with which men regarded the bears. On day as he was making a bow he announced. “I am going to kill one of those ugly bears.” The grandmother laughed half fearfully, half tearfully. “You could not do that.” she said. “The bears are too big and strong. They have killed all our family. What would they do to a little boy like you? Your arrows will not harm those bears and if you would go after them you should be killed just as were your father and your grandfather. I shall not allow you to go hunting at all, so put away your bow for you shall never use it.” After that the old woman kept a watchful eye on the little boy, but the thought of killing a bear was never far from his mind. He knew of a valley near by to which the bears came every evening looking for food and he planned to go there as soon as he could. The opportunity came one day when his grandmother went to the river for water, and the boy stole quietly away to the valley, carrying his bow and arrows with him. When he reached the spot, he climbed up (Continued on page 4.) f GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern zixxxixzirxixxxsicmn (Continued) CHAPTER IV. “The voice of the Lord is calling upon his servants; “Arise quickly, dawn is here. “And get ready ivith your spear; “Get your horses ready for the war!’ One day Peter Kozjak sat in his room near the old steeple built in ancient times when the Slovenes, imitating the Avarian and Frankish architecture built, in connection with their dwellings, round steeples upon the mountains and hills, where they might defend their lives and liberty. The Kozjaks had also constructed such steeples in connection with their strong dwelling, which were a part of their chief fortification. Having strong fortifications, the Kozjaks had been able to defend their homes against all enemies and had saved their Slovene name, Kozjak, from extinction even during that critical period when many German and Italian lords invaded the Slovene provinces, confiscated the lands of the natives, and themselves settled upon the mountains and hills. Sometimes, later, these lords divided the lands so confiscated among the firstclass landlords, upon the express agreement that the latter were to furnish the former with a certain amount of service and contributing to them so-called “tenths.” Sitting in his room, Peter did not as yet know the news that was already known by almost every soul in th*e castle and by all the peasants in the valley. There he sat among dusty documents, books and lettered parchments in the Latin language, Piles of such books and documents lay around him, but he did not read them nor look at them. He was leaning upon a chair and looking into the corner where a spider had made a large web among the books. However, should anyone think that Peter was watching the insect at work, he would be badly mistaken. “It is already dark. There must be something unusual this evening that no one brings me any dinner.” Peter murmured, and his eye-brows became still more wrinkled than they were before. “It is always so when a man lives on the charity of others, He is not to say when he will have things. It is others who say whether or not he shall have things and when he shall have them if at all. It was my father who was solely responsible that I must now lead such a life as I do. He could have left me some property so that I could live according to my own will and heart-desire, but he did not do so. You—you were not s father!” Peter’s eyes began to glisten. “What is a brother—what are relatives? He who must live with his relatives and depend upon their support is worse situated than one who begs around the world, for the latter can easily call the pouch he carries around his shoulders his own. I must depend wholly and entirely upon the alms from my brother—for everything I need, There must be some change in the future, however. If I am not mistaken, and if all my learning is not a joke, I must have and I will have my own property. I will have so much property that whichever direction I shall turn I can say : ‘All this land that stretches before my eyes is my very own’.” As Peter concluded his interesting dream he heard someone walking about the corridor and thought that someone was bringing him his dinner as usual. It was customary for one of the servants to bring Peter his dinner, as he would never have his meals with his brother because he disliked him; nor did he associate with any other person. Peter was under the impression that