St. m. Gorici, t soboto dne 28. septembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali y Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 2/s „ . . 10 „ 7» JS ¦ • . - 5 55 Za Nemčijo...ICJL*<|fL. — Za.) Ameriko In" intemst^ 4C*m^$< Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" irna naslednje izredne priloge: Ob novern letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zve^V Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLII. Telefon št, 83. VBe za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici vi. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici ši. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni: Naročnino in oglasi. je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke pp prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. meščani! Krivice, ki so jih trpeli slovenski meščani v Gorici, so prikipele do vrhunca. Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je končno spoznalo, da v Gorici po tej poti ne more naprej, ker bi to dbvedlo do političnega in gospodarskega poloma našega mesta. Zato je ustavilo dne 25. septembra t. 1. občinske volitve za mestni svet, ki so se imele vršiti že prihodnji pondeljek. Ta korak je visoko c. kr. namestništvo storilo vsled odločnega posredovanja Narodnega odbora v Gorici. Vse italijanske spletke glede sestave volilnega imenika so sedaj odkrite. Izpuščenih je bilo na stotine slovenskih volilcev in ntpostavno ' in krivično so bile odbite vse slovenske reklamacije. Naloga visoke vlade je sedaj, da sama sestavi pravilne imenike in pravično izvede občinske volitve. Narodni odbor opozarja slovensko občinstvo v Gorici, kakor tudi vse druge dobroimišleče meščane vseh narodnosti, da se mora še-le sedaj začeti podrobna in vsestranska volilna agitacija od hiše do hiše, od moža do moža, da rešimo Gorico političnega in gospodarskega propada, da jo za vselej iztržemo iz krempljev iredentovske k!?ke, in jej zagotovimo avstrijski značaj. Zato kličemo: Na delo za pravično zmago in boljšo bodočnost! Gorica, 26. septembra 1912. Narodni odbor. Prefl važnimi flopll Kakor blisk se je v četrtek Širila po mestu vest, da je namestništvo sistiralo občinske volitve.'.Z velikim zadovoljstvom je sprejelo meščanstvo to vest, iki pomenja sij a j n c z m a ig o slovenskega »'Narodnega odbora«. -Dokaz kako se je slovensko meščanstvo začelo zanimati za občinska zadeve, je pač, da je vladalo veliko razburjenje, ker so naši ljudje mislili, Partija i Miti Klet. (3792 m.) (Konec.) Vožrtja more biti po mojem mnenju jako prijetna po teh romantičnih krajih, samo to napako ima, da je nekoliko draga ; stane namreč 22 K gori in K 18 doli. To pa tudi radi tega, ker mora vsakdo plačati določeno pristojbino za vzdrževanje ceste, razen kdor gre peš in namreč voz z enim konjem 6 kron, z dvema 10, motorno čeravno je v družbi, ne sme nikakor opešati in tretjič: Kar je še najbolj važno,- popolna brezvrtoglavost, ker na kakem ek-poiniranem kraju se ne smejo začeti kolena tresti, temveč se mora z ravnodušno previdnostjo preko take točke. Planinski zdravo! I. K. Po prvem predavanju. (IlešiČ o »malem narodu«.) Menda se še ni zgodilo v Gorici, da bi kako javno predavanje v tej meri vzbudilo občno zanimanje kakor IlešiČevo predavanje o maler narodu. Dočim se dru- . gače po predavanju hitro pozabi na predavatelja in njegova izvajanja,, so v tem slučaju tople njegove besede silno vplivale na poslušalce. Ne samo pristaši nazorov. Ilešičevih, ampak tudi njegovi nasprotniki so podlegli vplivu predavateljeviih besed., Prvič smo opazili v Gorici, da se nekaj ) .ustvarja, kar, bi imenovali javno mnenje in kar imajo navadno samo velika mesta. Res je, da Uešiču ni mogoče v vsem pritrditi. Pa ostaja vendar marsikaj povsem utemeljenega., kar. je ravno predavatelj postavil v pravo razsvetljavo. Glavna točka, okoli katere se vse suče, je menda:, Ali so Slovenci »mal.narod« po uzorcu Čehov ali Dancev. V tem oziru je bil Ilešiče/ odgovor povsem korekten. Čehov je, mnogo več in Danci imajo svojo veliko preteklost in svojo državo, česar Slovenci nimajo. Slovenci so pač- poseben tip malega naroda, pri katerem je ozka zveza z južnimi sosedi predpogoj uspešnega razvoja. Pa vprašamo se, ali naj Slovenci opustijo svojo individualnost, ako so v najožjih kulturnih stikih s svojimi južnimi brati. Nikdo ne bo zalite- .-' • val od slovenskega pesnika, da bi pel hrvatske pesni, -cd slovenskega romanopisca, da bi pisal hrvatske romane. Taka y„ kulturna individualnost pač mora in more ."' *' ostati ohranjena. Na to pač nikdo ne mi- • sli,.da bi Slovenci opus,tj.li vse, kar.se je doslej ustvarilo, in se,.pohivatili. Gre se » samo za to, da se najde tisto srečno ob- -. •liko, ki bo omogočala.Slovencem svobod- . ni razvoj v nekih..kulturnih panogah.-.in. cb snem pa dajala^ ugodnosti,,ki jih nudi '."*' večja narodna skupina. . , ;. ^ V marsikaterem oziru so bile Ilešičer ve besede pač pre;pesimističner ,Da bi bilo znanstvo -malega naroda brez vsakega pomena, ni mogoče trditi. Da bi .pripadnik makiga naroda moral.znanstveno, .'ustvarjati v tujem svetovnem jeiziku. ni pač brezdvomno. Saj vidimo pri. Čehih lepo znanstveno literaturo v demačem jeziku. Pri Slovencih je stvar nekoliko drugačna, pa pri njih >je povsem mogoče, da se njih znanstveniki poprimejo srbe-hrvatskega jezika, -kljub vsemu temu ostane.njih znanstvo še vedno ono malega naroda., Pa to je neizogibno. .