other people had just as bitter a feeling toward him as he had toward them. Someone opened the door of Peter’s room and there appeared on the scene the old war servant Ozbe, who had served the third Lord of the Kozjak’s family. Fearfully peeping through, Ozbe spoke to Peter, sayying: “Our Lord wishes you would come downstairs and have a dinner with him this evening.” When Peter heard the invitation he made no reply, but cast his deep eyes upon the servant in such an ugly manner that the latter withdraw his head swiftly and shut the door. “This is a very peculiar man,” said Ozbe to himself on his way downstairs, swinging a lantern in his hand. “How angrily he cast his eyes upon me; may God and St. Thiel save us from such a man! 1 have intimately known many of this family, but 1 must admit that I have not seen his like. I doubt much whether he is a brother to our Lord Marcus. Hm! Goose in the water!- I took very close observation of him soon after he was born and closely watched his actions during his infancy, and I came to the conclusion then that he would take after God only knew whom.” Not very long thereafter, the gloomy-looking Peter came into the Lord’s dining room and took a seat by the table, where he found his brother and his nephew Seated. Now here they all sat in silence. Marcus Kozjak was thinking; the innocent lad's usual and delightful noise had ceased; and uncle Peter said nothing, as he was naturally slow of speech, more properly speaking, he would never speak’ to any person unless first spoken to himself. “My dear brother Peter, I have very important business to discuss with you this evening,” said Marcus Kozjak presently. “You perhaps have not heard that our Emperor Frederick is in mortal peril; Lord Vitovec, with his armed forces, keeps him prisoner in one of the castles in the city of Celje. But now I was informed of it by one of my old friends, the Emperor’s representative, who came to ask me for help.” Having heard what his brother told him, Peter raised his eyes and looked at Marcus as if he would say: “What do 1 care for the Emperor? I do not care where he is; I am not his keeper.” After having been silent for a few moments, Peter finally spoke saying sarcastically: “I have not yet heard this; who would tell me what is going on?” “Well, if you have not yet heard about it, 1 will tell you what is going on,” said Marcus to his brother Peter. “I have been informed that almost all the Carniolan knights have responded to the Emperor’s call for help, and, of course, I also must go with them. Were I to ignore the Emperor’s call, I should disgrace myself and all my family.” “You will go to war?” thought Peter in amazement. “My dear brother,” continued Marcus, “during my absence from home I wish you would look after my castle—your homo —and also take care of my little son. I beseech you to leave your room, associate with people and be a man. Especially 1 wish you would pay particular attention to the care of my son, so that nothing evil shall happen to him. I will also hire Father Bernard’of the Zatichna Cloister, who shall assist you in that matter. He will also teach and rear my son. Should anything unexpected happen to me in the war—you undoubtedly understand what I mean—I shall leave my will in the Zatichna’s monastery so. that everything will be in proper arrangement, In such a case, I wish you would take care of my son until he becomes of age.” When Peter heard Marcus’ lengthy talk, a spark of goodwill might have been born in his heart; his heart might have been moved and his conscience might have been touched when he learned that he was, after all, somewhat respected; or perhaps he played the hypocrite purposly. His face became brighter than ever before. He shook hands with his brother and promised that he would faithfully administer the estate and take care of the little son. “I beseech you once more to lay your studies aside and take care of your and my property. You can readily see that so long as I have anything, you shall not suffer from poverty. Among many things that I shall assign into your care, I will leave in your charge the most precious one I have, namely, my loving child. Undoubtedly you realize that if God took him away from me then life would no longer be sweet for me in this world, and with his death, our old and famous name, which has survived since ancient times, will have perished from this earth.” “Why should you leave him with anyone else? I will protect and defend everything for