-• . .'.' Kar.se tiče-gospodarstva, so pač bila Ilešičeva izvajanja brez pod robnega ¦¦ utemeljevanja. Ni dvoma, da je slovensko gospodarstvo in slovensko narodno premoženje zdatno narastlo tekom zadnjih štirideset let. Ni res, da'so nove železnice ,14^^681^6^^*vale. na; 'Sfpvensko t ¦«s&dfc:vPasebiao .pre&ivalslvb .našihv-go- ! rifekra^seje" zdafno dvignilo tekom , Gospodarsko" s%o ha vsak način rastli. Nasprotno trditev bi bilo treba dokazati's ŠteVskapi* Slovenci imajo tak krasen ge-. ogratfski položaj,- ki bi v bodočnosti, mogel . neznansko koristiti ekspanziji Slovencev, liešicfje pbvsem> pdsabil omeniti, da smo ob morju, ob Adrigi. Da Sfove^tci; nimajo Odiporne sile, ni mogoče : kra^Om-alo trdili. NepoSbitna resnica je,,- da /se%Ied strankarske zaslepljenosti krči severna meja. številke to govori^ Pa brž ko-se »poboljšajo politične razmere, "ko i>Q prenehal pritisk od vladne strani,'še tudi to gotov6;izpremenr Slovencem na korist. Profesor IlesiČ bi 'morati ozir jemati tudi na primorske razmere, kjer ni odločne« odporne sile na nasprotnikovi strani. Na jugu ti klici Kasandre nimajo veljave. Tu se kaže, da nas" narodni orig#n?ženini tako slab, temveč, daje poln žtevega" "jedra. ' ' " / i ' Preda vateljeva črrioglednošt je tu postavljena" na laž. Vsi italijanski resnob-riejši opazovalci so -mnenja, da Slovenci ne zaostajajo v svojem razvoju, nego krepko napredujejo. Da naše obrambno delo nima še onega pomena, kakoršnega bi" moglo imeti, je umljivo. Ono sloni na ramah naše inteligence. Klerikalna večina mu je nasprotna in nima zanj nikakega umevahja. Saj je bil »Slovenec« tako odkritosrčen, trditi, da se slovenska meja ne krči. Mašijo se ušesa, da ne bi slišali' strašnih obdolžujočih dejstev in številk, to. j t najlepši dokaz krivde. .-';" * '; ' ':"•¦¦'¦." Ilešičev pesimizem je samo deloma opravičen.. Dejansko smo Slovenci kulturno in gospodarsko rastfli, samo politično smo nazadovali, in to predvsem radi nesrečne domače politike. Izvajati pa ne smemo iz poslednjega dejstva, da so Slovenci brez sil, brez življenske energije. V Slavcnrji bi se mogel Ilešič prepričati, kako slaba je odporna sila 'Hrvatov. Slovenci smo v primeri z njimi uprav mojstri drobnega obrambnega dela. Vedno je dobro, da se naddejo med Slovenci možje, ki odkritosrčno odkrijejo :$loyenske rane. Nič ne bi bilo. za Slovence nevarnejše cdtega, ako ne bi poznali svojih ranih vfh mest. Radi tega imajo Ile-šičeve besede svojo veliko važnost. Slovenci se ne" smejo lasjcati samim sebi. Pa tako priznanje slabosti ne sme ubijati energij, ki jih ima naš uarod, naj-zdravejši v Avstriji, brezdvomno. Ne smemo si prikrivati činjenic, ki govorijo nam v prid. Najznačilnejša črta slovenskega narodnega boja na Primorskem je, da se oni Slovenec, ki se je nasehfv mestu, ne po-tujči več, ne asimilira'. iPrimorje ima vedno manj renegatov. O »primorskih Slovencih ni mogoče reči, da bi "pri njih se •m^glo - dtoranitr renegatstvo.; kakoršnc '- nam je slikat Ilešič. Primorskim Slovencem ne škoduje več, ako se domačin prizna členom slovenskega naroda, koristilo mu bo pa gotovo v bodoče. Tudi argument glede jezika ni povsem utemeljen, saj pride Šfcvenec š svojim jezikom, tako sorodom srbo-brvatskemu, tja dol do Carigrada. flešičeve besede so izzvenele v mogočen jugoslovanski akord. Pa žar ni bil ta akord tako silen, da bi izbrisal žalostni ;,jvrtiš,,;ki so (ga zapustila njegova izvajanja •VifttSi ^čfire/naVzooih: Nt' utemeljeval: svojega JugosJovanstva v tej meri, da bi ¦bilo nam na ta način dovotjenfr si misliti': Obranih* se bcrc«> koT Jugoslovan!, tudi a%> propa^ftTo/kot SfovencL *?$sem nam je jasno, da je treba realnejšega in živahnejšega Jugoslovanstva ko je bik) oho doslej; Ilešič je odstopil s predavateljskega odra,. 'refošiv da vidi 'Spjte samo v Jisgos^vartstvC:in evo, dav nes bomo videli na istem mestu hrvatskega- 'zhanstveinitka Sidoviča, ki bo prvič v^Ooriey tuna najskrajnejšem jugoslovanskem z^padu predaval v sorodnem nam kva^keiii ^rku. Bodi nam pozdravljen naMrehe||, Čin ifNarodne fprosvete«, ki nam je -tomt preskrbela hrvatska predavanja, je :upfav: epcihalen za -naše :raz-JHereV \i '.-'¦¦ *¦¦¦ ' ¦¦ ¦ ¦ Politični pregled. Avstro-Ogrska. Avstrijska delegacija. ~r O ekspoze-ju Bercntoldovem se je uneta debato, j Schiwarzaiiberk je povdana,!, 4&. niso le sodstva rritoči, temveč tudi .sredstva ide-alneiga značaja, tista, s katerim bi si morala'Avstrija graditi svojo pot na jug. Ali knez Schwsrzen-berg ražmotrrvajoč, ka. ko na* bt nastopila Avstria v slučaju krvavega konflikta, poudarja, da bi v tem slmčaiju morala biti naša akcija naperjena pred vsem proti Srbiji,"kajti Avstrija mora— tako misli knez Scfov/iarzenberg — v j svojem interesu preprečiti vsako terito-rijatao razširjenje Srbije, keribi' tako razširjenje pomenjalo nevarnost, da izgubi Avstrija - svoje jugoslovanske dežele. '¦- O razmerah na Hrvatskem le poudarjal, da so te razmere, žal, take. da bi si nakopal grajo predsednika, ako bi jih hotel označiti s pravim imenom.' Tu ne •gre za lokalne interese, (temveč"'interese cele države. Jugoslovanski delegat S p i n-čič je v svojem govoru toliko'-povedal o neznosnih razmerah, na slovanskem jugu, da je zunanji minister grof Berch-told se čutil primoranega povabiti delegata Spinčiča k privatni konferenci, da se še podrobneje informira, o dogodkih na jugu. Ostro je kritiziral politiko monarhije na slovanskem jugu tudi delegat dr. M a-s a r y k, trdeč, da ta politika ni niti avstrijska, niti avstro-ogrska, itemveč politika iz bakonjske šume. Delegat ' S p i n-čič je izjavil, da se'ni nikdar" strinjal z zvezo z Nemčijo. Kaka politika se je vodila na zunaj in na znotraj, se vidi najbolje sedaj. V svoji pasivnosti pred izbruhom turško-italijanske vojne ni monarhija v Italiji pridobila nič in pri Turčiji se je prijateljstvo, ki je obstajalo tamkaj par let .za "monarhijo, nekoliko ohladilo. V Albaniji sj Avstrija ni nikdar znala pridobiti simpatij prebivalstva. Z okrožnico grofa Berchtclda niso bili zadovoljni niti Turki niti balkanski naredi. V popoldarisk' seji je vprašal delegat dr. Ellenbogen-(soc. dem.) zunanjega ministra za podrobnosti njegovega predloga velevlastim* v zadevi ureditve razmer v Turčiji in za kake interese •monarhije- gre pri stvari. \ Zunanji minister grof Bercbtold je. odgovoril takoj na vprašanje, ali namerava vlada vojaško intervencijo v Turčiji in te-ritorijaine izpremembe. Minister je poudarjal, da pb petih mesecih, kar se je v svojm prvem ekspozejii izrekel za načelo kontinuitete, ne bo vodil sedaj vojne politike. Zato odgovarja na vprašanje z »ne«. Kar zadeva zadnji stavek ekspozeja, ga je treba razumeti tako, da je najvišja naloga armade in mornarice čuvanje miru. Delegat Jedrzejowicz je zahteval varstvo katoliških Malisorov v A'ibaniji in;takojšnjega posredovanja v tem pogledu. Končno je vprašal zunanjega ministra, kaj misli ukreniti, da se ustavi preganjanje kristjanov v Albaniji. Dr. Kramar ie včeraj v odseku za zunanje zadeve govoril obširno o balkanskem vprašanju. Če se ne izvede administrativna avtonomija, še ni mogoče izogniti katastrofi. Ne strinja se s Sdhwarzen-ber.gom kajti če hoče Avstro-Ogrska vditi pametno jugoslovansko politiko, ne sme ovirati balkanskih narodov po morebitni zmagoviti vojni proti Turčiji, da si razdele Balkan med seboj. Avstriji se na ta način ni treba bati ničesar. |Rusija hoče imeti mir za vsako ceno, vendar pa l^ajtofižrostanejo bdii-č^aJi . med,;tAvstro-Ogrsko in Rusijo še dolgo precej hladni. V začetku popoldanske, seje je grof Ber-chtold odgovarjaj-na razna vprašan ja,-tudi o svojem predlogu, pri katerem je mislil na to, da bi pritegnM vodstvo orientalskega vprašanja nase. »Ker pa se še vrše dogovori^ ki so zelo prijateljskega in najzaupnejšega značaja, med posameznimi velevilastmi, nisem, žal/že z ozirom na diskrecijo, ki'sem io dolžan ; drugim vlada, v stanu, da bi natančnejše govoril o stvari in se moram omejiti na pojasnilo, da gre pri teh dogovorih za to, da se najde srednja pot, po kateri bi mdgla turška vlada sprejeti- stavMene predloge; ki bi pa zamogli podati narodnostim v Turčiji pozitiven povod za pomirjenje in tako pospeševati ohranitev miru. Z ozirotn na zairtevo naj bi Avstrija prittekaila na Italijo, da se Čim preje sklene mir, je odgovoril minister, da ie Avstrija Janj v tem smishi podala inicijativo, pr(tis- kati na eno ali drugo obeli teh strank pa je nemogoče, ker je Avstrija zavzela že iz začetka strogo nevtralno stališče. O sklenitvi kakega dogovora v zadevi vojnega brodovja tnpeJente (Francoska, Rusjia in Angleška), ni znanega nič konkretnega. Združenje francoskega brodovja v Sredozemskem morju nam ne daje ntkakega povoda za vznemirjenje. Je le dokaz, kak zvečan pomen dajo povsod primerni vojni pripravljenosti na morju, kateri se moramo priključiti tudi.mi. V podddseku vojnega odseka avstrijske delegacije se je razpravlljalo o vprašanju, ali bo mogoče nove bojne la* die, ki se sedaj grade, že opremiti s tot^L?' povi večjega kalibra in jim datr za to po^jj/ trebno večjo nosnost, ter o tozadevna^ večjih izdatkih. Zastopnik mornariške uprave je izjavil, da uprava ne namerava tega sedaj, temveč, šele pri prihodnjih zgradbah. Nadalje je dajal pojasnila o nakupu mate--rijala in opremnih predmetov v inozemstvu, nakar je bila, ko so Še nekateri delegati izrazili razne želje, seja zaključena. V tržaškem mestnem svetu so dovolili gradnjo zabavišča na Belvederu in svoto 80.000 K v ta namen. Slov. mestni svetov, dr. iPertot je izjavil, da Slovenci glasuiejo proti predlogu, ker okolica, za katero je namenjeno zabavišče, je skoro vsa čisto slovenska in ima torej zavod le raznarodovalen namen. Svet. Ferluga je zahteval, naj se izvrši sklep gledč šole v Oropadi. . Avstrija — pripravljena. — Glede" na položaj.na Balkanu se zatrjuje v dunajskih političnih krogih, da je v Avstriji vse pripravljeno za eventuelno mobilizacijo. V Bosni in Dalmaciji so popoln jeni vsi polki z vejnim Številom vojaštva. Es-kadra je tudi pripravljena. Inozemstvo. Na Balkanu. — O razmerah na Balkanu vlada v ruskih merodajnih krogih še vedno pesimistično mnenje. iNa Dunaj it sodijo, da vojne nevarnosti ravno Še ni tu, toda malo je upanja, da ne pride. B u i g a r e je silno razdražila okolnost, da Turčija zbira vojaštvo v drinopolj-. skem vilajetu. Celo