you to my best power and ability,” replied Peter. The little lad did not listen to the conversation between his father and Peter. Being busy playing with a small dog in the center of the room, the lad paid no attention want to my 2Pisa Dalj< *lal i Selicc f 1C 'eta. i 'JVečj jih tfilo, f'dno ^ebn< !Hejše '•čaju prej i "i in ^tie, toštve žili, n il5avo °je c 2daj • Ai 6cem|. di 'sli in c? reke Hi: « za t ‘di dr eselil (ek0K; i6lih , e i Še v< &ne. Dozi *Ho. Pra ^tski Now if you make it just use The whole alphabet for it so it must be 8° you think? j f0r Chicago, 111 Chicago celebrated its first NOVEMBER November is the eleventh month of the year and the third month of autumn. The last crops of the season are harvested by the farmers Pumpkins, apples and many other fruits are gathered and stored away in the bjirns. The birds fly south and the flowers begin to wither. The red roses lose their petals. The leaves of the trees have fallen because the sap has returned to the roots. People get ready for the first snowfall by . putting on their heavy garments. During this month we celebrate religious and American festivals. On the sixth of November the people will vote for a president and vice president, The presidential candidates are Hoover, the republican, and Smith, the democrat. On November 11th, 1918 the Armistice was signed. It was signed in the eleventh month, eleventh day at the eleventh hour. On Wo tin. I am very than« * ^ book of poems I ret; e 13 4e j Johana Kumse < , g. Lodge No.^J_ Vil WHY BRUIN FEA^) *'lni •.in: tfJ j-e< (Continue from Pj® into a tree and sa e* and quietly waiti11# bears to arrive. |il , 6ri{ for ^al if vp Si a’1 est one many of the littlc c ^ which all were -o' close to the tree, sat do"’ looked up ;jc ce (he boy-. uP „ ‘ d Hoi*1* „ the tree, little rn^n. j 0 a, št-11. ,auric AH! t me. DOP ^ovei feast s a nd 'he !l’ica Chicago, III. that Članstvo društva Zvon, št. t 011 & JSKJ se je v zadnjem me-»mbe* ieu zelo malo oziralo na dva-ie el_ fatni poziv, da plača redne ir Id- fedne asesmente in zaostale ^ %ove. Komaj polovica član je plačala svoje asesmen-Prizadete ponovno opomi-latti, da poravnajo zaostale %)ve in mesečni asesment 1 redni seji ali pa pri tajniku, *2 nisem plačan za to in tudi Siam časa, da bi hodil po hi->all ® h asesment kolektat. Vsak tb vlin ve, da je njegova dolžnost, plača asesment o pravem ed Sl Igu. Kdor ne bo plačal do Novega dne, bo suspendiran kadeti naj torej to vpošteva- 62 and s! ® Mr-boy|, t yea id es 111 i’t i i *1, ! ‘di one »rest* jj neigi1 - veal ' prev ;ed t ars fig ;try you j 3resti 14. b IE B me to f llo'VS to >y pd,« Člani, ki so zavarovani za & dolarja dnevne bolniške pore, imajo v tem mesecu lačati en dolar izrednega ^menta. Povem pa, da se tega ni treba nad menoj ašati in jeziti, ker tudi meni ljub izredni asesment, pa ga ffam sam plačati in od dru-članov zahtevati, kadar je 2Pisan. Dalje sporočam, da sem raz-lslal vstopnice za jesensko belico, ki se bo vršila na ve-10. novembra. Ker se leta, da bo ta veselica ena Večjih in najbolj zanimivih. jih je naše društvo še pri ®ilo,.se opozarja člane, de 'dno razpečavajo vstopnice. tsebno, ker so v predprodaji lflejše kot bodo pri vratih. V l^aju, da kateri član vstopnic Prejel, naj mi sporoči. Pro-lioV ^ *n poživljam pa tudi tiste aPe, ki se dozdaj še nobene ^štvene prireditve niso ude-naj pridejo na prihodnjo ^avo in naj nekaj store za °Je društvo. ^daj pa še, kar je najvažnej-Ali si upamo dobiti do 28. Nmbra 50 novih članov v *še društvo, namreč 25 v od 'sli in 25 v mladinski odde- k? Neki dobrostoječi član rekel: “Ne!” Jaz pa pra-^ “Da!” Imam jih nekaj za ta mesec in upam, da se l(ii drugi člani kaj odzovejo, belilo bo, če me kateri fekosi s številom novo-pridob-6Pih članov. Nekoliko dobre in agilnosti je treba, pa Se vedno mogoče dobiti nove 8t)e. Upam, da ne bodo mo-Pozivi in priporočila bob v 5tl°- Če jih vsak vpošteva. Prav na vse strani. — Z ^skim pozdravom John Zvezich, ^a.inik dr. Zvon št. 70 JSKJ. trJ re< 1 fox-ve ge d- 13 Lorain, O. Jptos smo zelo “bizi” v Lo-rU. Pred enim mesecem se v tukajšnem Slovenskem godnem Domu vršila VI ^encija SDZ. Kako je bilo gih društev dovolj. Moja želja je, da bi se vsaj z novim !etom kaj pričelo, oziroma, da ?e na decemberski seji društva kaj naredi za to. Mi mladi Američani hočemo tudi znati, kaj pomenijo društva in druge jednotine reči. Torej, dajmo ustanoviti ameriško poslujoče društvo JSKJ, da ne bo vsak govoril samo od drugih društev, kako “good times” imajo. (To so moške