vladni' listi bulgarski smatrajo to za provokacijo, na katero treba odgovoriti z mobilizacijo. Iz Soluna poročajo, da so ujeli v Prilipu osla, ki je na hrbtu imel zavoj 20 !kg dinamita in tlečo užigalno vrvico, katero so pa srečno uničili ter tako preprečili eksplozijo. O Bulgariji so se raznašale vesti, da je že napovedala vojno Turčiji, kar se pa že ni zgodilo. V B e le m g r a d u so vznemirjale prebivastvo vesti, da je Turčija ukazala mobilizacijo in potem da je Bul-garija že napoveidala vojno. Uradoma- so se te vesti dementirale. Kakor se sedaj poroča, se demonstrativni turški manevri ne bodo vršili, marveč se vršijo navadni kedaj kasneje. — Dunajski listi' poročajo, da se po iniciativi Sasonova sestavlja nota velevlasti na Turčijo z zahtevo takojšnjih reform v Macedoniji. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Iz Pariza poročajo, da so pri pogajanjih za mir došli do formule, katera bi bila sprejemljiva tudi v Carigradu. Vse pa je odvisno še od tega, kaj porečejo Arabci. Turški trgovski minister Rešid-pasa je odpotoval z iDunaja v Švico; baje pojde tudi v Pariz k italijanskemu poslaniku Tittoniju. Z največ strani.se za-trja, da je on vladni posredovalec za mir. Baje pride do sklepa miru v kratkem. ' ":Tro8ki vojne v Tripolitaniji šo na-rastln velikansko. Vojno in mornariško rninisterstvo izkazuje od začetka vojne do konca avgusta troškov 403 milijone. »II Secolo« meni, da to še ni prava svota, marveč da 90 troški mnogo večji; aprok-simativno se jih računa na 800 milijonov. Jutri bo leto, odkar je napočila vojna. Soc. demokracija sklicuje za jutri shode s pozivom: Proč z vojno! Darovi. CirU-Metodovl družbi daruje g. Anton Repik z Dunaju K 30 mesto venca na grob r. g. Antona Komjanca.' Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Nabiralnik pri tvrdki Pregrad & Černetič 12'53 K. — Odč. Zora Drašček v Kanalu je nabrala 8'38 K za cvetlico', limitirano od g. Adalberta Ivančiča. — Kutin in Šu-bic 10 iK kot drugi obrok neke poravnave. — Josip Zuljan iz Sdtoladminga 5 K. Na račun mesečnine je prišlo 1270 K. Domače vesti. IZJAVA. HIOJH STHRH izkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti nujno mlefinato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E, Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnioah, parfumeriiah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema »flbBerV slovi radi tega, ker be dobi po uporabi iste Jako nežne lin bete roke, 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. ^Podpisano uredništvo »Soče« prekli-cuje vse žalitve in psovke naperjene proti gosp. Francu Kremžarjii časnikarju v Gorici priebčene v listu »Soča« dne 17. oktobra 1911. štev. 119 podnapisom: »Shod eSeLeS v Steverjann« ter dne 18. novembra 1911 štev. 133 pod napisom »Gospod nadučrtelj Vodopivec iz K&menj—« kot neosnovane, ter iste obžaluje. Gorica, dne 28. septembra 1912. Ivan Kavčič odgovorni urednik in izdajatelj »Soče« Predavanje profesorja Josipa Šiloviča: Pabirki po starem hrvatskem kazen-skem pravu. Statuti starohrvatsikih svobodnih mest in občin. (Zagreb, Moščenice v Istri). — Boj zagrebške demokracije z mestno aristokracijo. — Mesto Zagreb ima pravico obsojati na smrt. — Kako se je dokazovala krivda obtožencu? '— Kaj je božji mir? — Kak je bil silobran pri Hrvatih? — Koliko je bilo vredno življenje onega, ki je prestopil zakon? — Statut občine poljičke v Dalmaciji rabi pravne izraze, ki se danes najdejo v slovenskem književnem jeziku. (Dolus nalašč, hote. Culpa nehote). — Odgovornost živine. — Krivično obtoženi je dobival od sodnika primerno zadoščenje. — Sociaina poteza starcihrvatskega kazenskega prava: Sodišče je dalo leči ti ranjenca na krivce ve stroške. — Zdravnik je moral'zastonj le-čiti bolnika, alko ga ni zdravil z vso pazljivostjo. — Hrvatsko kazensko 'pravo je že poznalo najmodernejšo uredbo današnjega kazenskega prava: Pogojno obsodbo. — Sramotni kamen. Hrvaščina nerazumljiva? — Sliši se tu in tam, da «e nekateri boje priti na današnje predavanje, češ, da jim, hrvatski jezik ni razumljiv. Da ne bo nesporazum-ljenj, opozarjamo tem potom, 1) da je hrvaščina Slovencu prav dobro razumljiva, in da bo g. predavatelj vse ene besede, ki so v hrvaščini drugačne nego v slovenščini, raztohnačih Ni se torej nikomur treba bati dolgega časa. P ve m a g a j -t e n e u t f m ei j e n e.;; p r e d s. o d k e i n pridite spoil nošt e v i lno pozdravit in poslušat odliičnega rojaka i z z a t i r a n e kraljevine Hrvatske, kakor to že zaMeva čast goriškega Slovensitva, Kakor smo že večkrat 'Opozarjali, bo predavanje o hrvatskem kazenskem pravu ja&> poiljudno, zanimivo, važno za razumevanje srednjeveškega zgodovin-1 skeiga razvoja mest na našem ozemlju. | Na galeriji bo pripravljena vrsta se-| deževpo 20 vin. izven abonementa. Ta j prostor zlasti ipriporočamo gg. kartdida-[ tinjam. I Današnje predavanje v Trgovskem domu obeta biti izredno zanimivo. Posebno kazensko pravo je lep kos kulturno zgodovine vsake dobe. Način, kako se kaznuje, je vrlo značilen za kulturno stopnjo vsakega naroda, il t a 1 H a n i n a ni očitajo, da smo barbari, ker nimamo svoje zgodovine, s voj e ga prava v .preteklosti. ¦ Prelet:r ŠHovič nam bo pa drevi dokazal, da smo tudi mi primorski Slovani imeli svoje lastno domače pravo. iMoščenicp. v Istri — hrvatsko- slovenska -zemlja — so živele po domaČih pravnih predpisih, ki so se povsem ujemali z onirni mesta Zagreba. Tudi važen dokaz edinstva. Hrvati so tako srečni, da imajo svojo pravno zgodovino, ki Slovencem še manjka. Učimo se od Hrvatov, saj je njih pravo v Istri tudi slovensko pravo. Ako bi pa to podcenjevali, bi nam mogli očitati Italijani kulturno manjvrednost. mmmmm mmmmm Imenovanja in premeščenja v sodnf službi. — Za sodnika sta imenovana av-skultanta Fran Vuga in Huigo Karaman, prvi za Podgrad. drugi za Pufli Itrienova* ,. ¦ ¦¦! • ••."¦>.;lfii? ¦ * cinike: zc '1 rs okr. sodnik Babuder,, za Rovinj okr. sodnik Fran Mavar; okr.' sodnik v Červimja-nu Oreških', ki ostane na svojem mestu. Premeščen je sodnik Mirko Koršič iz Podgrada v Gorico. Premeščen je avsknl-tant F. Ulaga u--GiMlttx'jtk^ir;-'. Umrla, je v Gorici gospa Katarina1 Gorjan; mati znanega laškega cvetličarja R. Gorjana; bila je doma iz Št. Petra pri Gorici. . Redne pevske.vaje zfbara/sPev^flga :; in glasb, društva *v Gorici so zopet pri- j cele. Vaja za 'ženski zbor :je vsak ponde- I ljek in četrtek ob 6. uri zvečer, za moški / zbor pa vsak torek in petek" ob 8l/4 zve- ; čer. Vabimo vse one, ki imajo veselje do petja ter resno "voljo za reden študij in bi hoteli pristopiti k pevskemu zlboru, da t: storijo takoj, ker bi vsak poznejši pristop le oviral skupno napredovanje. Obenem" priporočamo vsem pevkam in pevcem, da bi zahajali redno k vsaki vaji in točno ob določeni uri. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Malice v Ljubljani) naznanja, da se še sprejemajo učenci in učenke v društveno glasbeno šolo. Vstop je prijaviti čim prej pri šolskem vodstvu v društvenih prostorih v ul. sv. Ivana št. 7. I. nad. vsak delavnik od 11.—1. ure. ob sredah'M sobotah le od 11. do poldne. Tam se izvejo tudi podrobni'pogoji-. Ker je število učencev, ki jih je mogoče sprejeti, omejeno, naj se.vsakdo vpiše takoj. Redni pouk je že pričel. Za pasjo steklino je umrl v iRarnjanu v. Furlaniji 51etni deček Anton Medeot. Pred dvema mesecema je uklal stekel pes v Bonijanu" več oseb, med .temi tega dečka. Vse skupaj so bili poslali v Pasteur-jev zavod na Dunaj, odkoder se je vrnil dečko zdrav in vesel. Sedaj je bil pa kar naenkrat obolel in po trdi dneh hudega trpljenja je otrok podlegel strašni bolezni. Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Uiberi-Trom- j ba. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 29. t. m. do 6. oktobra. Ko se je začela vpeljavah' pri nas Kolinska kavna primes, si je kaj 'hitro pridobila krog zvestih prijateljic med slovenskimi gospodinjami, ki je vedno.bolj in bolj naraščal, in danes že ni skoro najti slovenske gospodinje, ki bi ne bile odje-tnalke Koiinske kavne primesi. Vzrok temu je seveda ta, da je (Kolinska kavna primes v resnici najboljši kavni pridatek, kar vsak lahko spozna, če le enkrat pokusi kavo, kateri je pridejana Kolinska kavna primes. Nobene druga nima.tako izvrstnega okusa, prijetnega vonja in lepe barve, kakor ta, ki jo zaradi teh njenih pri-kupljivih lastnosti .vsak najraje pije. — Obenem z izvrstno kakovostjo pa je pomagalo Kol in siki kavni primesi do tako velike razširjenosti in priljubljenosti dejstvo, da je ta kavni pridatek pristno domače blago. Slovenske gospodinje vedo. da je njih sveta narodna dolžnost, da kupujejo domače blago; ker le na ta način se bomo Slovenci" gospodarsko okrepili, to pa je zopet podlaga politične veljave in kulturnega napredka. Tem raje pa kupujejo slovenske gospodinje Kolinsko kavno primes, ker m samo domače blago, temveč ima od njega direktno korist premnogo naše narodno društvo, v prvi vrsti naša prekoristna »Družba sv. Cirila in Metoda«, kajti Kolinska tovarna, v s vesti si dejstva, da je domače podjetje, vsako leto prispeva od prodane kavne primesi znatne svote v naše narodne namene. Slovenske gospodinje, kupujte torej in razširjajte povsod Kolinsko kavno primes, ki ie izvrstno in pristno domače blago! nikom, potem slede pogajala, s stranka- * govoriti v mestu -po ulicah: in javnh' lo- stn mi dež. zbora. i kalhvin ko je cvetelo renegatstvo! Na pravi poti, — Odkar je nastala v | »Pipe« poznajo na magistratu, — Magistrat je nabil okoli po mestu naiznaniia, da so ustavljene občinske vohtve, in na-, vedel tudi imena onih gospodov, ki bi bili. izposlovali ustavitev vohtev. In glejte čudež: S »pipami« je zapisano čisto slovensko ime. Drugače ne postavijo »pip« na slov. imena za vse na svetu ne! — Sedaj pa so srečno prišle na magistxai..pipe^— tobak tudi pride! Odkar je nastala v J izdajanju našega lista' prememiba, se je : vrgel laški »Corriere« na »Sočo« z vso j silo. Članek »Maši smotri« in na to drugi | članki in vesti so spravile laški list do tega, da kar trepeta pred novimi časi. Pač ! znamenje, da smo krenili na. pravo pot, ' kar naj uya;žujejo v polni meri tudi naši. i4^!