besede, čeprav so napisane od mlade deklice, in če je kaj več take mladine v Lorainu, bo tudi JSKJ kmalu imela tam ameriško poslujoče društvo. Op. urednika). Pokažimo kaj smo mi Lorainčani pri J. S. K. Jednoti. Samo korajže je treba pa se vse naredi ! — Pozdrav! Vida A. Kumse. Pittsburgh, Pa. Poživljam članstvo društva sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jed-note, da se udeleži polnoštevilno redne seje 21. oktobra, v navadnih prostorih Slovenskega Doma. Na dnevnem redu bo da-li bo društvo kaj posodilo za popravo ali prizidavo Slovenskega Doma. Rešiti je tudi še več važnih stvari, zato je potrebno, da se člani te seje kolikor mogoče v polnem številu udeleže, da ne bo potem kateri rekel, da to in ono ni prav. Dalje sporočam, kakor je že bila objavljeno v mesecu februarju t. L, da se mora vsak član, kateri je bil bolan, ko ozdravi, udeležiti seje, na kateri se odobrava bolniška podpora. Kdor se seje ne udeleži, naj oomni, da se njegova bolniška nakaznica preloži do druge seje; to velja tudi za članice. Člani nad 15 milj oddaljeni od društvenega sedeža, so oproščeni. To je bil sklep društva meseca januarja t. 1. Za mesec oktober, imajo $1.00 naklade vsi člani in članice, kateri so zavarovani za $2.00 bolniške podpore dnevno. Kdor ne plača naklade, ne more plačati tudi asesmentaf Prosim pa vse člane našega društva, da kateri ne plača asesmenta na seji, naj pride plačat na dom tajnika, vsaki dan po seji (to je do 23. v mesecu) od pete ure popoldan naprej. Z bratskim pozdravom Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 J. S. K. J sts 3) pati# for • ^j konvenciji, so že drugi S- xsali, pri tej priliki sem ime ■i. .Priliko govoriti tudi z našim Umikom Mr. Terbovcem, ki . il prišel na banket. Ko so pričeli govori, se je tiho iz-^al od mize in sedel v kot, “■ ga stoloravnatelj ne opa-da bi mu ne bilo trdba go-jpi pred vsemi navzočimi v . ^ni. Pogovarjal se je tam ',flrijšo družbo in zdi se mi, ,Se je dobro zabaval. Am-drugič se bo moral na J* predstaviti vsem, ker ga J* hoče poznati, pa drug i. fega povprašuje: “Kateri jj® on?” Kako je bil v ku-Predstavljen, o tem je pa pisal. Cdaj se pripravljamo na ; cert Mr. A. šublja, ki pride io ^8. oktobra. Koncert se Vrsil v Slovenskem Narod-k ^Pmu na večer 28. oktava 0 Priliki petletnice otvori- 'Sem čitala v Novi Dobi, ;Lj l^jli)jG Ustanovila angleško po-tb društva JSKJ v Bar- boy ^io°nu in Pittsburghu. To je e ^ !eP°- Tudi pri nas se je ii[0'tj Pripravljalo pa nič izvr-’ ^er pravijo, da je že dru- S. K. Jednote priredilo dne 6. oktobra, ob priliki obhajanja 25-letnice, je potekel v splošno zadovoljnost članstva, katero se je istega v zelo lepem številu udeležilo. Zahvaliti se moramo seveda v prvi vrsti našim kuharicam ker te so imele največ opravka. Te so nam napekle kokoši, krofov, tašec in druzega v toliki meri, da je imel vsak zadosti Veliko veselja se je naredilo tudi našim otrokom, katerim je društvo ob tej priliki kupilo sladoled in jim ga delilo brezplačno. To je bilo drenjanja okoli posode, kjer je bil sladoled! Po večei*.ji se je mladina zavrtela v dvorani na komando muzikantov, moški pa, kot se njim spodobi, so bili pri prostoru, kjer se je točil “pop.” Od sobrata glavnega predsednika du lfodi k. 1. Najveeja in najstarejia slovenska zlatarska trgovina v Ameriki-Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v***1 In Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE «033 St. Clair Ave. in *30 E. 79th St., Cle-roluid. O. s eljl *tn al fiat »ila Hi K 1o lei iti RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok0 spadajoče posle. ( 933 E. 185th St Cleveland, Ohio- txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrrrrrxraxxxx ZNIŽANA BRZOJAVNA PRISTOJBINA za nakazila v Jugoslavijo. Za denarna nakazila, bodisi v dinarjih ali dolai’j^1, računimo sedaj za nakazila potom direktnega ')lZ° java v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot sedaj po $4. Pristojbina za brzojavna sma kot do sedaj po $1. Pristojbina za izplačila dolarjih znaša po 2%, oziroma najmanj e 60 cen za nakazilo. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. irxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrrrxTYTYrrrxxxxx ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 8 ot % ož: ■U •ftlc v? d vfs h- V, ‘!lh ?at % M fj Si 4905 Butler Street, Pittsburg11’ *** Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrst«, ,°^riko *11 vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za An stari kraj. Pišite ali pridite osebno. **** i' ■ k.