«J^o^ »Cor- ' ' tmtV: zmerja »Družbo za izdajanje listov < »Soča« in »Primorec«; iz vse njegove pi- j save iti; otresanja. in opletanja njegovega t' Narodna obramba. Domača politika; Goriški deželni zbor. — Deželni svetnik, deželni poslanec in odbornik dr. Pettar!n je bil kot odposlanec dež. glavarja na Dunaju pri notranjem ministru ter Je ž njim konferiral glede deželnega zbo-n. rekoč, da situacija v Gorici ni jasna in Je vprašal ministra, kaj hoče storiti vlada,, da naredi konec n e v z d r ž 1 j i-vim razmeram. Notranji minister neynold je odgovoril, da je vlada že storila primerne korake, ali niso dali uspeha. Govoril bo še z ministerskim predsed- pa se zrcali le strah. »;Corriere« misli, kaj jro, ako pridejo časi, da se ne bodo klali Slovenci med seboj talko kot nekdaj, ko je bi" Lah »tertius gaiidens«; kaj bo — potenj začne nov boj,, svež boj proti tisti posebni družbi med Lahi, ki dela sedaj v Gorici lepo in grdo vreme, največ slednje. Kliki velja naš boj, ker'možje te klike gospodarijo dandanašnji ne.le nad.goriškim mestom, ampak nad celo d e ž e 1 o, t .v neizmerno Škodo cele dežele! In, s, term': ' Dol!'Goriška dežela se mora otresti te more. V ta namen bo delal. naL list z vso > wiemo! ! J . Časnikarstvo, -r- »Prirn. list« piše v j uvodniku 26. t. m. tako-le; »Ako stvar j' dobro premislimo, moramo reči, da da- j j jejo časopisi vsemu javnemu gibanju in • delovanju smer in da so časnikarji prav-j zaprav vsega političnega in socialnega i življenja voditelji. Kdor to razume, spor zna lahko važnost časopisja pa tudi potrebo uvaiževamja časnikarskega dela. Žal, da so se m e r o d a j n i krogi do danes vse premalo zanimali' :za časnikarstvo.' Nekateri mislijo, da je to delo prenizkot-no, da bi .za nje čas tratili. Izbijmo si to iz glave! Časnikarstvo -zasluži, da se mu . posvetijo naši najboljši talenti in da mu posvetijo svoje najboljše moči.« — Be- j sede. ki tičejo v napredne vrste! j Laške' ljubezen.~ Olasilo vladajoče j laške stranke v Gorici se je pospelo te dni ' do kolosaine trditve, da Lahom je najvišja čednost ljubezen; t.v je »ljubezen, ki pregiba sohice in druge zvezde«. Ginlji-vo! Slovencem pa je — po mnenju tega ',' lista — največja čednost sovraštvo! Politična zgodovina goriškega mesta, pa pod- ' pričuje, da pri kaporionih ni doma prav ni kake ljubezni do Slovencev, marveč j skrajno sovraštvo, katero so prav siste-. ; matično gojili v laškem delu mestnega, prebivalstva. Bili so časi, ko je moral' vsak, kdor je hotel veljati za dobrega Laha, biti krut sovražnik Slovencev. — Časi pa so se spremenili in sovraštvo je poleglo med laškim prebivalstvom, ker je večina le sprevidela, kako grdo je narodno sovraštvo in koliko Lalhc.m v Gorici škoduje. Kaporioni. ki so sedaj na krmilu, so še polni sovraštva do Slovencev in nekaj ljudi še vedno lahko najamejo za pobijanje Slovencev, toda drugi so se spametovali. Prav bi storili, če obrnejo očito hrbet hujskačem in se pridružijo'Slovencem, ki hočejo goriškemu mestu le dobro. —; »Corriere« se je s svojim propovedova-njem o ljubezni le osmešil. En dan piše o ljubezni, drugi dan pa nam skazuje ljubezen s prostaškim zmerjanjem in zaničevanjem. — Tako zmerjanje in zaničevanje je stalo Lahe >že drag denar; pa jih bo še! ; Za inženirjem Oberstoia, ki je nagilo-ma umrl v Trstu, je poslal sožaljko goriški mestni župan Bomibig. Prav. —..V sožaljki omenja njegovo delovanje za vodovod v Gorici; Pokojni veščak Oberst se je trudil, da bi dobila Gorica vodovod^ ki je tako potreben, ali laški moižje z magistrata niso poslušali njegovih nasvetov.. Vodovoda ni. dobrih svetovalcev pa tudi ne, ker kliki kaj pametnega svetovati, se' pravi bcfb v steno metati. »Corriere« žali in zmerja -Slovence v številki za številko. Tako je pisal te'dni glede na mestne volitve, da so Lahi »falanga, ki brani svoj ideal, Slovenci pa so divja banda, ki n a pa d a,, da'bi #a d o'stiila svoji požel ji v o s t i.« — Torej divja banda smo Slovenci; včasih smo Huni, barbari sedaj banda, ki hoče pogoltniti Lahe. Bog ve, kaj še bomo pri »Corrieru«-tako za premembo! — Kar se tiče pože-ljivosti je na naši strani ni in je sploh ne rn^re biti, ker česa pa naj bomo poželjivi pri goriških Lahih ? Poželjivi so le | oni: kolče se jim po tistih lepih časih v Gorici, ko Slovenec ni smel niti slovenski ''.. Cvetlična dneva v Gorici. Kakor v Ljubljani, izkazujemo danes natančni -seznam denarja, "darovanega v cvetličnih dnevih v Gorici: 3 komadi a 20 K da 60 K, 6 a 10 K da 60 K, 16 a 5 K da 80 K, 15*a 2 ;K da 30 K, 534 a 1 K da 534 K, 1757 a, ;20 vjn da 351M0 K. 1940 a 10 vin. da 194 K. 762 a 2 vin da 1S'30 K, 39 a 1 vin. da,39. v,', skupaj K 1.325*09. — Tujega de- '; .j.narja za K 1*2.5-, ! m .Cvetličniidan.v Mirnu je dal 210 K čistega dobička. • 'i;- DOPISI. iz komenskega okraja. Ž Nabrežlne. — Veliko senzacijo je zbudilo po Nabrežini in okoli svoječasna pdkritev malverzacij pri društveni blagajni soc. demokratične organizacije. Sodrug Cidin je že prestal kazen. Ovadil pa je, kakor, se zagotavlja, sodruga Josipa Marico, voditelja soc. dem. stranke, ki je bil .kontrolor okr. bolniške blagajne, radi poneverbe pred leti baje izvršene. Marico so odvedli v zapore v Komen. samo v.eneitti kr^fp. fi ,porušeaiifii 2ai90ift#, —'Na Španskeni% širi sta^av železničarjev. — V bližini !Lyona sta trčila dva avtomobila, aviatiik A.; Voissin je ubit. — KiOTar^ii..|k^i65niki\Ba".Oiniiiu so. stopili y ^trajk. ~ V Čika'gu je, 600 kinematografov, na 'leto' kkasirajo 27 mili«-jonov K. — Tudi Dalmacija ima svojega aviatika,.ta j e. Vladimir iPetriČ; ki se ve^ba v Dunajskem Novemme^tu. — V Butgariji so bili zadnje dneve velikanski nalivi; ki co napravili veliko Škodo. . N« smrt je obsojen dunajski apaš Ru-doM Reisoher, ki je irsmriil letos v av,gii-stu redarja Šacherja, ko ga je Hotel aretirati,, '.' Hrvaške Šols v Pulja. — -y §oli v Si-jani' je upisaniih 400 otrok, v ulici Gastro-pola 100, na Kastanjeru 170i v Verudi 59. Družba sv. Č. in M. 'ima. dve šoii. V hrva^ ških'šolah v Puljski občini je otrok okoli 700. ' ' Človek v pasji koži. ^- Na iKitaiskem cvete že nekaj časa neka^ čudna industrija: da se človeku da. pasjo kažo'; taikeg»a; .^love|ta pošljejb v/jzlp^lbo in "gledajoče občinstvo se čudi, kako se je Slovekfofe« tvoril v psa. .Tak podjetnik .poišče kakega propalega človeka, katerega plača in vzdržuje, da more ž njim narediti kar hoče, namreč z opreznostjo mu trga kožo z obraza ter mu prilepi potem na ono mesto'komad pasje kože. Operacija je doilga ali tako-le za 3 mesece ima človek .toliko pasje kože, da ga pošljejo v razstavo. Vlada je prišla na to »pretvarjanje človeka v psa« ter hoče tako pretvarjanje za bodoče preprečiti. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavJIč v Oorici. Tiska: »Qori6ka Tiskarna« A. OnbrSček (odgov. J. Fobčifi. Zalaga: Dražba »a izdajanje listov »Šota« in »Primorec«. Gospodarske vesti. Okrožnica vsem vinorejskim občinam dežele. — Za prihodnje leto 1913 je 1 na razpolago znesek 125.000 kron za pp- \ delitev brezobrestnih posojil v obnovitev I po trtni uši uničenih vinogradov. | To svoto tvorita prispevek e. kr. vla- | de v znesku 75.000 K in prispevek iz deželnega zaloga v znesku 50.000 K. Opažamo, da normalno prispevata vlada in dežela v enakih delih za prej navedeni namen, a letos se je posrečilo deželi z vztrajnimi prošnjami izposlovati od o kr. vlade, da je dovolila iz državnih sredstev višji prispevek. Od zneska 125.000 K se bodo torej dovoljevala brezobrestna posojila trto-Vijcem, ki vložijo svoje pravilno opremljene prošnje pri dotičnem c. kr. okrajnem giavarstvu najkasneje do 15. novembra 1. 1912. Gledč opremljanja prošenj se sklicuje deželni odbor na okrožnico z dne 1. septembra 1906 št. 3721/06. | Vabijo se torej občine, da dajaio prizadetim prosilcem potrebna navodila, da jim tako olajšajo vlaganje pravilno opremljenih prošenj v dosego posojil brez po-.sobnih težkoč. Deželni odbor. Premovanje konj v Gradišču ob Soči. — V ponedeljek se je vršilo v Gradišču premovanje konj; premije so državne in deželne v denarju in s kolajnami. Med obdnrovauimi so tudi: Jos. Peloc, Ivan Lasič in Jos. Nemec iz Vrtojbe ter Jos. Blažica iz Št. Petra. Podružnica »Slov. Čebelarskega društva v Rihembergu«. — Tako podružnico so osnovali v Rihembergu. Namest-h&tvo je potrdilo pravila. 1 Na živinskem frgu v Gorici je.bMo v četrtek'535 glav goveje živine. 450 pre^ šičev, 7 konj. Razne vesti. Za Jukičevo mater so nabrali Hrvat- je in Srbi v Ameriki doslej okoli 9000.K. Najstarejši bankovci so bili stavljeni v '.promet na Kitajskem dve tisoč osem sto let pred Kristusovim rojstvom. V marsičer> so bili ti bankovci podobni dandanašnjim,-kajti na njih je bilo ime banke, datum izdaje, tekoča Številka, poipis uradnika in svota. Bankovci so bili modre barve. Tak bankovec hranijo v Azijskem muzeju v Petrogradu. Razno. — Vihar na Japonskem je' napravil škode za 40 milijonov, uničeni so celi gozdovi, na tisoče cseib je. brez OV je xa ns želodcu trpeCe rieptekosljito sredstva katero ima prednoBt pred vsemi dragimi dr» ¦UCnimi Čistil, kroglicami ingreuBicami. Cena orig. škatije K2'-FoBarejamJa se souaysko ualadoja. Kolto-vo Franc. 2§an|e ia tal =a ribanje itvota. — Bolečine oiajlnJoCe ia okrepCajoCe sta-rosnaco sredstvo prod trgaaja In pteblajenju vsake Trste. Orljr. steklenica & ,2 Na prodaj po vseh, lekarnah ! in mirodilnioah. Glavna lekarna A. «011, c. in kr. dvoril ulotaik, DaniJ^ Zaloira v Gorici v lekarni: A. Gironcoli, • - G. CristoiolettL '''• :; III «¦¦!¦«!Iir-IT-TT-^----------- OdDetnlk Dr. Karo) o Gorici naznanja, da svoje oriveteiškopisarno o hišo U. ffluafljjjio St. 10 prub nadslropje, C. kr. avstr. državne (Dalje.) Prihod v Trst državni kolodvor. 5.47 dop. — Osebni vlak iz Dunaja, SoMograda, B i se ti f sh o f«; n a (direktni vozovi L, II., III. razreda) iBadgastehia, Beljaka, Celovca, Ljubljane, Jesenic, Gorice d. k. 7.04 dop. — Osebni vlak iz Dunaja j. , k., Ljubljane j. k„ Divače, Herpelje-Ko-zine. 725 dop. — Osebni vlalk iz Gorice d. k., Ajdovščine. 8.25 ,dop. — MeSanec iz Buj, Porto-rose, Kopra. 9.00 dop. — Brzovlak iz Vlis-s i n % e n a (direktni voz I. II. razreda čez Godi- Crefedd- Neus - Čoln- Coblen-NViesbaden- Frankfurt o./«M. Aschaffen-bung,, Ausbadi- Ingolstadt- Miinolien-Miihldorf- Solnograd), Berlina (direktni voz L, il., III. razreda) Čez Jena-Probstzella- Niirnfberg- Miindhen- Miiihl-. dorf-SoInograd i n direktni voz I., II., III. razreda) čez Dresdai- Dečin-Prago-Linc-Solnograd), Badgastelna, Beljaka, Jesenic, Gorice d. k. Spalni voz: Monakovo-Trst. 9.35 dop. — Osebni vlak iz Puli a (direktni vozovi L, II., HI. razreda), Ro-virfja, Kamlanara, Herpelj-iKazine. 10.17 dop. — Osebni vlak iz Jesenic, Gorice d. k. 10.25 dop. — Brzovlak (»Turški ek-spres«) iz Pariza (direHctni voz I.,. II. razreda čez Auricourt- Strassburg- Karls-ruhe- Pforzheim- Stuttgart- Munchen (direktni voz III. raizreda) Solnograd* I n o-raosta (direktni voz I., II. razreda čez SGh.warzbadi- St. Veit- Badigastein- Beljak,) Dunaja zap. kol. Amstetten-Ce-lovec), iL i n c a (direktni voz L, IL, HI. razreda čez Selzthal.) Spalni voz: Stuttgart-Trst. 12.43 pop. — MeSatrec iz Pereča, Buj, Portorose, Kopra. 2.00 pop. — Osebni vlak iz Dunaja, Linza, Celovca, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorice, d. k., Ajdovščine. 3.37 pop. — Oselbni vlak iz tP u I j a (direktni vozovi I., II., ID. razreda) Ro-vinija, Kanfanara, Herpelj^Kozine. 4.32 pop. — Mešanec iz Buj, Portorose, Kopra. 7.00 pop. — Osebni vlaik iz Dunaja, Linca, Celovca, Solnagrada, Badgasteina, Beljaka, Trbiža, Lljubljane, Jesenic, Gorice d. k. 7.05 pop. — Osebni vlak iz Dunaja J. k., Ljubljane j. k., Divače, iPulja (direktni vozovi I., JI., III. raizreda), Rovinja, Kanlanara, Herpelj-Kozine. (Konec.) Zobozdravnici in zobstebniški atelje Dr. I. Eržen GORICH to. felberbaum - Gorica Corso Giuseppe Verdi U — Via Caserma 15. Povodom začetka šolskega leta ponujam obleke za otroke, površnike, pelerine, sr ijce, jopice, nogovice itd. po izredno nizkih cenah. Velika izber damskili plaščev, kostumov, bluz, drobnarij, perila in robcev. Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmiedta 0-ls'ia ii ; lu in popolnoma Časno llfif dl tlSfefllliClC Sf ED. 37, j gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in naglubo. Tudi pri zastarelih slučajih. Cena steklenice K 4-— z navodilom vred. Dobiva se v lekarni G. CrlstOfOlGttl V Gorici. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordinira o snujem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop- tarefliia mota prla! Ploščata! Zelo lična! Kavalirska 18 kar. zlata-double ura, odlikovana znamka Splendid K' 490. Britania srebrna rem. S6 urna, švicarsko kolesje samo K 3-90 za gospe 18 kar. zlata-double ura odlikovana znamka, ploščata In lična K 5-90. Te ure posedajo točno švicarsko kolesje na kamnih tekoče in so oskrbljene s 4 letnim jamstvom. — Uram */a gospode ge zastonj priloži po ena verižica. Pošilja se,p povzetjem: ignac Cypres, razpošiljalnica Krakov, Szewskagasse 13/. Na zahtevo bogato ilustrovani cenik s 3000 sli-ianu ur, zlatnine in šrebmine, sestavnih delov za ure " orodij, muzikalnega in galanterijskega blaga itd. Lekarna Cristofoletti i s™ m ^miku I Trstino (štokfiževo) jetrno olje. I Posebno sredstvo proti prsnim bolez- I nim in splošni telesni slabosti, i Izvirna steklenica tega olja naravno I rmene barve po E 1*40, bele barve K 2. I Trsftino feleznato jetrno olje. I Baba tega olja je sosebno" priporoč- | Ijiva otrokom in deSkoin, M so ner- i vozni in nelne narave. I Trskino Jetrno olje se železnim Jodecem. S tem oljem ^e ozdravijo v kratkem času z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezni otoki,rgolše,fmalckrvnost itd. itd. I = Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. ¦ : I OPOMBA. MJe, katerega naročam direktno iz Horvegije, preiSče se vedno v mojem kem. laboratorija, I predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim U. odjemalcem glede čistote in I ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== t J Crlstofolettijiiva pijača Iz kine In železa. NajboljSi pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = A. vi Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga = oljkinega olja prve vrste mjliiljšift tvrft iz litre, Dalmacije «ilfetle,Bari in diet b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —"96,104, 112, 1'20, 1-23. i-36, 1-44, 1'60, 180, 2"-, 240 za luči po 72 vin. —^— Na debelo cene ug-odne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu db popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------— miia in sveč.---------------- Cene zmerne. EN POGLED v moj najnovejši glavni katalog s 4000 slikami vas prepriča o zmožnosti moje tvrdke in priporoča se, zahtevati ga zastonj in poštnine prosto, če bi potrebovali rabljenih predmetov in priložnostnih daril. C. in kr. dvorni dobavitelj HANNS KONRAD. razpošiljalnica v Brhx-n št. 1219 (Češko). Niklaste žepne ure K 4*20 || boljša vrsta . .K 5 — nikiasti budilnik n 2^0 il ure z nikalom . „ 8 50 harmonike . . „ 5-— j! gosli ..... „ 5-8.) samokresi ,..„%¦— \[ Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak riziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. Išče se spretne agente in razprodajaIce, seveda le marljive osebe, za prodajo neke -brezkonkurenčne novosti. — Prednost, imajo kolesarji. — Ni treba nikakih shramb in tudi ne kapitala. Velikanska patent-novost, ki se jo rabi povsod. — Natančneje se izve v tehnični pisarni g. Friderika Kientz, Gorica — Via Ascoli št. 20. C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Najvecj.v zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. kavčukov podpetnik. Dobiva se o oseh o to stroko spadaioLlh trgovinah. Patentouani sidro-strešniki (Patent Hnker Falzziegel} Nova, vikarju in dežja kljubujoča kritba. Najenostavnejše, najlažje in najcenejše stresno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom m vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras tvrdka z železnino O. Zajec - Gorica, Gosposka ulica št. 7., telefon št.*107